PRIMORSKI DNEVNIK Leto XXIV. Št. 168 (7061) ^■‘■■žyrSuy°'1°1 Cena 60 lir_______________ Nadaljujejo se pogajanja med prago in moskvo Ni še dokončnega sporazuma o sestanku ned sovjetskimi in češkoslovaškimi voditelji Sestanek bo verjetno v Košicah - Zahodnonemški manevri preloženi daleč od češkoslovaške meje - Izjave pomočnika zunanjega ministra ČSSR fito bo verjetno obiskal Prago takoj po odhodu sovjetskih voditeljev TRST, četrtek, 25. julija 1968 PROTI SAMO DEMOKRISTJANI IN M0NARH0-FAŠISTI Poslanska zbornica odobrila zahtevo glede parlamentarne komisije o SIFAR Vlada se je sedaj tudi uradno uprla ustanovitvi komisije - Čudna zanikanja nekaterih ozadij sedanjega poslovanja SID in povezave Rocco - Taviani str 24. — Predstavnik češkoslovaške komunistične je< nlte J°sep Tichy je izjavil časnikarjem, da se še posvetu-skim° P°^ro^nos^h sestanka med češkoslovaškimi in sovjet-1 voditelji, da bo sestanek čez nekaj dni in da sovjetski i Vodit- . . ua uu oeouuiea oez neitaj am m aa sovjeiSK •Mo'■ verietno še niso Prišli v CSSR. S tem v zvezi je dodal j® mnenje je, da niso v ČSSR.« Nato je izjavil, da s< na i, enote sovjetskih oboroženih sil, ki so prišle v CSSR mnenje je, da niso v CSSR.» Nato je izjavil, da so ----- ------------------ ------- so prišle v CS„»V manevre varšavskega pakta, še na Češkoslovaškem ozemlju«. .., Zvezi s sestankom je Tichy iz-1---------- na se pogajanja tičejo med! dri.«' ua se pogajanja tičejo medi Na številna vprašanja je Pudlak P011' «‘"SsJS?,kS°2S,ori?rie“a!t "■ dal, da Sovjetske zveze ne skrbi toliko morebitna izguba češkoslovaškega trga, kakor Češkoslovaško, ki hudo čutila pomanjkanje izvoznega trga in uvoza iz Sovjetske zveze. Glede sestankov v sovjetskimi vo- stanku sledili dvostranki sestanki z drugimi socialističnimi državami. Dejal je, da dvostranski sestanki omogočajo učinkovitejšo izmenjavo g^d«ŠJ2’ delegaciji kot S * staynici teh dveh organizmov. se n1? v zvezi je dodal: «Vprašanje yPošto . uFe stran; in mi moramo je. želje naše bratske parti- zni»VSe^a*?or je že dosežen spora- ... ... . .... , , „_____ m o sestanku ki <-r- ne ho nmeiil Je lzJavil, da nima nepo- ?a enostarn!. ’ ' , srednih informacij o dnevi in kra- temveč ho00 lzmct?-1'lV0 mtermaeij, ju Mnenja je, da bodo temu se-go£ ; i, vseboval pogajanja. Mo- - - fino Je kompromis. V politiki je ve-iiKitn rtl,02nost kompromisa. Ni pa tične0|j“..za spremembo naše poli- bi^ut vt,rasanje tujih dopisnikov, ali tj turi®0'*1 na sestanku razpravlja-ske • 0 notranjem stanju Sovjet- ' VaškeV?6’ -’e Predsednik češkoslo-VoHi komunistične stranke odgo-g0 .kaj ne?» Zatem so ga dol-ČSSI) ^eva'* o sovjetskih četah v šk0s]„„ Odgovoril je. da je na če-kaj paškem ozemlju ostalo še ne-i ostal,, an.jših enot, ir' da bodo tu , , e *do objave sporočila*. i je kum ie predstavnik izjavil, da , vlatj ‘ zelo pameten sklep bonske - Podi-oz?remestiti krai manevrov na , ineje Cje daleč od češkoslovaške ||let°i?. Izjave je predstavnik tako-i da ;aliucil «Rad bi vam zagotovil, , Ni i!.,stanje v ČSSR zelo mirno. Ijeaj . enega razloga biti zaskrb- stališč in torej večjo razjasnitev Izjavil je zatem, da je še vedno veljavno vabilo predsedniku Titu. naj obišče Prago in da bo ta obisk sledil razgovorom s sovjetskimi predstavniki. Dalje je izjavil, da so v Pragi vedno naklonjeni večstranskemu sestanku, toda ne razširjenemu na vse evropske komunistične stranke, kakor so predlagali Francozi, temveč o-mejene na socialistične države, vključno Romunijo in Jugoslavijo. V zvezi z nesoglasji s Sovjetsko zvezo je Pudlak izjavil, da je sovjetska zaskrbljenost ideološkega značaja ter vojaškega značaja v zvezi z varnostjo. Sovjetske voditelje namreč, skrbi usoda socializma v CSSR kakor tudi trdnost varšavskega pakta. «Prepri-čan sem, je dodal minister, da gre za nesporazum. Sedanja obnova v naši državi lahko samo o-krepi socializem, in notranje stanje v CSSR to jasno dokazuje. Poleg tega se sploh ne postavlja vprašanje naše zvestobe varšavskemu paktu, kakor tudi se ne postavlja vprašanje naše sposobnosti braniti meje. Zatem je Pudlak izjavil na zadevno vprašanje, da so v CSSR zelo cenili stališče, ki ga je zavzela italijanska komunistična stranka. Kar se tiče zunanje politike, je izjavil, da je ta bolj ali manj 'o-stala ista s kakim večjim poudarkom na evropska vprašanja. Pudlak je ugotovil, da je CSSR po januarju podpisala prijateljsko pogodbo z Bolgarijo in Madžarsko in te dni bo podobno pogodbo podpisala tudi z Romunijo. Poudaril je, da je bila češkoslovaška vlada zadnja med vladami socialističnih držav, ki je normalizirala svoje odnose z Zahodno Nemčijo. V zvezi s tem je dejal, da so še pridržki in težave, ki izhajajo iz dejstva, da Zahodna Nemčija ni zavrgla muenchenske pogodbe, ni sklenila podpirati pogodb proti šarjenju jedrskega o-rožja ter se v njej še vedno kažejo pojavi revanšizma in nacizma, ki pozvočajo skrb. Pudlak je izjavil, da se češkoslovaška zunanja politika razvija v treh različnih smereh: v okviru socialističnih držav, nasproti Evropi, kateri CSSR pripada in za katere varnost ter za pomirjenje v njej namerava aktivno prispevati: nasproti tretjemu svetu, s katerim hoče razviti svoje odnose. V zvezi z Nemčijo je Pudlak izjavil, da se nemško vprašanje lahko reši samo na podlagi sedanjega stanja, t. j. s priznanjem sedanjih meja. Zatem je Pudlak izjavil, da se je v CSSR v zadnjih mesecih mnogo storilo, da se popravijo deformacije in napake preteklosti ter da se rehabilitirajo žrtve, in je dodal, da tudi to utrjuje komunistično stranko, ki namerava popraviti storjene krivice. Pudlak je govoril tudi o odnosih z Vatikanom in ugotovil, da ti sedaj niso več napeti ter da ima katoliška cerkev v CSSR vso svobodo. Glede pogajanj za morebiten konkordat je ugotovil, da med CSSR in Vatikanom ni bilo nobenega konkordata ter da je to vprašanje kočljivo in ni sedaj aktualno. RIM, 24. — Poslanska zbornica je z večino glasov odobrila priporočilo, da se ustanovi parlamentarna preiskovalna komisija, ki naj razišče zadeve okrog SIFAR in ki naj osvetli dogodke iz leta 1964. Za priporočilo so glasovali poslanci komunistov, psiupovcev, republikancev, socialistov in liberalcev, vzdržali pa so se demokristjani, monarhisti in misovci. Demokristjani so bil. tako osam- ljeni in v dokaj neugodnem politič-no-moralnem p iložaju. Vendar pa istočasno priporočilo bistveno ne spreminja položaja, saj je potreben še dolg in zapleten postopek, da pride do ponovne razprave v po slanski zbornici in nato do glasovanja o zakonu, s katerim se ustanavlja preiskovalna komisija. Kot smo včeraj že navedli, je zelo težko, da bi se tak postopek zaključil še v letošnjem letu, ko se predvideva ustanovitev nove vlade in konec sedanje enobarvne vlade. Seveda pa je sedanje stališče demokristjanov kaj slaba garancija za možnosti učinkovitejšega sodelovanja s socialisti po njih jesenskem kongresu. Na današnji seji je minister za odnose s parlamentom Mazza ponovil stališče demokristjanov in se je pri tem skliceval na argumente, ki jih je navedel že v prejšnji poslovni dobi takratni predsednik Moro in dejal, da se vlada .ali Zaradi možnosti protirevolucije «pravj?1'a- Stanje je zelo mirno in gre -,ICUje optimizem. Menimo, da Jatelil2adevo. ki se tiče dveh pri-sthtnk ^ 'n bratskih komunističnih V p j riCe fa8i se še dalje širijo govo-vaškim® ie sestanek med češkoslo-ki 2ej”1 'n sovjetskimi predstavni-' da Wizu. Vztrajno se zatrjuje, 1 v]al{S0V^etski voditelji že zapustili i da Se01? Moskvo. Pripominja se, v'zliodn b°do ti morda ustavili v ' (|alip,.'?11 Berlinu, preden bodo na-1 Jejo J? I P°t v ČSSR. Ne izključu-! ČSSR dznosti, da bi se sestanek v .Jutr‘' *n sicer v nekem ska, v. kraju brez navzočnosti ti-Verjetn rjuji? se’ fla bo sestanek hieje 0 v Košicah blizu sovjetske ?()netn<°irnnu 'e predstavnik zahodno tm j®a ministrstva za obram-kj jj . današnji izredni seji vlade, ster in Predsedoval zunanji mini-čil, Podkancler Brandt, sporo-detjišlio Jespnski manevri zahodno-sk°si0 vojske ne bodo blizu če- Kh°dni NL--;ie\/itemve? Z Jug0,i J5. do n, emciji. Manevri bodo tid 8a in iu-: s.ePtembrn blizu Heuber-d° naii. .palngerja. Ti manevri bo-S„Jrie,c? * * * * v zadnjih letih. Pri njih !er nnb oval° skupno 28.000 mož ''anco^dJ manjših ameriških in enot- ri°VaŠkeo ' ~ Prvi pomočnik češko-pdlak™8 zunanjega ministra Jan » vaškeSf je davi sestal v češko-S^vHnuUn .Poslaništvu v Rimu s Pozval ■ ..Italijanskimi časnikar j:. ?0ldkih k™ ie’ na0 poročajo o do-v.ečjo ov .^ŠSR vestno in z na.i-•Jravanift-Vn ostjo, ker vsako pr.; sanin ln vsaka špekulacija lan-fo §e jj povečata napetost in lali-stvari zapleta itak še zaple- 1* soeunalovaška, je dodal Pudlak. Jrftična država in je odlo Učne taka. Proces demokra- Je ki je v teku in ki ?uPlsHA«f'el centralni komite ko-*rtivne * stranke, je že imel po-^ciaini rezultate. Toda, ker gre za •JJe, s Proces, za množično giba-iadzofn„?e da nadzorovati in ni ‘J) skim8n v vseh podrobnostih, :tvarmjpd° s številnimi dobrimi i °via ,Prinajajo tudi mnoga proti-t*! ali’ Jr so bila do danes skri-nifbdlak -Se Podcenjevala.« 2bvijo ,, Je ugotovil, da se z ukl ?Jdi C] “Vnzure pojavljajo v tisku ki niso v skladu s v 'n h i i° komunistične stran-v Pttoni’^ka. Poudaril pa je, da fkpja JJr Popolne svobode izra-«VlooVlatlu-iejo pozitivni glaso-hadai; komunistične stranke. ailne siilev?1, kot poglavitne polivi d Sp le neoporečna. Njen u-vi^Uje dan veča. Vlada ob S®da m,»° ožai in v vsej državi lll°Vaki r; Naša naroda, Cehi in btp poiuiV8 te dni pokazala ve-»luntem1; 0 zrelost.« Jb C'šs;ple Pudlak govoril o o-dno-»^kjrni s Prijateljskimi in z za-,,,, Sovipf!1, državami in predvsem la danil o zvezo Pripomnil je: asten,uesporazum ie za nas bo-n (u . akor je tudi — prepričnn uateti^8 naSe sovjetske tovariše, lit dici ‘ i®’ ker nas z njimi veže .Mio miJ? Prijateljstvo, ki se je >ki NgjJUcd vojno proti hitlerjev-v^ftsS^1- Samo zaradi junaštva vfSka S vojakov se je Ceškos.o-S® mQrnvJJb°dila nemške zasedbe s^-fetskn1110 si misliti razbitja s ;,r®ča Za zvezo, ker bi to bila no niJaZil iiT,oSe->>' Na koncu je Pudlak rif?d°ra7?,anje’ da bo ta družinski 3lUb7at?? razjasnjen in rešen v ni, hačpi tva ob spoštovanju sploš _SOcl a Us Učnega intemacio-dače! suverenosti in av-'ddhisH.- jipciali stičnih držav in ko- ^doh strank. ....................................................................................................................................mn................................................i..im....mmiii GRŠKIM POLKOVNIKOM JE ITALIJA ODOBRILA POSOJILO 10 MILIJONOV DOLARJEV Zbornica konča v petek z delom in bo na dopustu do 23. septembra Niso sprejeli naglega postopka za razpravo o amnestiji študentov in delavcev - CK PSU je sklenil sklicali kongres od 23. do 27. oktobra RIM, 24. — Poslanska zbornica bo zaključila z delom v petek, ko se bo končala obravnava podpisa pogodbe o nerazširitvi atomske oborožitve. Nato bo šla zbornica na dopust in se predvideva, da bo ponovno pričela z zasedanji 23. ali 24. septembra. Nekatere komisije pa bodo pričele že nekaj prej s sejami. Po dopustu bo zbornica pričela z obravnavo proračuna za prihodnje leto, ki mora biti po zakonu odobren še letošnje leto in katerega mora vlada predložiti parlamentu do 31. julija. V poslanski zbornici so poleg zadeve SIFAR, o kateri poročamo na drugem mestu, danes obravnavali težaven položaj na Siciliji in zlasti nezadostno podporo, ki lo je nudila vlada področjem, ki jih je težko prizadel zadnji potres. Komunist Macaluso je v tej zvezi obdolžil vladne kroge, da je do sedaj vsa pomoč šla v korist »kliente! ali monopolov«. V senatu je prišlo na aan, da Je Italija odobrila sedanjemu polkov-niško-fašistlčnemu režimu v Grčiji posojilo v znesku 10 milijonov dolarjev. Podtajnik za zunanje zadeve Oliva se je izgovarjal, da gre za posojilo v okviru OECE, katere član je tudi Grčija, da so o posojilu razpravljali še pred državnim udarom In končno, da gre za Interese tudi nekaterih italijanskih podjetij. Je Italija na tak način podprla polkovniški režim, kar so v obravnavi tudi podčrtali komunisti, neodvisni socialisti in končno tudi socialist Zuccala, ki Je dejal, da to posojilo predstavlja Izredno težavno zadevo in zahteval, da ga vlada prekliče. V senatu se bo Jutri zaključila razprava o kmetijski politiki skupnega evropskega tržišča, ko bo odgovoril minister za kmetijstvo in ko se predvideva, da bodo demokristjani in socialisti odobrili skupno resolucijo. Ostra razprava se je vnela na zahtevo socialističnega poslanca Co-dignole, ki je zahteval takojšnje sprejetje amnestije za študente in delavce, ki so jih obdolžili ln delno že obsodili zaradi zadnjih nemirov študentov in v nekaterih večjih podjetjih. Codignola je zahteval, da se o amnestiji razpravlja po naglem postopku, kar so podprli komunisti, psiupovcl in neodvisni socialisti ter republikanci. Vendar je demokristjanom uspelo s pomočjo vse desnice zahtevo zavrniti s 116 glasovi proti 103. V senatu so danes izvolil sen. Cassianija za predsednika komisije za sodstvo s 17 glasovi, ko je podal ostavko sen. Fenoaltea. Na prejšnjem glasovanju je bil namreč socialist proti predhodnemu sporazumu med KD in PSU izvoljen, za predsednika, kar se je ponovilo še v komisiji za obrambo. Vse to pa ne spremeni bistva, da tako da je KD dejansko ostala brez iiiuiiiiiniutiiHiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiuiutiiiiiiiiimii Jugoslovanski sindikati solidarni s Češkoslovaško (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 24. — Svet Zveze sindikatov Jugoslavije je izrazil danes vso solidarnost delavskemu razredu in narodom Češkoslovaške v njegovih naporih za nadaljnji razvoj socialistične družbe, in istočasno obsodil kot škodljivo za Češkoslovaško in socializem na svetu poskuse pritiska in vmešavanje v notranje zadeve Češkoslovaške. Sedanji revolucionarni proces na Češkoslovaškem je po mnenju sveta Zveza sindikatov Jugoslavije dokaz ustvarjalne sposobnosti delav skega razreda Češkoslovaške in prispevek nadaljnji uveljavitvi socializma na svetu. Svet Zveze sindikatov poudarja, da so delavski raz red Češkoslovaške in ostale napredne sile na Češkoslovaškem edini poklicani izbirati način in možnosti socialistične graditve v svoji deželi. Delovni ljudje Jugoslavije in sindikat so odločno proti vsakemu poskusu kršitve suverenosti, za konitih stremljenj in pravic narodov Češkoslovaške ne glede na to, od katere strani in v kakšni obliki se pojavljajo. Sindikati Jugosla vije imajo za nesprejemljivo in za ugled socializma v svetu skrajne škodljivo ravnanje in stališča, ki so zadnje čase prišli do izraza v nekaterih socialističnih državah. Svet Zveze sindikatov Jugoslavije ugotavlja na koncu, da so delovni ljudje Jugoslavije na podlagi lastnih izkušenj prepričani, da imajo metode pritiska in vmešavanja lahko hude negativne posledice ne ie za Češkoslovaško temveč za širše mednarodne odnose in da hrabre tiste tendence in sile, ki skušajo zavreti proces pozitivnih sprememo v posameznih državah in na svetu sploh. Osrednji odbor Zveze češkoslovaških novinarjev se je danes s pismom zvezi novinarjev Jugoslavije zahvalil jugoslovanskim novinarjem za objektivno prikazovanje in spremljanje stanja in razvoja na Češkoslovaškem in za razumevanje, ki ga jugoslovanki novinarji kažejo za demokratični razvoj na Češkoslovaškem. ((Istočasno, poudarja osrednji odbor zveze novinarjev Češkoslovaške, imamo mi to tudi kot izraz zaupanja v nadaljnji socialistični razvoj naše družbe in podporo našim naporom. Zagotavljamo vam, da vaše stališče lahko cenijo ne le naši novinarji temveč tudi vsa naša napredna javnost ki ima to za dejanski izraz prijateljstva in internacionalizma H. B. Javni tožilec zahteva smrtno kazen za Jelica BEOGRAD, 24. — Namestnik javnega tožilca Krste Nenkovič je zahteval danes smrtno kazen za 24-letnega Ivana Jeliča, ki je 23. ma -ja postavil dve tempirani mini na železniški postaji. Svojo zahtevo po najstrožji kazni je javni tožilec u-temeljil s trditvijo, da je Jelič postal član najbolj znane ustaške teroristične organizacije v Zahodu Nemčiji in v Evropi sploh, da ni bil samo materialno povezan s to skupino, temveč da ji je pripada! s srcem, in z dušo, kar dokazujejo dejstvo, da se je kljub opozoritvi pokojnega brata povezal s to skupino in da je po prvem neuspelem poskusu 17. aprila ponovno pritihotapil mine v Beograd, in to neposredno pred praznikom mladih. vidnejših predstavnikov v komisijah senata. Socialisti so se sporazuma držali in sta njih predstavnika kljub demokratični in glasovanjem podala ostavko. Dokaj naglo se je danes zaklju-čilo zasedanje centralnega komiteja PSU, ki Je sprejel zadnje podrobnosti v zvezi s kongresom stranke, ki bo od 23. do 27. oktobra v Rimu. Kot smo že včeraj navedli, je bilo predloženih pet predkongresnih resolucij, na osnovi (katerih se bodo sedaj vodile raaprave na kongresih federacij. Nenni je skušal vložiti resolucijo, ki I naj bi predstavljala nekako e-notno stališče, vendar so prav proti njegovi resoluciji odločno nastopili pristaši skupine De Mar-tina, ki pravijo, da gre za osebni izraz neke skupine, ki v bistvu zagovarja dosedanjo politiko levega centra in skuša na tej osnovi govoriti o enotnosti, do katere pa lahko pride samo na osnovi križanja mnenj in prenovitve celotnega delovanja stranke ter njenih sta. Ijšč v skladu z družbenimi razvojem v Italiji. Predsednik vlade Leone je sprejel člane vsedržavnega sveta združenja novinarjev, ki so mu obrazložili nekatera pereča vprašanja v zvezi s socialnim zavarovanjem ln v zvezi s položajem tiska na splošno. Leone je sprejel vabilo, da bo predsedoval kongresu novinarjev, ki ho od 16 do 20. septembra v Gradežu. Komisija za proračun poslanske zbornice je odobrila obračun za preteklo leto, ko so znašali dohod ki 9.473 milijard lir in izdatki 10.322 milijard lir. Komisija za nadzorstvo nad radijskimi televizijskimi oddajami je danes izvolila za predsednika sen. Diši ja (KD) za podpredsednika pa posl. Zagarija (PSU) in posl. Pa-jetto (KFI). * * * RIM, 24. — Danes Je zapustila Italijo delegacija Zveze vietnamskih žena, ki je z letalom odpotovala v Hanoi. Tri vietnamske žene so bile tri tedne gostje Zveze italijanskih žena in so obiskale raz na mesta ter imele številne razgovore s sindikalnimi predstavniki in z delavci. POLITIČNI ODDELEK KVESTURE V RIMU Odkrili atentatorja na sovjetska predstavništva Gre za mlajšega odvetnika, pri katerem so zaplenili večje količine eksploziva, brzostrelko in samokres Skupina je imela v načrtih še več atentatov RIM, 24. — Agenti političnega oddelka rimske kvesture so aretirali 38-letnega odvetnika Giorgia Arcangiolija, ki je izvedel in organiziral atentate na sovjetsko trgovinsko predstavništvo in na prebivališče sovjetskega veleposlanika v vili Ambalek v Ul Aurelia Antiča št. 12. Agenti so zaplenili v avtomobilu in na stanovanju odvetnika orožje in eksploziv. V avtomobilu so našli dva zavoja eksploziva «gelignit» po 200 g vsak, med katerimi je bil eden od zavojčkov že opremljen z detonatorjem in vžigalno vrvico, puško s skrajšano cevjo in nož. V odvetnikovi pisarni so našli 42 zavojčkov eksploziva, 33 detonatorjev, bodalo, ki pripada »prostovoljni milici za obrambo naroda« in seznam oseb, ki pripadajo desničarskim organizacijam. Na stanovanju so odvetniku zaplenili brzostrelko vrste sten kal 9 mm s sar-žerjem z 32 naboji in z enim že izstreljenim tulcem, ki je enak tistim, ki so jih našli v bližini vhoda v vilo Ambalek pištolo vrste MA-RH 320 kal. 22, 66 nabojev raznih kalibrov, 50 nabojev za flo-bert in različne naboje za lovske puške. Odv. Arcagnioli se je najprej branil, češ da je zbiratelj orožja, nato pa je dejal, da poseduje eksploziv v zvezi s pravdo nekaterih njegovih klientov. Kasneje pa je priznal, da je pobudnik gibanja, ki se je ustvarilo z združitvijo skupin «falange tricolore* in «rag-gruppamento sociale Italiano*, do česar je prišlo na pobudo bivšega rimskega svetovalca Ernesta Bri-vija. Priznal je tudi, da je imela njegova skupina v načrtih številne atentate na sovjetska predstavništva in na predstavništva drugih vzhodnoevropskih držav ter na sedeže levičarskih strank. Popoldne so agenti preiskali stanovanje odvetnikovega sodelavca 26 letnega Silvana Ronchette, kjer pa niso ničesar našli in je Ron-chetta zbežal. Prva dva atentata, ki jih je izvedla sedaj odkrita skupina, so naredili na sedež sovjetskega trgovinskega predstavništva na 'Trgu Trasimeno. V noči med 4. in 5. junijem so izstrelili tri strele iz samokresa proti vhodnim vratom. V noči 15. junija pa so postavili bombo ob zid, ki obkroža isto poslopje. Tretj: atentai so izvedli v noči med preteklo soboto in nedeljo, ko je avtomobil z ugasnjenim motorjem tiho peljal mimo vile, v kateri prebiva veleposlanik, kjer je cesta rahlo nagnjena in ko so izstrelili dolg rafal proti vhodu v vilo. upira Imenovanju parlamentarne preiskovalne komisije o SIFAR. Dejal je, da bo vlada svoje stališče podrobneje obrazložila med razpravo v komisijah, sedaj pa je mnenja, da ni potrebna njena intervencija, ker je »sprejetje na znanje« neke zahteve s strani parlamenta postalo nekaj običajnega in neobvezujočega. Poslanska zbornica je kasneje sprejela tudi zahtevo, da se ob-ravna zakonske predloge o ustanovitvi parlamentarne komisije po hitrem postopku. Pa tudi tu je več stopenj in so odobrili način, ko bodo o zadevi pričeli razpravljati šele po počitnicah. Sen. Jannuzzi je danes vložil novo vprašanje na predsednika vlade in obrambnega ministra, v katerem pravi, da bi rad vedel iz kakšnih razlogov so premestili del opreme, ki je služila SID za telefonska prisluškovanja, iz lokalov v Ul. Flua v klet Kvirinala in kdo je ukazal polk. Tudiscu in poročniku Beltrameju, da sta s pomočjo teh naprav prisluškovala maja in junija letošnega leta te lefonskim pogovorom po vojaški zvezi s Kvirinalom. Januzzi tudi sprašuje za ime sodnika, ki je pooblastil to prisluškovanje. Ministrstvo za obrambo je seveda te vesti zanikalo, češ da ni bilo nobenih prisluškovalnih naprav in da se imenovana častnika ukvarjata z drugačnimi zadevami. Celo vrsto dematijev je tudi povzročila kratka vest, ki jo je danes objavil list »Paese sera« na drugi strani z naslovom »Zadnji stiki med Roccom in Tavianijem«. List piše, da so izvedeli iz dobro obveščenih krogov za nekatere podrobnosti o stikih med polk. Roccom in Tavianijem, ko je bdi še minister in o stikih, ki so bili nekaj dni pred 27. julijem. List pravi, da se ve za zadeve, ki so skrbele polk. Rocco, Polk. Viola, pripadnik «urada D» je namreč ugotovil vse bančne račune, na katere se je oslanjal Rocco. Poleg tega je Rocco pred kratkim naročil švicarski tvrdki Hoerlikon 88 topov za neko »vročo državo« in da so izročili samo štiri topove. Znano je tudi, da je Rocco stalno nadzoroval pol. Vierdis, ki je menda zaupna oseba polk. Viole in ki so ga pred kratkim sprejeli v SID po volji gen. Vedovata in na pritisk Viole ter posl. Cos-sije, ki je sedaj podtajnik za ob- nju vedno odločno nasprotoval. Končno piše Ust, da je Rocco 27. julija ob 11.20 iskal Tavianija v Viminalu. Odgovoril mu je menda bivši načelnik kabineta Marfi-sa, ki je rekei, da naj telefonira kasneje v upanju, da se bo Taviani prikazal. List, pravi, da niso mogli še ugotoviti, če je Taviani prišel, odnosno, če so ga informirali. Na vsak način pa je imel Taviani istega dne dolg razgovor s poveljnikom policije Vicarijem. DejaU smo že, da so tej vesti sledili številni demantiji. Tako je Taviani dejal, da je — kar se njega tiče — je celotna vest »povsem izmišljena in lažnjiva«. Seveda pa je kaj čudno, kako mora demantirati, da ga je nekdo iskal, ki ga ni našel in s kate- rim ni govoril. Vicari zanika, da bi se 27. junija sestal s Taviani- jem, prav tako zanika Marfisa, da bi se 27. junija pogovarjal z Roccom. Naser pojde v Moskvo na zdravljenje KAIRO, 24. — Radii’ Kairo je sporočil, da odide predsednik Naser v soboto v Moskvo na zdravljenje. To je sam Naser povedal ta večer na zasedanju arabske socialistične zveze: rekel je, da so mu tako svetovali njegovi zdravniki. V SZ bo ostal dva ali tr: tedne. Izraelski zunanji minister Aba Eban je o včerajšnjem Naserjevem govoru dejal, da je ta govor velikega mednarodnega pomena. Daje namreč sliko surove jasnosti egiptovske politike, ki je politika vsesplošnega in brezizjemnega nasprotovanja miru. Arguedas ostane v Čilu SANTIAGO, 24. — V Santiagu so danes zjutraj izdali uradno poročilo, po katerem naj bi bivši bolivijski notranji minister Arguedas zapustil Čile in se odpravil na Ku. bo. Nekoliko pozneje pa je sam Arguedas izjavil, da je »dokončno« sklenil, da se prostovoljno vrne v Bolivijo. Zvečer pa se je Arguedas premislil: izjavil je, da bo zaprosil čilske oblasti za pohtično zatočišče. Istočasno ga je kubanska vlada povabila na Kubo v primeru, da bi mu Čile odbil prošnjo. Z druge strani je bolivijska vlada sporočila, da ne bo zahtevala Arguendasove izročitve. Prošnjo za izročitev — pravi uradno poročilo — bi bilo treba utemeljiti s podatki, ki bi šli v prid čilskim rambo. Rocco je temu imenova-1 kastristom .................i.umil......n.......................... NOVA BREZPLODNA SEJA V PARIZU Johnson še bolj zaostril stališče glede Vietnama svoje Tudi McCartliy je ugotovil, da Johnson ovira politično rešitev . Sporazum o kitajski pomoči Sev, Vietnamu PARIZ, 24. — Današnja seja med ameriškimi ln sevemovietnamskimi predstavniki v Parizu je trajala tri ure. Na seji je voditelj severnovlet-namske delegacije Xuan Tui zavrnil vse predloge, ki so jih bile ZDA postavile od vsega začetka v Parizu in ki jih je v sredo povzel ameriški predstavnik Harrimann. Poleg tega je protestiral proti vsebini sporočila o sestanku Jonnso-na s sajgonskim predsednikom in poudaril, da sta hotela Johnson in Van Tieu opravičiti napadalna dejanja ZDA ter se izogniti brezpogojni ustavitvi bombardiranja in drugim vojnim dejanj proti Severnemu Vietnamu. Zaradi tega niso mogla pogajanja v Parizu napredovati. Albanija je izgnala iz Tirane bolgarskega opravnika poslov TIRANA, 24. — Albanija je izgnala bolgarskega opravnika poslov, obtožujoč ga ((sovražne dejavnosti«. Izgon je pa tudi odgovor na izgon albanskega poslanika v Sofiji. Poleg opravnika poslov so izgnali ž albanskega oeemlja še šest drugih članov bolgarske ambasade ter dopisnika bolgarske tiskovne agencije BTA. Tiranski radio je objavil poročilo albanskega zunanjega ministrstva, v katerem so označene kot «lažne in brez podlage« bolgarske obtožbe proti članom albanske ambasade v Sofiji. Poročilo albanskega zunanjega ministrstva zavrača obtožbe bolgarske vlade proti {»slaniku Delu Ba-liliju In osebju albanskega poslaništva v Sofiji, nato pa zatrjuje, da so bile obtožbe »Izmišljene s premišljenimi sovražnimi nameni proti albanski ljudski republiki, ki Je odločena zastavonosllka marksi-zma-leninizma in bojevnica prot: Imperializmu ter modernim revizio- nistom in njihovim pristašem«. Nota albanske vlade potem Izjavlja, da «se Je poslaništvo v Sofiji vedno trudilo, da bi ohranilo na ravni normalnosti odnose in prijateljstvo med obema državama, ne da bi kdaj kršilo pravila, ki veljajo v Bolgariji. Sedanje obtožbe Pa niso nič drugega kot nizkotno obrekovanje, Izmišljeno v trenutku, ko sedanje vodstvo v Bolgariji čuti nujno potrebo, da najde kak argument, ki naj odvrne pozornost boi-galskega naroda od stalnih porazov In od hudega stanje v državi, kar je posledica zvestobe, s katero Bolgarija sledi izdajalski politiki sovjetskega revizionističnega vodstva.« Potem ko obtožuje bolgarske oblasti, da so uporabljale za albanskega poslanika ((policijske metode, ki so ga ne samo ovirale pri normalnem opravljanju njegovih funkcij, temveč so celo postavljale v nevarnost življenje osebja amba- sade«, zatrjuje nota, da »so ta dejanja bolgarske vlade v skladu s sovražno politiko, ki so jo uvedli proti socialistični Albaniji. Od leta 1961 je bolgarsko vodstvo raztegnilo tudi na meddržavne odnose Ideološko nezdružljivost med političnimi strankami obeh dežel: poklicalo Je domov svojega poslanika v Tirani, kršilo in enostavno je odpovedalo določeno število sporazumov gospodarskega, kultumsga in tehnično - znanstvenega značaja. Zra.ven pa je začelo eno izmed najbolj nizkotnih kampanj sovražne propagande proti albanskemu ljudstvu, partiji delavcev in repubbškl vladi«. Albanska vlada obtožuje potem bolgarsko poslaništvo v Tirani, da »je razvijalo neprenehoma jdkrito sovražno dejavnost proti albanski republiki, pri čemer se je na vse načine trudilo, da bi v Albanijo širilo revizionistično linijo svojega vodstva«. Ameriški predstavnik Harrimann Je vprašal hanojskega predstavnika, a j tretja točka spomenice, ki je bila predložena 17. julija, točno odraža poglede hanojske vlade. Tretja točka pravi, da mora juž-novietnamsko ljudstvo rešiti svoje notranje zadeve na podlagi načela samoodločbe. Harriman je dejal, da J®,ta formulacija skladna z ameriškim stališčem. Dejal je, da mora Severni Vietnam priznati vlogo saj-gonske vlade, če se hoče napredovati. Zagovarjal Je zakonitost saj-gpnske vlade in «važnost njene vloge za rešitev spora«. Hanojski predstavnik je odgovoril s tem, da je pohvalil program juž-novletnamske osvobodilne fronte, ki v celoti ustreza težnjam južno-vietnamskega ljudstva Poudaril je, da Severni Vietnam in vse vietnamsko ljudstvo v celoti podpirata ta program. Ameriški predsednik Johnson je danes ostro napadel nasprotnike Vrt(Jv Vletnamu in trdil, da «se zal' da ignorirajo navzočnost in nepopustljivost sovražnika.« Dejal Je, da se bodo ZDA «še vedno upirale napadu na bojišču«. Johnson je govoril na letnem zborovanju guvernerjev 50 ameriških držav. Ponovil Je trditev, da želi ameriška vlada mir, da pa ni severnoviet-namska vlada »pokazala nobenega namena srečati se sredi poti z nami«. Johnson Je dejal: »Z vso oblastjo, s katero razpolagam, bom storil svojo dolžnost, kakor jo tolmačim jaz, ne da bi se oziral na pritisk in na napetost tega volilnega leta.« Senator McCarthy pa je izjavil, da pariški razgovori ne bodo prinesli mnogo, dokler ne bodo ZDA pripravljene sprejeti nove koalicijske vlade v Južnem Vietnamu. Fripo-jnnil Je, da je konferenca v Hono-luluju pustila ZDA na izhodiščni tpfilU. Včeraj je McCarthy 'zjavil, da. je ta konferenca še okrepila vtis, da ameriška vlada še dalje odklanja vse potrebno za Konec vojne s političnim sporazumom. Dejal je, da vse kaže, da se ameriška vlada kaže nepopustljiva kakor v začetku pogajanj In da je izbrala krepitev svojih vezi s sajgonskim režimom. Podpredsednik Humphrey pa Je Izjavil, da bo v prihodnjih 10 dneh sporočil svoje stališče glede ameriške politike v Vietnamu. že drugo noč zaporedoma so o- svobodilne sile bombardirale številne -ameriške in južno vietnamske položaje. Osvobodilne sile so včeraj napadle tudi utrjeno vas Fu Dau jugozahodno od Dananga, kjer Je zbrano veliko število nasprotnikov osvobodilnega gibanja, ki jih varuje ameriška vojska. Ameriški bombniki so tud! včeraj In danes nadaljevali bombardiranje položajev osvobodilnih sil v Južnem Vietnamu in številnih krajev v Severnem Vietnamu. Agencija »Nova Kitajska« Je javila, da so včeraj podpisali v Pekingu sporazum o kitajski gospodarski in tehnični pomoči Severnemu Vietnamu. Bali v Tokiu TOKIO, 24. — Vsakoletnega posvetovanja med Japonsko in ZDA o zadevah OZN (ki bo jutri na zunanjem ministrstvu v Tokiu) se bo udeležil ameriški veleposlanik pri OZN George Bali z namestnikom državnega tajnika Josephom Sis-com. Japonsko delegacijo bo vodil zunanji minister Takeo Miki. Domnevajo, da bodo govorili o LR Kitajski, o Vietnam'.! in o azijskem položaju na splošno V petek bosta Bali in Sisco odpotovala v Seul. Nju-i obisk v Koreji bo trajal 48 ur. Papandrcu za gospodarski bojkot Grčije LONDON, 24. — Profesor Andra Papandreu, predsednik gibanja za panhelensko osvoboditev, je danes iz Londona pričel mednarodno kampanjo za gospodarski bojkot Grčije, dokler bo na oblasti vlada polkovnikov. Med drugim je na tiskovni konferenci dejal, da so si polkovniki nezakonito prisvojili oblast ln sedaj jih podpira tajna vojaška služba ameriške vlade ; njena vojaška pomoč Grčiji bo znašala v 1. 1968 skupno 80 mi-lijonov dolarjev in brez te pomoči bi vlada polkovnikov padla. OB 75-LETNICI ORGANIZIRANEGA PLANINSTVA NA SLOVENSKEM V Logarski dolini slavje planincev Zadnje dni julija in prve dni avgusta bo v Logarski dolini, veliko praznovanje planincev. Planinski tabor ob 75-letnici organiziranega planinstva v Sloveniji, ki se bo končal v nedeljo 4. avgusta, bo vseboval kup kultumo-zabavnih prireditev, že 28. t.tn. bodo postavljeni Šotori za udeležence tabora, ki bodo imeli na razpolago vodiče za gorske ture. Planinske steze jih bodo vodile na prekrasne vrhove kot so Ojstrica, Raduha, Skuta, Mrzla gora itd. V soboto, 3. avgusta, se bo začel zaključni del proslav, ki jih je organizirala PZS. Kresovi, taborni ognji, umetni ognji ter planinski orkester bodo pripomogli k dobri volji. V nedeljo je predviden kulturni program z govorom predsednika PZS dr. M. Potočnik. Ob tej veliki proslavi ne moremo mimo tega, da se ne bi ozrli na naše kratko, a agilno planinsko delovanje. Ni dvoma, da so bili Slovenci prvi, ki so odkrivali naše planine. To nam dokazuje tudi Valvazorjeva knjiga «SIava vojvodine Kranjske«. Vendar je minilo mnogo iet, preden so se Slovenci organizirali. K zaostalosti Je seveda pripomogel nemški šovinizem, ki je pritiskal na naše planince. Tako smo imeli do srede prejšnjega stoletja polno pastirskih in lovskih stez, po katerih so domačini vodili nemške gospode. Samo oni so opisovali te steze in lažje plezalne smeri ter sl tako zagotovili prve pristope. Po razširitvi avstrijskega planinskega društva na slovenske predele (1869. leta) se je začelo sistematično potujčevanje naših gora. Nemci so začeli graditi koče, urejati steze, skrbeli so za vodnike in so hoteli skratka priklicati v naše gore člmveč svojih planincev. Takemu ravnanju so se naši prvi planinci upirali. Najbolj drzni so bili Valentin Stanič iz Kanala ob Soči, France Kadllnik, kasneje pa slavni alpinist In pisatelj dr. Henrik Tuma. Velike važnosti Je tudi dejstvo, da oo končno Nemci priznali domače slovenske vodnike. Ti so v kratkem času zasloveli daleč naokrog kot najboljši poznavalci posameznih pogorij. (Kugyjev vodnik Andrej Komac iz Trente ali A. Oj-cinger iz Ovčje vasi,) Jasno Je, da smo se Slovenci kasneje organizirali kot vsi evropski narodi. Leta 1892 je bilo na pobudo društva «Pipa» ustanovljeno Slovensko planinsko društvo, člani tega društva, Imenovani piparji, so Imeli vedno pri sebi pipo In tobak. Vsak praznik so morali hoditi vsaj dve uri. Tako so v skupinah odhajali na Triglav, Stol itd. 15. oktobra 1892 so sklenili, da uradno ustanovijo Planinsko društvo, 27. februarja 1893 pa je bil prvi občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika prof. Franci Orožen. Da bi planinci bolje spoznavali gore, so po dveh letih začeli izdajati Planinski vestnik, na katerega so se morali obvezno naročiti vsi člani. Vse to ni moglo ugajati Nemcem, ki so se še z večjo vnemo lotili potujčevanja. Slovenci pa tudi niso popustili. Dogajale so se čudne stvari. Na vrhovih gora sta večkrat bili na razpolago planincem dve vpisni knjigi: slovenska in nemška. Ni dvoma, da je bila prej napolnjena slovenska, saj so mladino po vaseh in trgih navduševali učitelji in duhovniki. Znana sta predvsem župnik Jakob Aljaž, ki je deloval pod Triglavom, in Franci Kocbek, učitelj v Kamniških alpah. Prva svetovna vojna Je močno prizadela PD, saj je Izgubilo veliko članov in tudi nekaj gora. Planinci pa so prav zato delali še z večjo požrtvovalnostjo. Obnovili so porušene koče, uredili zapuščene steze in gradili nove. Zelo plodno Je bilo to obdobje za alpiniste. Doslej se pravi alpinizem na Slovenskem ni razvil, čop, Jesihova, Tominšek in drugi so odkrivali v vseh naših Alpah prvenstvene smeri. Druga svetovna vojna je ponovno zelo prizadela planinsko delovanje. Ponovili so se isti problemi kot med in po prvi svetovni vojni. Po končani vojni so se planinska društva ponovno organizirala in spet zaživela. V Trstu Je bilo Planinsko društvo sorazmerno pozno ustanovljeno. 25. febr. 1904 se je zbralo 26 ljudi v prostorih Slovenske čitalnice v Ulici sv. Frančiška in slovesno ustanovilo »Tržaško planinsko podružnloo s sedežem v Trstu«. Prvi predsednik dr. Otokar Rybar je v svojem govoru poudaril, da bo podružnica gojila ljubezen do primorskih gora, ki so edino naše. Najzaslužnejši člani so bili dr. Slavik, Pretnar, dr. Tuma in BandaH, ki so postavili na trdna tla novoustanovljeno podružnico. Po prvi svetovni vojni se je društvo zelo okrepilo, člani niso bili več samo izobraženci, ampak tudi delavci in uradniki. V tem času Je bila dejavnost zelo živahna. Naj omenim samo množični izlet na Nanos za praznik sv. Cirila in Metoda, ko so morali planinci prespati na pro-etem pri cerkvici sv. Hieronima. Ta aktivnost Je zelo bodla v oči novi režim, ki je komaj začel vstajati v Italiji. Ni torej nič čudnega, če Je bila tržaška podružnica med prvimi ukinjena. Ker pa še ni bilo zakona o prepovedi slovenskih društev, so si izmislili zvijačo. V Jamo Dimnico v Istri, ki Jo Je imelo društvo v oskrbi, so neznanci skrili orožje, nakar so Javili policiji. Jasno Je, da Je tej ovadbi sledila ukinitev društva. Po drugi svetovni vojni so preostali člani Obnovili planinsko dejavnost (marca 1946). Kmalu je društvo štelo 800 članov, ki so se zvesto udeleževali predavanj, izletov in plesov. Pozneje se Je zanimanje za planine nekoliko ublažilo. Po vojni je dolgo let vodil planince pokojni Zorko Jelinčič. Ob 75-letnici organiziranega planinstva bi bilo želeti, da bi se naša aktivnost v gorah povečala. SPDT je ob tej važni obletnici že organiziralo nekaj izletov In vzponov, v programu pa ima še pohod na Triglav in Zapadne Julijce ter alpinistični ta/bor v Karnijskih Alpah. I. L. Planinski dom v Logarski dolini (757 m) ........."""""..""""....""......."""................................................................................................ SREDI ČRNSKEGA PREDELA SKORAJ MILIJONSKEGA MESTA CLEVELAND Tragično streljanje med črnci in policijo: deset smrtnih žrtev in osemnajst ranjenih Neredi v «east sidu» mesta s požiganjem stavb ■ Črnski župan preprečil splošni upor CLEVELAND, 24. — Skupina črncev je sinoči začela nepričakovano streljati z neke stavbe na križišču Lakeview Avenue in Arhondale Ave-nue na premični žerjav, ki je prišel na kraj, da bi odpeljal zapuščeni avto in na policijski avto, ki sledi težkemu vozilu. Streli iz avtomatičnega orožja so ubili šoferja tovornjaka z žerjavom in tri policijske agente. Medtem ko so v ta predel Clevelanda, kjer v glavnem prebivajo črnci, prihajala ojače-nja, se je skupina ostrostrelcev za tekla v drugo stavbo, kjer je nadaljevala s streljanjem, pri čemer so nekateri kričali, da bodo ubili vsakega belca, ki jim bi prišel pred oči. Skoraj istočasno so druge skupine črncev v predmestju Lakevooi začeli pleniti in zažigati stav De ter metati ((Molotove steklenice« Medtem so policijski agenti in pripadniki nacionalne straže obkolili stavbo, v katero so se zatekli ostro strelci, katerih število ni točno znano, vendar predvidevajo, da jih je od 6 do 9. Ti so se posluževali puške «M-16», ki je v dotaciji ame riške armade Policijske sile, ki so v velikem številu prišle na kraj, so hotele izgnati čtnske strelce iz hiše tudi s solzilnimi bombami Medtem ko so se neredi končali okoli dveh ponoči, > so se črnci in policijski agenti stalno izmenjavali strele. 700 vojakov nacionalne straže so že poklicali na kraj, predstavnik tega korpusa pa je izjavil, da bodo v teku jutra prišli v mesto tudi drugi vojaki, baje kakih 2600, ki imajo ukaz, da streljajo. Guverner države Ohio James Rho-des je spravil v alarmno stanje vse pripadnike nacionalne straže, t. j. 15.000 ljudi. Med izgredi v črn skem getu Clevelanda so demon stranti zažgali več hiš in avtomobilov. Med drugimi je zgorela skupina hiša s supermarketom. G Mi iške enote, ki so prišle na kraj, so se morale večkrat umakniti, ker so črnci streljati na njih. Ponoči Je clevelandski župan Carl Stokes, ki je prvi črnec na tako odgovornem položaju v industrijskem mestu kot je Cleveland, ki ima skoraj milijono prebivalstva, od katerih je 300.000 temnopoltih skupine ljudi in da so odgovorne že spravili v zapor. Okoli polnoči je huda nevihta pripomogla, da so se ljudje nekoliko pomirili, medtem pa je policija dovažala oja-čenja z oklepnimi tovornjaki neke ameriške družbe, ki je specializirana s prevozi zakladov Proti jutri Je pojenjalo streljanje, ki je zahtevalo 8 mrtvih. Trije so agenti policije, eden je civiln. uradnik policijskega departmana eden je črncev, ki ga je krogla zadela sredi ulice, šesta žrtev jo belec, ki je bil prav tako ubit na cesti, dva mrtveca pa sta verjetno pripada skupini ostrostrelcev. Kasneje so javili, da se je število smrtnih žrtev povečalo na deset. Vsega skupaj je 17 ranjencev, od katerih je 12 policijskih agentov. Stanje treh je zelo kritično. Kmalu po zori so ostrostrelci ponovno začeli streljati proti policijskim silam. Skupina agentov nacionalne straže je dobila ukaz, da intervenira in strelja ter ubije ostrostrelce. Ob 5.30 zjutraj po krajevnem času je še 9 ostrostrelcev, od katerih sta bila 2 gotovo ranjena, še vedno streljajo z drugega nadstropja stavbe, kamor so se zatekli. Kljub solzilnim bombam, se agentom ni posrečilo izgnati črncev, ki so imeli na sebi afriška oblačila zaradi česar domnevajo, da pripadajo kaki temnopolti nacionalistični organizaciji. Uradno so javili, da je število smrtnih žrtev tragičnega streljanja med črnci, ki so se zabarikadirali v nekem stanovanju, in policijskimi silami 10. Štirje od teh so nedolžni prebivalci, ki so se znašli na cesti med dogodkom. Ranjenih je 18 oseb, od katerih je 10 policijskih agentov. Stanje dveh je kritično. Policija je aretirala 53 oseb, ki so jih zajeli ko so plenili po stanovanjih in trgovinah. Brez dvoma gre za najhujši primer upora od aprila letos, ko je prišlo v Washingtonu po uboju Martina Luthra Kinga do silovitih spopadov. Prvi črnski župan, ki upravlja tako važno mesto (deveto v ZDA) Carl Stokes je iz- četka je župan odredil naj se čete nacionalne straže držijo daleč od prizorišča spopadov, ker je hotel dati možnost črncem, da sami nadzorujejo položaj. Sele ko tega ni bilo mogoče, je ukazal 2.600 vojakom, da zasedejo ceste črnskega predela mesta. Policija je javila, da je pri dveh mrtvih črncih, ki sumijo, da sta pripadala skupini ostrostrelcev, našla plinske maske, material za prvo pomoč, bajonete in naboje. Poveljnik nacionalne straže Ohia gen. Sylvester Del Corso je izjavil, da na podlagi dokazov in informacij lahko trdi, da je bilo streljanje delo črnske nacionali- stične ekstremistične skupine. General Del Corso je nadalje izjavil, da so na podlagi tajnih poročil vojaških krogov in FBI pričakovali nerede v Clevelandu in drugih mestih Ohia ter v šestih ali osmih središčih države. Po njegovem mnenju so hoteli s tem pokazati moč pripadnikov ((črnske oblasti«. Med aretiranimi je tudi predstavnik ((črnskega nacionalizma« Fred «Ahmed» Evans. Ta je izjavil, da je podpihoval črnce k streljanju. «Ce se moja karabina ne bi zataknila«, je rekel policijskim agentom, «vas bi gotovo ubil. Pomiril sem že na vas, ko mi je puška odpovedala « iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliii„,,iiii,„lilliiIMImilJllm„ll,lliiiiliIMIIII,i,llllll|||||lm||||||||||||| STRELA UDARILA V VOJAŠKO SKLADIŠČE BENCINA Eksplozije in požari v Rivanazzanu pri Pavi ji Bencin se je razlil po potoku, ki teče pod mestecem Ena smrtna žrtev, več ranjenih, nad sto ljudi brez strehe RIVANAZZANO (Pavia), 24. -Priletna ženska mrtva, pet ranjenih, popolnoma porušena stavba, druga delno uničena, številne poškodovane hiše, popolnoma uničen mlin in razrite ulice sredi mesteca je rezultat požara, ki je izbruhnil danes zjutraj v Rivanazzanu, kjer so vsi napol oblečeni prebivalci v hitrici zapuščali stanovanja in se zatekli na polje. Vse skupaj je trajalo morda pet minut, vendar teh ne bo nihče pozabil. Kaj se je prav za prav zgodilo0 Zjutraj, približno ob 6.30, je strela, med neurjem, ki je divjalo nad področjem, udarila v ogromnen vojaški rezervoar bencina in nafte, ki je kaka 2 km od Goviasca. Vojaško skladišče ima vez ogromnih rezervoarjev, vsi pod zemljo, ki lahko sprejmejo do 2 milijona in 300 tisoč litrov goriva. Rerezvoar, xa oseb, vabil prebivalstvo, naj se u- .javil, da so ti izpadi del širokopo- mor je udarila strela, se je pomakne v stanovanja in ves čas sku-1| teznega načrta. Zupan, ki je vabil polnoma razletel, gorivo pa je šal pomiriti duhove. Zupan je kas- prebivalstvo k miru, je brez dvo- steklo po majhnem predoru do po-neje na tiskovni konferenci pojas- ma pripomogel, da se niso nere- toka Straffora in dalje proti pred nil, da Je streljanje delo določene | di spremenili v splošni upor. Spo-1 mestju Rivanazzana. Voda teče tj . .........................................................................................................................uit....mm.......u.....u.................. V letalu štirje višji izraelski častniki? KAIRO, 24. — Tiskovna agencija Srednjega vzhoda «Men» je javila, da Je imel palestinski komandos, ki je zaplenil Izraelsko letalo družbe «E1 Al« (na sliki po pristanku na alžirskem letališču), namen ujeti štiri višje izraelske častnike, ki so se vračali iz New Yorka v domovino. To naj bi izjavil član vodstva Ljudske fronte za osvoboditev Palestine Abu Maher, ki je v Alžiru čakal dva dni na pristanek letala. Agencija ne omenja, če so res ujeli Izraelske častnike. Predstavnik Ljudske fronte za o-svoboditev Palestine v Beirutu je izjavil, da Arabci ne bodo nikoli vrnili letala Izraelu. Stirimotorno letalo »Boeing 707», Je izjavil isti predstavnik, Je vojni plen in pripada osvobodilni fronti. Ista oseba je zanikala možnost, da bi Alžirija na poseg generalnega tajnika OZN U Tanta vrnila letalo Izraelu. Izraelski državljani, to je -posadka iri potniki, ki so UH v letalu, bodo za talce in Jih bodo izpustili le, če bodo Izraelci osvobodili 23 palestinskih boroev, ki so v zaporih Te! Avlva. Iz Alžlra ni nobene vesti o 10 članih posadke in 13 potnikih. Nihče ne ve, kaj se je zgodilo Izraelcem, niti kje so prespali noč. Egipčanske oblasti so prepovedale tiskovno konferenco palestinske osvobodilne fronte, ki je prevzela odgovornost za zaplembo In usmeritev letala na alžirsko letališče. Predstavnik egipčanske vlade Zayat je Izjavil, da nima točnih podatkov o zaplenjenem letalu, vendar meni, «da Je bilo v njem nekaj posebnega«. Alžirski zunanji minister Butefli-ka, ki je danes prispel v Pariz na razgovor za ureditev nekaterih al-žirsko-franooskih vprašanj, je izjavil, da Alžirija ni direktno ne Indirektno sodelovala pri preusmeritvi ■ Izraelskega letala. Naravno je, da [bo Alžirija, preden bo sprejela svo- je stališče, zbrala podatke o dogodku. Alžirija Je neodvisna država in spoštuje mednarodno moralo. Iz Kaira se je ponovno oglasil predstavnik Ljudske fronte za osvoboditev Palestine, ki Je izjavil, da sumijo, da so med potniki štirje višji Izraelski častniki. Zato so tudi usmerili letalo v Alžir, medtem ko skušajo člani organizacije ugotoviti kakšna je bila naloga častnikov med njihovim bivanjem v ZDA. Predstavnik je izjavil, da pri zaplembi letala ni sodelovala nobena arabska država ln da so alžirske oblasti obvestili v zadnjem trenutku, ko Je bilo zaplenjeno letalo že v zračnem prostoru Alžirije, člani Ljudske fronte za osvoboditev Palestine so stopili v stik s predstavniki mednarodnega Rdečega križa zaradi izmenjave ujetnikov in tudi z zahtevo, da se ta organizacija pozanima za stanje vseh članov odporniškega gibanja, ki so v izraelskih zaporih. pod mestecem s 3.200 prebivalci in vse kaže, da so se zaradi strele ali morda plamena z mestnega smetišča, vneli bencinski hlapi. Sledilo je več strahovitih eksplozij, ki so porušile hiše in razdeljale ulice, plameni pa so švigali visoko pod nebo. Nemudoma so z vseh strani prihajali gasilci in tudi vojaki, ki stražijo vojaško skladišče, so stopili v akcijo, da preprečijo plamenom, ki so silili proti rezervoarjem, da za jamejo njihovo področje. Gasilci, vojaki in karabinjerji so nemudoma začeli iskati med razvalinami hiš nekatere prebivalce. Izpod ruševin so potegnili 72-letne ga zobozdravnika, ki so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo in očeta in sina, medtem ko so ženo oziroma mater, seveda že mrtvo, našli šele po sedmih urah dela. V bol nišnico je moral tudi neki upokojenec, kasneje pa so odpeljan po zdravniško pomoč tudi nekega gasilca, ki se je pri reševanju zlomil roko, Malo je manjkalo, da niso plameni in eksplozije popolnoma uničili mestece in tudi vojaški bencinski rezervoar. Vojaki so pod poveljstvom poročnika nemudoma z vsemi sredstev ustavili plamene ob vhodu v predor, ki vodi k podzemskim skladiščem. župan je prepovedal rabo sveč m naprav, ki lahko sprožijo iskre. To iz previdnosti, ker so na neka terih mestih še vedno bencinski h la pi. Nad 100 ljudi je ostalo brez strehe, župan je sklical sejo občinskega sveta, ki se bo sestal ob luči električnih svetilk. Treba bo ugotoviti škodo in sprejeti ukrepe, ki bi pripomogli k normalizaciji življenja. Danes je prišel na kraj tudi namestnik poveljnika sevemozhadons-ga vojaškega področja divizijski general Mario Petitti di Roreto, ki Je izjavil, da bo posebna komisija, ki jo bodo sestavljali višji vojaški m karabinjerski častniki, skušala ugotoviti vzroke tragedije, ki je zajela to majhne mestece nedaleč od Pavie. GARDONE RIVIERA, 24. -Italijanski inštitut za antično dramo bo v soboto in nedeljo (27.-28. julija) uprizori v gledališču Vittoriala Aristofanovo komedijo tOblaki» v režiji Roberta Guiscar-dinija. V torek, 30. julija nastopi balet z Luisillom ir. njegovim gledališčem španskega plesa. Naslednjo soboto in nedeljo (3.-4. avgusta) pa se bo poletna gledališka sezona v Gardone Riviera končala z uprizoritvijo Pirandellovega dela «Liola» v režij'. Giorgia Pro-sperija. Igrali bodo: Domenico Modugno, Giusi Dandolo, Giuseppe Porelli, Elena Cotta in drugi. BONN, 24. — Italijanski dirigent Alberto E rede je povabljen v Bagreuth, kjer bo dirigiral «Lo-hengrina*. Pred njim sta v Bay-reuthu dirigirala samo Toscanini (1922) in De Sabata. knjige ~ g letin IM ce > * ! § V Tarčentu (v parku osnoti šole «0. Marinellh, Viale teotti) bo v soboto gala predstU IV. mednarodnega folklornega t stivala. Začetek ob 21,15. glnbbn ^ blihn'tbtvt> WILLIAM MANCHESTER Predsednikova smrt (Izdala mladinska knjiga v Ljubljani) O Johnu Kennedpju in njegovi tragični smrti 22_ novembra 1963 v Dallasu je biio napisanega toliko kot zlepa ne 0 nobeni drugi nasilni smrti. Izšlo je tudi veliko knjig, ki so vsaka po svoje, vsaka s svojega zornega kota razlagale dogodke okrog atentata. Tudi pri nas dobro poznamo tragedijo v Dallasu, čeprav v slovenščini doslej še nismo imeli knjige, ki bi govorila o tem dogodku. Zdaj smo tako knjigo dobili. čeprav gre pravzaprav za dogodke izpred petih let, za dogodke, ki jih poznamo kot sramotne dogodke v zgodovini take države kot so ZDA, čeprav smo za Kennedgjevim ubojem doživeli v Ameriki že mnogo novih političnih umorov, pa bo ta izredno zanimiva knjiga gotovo vzbudila med slovenskimi bralci dosti zanimanja. Knjiga sicer res pripoveduje o uboju predsednika Kennedpja, toda v nje) je toliko gradim o Ameriki, njenem življenju, navadah in čustvovanju, da nudi knjiga dragocen vpogled v sodobno Ameriko. Prav v tem pa je njen mnogo širši pomen. Knjigo PREDSEDNIKOVA SMRT je napisal ameriški publicist IVilliam Manchester, ki je bil osebni Kennedgjev znanec, ki se je prav tako boril na Pacifiku kot Kennedg in je še za časa Kenne-dgjevega življenja napisal o njem knjigo Predsednikov portret. Skratka človek, ki je Kennedpja dobro poznal. Očitno je, da je bil njegov somišljenik, njegov občudovalec in da si je zato vneto prizadeval, da bi razkril resnico o atentatu in pojasnil okoliščine okrog njega. Kako je prišlo do nastanka knjige pripoveduje sam v predgovoru h knjigi. Po smrti Kennedpja so družino razni pisatelji prosili za sodelovanje pri knjigah ki naj bi jih napisali o a-tentatu. čeprav si družina Ken-nedy v resnici take knjige ni želela, je vendarle kmalu postalo jasno, da bodo take knjige začele izhajati. V takih okoliščinah je Jacgueline Kennedp sklenila, naj izide eno popolno in natančno poročilo o predsednikovi smrti. Manchester tedaj predsednikove vdove osebno sploh ni poznal. Toda člani predsednikove družine so smatrali za primemo, da napiše knjigo nekdo, ki je Kennedpja osebno poznal, ko je bilo v tisku že toliko apokrifnih knjig o tistih dneh. Sklenili so tudi, da je treba gradivo zbrati tako), dokler so spomini še sveži. Tako so Manchestru ponudili to delo. Pisec se je dela lotil očitno izredno temeljito. To dokazuje že seznam gradiva. Tako je sam zbral osemnajst zvezkov intervjujev in sedemindvajset map z dokumenti, ki jih bodo lahko kdaj kasneje uporabili kvalificirani proučevalci' Najbolj pa dokazuje temeljitost njegovega dela knjiga, ki je zdaj tudi pred slovenskimi bralci. Ta knjiga velikega formata obsega 800 strani soraz-meroma drobnega teksta, pa čeprav obsega kroniko dogodkov samo petih dni. Dva dela obsegajoča knjiga s predgovorom in epilogom je gotovo izreden dokument, ki ima še toliko večjo vrednost, ker je vseskozi kritičen do gradiva, ker ima knjiga izrazito avtorjevo osebno noto, ker prihaja avtor v njej do nasprotja z ugotovitvami uradne Warrenove komisije, ker je knjiga napisana na podlagi lastnih obveščevalnih virov, pa tudi zato, ker je napisana tako kot najbolj napet roman. Avtor pri tem poudarja, da knjige ni odobrila niti predhodno pregledala Kennedpjeva družina in da on sam odgovarja za vse misli in razlage. Po svojem značaju je to zgodovina kritičnih petih dni pred in neposredno po Kennedpjevem uboju Zgodovina ali kronika s kar najbolj podrobnim prikazom dogodkov, okoliščin, oseb njihovih ravnanj, z reprodukcijo dialogov, pa lastnih sodb in mišljenj. Prav te izredne podrobnosti, ki jih sicer v podobnih delih nismo vajeni, pa odkrivajo ne samo dogodke okrog atentata, ne samo značaje političnih in vojaški hosebnosti Kennedyjeve A-merike, temveč včasih naravnost nemogoče odnose, nemogoče razmere, ki vladajo v tej deželi. Zanimivo pa je, da te evropski bralec verjetno bolj občuti kot Američan in da kar ne more razumeti ameriškega načina življenja, mišljenja in čustvovanja. Našemu bralcu pa bodo še posebej zanimive nekatere sodbe, ki jih izreka pisatelj. Tako je zanimivo, da sorazmeroma prijazno piše o Johnsonu, čeprav si ga mi predstavljamo drugačnega Tudi o Osuialdu je prepričan, da je zločinec, zanimivo sodbo ima o Ru-byju. Nič manj ostre niso njegove sodbe o policiji in pravosodnih organih, katerih delo pred televizijskimi kamerami je spominjalo včasih na burke. Vsekakor predstavlja knjiga mogočno pripoved, ki je tudi izredno zanimiva in napisana tako, da bralca res pritegne. Podobnih knjig t) slovenščini ni dosti. Zato predstavlja slovenska izdaja Manchestrove kronike no-vemberskih dogodkov leta 1963 v Ameriki veliko obogatitev tovrstne literature. Založba. Mladinska knjiga je torej posredovala slovenskim bralcem knjigo, ki jo je treba posebej zabeležiti na knjižnem trgu. Gotovo je založba s tem dosegla pomemben založniški uspeh. Knjigo je prevedla Seta Oblak. BREGENZ, 24. - Začel se' festival v Bregenzu. Ob navil nosti avstrijskega predsednika 7 naša in drugih visokih vlad* osebnosti so predvajali Verdije* ga «Falstaffa». Izvajalci so Italijani: dirigent Vittorio Gui z njim Giuseppe Taddei (v 11 slovni vlogi), Margherita Rinok Alberta Valentini, Oralia Doni guez, Rosa Laghezza, Enzo Sl dello, Pietro Bottazzo in drvi režiser Filippo Crtvelli. Lehaft ^ vo «Veselo vdovo* bodo uprit (,p |m rili na jezeru. V Veroni se je 46 operna s«epr na v Areni zelo srečno začele, na «Aido»; predstave se je udeW dsUt ga I MUC SEGAJO KREMPLJI GRŠKE VOJAŠKE JUNTE Kdo je umoril Mavrogenisa? Voditelj grškega odporniškega gibanja mrtev v gozdu nedaleč od danskega glavnega mesta A. Papandreu zagotavlja da gre za političen umor 'H K°2NHAGEN- julija' “ Vodi' ,nl1 lz Gr«je. V njem meni, da bi tpfl’centra e skupine ™rSke Uniie kralj moral izjaviti, da nadaljuje j Mavrovo ^ lzgnanstvu- Georgisa borbo proti junti, ter izraziti svo- 'Udar« Stn,1Sa' kl je d0 drža™ega jo podporo odporniškemu giba-sef pos;ani,, sekretar grškega vele- | nju. Tako bi se po zmagi lahko efofriftfin ,a v Kopenhagnu, so vrnil v svojo deželo kot iuimk se avtu k a J ladt Ujet to & 3 iti 'v 11 jnali )ott > 8> ielffi du 1 ustreljenega v nekem goz-dob Pedaleč od danskega glavne-ir». nekI?eSta' Policiiska preiskava je 'M W„Ur.kasneje ug°tovila- da je i El tak« °genis naPravil samomor. Do '«W|nfkinega zaključka so predstavijo Policije prišli na osnovi prstka h?dtisov na revolverju, ki so "••a* jf„. 11 našli pod mrtvim telesom, 'Vjj i žndi na osnovi dveh poslovi i pisem v njegovem žepu in znm5iede na to- da ni bilo drugih . k°v v travi, kjer so ga našli. Andreas Papandreu I- J€ centra voditelj U-zdaj na čelu panhe- l]el , **>> “oaj na ceiu panne- ‘di j ga odP°ra (PAK), ki ga vonji.,?. Stockholma, ne veruje poli-»- *am uvntnvitoam. Trdi, da je l nih* umorjen. Zakaj "‘IX* ga ni bil videl poslednje ganska policija Je na to reagi- j ugotovitvam. Trdi, ?Xu£0genis bil umorjen. ga ni bil videl pos.ow.jo bil Tl Pred smrtjo. Vrh tega je isto , ‘evičar, vtem ko je naboj bil e I cljen v desno stran glave. ft nedtrandreu mu bil P°veril v ,, fijj J0 nek° nalogo v Zah. Nem-jen’ ?akar Je bil v torek umor-Izku®enim morilcem svojega fi m težko prikazati kot sa- TJ imeTa°rti P°lk0TSka ^ta Pa je Jji mo a. tlsoC razlogov, da se Mav-S aktu® °trbse, ker je bil zelo j Im ^n v odporniškem gibanju. ’’ fi otroka^e Ž6n° danskega rodu m limf x istf ral« ščit sja] tak°. da je v Stockholm po-o\to lme] dva kriminalista, ki sta se j d uj a Porazgovoriti s Papandre-! d noh -Ta jim ni mogel predložiti jH ra. nitl dokazov za svojo trditev, :šin n nezaupanja. to ' v ^avr°genls je bil zelo upošte-VP 1,0 ..mlad politik, neizprosen v i žel' 1 diktaturi v svoji de- ’s • je '• Bila je njegova zasluga, da k tak avn° mnenje v Skandinaviji tOfi fi,.0 reagiralo na dogodke v Gr-3‘- objred nedavnim je bil v Bonnu b«IaV Jen seznam tistih Grkov-ta*Uncev’ ki jib baje vojaška jun-j- namerava likvidirati. Na se-’ i k«11111 sta Papandreu in igralka i > ‘^rcouri, e 1 na d< v Vc ‘ j kahS6 to iemelji na predpost.av-dar’ neposrednih dokazov ni, ven-1 . rj v1* dogajajo nenavadne stva-Pim ^PPenbagnu so pred nedav-g, (v, vdrli v Papandreujev avto. niče Vredn°stnih stvari ni izginilo 0 t Sar, pač pa njegova aktovka tonski1^erimi spisi in magneto-j kimi posnetki. kope Papandreu prisostvoval 1 to« , u švedskih socialdemokra- r fla ’ nekdo p r ' In e. nahaja v * gre Prav ie PaI katerf8 izmišljotino, ! nje e naJ bi se motilo sodelova-j tiarip118. k°ngresu, je policija ven-p ’ izpraznila dvorano. I ditViPandreu trenutno dela na utr-1 ? ,SV°^eRa Ribanja. Doslej je ! ške , zavzet s propagando gr-I kot Stvari in je pogosto nastooil govornik na številnih politič- socialističnih jf na r'url, pa tudi Mavrogenis in desetine drugih emigrantov. ' nekdo policiji telefoniral, dvorani bomba, je Papandreu dejal, da s pomočjo stTa ,Manifestacijah _ ........... ■- k Skandinavije. Na kongre- su * —^auujimvj.ie. isa s.ungre-itnei Vedskib socialdemokratov je °bsorio°Vor’ v katerem je ostro čije 1 ameriško politiko do Gr- čaj^igrariti se na kralja ne obra-prizn Z*as^ ne Papandreu, ki ga sp ava edinole pod pogojem, da Je , e meša v politiko. Vendarle lja bimiv poziv, ki ga je na kratki as*ovil neki grški mornari-tis_ P°ročnik, Konstantin Maro-1 Je pred nedavnim pobeg- svojo deželo kot junak. Emigranti ne obtožujejo samo ZDA, da so priznale junto, marveč tudi SZ, ki Je to storila samo šest ur za Washingtonom, neglede na to, da je v grških zaporih in taboriščih okrog 2100 komunistov. Kritizirajo Ameriko zaradi njene pomoči diktatorjem, pa tudi SZ, ki je pred nedavnim dovolila, da je ena od njenih ladij s 600 turisti obiskala Grčijo, dasiravno se je uradno opredelila za bojkot. In tudi to jim ni pri srcu, da se je baje trgovinska izmenjava med Grčijo in SZ povečala za 16 odstotkov. Eden od poglavitnih argumentov junte in obenem opravičilo za uvedbo diktature je tako imenovana ((komunistična nevarnost«. Spričo tega je zlasti zanimivo vprašanje, koliko je stvarno jun-ti uspelo okrepiti Jugovzhodni bok Atlantskega pakta. Poročnik Ma-rotis ,ki je sodeloval z junto, meni, da je ((obramba Sredozemlja oslabljena«, ker je junta ((odpustila 25 odstotkov nižjih častnikov in 98 odstotkov admiralov ter generalov«. Zato je v oporiščih težko najti ((častnika, ki bi bil sposoben opravljati dnevne naloge«. Nadalje so bili odpuščeni tudi mnogi štabni strokovnjaki, zadolženi za planiranje, ker niso bili naklonjeni junti. Marotis trdi, da so vsi ti častniki ponižani in razjarjeni, ker jih NATO, za katerega so delali, ni zaščitil. Od teh NATO ne more več mnogo pričakovati. To je mnenje enega od častnikov, naklonjenih kralju. In takšnih je mnogo. Kakšne zaključke je moč potegniti iz tega? Predvsem ,da stanje v sami Grčiji, če se kriza ne bo rešila na miren način, grozi u-stvariti v tem delu Se eno žarišče. Emigranti v vsakem primeru dajejo slutiti možnost oboroženega odpora, čeprav to trenutno še vedno zveni precej iluzorno. Zakaj, razen moralne in politične podpore skandinavskih dežel, kakih otipljivejših razultatov ni. Danska in švedska sta odpoklicali svoja veleposlanika, a njuni turisti, namesto v Grčijo, odhajajo v Španijo in na Portugalsko, podpirajoč tako dve drugi, bržkone,.,že bolj, nečloveški in mračni diktaturi. Na poslednjem sestanku Atlantskega pakta v Reykja-viku, so vprašanje grškega in portugalskega režima posredno postavili samo norveški in danski predstavniki, težko pa je pričakovati kako pobudo od te strani, dokler so na oblasti meščanske stranke. In vse dokler imajo Združene države, zahvaljujoč svoji ne samo vojaški, temveč tudi gospodarski pomoči, glavno besedo, grški emigranti nimajo kaj pričakovati. Pentagon je zainteresiran na stabilni vladi, pa mu je vseeno aii je ta diktatorska ali demokratična. Prihodnje leto, ko se bo odlo talo o nadaljnji usodi Atlantske ga pakta, se bo grfkim politi kom v izgnanstvu vsekakor nudi la nova priložnost vplivati na jav no mnenje evropskih dežel kar zadeva nadaljnje članstvo Grčije v njem. Vprašanje pa je, ali ga bodo uspeli mobilizirati, zakaj že danes je opaziti določeno utrujenost. V emigrantskih krogih v Skandinaviji vlada zatišje. Težko pa je verjeti, da gre za zatišje pred burjo. V. HRIBAR Na neki londonski bencinski črpalki nudita Sue in Susan odjemalcem svoje usluge, oblečeni v mini - krilo in topless - bluzo. Moških gostov bosta zato imeli kar precej. Priznati je treba, da je bila njuna zamisel dokaj «brihtna» in zelo praktična. Na sliki vidimo Sue IZ UMKTNOSTMIH OAI.KHIJ | Finy Suppancich v «Občinski» Srečanje s skromnimi rastlinami večno tvorne narave v slikah nekega umetnika, ki jih upodablja le iz resnične ljubezni do njih samih, je dandanes redek užitek. Nudi se nam pa to sedaj na razstavi ujedank, ki jo prireja Fing Suppancich v občinski galeriji, kjer visi 27 strokovn > dovršeno izdelanih tiskov klasično črnobele izvedbe. V desetih od njih podaja Sup-pancicheva trpko lepoto osata, te sicer od vseh zaničevane in le od Škotov v njihovem grbu poveličane bodoče rastline. So to videzi raznih vrst osatov in raznih pokrajin, ki pa je vsem lastna ostra črna razvejanost o-stnh bodic listja, kar pač u-metnica umno izkorišča, da doseže prefinjeno učinkujočo skladnost med slikarsko zasnovo in obdelovalnimi prijemi jedkanja. V delih, ki smo jih do sedaj videli na raznih razstavah, je zanimivo to, da se Suppanciche-va povsod odreka bohotni lepot-nosti vrtnih cvetlic, ki so pač bližje po svoji laskavi mikav-nosti umetniški občutljivosti o- bičajnih ljudi, V tem je pa tudi njena odlika, ker skuša doseči duhovni stik z gledalcem teh listov le s skromno lepoto poljskega cvetja in rastlin. Od teh se posebno odlikuje list «Kraška flora št. 2». Kras je tu ponazorjen tudi v dveh dobrih pokrajinah in z izrezi pogledov vaških ulic. Vendar pa je o-čitno, da se ženska občutljivost umetnice najpristneje ujema z ozko omejenimi prikazi lepote žive narave, kjer osredotoči vso svojo risarsko umetnost z veliko ljubeznijo do posameznosti. To pa ne ustvarja botanično-znanstvenega videza listov, ker nje rastline rastejo takorekoč iz njene notranjosti, sledeč u-metniškim nagibom po njihovem postavljanju v prostor. Poleg tega pa so ozadja listov ploskovno nadvse slikovito obdelana z množico odtenkov rahlih prehodov, tako da delajo vso čast temu razmnoževalnemu načinu likovne umetnosti, ki jo je moral nujnostno iznajti samo tako velik umetnik, kot je to bil Al-bert Duerer. MILKO BAMBIČ ....................ini„n,„„„„„„„.mm,„„„„„„„„„„.um..,.,..... VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA Giolitti ter italijanska zasedba Tripolisa, Libije in Dodekaneza Iz kakšnega razpoloženja, iz katerih krogov in za kakšne cilje sta se začela bohotiti ital. nacionalizem in iredentizem - Vojna s Turčijo - Izključitev Bonomija in Bissolatija iz socialistične stranke - Mussolini, glavni urednik lista «Avanti» .....*....................... DVČ SLIČICI IZ TABORNIŠKEGA ŽIVLJENJA Izlet po Beli kraj ini in nočni pohod In šlo je še naprej: So narodi, ki so poklicani, da vladajo, drugi da služijo. Med te je German štel vse Slovane. Italijanski iredentisti so jim s poseb. nim užitkom prisluhnili in nalepili Slovanom epitet «S’ciavi» po vsej Dalmaciji, Istri, Trstu. Govorili so o »zaostalih kmetih in pastirjih., o »veličini Rima», »latinski civilizaciji«. Za vso to retoriko, pa je bilo načelo, da so meje narodov in držav tam, kjer jih postavijo močnejši. Načelo sile in moči’,' pa se je zlasti pri italijanskih nacionalistih skrivalo za (.naravne«, za (.zgodovinske meje« vsaj Benetk, če ne Rima samega, zlasti kar zadeva Goriško in Trst z Istro. Nacionalisti mnogo pišejo ln govore o obnovitvi ln pomladitvi meščanske družbe v prid dviga ((italijanske veličine«. Mlada italijanska država sl mora utreti pot do ((prostora na soncu«, ((proletarska nacija« naj pokaže svojo silo in moč, če je treba tudi v vojni, ki Je ((krvava kopel junakov«, že davno pred fašizmom so nacionalisti Federzoni, Forgea Da-vanzatti (bi) je sindikalist), Alfrede Rocco (jurist), razvijali ideje «o korporativni državi«, ki odpravlja razredne razlike. Vsi trije si v fabnilu prišli do vodilnih mest, postali ministri itd. Številčno nacionalisti niso bili nikdar močni. List «Idea r.azio-nale« je bil le tednik, ali kaj, ko so njih gesla bila tako prijetna za študirajočo mladino, katere večino so sestavljali «i flgli di pa pA» sinčki bogatinov. Zvenela so prijetno tudi ušesom tovarnarjev, bankirjev, trgovcev. «Bogata, velika Italija!« Pa kaj bi ne, ko so ra L U Radio Trst A - 7'i?- 13,15, 14. la, 20.15 Poročila ba W "bledar - 7.20 Jutranja glas-Ta„- 11-35 Slov. pesmi - 12.00 I. 2«vcar: «Visoška kronika« - 12.45 po YSak°gar nekaj - 13.30 Glasba ladjah - 17.00 Orkester Bevi-Gklk3 ' 17-20 Italijanščina - 17.35 An *?, za vaš transistornik - 18.00 no^bel Dalmacijo - 18.15 Umet-' 18.30 Simf. koncert - 19.00 0t °so izvaja svoje motive - 19.10 liuhu na Počitnicah - 19.30 Pri-ZO.Ss ,n,e hieiodije 20.00 Šport -»a« Yerga: «Cavalleria rustica-22.05 -j3'33 Skladbe davnih dob -Nabavna glasba. Trst . 12.20 Lahka glasbo - 12.25 Tre- atran i3.15 Juke box - 13.45 «Madama Butterfly». PucSSf:' 7 30 Koper 2q ir L 3.30, 12.30, 15.00, 18.00, b» \ Naročila 8.10 Jutranja glas-senču'1 ® Popevke • 10.00 Pod Dan0ik?m • 11-00 Plošče - 11.30 1510%' P?vci 12.00, 12.50 in ležni Glasba p , željah - 14.00 Be-lp0“Ca - 14.10 Orkestri - 14.30 Fu-gla«k a 16.30 Koncert lahke U 17.30 W Ecke: «Jacky, le PJPotino negro» - 16.00 Poldni ,ltzg);ra!d 18.40 Jug. na-Ftr Plesi 19.00 in 20.30 Prenos goi„' 20.00 Ansambel Peter Ru-* 10 ' 23.10 Plesna glasba. 7 Nacionalni program ročih’ 8k00' 13 00, 15.00, 20.00 Po-8'30 Jutranje pesmi - 9.05 ltl]. Bucchi, Lehar - 10.05 in ČETRTEK, 25. JULIJA 1968 11.30 Ura glasbe 12.05 Kontrapunkt - 13.20 «La corrida« - 14.45 Neapeljske pesmi - 16.30 Program za mladino - 19.15 Radijska priredba - 20.15 Looncavallo: «La re-ginetta delle rose« - 21.45 Umetnost in književnost - 22.15 Koncert pianistke Marlhe Argerich. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 Glasba in skeči -11.41 Plošča za poletje - 13.00 Senso vietato - 14 00 Juke box - 15.15 Sopranistka Rita Streich in baritonist Ettore Bastianini - 16.00 Popoldanski spored 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Glasbeni program - 20.01 Jazz - 21.10 R. Del Turco in Dali da - 22.40 Nove angleške plošče. /II. program 10.00 Mendelssoh Bartholdy in Grieg 11.00 Ildebrando Pizzetti 12.55 Antologija interpretov - 14.30 Komorne skladbe 15.30 Stravinski - 18.30 Lahka glasba - 19.15 Koncert - 20.40 F. j. Haydn: «Orfej in Evridika«. FHodifuzija 8.00 von VVeber, Smetana, De-bussy. Charpentier, Schonberg -10.45 Simf. koncer 12.30 Buso-ni, Haendel - 15.30 Lahka glasba - 8.30 Glasba z vsega sveta: Jazz, pesmi, solisti. Slovenija 7.00, 8.00, 14.00, 20.30 Poročila - "mmib 8.25 Informativna oddaja - 9.08 O-perna matineja - 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 Uspehi glasbenih šol 10.30 Od vasi do vasi - 11.15 Pri vas doma - 12.00 Turistični napotki - 13.10 2. dejanje Švarove opere «Slovn od mladosti« - 13.30 Kmetijski nasveti ■ 13.40 Koračnice 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Vrtiljak zabavnih melodij - 16 20 Glasbeni intermez-zo - 16.40 Violončelist Ciril Škerjanc 16.00 Vsak dan za vas -16.05 Simf. koncert 19.15 Glasba in turizem 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje Marjana Deržaj - 21.00 Domače pesmi in napevi - 22.00 Sto let slovenske lirike -22.40 Glasbeni nokturno 23.10 Komorno-glasb .ni večeri - 24.05 Literarni nokturno Ital. televizija 18.15 Program za mladino • 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Senza rete 22.10 Contro-fatica - 23.10 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Rusi v vesolju. Jug. televizija 21.00 in 23.311 Poročila 18.35 Ropar — film iz serije Buffalo Bill - 19.00 Po Sloveniji - 19.20 Narodna glasba - 19.45 Reportaža — Titograd - 20.05 Tihe žuborijo izviri — glasbena oddaja romunske TV - 20.56 Pesem poletja - 21.50 Če bogovi hočejo — roman - 22.50 Drugo dejanje baleta Giselle. se tako težko prerivali z vsemi mogočimi tefameci na svetovnih trgih. oamev je bil zlasti močan med iredentisti v Dalmaciji, Istri, Trstu, nekoliko manj v Gorici! Naj govore imena sama. Istran Ruggero Faure - Timeus (padel v I. svetovni vojni in je koča pod Kaninom do 1. 1943 nosila njegovo ime). Svoje pero je pomakal v žolč, ko je pisal o ((Splavi«. Attilio Tamaro, Tržačan, ki ja znan kot zgodovinar- Trsta in Julijske krajine. Da bi ga označili, povejmo samo, da je 1. 1915 zapisal, da je tržaška občina napravila veliko napako 1. 1867, ko je v tržaškem zaledju dovolila slovenske šole. Odkar je italijanski iredentizem začel nastopati množično (po 1. 1861), je branil meje Italije na Triglavu in Snežniku, dasl je dobro vedel za Slovence in Hrvate, pa jim je le milostno dovolil, da so lahko veseli, če bodo deležni velike italijanske civilizacije, ki jih bo asimilirala. It;.lija pod vplivom nacionalistov. Stari lisjak, Giolitti, je v začetku stoletja vodil italijansko vlado tja do leta 1914. Liberalnega duha, je skušal do neke mere iti nasproti delovnim množicam. Razširil je volilno pravico, stavke so bile uzakonjene itd. Leta 1911 pa je menil, da lahko izkoristi nacionalistični val in si ga pridobi, a tudi do neke mere disciplinira, kot mu je uspelo s socialisti-reformlsti, pa je stopil v vojno s Turčijo. To ni preveč ugajalo zaveznici Avstro-Ogrski, toda kaj, ko je ta sama imela maslo na glavi, saj Je leta 1908 anektirala Bosno In Hercegovino Turki so bili tepeni, Italija ni zasedla le Tripolisa, Libije, pač pa tudi otoke na Egejskem morju (Do-dekanez). Prav ob tem dogodku Je prišlo med italijanskimi socialisti do preloma: Bissolati ln Bonom! sta libijski pohod pozdravila kot akcijo zahodne civilizacije in bil je Benito Mussolini, ki Je na kongresu socialistov leta 1912 v Bologni najostreje nastopil proti njima in uspel: Bonomi in Bissolati sta bila izključena, zgovorni Mussolini pa je postal glavni urednik lista «Avanti». Ustavimo se pri tem možu. Sodba o njem je težka, literatura o-gromna. Nadarjen? To vsekakor. Sodim, da sta nanj tako gledala tudi Lenin in Trocki, ker sta socialistom v dvajsetih letih očitala, da ga Je bilo škoda, ker so ga izgubili. Bil je tipičen Italijan z dobrimi in slabimi lastnosti, Kot jih opisuje tržaški zgodovinar Fa-bio Cusin (LTtaliano, realtš e il-lusione, Rim 1945). Izredno ambiciozen, tip malomeščanskega u-čitelja, ki nima zadostne izobrazbe, a hoče vse znati. Bral je več kot študiral, pobiral’ je gesla, ki so v njegovih ustih postala gole fraze. Bliže so mu skoraj bili anarhisti, francoski anarhist So-rell mu je po jeziku in naukih bil bolj dostopen od Manca in Engelsa. Ali govoriti je znal, Benito, pa pero sukati tudi. V pogledu teatralnosti je bil nadpovprečen, znal je obračati oči, kriliti in opletati z rokami, stiskati pesti. Znal pa se je tudi prijazno nasmejati. Morale ni bilo kaj prida v njem, ne osebne ne stanovske ne razredne. Bil je brez prijateljev. Ljudi nasploh in tudi tovariše je znal izrabljati IVO JUVANČIČ (Nadaljevanje sledi) Sestra Tisa in še neki tabornik RMV, ki sta z ostalimi vred letos taborila v Beli krajini pri Metliki, sla nart poslala dva opisa njihovega skupnega taborniškega življenja. Dva zanimiva opisa izleta po Beli krajini in nočnega pohoda udeležencev letošnjega tabora Priobčujemo ju tako. kakor sta nam bita poslana Izlet po Beli krajini. Devetega dne taborjenja pr Metliki smo se odpravil) na izlet po Bell krajini. Veselo novico smo izvedeli že prejšnji uan pri večernem z(mi-ru. Vstau smo ob sestih. ko je vodja tabora zažvižga) vstajenje, nakar je sledila jutranja telovadba, potem umi vame in pospravljanje šotorov. Ob sedmih smo se končno le odpravili proti Rosaini-catn, vasi ki je oddaljena pnbliž no poldrugi kilometer od taborišča Tu nas je ze Čakal avtobus. Takoj smo se zapletli v pogovor s šoferjem, ker sir« hoteli od njega marsikaj izvedeti Ret minut za nami so k avtoousu prišli se člani Zmajevega odreda k je i V soboto odpotuje iz Trsta Italijanska mladinska delegacija v Sofijo na mladinski festival V soboto ob 17.10 bo s posebnim vlakom odpotovala s tržaške železniške postaje delegacija mladine iz vse Italije na 9. svetovni mladinski in študentski festival, ki bo v Sofiji od 28. julija do 6. avgusta. Italijanska delegacija šteje 900 članov, med temi je 9 tržaških delegatov, Slovencev in Italijanov, ki pripadajo raznim strankam. Italijanska delegacija bo s seboj nesla tisoč transistorjev, k: jih bodo darovali vietnamski delegaciji, da jih izroči partizanskim edinicam. Meščani so vabljeni, da pridejo na železniško postajo in pozdravijo mladinsko delegacijo ob odhodu. Tiskovna konferenca o lesnem sejmu v Celovcu Predsedstvo avstrijskega lesnega velesejma v Celovcu, ki bo od 8. do 18. avgusta v glavnem mestu Koroške, bo priredilo jutri v časnikarskem krožku v Trstu tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavniki velesejma seznanili časnikarje z glavnimi značilnostmi te lesne prireditve. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 15. do 21. julija ugotovil v tržaški občini naslednje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 1, tifoidna mrzlica 1, paratifus 1 (izven občine), ošpice 23 (1 izven občine), norice 2, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 1, rdečke 4. nalezljivo vnetje jeter 3, vnetje črevesja pri otro-kih 1, akutni sklepni revmatizem 2. Natečaj Ministrstvo za zunanje zadeve je razpisalo natečaj za 6 mest pomožnega izvedenca za tuje jezike. Pogoji: doktorat v tujih jezikih in slovstvu itd., starost od 18 do 32 let: zapadlost 5. avgusta 1968. (U-radni list st. 142 z dne 5. 6. 1968). Ministrstvo za trgovino s tujino je razpisalo natečaj za 14 mest svetovalca tretjega razreda v sta-ležu vodilnega osebja Pogoji: doktorat v pravu, ekonomiji itd., starost od 18 do 32 let; zapadlost 8. avgusta 1968. (Uradni list st. 144 z dne 7. 6. 1968). Pri Devinu ujeli živa delfina Dva ribiča sta ujela v bližini Devina dva delfina. Gre verjetno za samico in njenega mladiča. Po precej hudi borbi se je ribičema posrečilo, da sta zvezala živali za rep in ju odvlekli v pristanišče Ribiškega naselja _ Samice tehta en stot Vsem želimo prijetno potovanje in srečno vrnitev. Balet iz Poznanja na tržaškem gradu Prihod slavnega poljskega baleta iz Poznanja, ki bo nastopil jutri in v soboto Zvečer ob 21.30 na tržaškem gradu, je Zbudil veliko zanimanje. Ansambel poznanjske o-p ere sestavlja v celoti 500 članov in izvaja tudi operna dela. Na sedanji evropski turneji so samo orkester in baletni zbor, skupno nad 140 elementov. Medtem ko bo ansambel v prvem delu izvajal zmes klasičnega in modernega baleta pod naslovom »Tempus jazz 67» bo ves drugi del posvečen velikemu delu kla. sične tehnike «Giselle», s katerim bo v kratkem gostoval tudi slavni balet moskovskega gledališča Bol-šoj v milanski Scali. Predstavo bo vodil evropsko znani dirigent Robert Satanovoski, ki je že nekaj dni v Trstu in ki bo danes začel z ansamblom z vajami na tržaškem gradu, čeprav ima ansambel za seboj že okrog 400 ponovitev. Rezervacija mest v galeriji Protti. Koncert Verdijevih del na gradu in v Miljah in pol, mladič pa 80 kg. Verjetno obravnavala vprašanje Krasa, za- bodo pokazali ujeta delfina v ob-terr pa bodo razpravljati o cest Ičinskem akvariju v Trstu. V okviru proslav Trst 1963 je bil v torek na gradu Sv. Justa koncert skladb Giuseppa Verdija, na katerem sta nastopila sopranistka Simona dalVArgine in tenorist Piermnanda Ferraro ter zbor m orkester tržaškega gledališča Verdi. Dirigiral je Nino Verchi, zbor pa je pripravil Nino Rosso. Spored je obsegal najbolj znane odlomke iz nekaterih Verdijevih oper kot Nabucco, Ernani, Otello, Moč usode, Sicilijanske večernice, in druge, v katerih sta se izmenjavala solista in zb or, ali pa zapela v duetu Ne prav številno občinstvo (v glavnem verjetno zaradi muhastega vremena, ki že nekaj časa nagaja tržaškim prireditvam na prostem) je nagradilo tako sopranistko kot tenorista z navdušenim ploskanjem, saj sta se predstavila kot odlična pevca in interpreta Zahtevnih Verdijevih arij. Prav tako je občinstvo navdušeno ploskalo zboru in orkestru, ki je sam izvajal uvodoma uverturo ‘La battaglia di Legnano’ za zaključek Pa uverturo ’Sicilijanske večernice’, ter predvsem dirigentu Ninu Verchi ju, ki ga je sicer naše občinstvo že imelo priložnost spoznati med operno sezono, a ki se je še enkrat ižkdzal kot odličen dirigent, ki vodi orkester z zanesljivostjo in temperamentom tako v počasnih in delikatnih odlomkih, kot je n. pr. zaključni duet prvega dejanja opere 'Otello', ali pa v zanosnih in mogočnih u-verturah, kot so n. pr. Sicilijanske večernice. Kljub ne preveč u-godnemu vremenu in vetru, ki je nekoliko odnašal zvočnost in polnost orkestra, je koncert, ki so ga sinoči ponovili tudi v Miljah, dosegel pri občinstvu lep uspeh. «Rimski virtuozi» v miramarskem parku Ciklus glasbenih večerov u miramarskem portiču, ki ga prirejata avtonomna letovičarska in turistična ustanova ter ustanova gledališča «Verdi», bo imel v soboto 27. t.m. ob 21.30 še poseben dodatek, ko bodo nastopili «Rimski virtuozi» pod vodstvom Renata Fasana, ki veljajo za zelo visoko kotirano orkestralno telo v Evropi. «Rimski virtuozi» bodo posvetili celotni svoj nastop Antoniu Vivaldi. ju. V prvem delu bodo izvajali slavne koncerte iz op. 3 (Vestro armo-nico) in op. 8 (il cimento deli’ar-monia e dellinvenzione); Koncert, opus 3 štev. 2 za dve violini in čelo, godala in čembal (solisti, violinisti Cesare Ferraresi in Giulio Franzetti, čelist Bruno Morselli; Koncert opus 8 za oboe, godala in čembal, solist Renato Zanfini; Koncert opus 3 štev. 11 za dve violini in čelo, godala in čembal, solista violinista Cesare Ferraresi in Giulio Franzetti in čelist Bruno Mor-selli. V drugem delu bodo na programu tako imenovani «Koncerti sezoni) (Pomlad, poletje, jesen, zima) op. 7 za glamo violino, godala in čembal v integralni izvedbi iz leta 1925, violinist solist Cesare Fer. raresi. Rezervacija vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Pippo Baudo v soboto na gradu Znani televizijski napovedovalec Pippo Baudo bo v soboto na gradu sv. Justa vodil deželno izbiro novih glasov, ki se vrši v vsedržavnem obsegu pod pokroviteljstvom tednika «Sorrisi e canzonh. Iz prejšnjih selekcij je izšlo 12 imen iz različnih krajev dežele. Posebna žirija pa bo v soboto izbrala ime, ki bo branilo barve naše dežele m finalnem tekmovanju, ki bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. septembra v Alassiu. Vsak od 12 tekmovalcev iz naše dežele bo zapel po eno pesem. Izbira deželnega predstavnika bo obsegala ves prvi dei programa, v drugem delu pa bodo poleg Pippa Bauda nastopili še veliki orkester dirigenta Luciana Fineschija, imitator Franco Rosi, valeta Margheri-ta in drugi, skratka skoraj ves zbor nastopajočih v televizijski oddaji *Settevoci». Prireditev bo od 17.30 do 20. ure na gradu in je v nobenem primeru ne bodo odložili, če bo dež jo bodo prenesli v kine tCristallo» v Ul. Ghirlandaio. Enotna vstopim za odrasle in otroke 500 lir. Razna obvestila Slovenski dijaški dom v Trstu ura. duje do konca Julija samo od 9. do 13. ure. Ravnateljstvo Državne srednje šole «FRAN ERJAVEC« v Rojanu, sporoča, da vpisuje dijake v 1. razred srednje šole, vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se zaključi danes. Havnateljstvo Državne srednje šole IVAN CANKAR obvešča, da se Je vpisovanje v 1. razred že začelo Kok zapade danes 25. julija. Tajništvo Je odprto vsak dan od 9. do 12. ure. Državna srednja šola Fran Levstik na Proseku sporoča, da se vpisovanje zaključi danes 25. tm. od 9. do 12. ure. Tržaško županstvo sporoča, da je na oglasni deski objavljena prednost, na lestvica prosilk za suplence v občinskih otroških vrtcih za prihodnje šolsko leto. Državna srednja šola aSimon Gregorčiča v Dolini sporoča, da se vpisovanje v prvi razred zaključi danes 25. tm. od 9. do 12. ure. Šolsko skrbništvo sporoča, da so tudi letos ustanovljeni v srednjih šolah brezplačni tečaji latinščine za dijake, ki so opravili na srednjih šolah zaključne Izpite In nameravajo v jeseni polagati dopolnilni izpit Iz latinščine za vpis v višje srednje šole. Šolsko skrbništvo sporoča, da so od 15. tm. dalje, od 10. do 12. ure dopoldne na vpogled na sedežu drž. srednje šole v Trstu, Ul. Frausin 14, dokončne prednostne lestvice za poverjena in nadomestna mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim Jezi. kom tržaške pokrajine, za šolsko le. to 1968/69. Šolsko skrbništvo sporoča, da so na oglasni deski šolskega skrbništva ob. javljene prednostne lestvice kandida_ tov za suplence in poverjena mesta v osnovnih šolah za prihodnje šolsko leto. Šolsko skrbništvo opozarja, da da. nes zapade rok za vpis v srednjo šolo učencev, ki so dokončali osnovno šolo. Poljski dirigent o poznanjskem baletu V zvezi z nastopom, poljskega državnega baleta iz Pozmnja jutri in v soboto na gradu je imel včeraj dirigent Satanouiski razgovor z nekaterimi časnikarji, katerim je orisal obseg gledališkega in glasbenega delovanja v Pozmnju. Mesto z okrog 440.000 prebivalci ima najboljši balet na Poljskem. Sicer pa je gledališko in glasbeno delo urejeno kakor povsod, kjer je v ve Ijavi sistem stalnosti gledališkega udejstvovanja, tako dramskega kot opernega. Satanouiski. ki je že dirigiral v mnogih evropskih in tudi izvenevropskih mestih, je dal tudi kratek oris glasbenega stanja na Poljskem. Sedaj imajo Poljaki nekaj zelo uglednih in mednarodno priznanih komponistov, ki pa oper ne glasbe ne pišejo, razen kake malenkostne izjeme, pač pa pišejo glasbo za balet. Dirigent, ki je občasno tud\ režiser. je podal še nekaj podatkov o ansamblu, ki bo nastopil v petek in soboto na gradu. Izlet na «Gorenjski sejcm» v Kranj Slovensko gospodarsko združe- nje in Društvena gostilna na Op- činah vpisujeta za. enodnevni let z vlakom v Kranj ob priliki Gorenjskega sejma. Odhod z železniške postaje na Opčinah v nedeljo 4. avgusta 1968 ob 8.30. Povratek na Opčine okoli 23. ure. Cena izleta Ur 2.000, vključeno je kosilo in vstop na sejem. Vpis pri Slovenskem gospodarskem združenju. Trst. Ul. FUzi 8, vsak dan do 28. julija od 8. do 12. ure in pri Društveni gostilni na Opčinah do 28. juUja od 19.30 do 21.30. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 24. Julija 1968 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 78-letm Carlo Vit, 74-■letna Donata Petruzzelli por. Lattan. zio, 48-letm Mario Filippi, 77-letna Ljudmila Požar vd. Fajt, 78-letni Ar. turo Perotti, 52-letnl Guerrino Fan-ceilo, 85-letni G‘iovanni Moscarda. Poletne prireditve Miramarski park. V soboto ob 2T.3® vlvaldianski koncert «Rimskih virtuozov« v priredbi Avtonomne letov#-ščarske ustanove in gledališča Verdi-Rezervacije vstopnic pri blagajni gl* dališča Verdi (tel. 23.988). DNEVNA služba lekarn (Od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul. Commerctale 26. Dr. Rossetti, Ul. Combl 19. Dr. Si-gnori, Trg Ospedale 8. Tamaro et Ne. rl. Ul. Dante 7. nočna služba lekarn (Od 19.30 do 8.30) Godina, Čampo S. Giacorno 1. Gro-golon.l Trg Virglllo Giotti 1. Al Due Mori. Trg Unita 4. Nicoll. Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj). Dr. Albert Ellis: LJUBEZEN KOT UMETNOST IN ZNANOST Ugledni ameriški strokovnjak na področju seksologije z znanstveno jasnostjo in objektivnostjo opisuje potrebne telesne In duševne lastnosti, ki omogočajo naravno in vedro skupno življenje moža in žene. Zakonci, knjiga — seveda v slovenski izdaji — vam gotovo ne bo odveč . .. Uiaika TRST - Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 PARK M1RAMAHSKEGA GRADU-predstave »Luči in zvoki*. Ob 21JJ «Maximilian ot Mexico» v angleštj-ni; ob 22.45 «Massimiliano e Carinita« v italijanščini. Avtobus «M» Barkovelj, postajališče tramvaja «*’ prot’ parku ob 21. In 22.15 ter 00 parka prot) Barkovljam po predstavah. Teatro Romano. Danes 25. In ’ petek 26. Julija druga predstav’ ((POLETJA 1968» v izvedbi Isti-tuto Nazionale del Dramma Antič0, Aristofan «Le Nuvole«. Režija Robe* to Guicciardinl, v glavnih vloga# Gianrico Tedeschl in Mario Scaccia-Vstopnice so na prodaj v galerij1 Protti (tel. 36.372). Od sobote do ponedeljka pa bo«0 v Rimskem gledališču predstave 8* medije patra Galianija «ImaginatiJ Sokrat« z Ninom Tarantom v glaVti vlogi v izvedbi «Teatro Slabile dr-l’Aquiila». Grad sv. Justa. V petek in v sobot® 26. in 27. julija ob 21.30 nastop težavnega baleta Iz Poznanja z bal* tom «Tempus Jazz 67» in »Giselle* Izreden umetniški dogodek. Rezervacija vstopnic v Galeriji Protti (tel* fon 36.372). Nastopu poljskega baleta bo v dne# 30. in 31. julija ter 1. in 2. avgust’ sledil nastop operete madžarskega «* žavnega gledališča, prva dva večer’ z Lebarjevo opereto «Vesela vdova*1 naslednja dva večera pa z Fenyes* vo opereto «Maya», ki v Trstu še n>' koli ni bila izvajana. Nazionale 16.00 «Tempesta alla fr0*1' tiiera«. H. Leiptnltz, Rlck BattagU’' Eastmancolor. Excelslor 16.00 «L’arte di arrangl*1' sl«. A. Sordi. Fenice 16.00 «L'Incidente*. Dick 8* gard, S. Baker. Technicolor. Eden 16.30 «Giochl d’amore», V tra* coščinl s podnaslovi v itaUJanščinj' Prepovedano mladini pod 18. leto**1- Grattacielo 16.00 «Un attlco soPr’ 1’inferno«. Technicolor. Prepove«’' no mladini pod 18. letom. Ritz (Ulica San Francesco štev. 16.30 «Carmen Baby». C. Ringer. * Mahler. Eastmancolor prepoved* mladini pod 18. letom. Alabarda 16.30 «11 maschio e la R1" mina«. Režiser J. L. Goddard. Pf* povedano mladini pod 18. letom-Moderno — V petek: «Dio perdod’1 io no!« Technicolor. Filodrammatico — zaprto. Aurora 16.30 «Squadra omicidi, sp’ rate a vista«. Technicolor. Cristallo 17.00 »FBI, operazione Js' to«. Technicolor. Capitol — zaprto. Impero — zaprto. Vittorio Veneto 17.00 «11 lago di Sf tana«. Technicolor. B,. Steele, Ca1" sen. Prepovedano mladini pod ” letom. Garibaldi — zaprto. Astra — zaprto. Ideale 16.30 «Swario 77, vlvo o m°' to«. Robert Mark, Alioia Brandt' Suspense. Abbazia 16,30 «11 vendicatore nero' Technicolor. SPDT priredi v tednu veliK«*’ šmarna dva skupna izleta za mladlPi11 ki bi želela preživeti nekaj dni Julijskih Alpah. Prvi izlet bo od 1 do 18. avgusta: iz Staničeve koče b* do udeleženci obiskali Triglav in Or govo soseščino (Cmlr, Rjavino Itd-' Drugi izlet, ki Je namenjen nek01'] ko bolj izkušenim planincem, bo tr, jal od 21. do 25. avgusta. Izhodišči, točka bo v koči Pellarini nad Ovtr vasjo, odkoder se bodo Izletniki r vzpeli na Viš, Montaž in na Ponče-Ob Istem času, od 21. do 25. avr sta, bo tudi izlet za najmlajše plan"; ce (od 11. leta naprej). Izhodiš41? točka za to skupino bo Nevejsko s* lo, od koder se bodo povzpeli "J iste vrhove kot druga skupina. t°a po lažjih poteh. Oba izleta bodo vodili izkušeni V diči. Vpisovanje in ostale informs# je v Tržaški knjigarni do 1. avgust*' ALPINISTIČNI TABOR Alpinistični odsek SPDT priti tabor alpinistov in planincev od do 8. sept. na Creti Grauzarii- " bor je namenjen vsem ljubitelj* planin. Vpisovanje in informad planin. Vpisovanje in inform v Ulici Geppa 8. Mesta so jena. Barvne fotografije z izleta PRIMORSKEGA DNEVNIKA, z motorno ladjo »JUGOSLAVIJA« po Dalmaciji, lahko n8' ročite v TRŽAŠKI KNJIGARNI. Darovi in prispevki Ob prvi obletnici smrti J°4e( Štruklja daruje v počastitev njeg<*v' ga spomina N.N. 50.000 lir za beno matico. V počastitev spomina pok. Iva*1^ Pečar daruje družina Nino Greg°r, 1000 lir za Športno združenje V počastitev spomina pok. IvaJ1^ Pečar darujeta Armid Ukmar 200® 1 Elsa Habe 1000 lir za Dijaško mat'#" V počastitev spomina in nam*5‘ cvetja na grob pok. Ivanke PeCl daruje družina Pahor 1000 lir za jaško matico In 1000 Ur za Spor'0 združenje Bor. Namesto cvetja na grob pok. t*1’ me Sergija Pečarja darujejo kol*!, iz Tržaške knjigarne 2000 Ur za D|J ško matico in 2000 tir za SZ Bor. Namesto cvetja na grob pokoi1!! Ivanke Komel, por. Pečar dati". Silvana Malalan 2000 lir za D1J*5* matico. V počastitev spomina Antona ^ menca darujeta Silvana Malalan , mama 2000 lir za spomenik pa«1 partizanov na Opčinah. ^ Dora Husu s Proseka daruje rF Itr za Dijaiško matico za dobro uSF lo letovanje otrok na Makarski. Mali oglasi TVRDKA SACAT išče 15-16.1e vajenca. Telefonirati na 31-43' 8,30 do 42. ure in od 15. do BLAGOVNA izmenjava med obmejnimi področji Seznama kontingentov za avtonomni račun in za posebne operacije «Alpe- Adria 1968» kontingenti v okviru avtonomnega računa se nanašajo na tretje letošnje četrtletje Urad za zunanjo trgovino vlad- predložile pri razdeljevanju kon-““ga komisariata za deželo Furla- tingentov za prvo in drugo štiri-nijo-Julijsko krajino je sporočil, da mesečje 1968. Prosilci morajo biti “odo za razdobje september-decem-1 vedn° vpisani v seznam tvrdk, ki “er 1968 razdelili med zainteresira- I latllk“ Poslujejo z inozemstvom. Urad za zunanjo trgovino vlad- 1968 razdelili med zainteresira-f!e tvrdke naslednj ■ blagovne kon-““gente za uvoz, ki je predviden veljavnem italijansko-jugoslovan-sporazumu z dne 29. marca ki se nanaša na krajevne izmenjave med tržaškim področjem Pa eni ter bujskim, koprskim, semenskim in novogoriškim področjem “a drugi strani. Ti kontingenti (pro-p'“arine) so naslednji: Uoveja živina za zakol za vred- nega komisariata za deželo Fur-lanijo-Julijsko Benečijo obvešča tudi (kar smo v ostalem poročali v našem dnevniku že 13. t. m.), da je ministrstvo za zunanjo tr. govino sporazumno z jugoslovanskimi oblastmi sklenilo tudi za letošnje leto dovoliti dodatno ope-t racijo k povezanim blagovnim iz-' menjavam jugoslovanskih in italijanskih proizvodov za olajšanje blagovnega prometa med obmejni, mi italijanskimi in jugoslovanskimi področji (alpe-adria 1968). Vrednost teh izmenjav bo znašala 1.187.500.000 lir za izvoz jugoslovanskih izdelkov v Italijo in enako vrednost za izvoz italijanskih ?J*t, 63.400.00# lir, sveže meso 23 {“'(ijonov 400.000 lir, osoljeno in prekajeno meso 13.400.000 lir, sveže “\orske ribe, raki. mehkužci 37 mi-“Jonov lir, sveže nekoncentrirano '“nesladkano mleko 80.000.000 lir katerih za 13.400.000 prosto ca- izdelkov v Jugoslavijo. sir 6.800.000 lir, sveža jajca Urad vladnega komisariata, ki a'W0.000 lir, stročnice in sveža po- j je zadolžen za koordinacijo in iz-'Unina (brez svežega ali kislega vedbo te operacije, odreja, da se kfUa, kisle repe in krompirja) 30 " [“0iJonov lir, sveže ali kislo zelje ‘“ kisla repa 20.000.000 lir, krompir ,.'‘■000,000 lir, sveže sadje 45.800.000 sadne in povrtriinske konserve ',■400.000 lir, paradižnikova mezga ,..000.000 lir, ribje konserve 46 najlonov 700.000 lir, suho sadje (brez JUžnega sadja) 11.700.000 lir, navadno potrošno vin« 83.400.000 lir “0 katerih 60 milijonov prosto ca-j!ne), tipična vina v steklenicah 10 ““lijonov lir, vino za proizvodnjo k'sa 59.900.000 lir, kemični izdelki •400.000 tir, preproge 34.300.000 lir, Pohištvo in drobni izdelki iz lesa S-800.000 lir; železni izdelki 3.000.000 sveže grozdje za izdelovanje vi-Pa 30.000.000 lir, peneča se vina v ““teljkah 1.000.000 lir, ciknjeno vi-“° 30.000.000 lir, melasa 54 milijonov iir, v udeležbo pri razdelitvi najdenih kvot kontingentov mora-t. Zainteresirane tvrdke vložiti i'r°snje v skladu z obstoječimi hjedpisi, do 31. avgusta 1968. Proš. t.'®* ki bi prišle po tem datumu, “do upoštevane samo za eventuel-, “ Preostanke kontingentov. Tvrd. j; ki bodo hotele biti udeležene ir1 razdeljevanju kontingentov na-.anega potrošnega vina, goveje b Une za zakol in svežega mesa, j““o morale predložiti še dodatno j-.kumentacijo in sicer za vino Javo trošarinskega urada občine, D Potrjuje skupno količino vina “danega v razdobju od 1. janu-vA*, do 31. decembra 1967, za gostu n° za zakol izjavo ravnateljic,,9 občinskih klavnic na trža-2ar“’ Področju z navedbo števila . ? anih glav goveje živine na a“dn tvrdke v letu 1967 in na-s rojenih za krajevne potrebe, za u ®Ze meso izjavo trošarinskega Di “a pristojne količine, o količili lnSvežeSa govejega mesa,nkit ja let° v letošnjem in v lanskem lii Prodano na tržaškem področ-n'. Teh dokumentov ni treba “Odložiti tvrdkam, ki so jih že lahko operacij za izmenjavo ude ležijo podjetja, ki imajo svoj legalni sedež na tržaškem, goriškem, videmskem in pordenonskem področju, da prihajajo v poštev za izmenjavo, kar zadeva uvoz v Italijo jugoslovanskih izdelkov, ki so navedeni v seznamu, da prihajajo, kar zadeva izvoz iz Italije v Jugoslavijo v poštev vsi tisti izdelki za katere je v Italiji dovoljen prost izvoz, v Jugoslaviji pa prost uvoz v skladu z ustrezajočimi režimi v obeh deželah, da marajo zadevne prošnje prispeti na urad za zunanjo trgovino vladnega komisariata do 15. septembra tl., da bodo prošnje, ki bi prišle po tem datumu, upoštevane le v primeru preostankov iz teh kontingentov itd. Blagovni seznam in vrednost kontingentov za uvoz iz Jugoslavije v Italijo je naslednji: sveža, suha, konservirana ali predelana zelenjava in sadje brez gob 160 Sono™Ur!iršvlLdnmleOkoOV85.000.TO0 poro«a“* včeraj so lir, izdelki iz svežega mleka (brez sindikalne organizacije orgamzira-smetane) 60.000.000 lir, škrob 40 le včeraj od 11. do 12. ure pro-milijonov lir, vino in druge alko- ■ testno stavko uslužbencev mestnih Goriško-bcneški dnevnik PISMO ODBORNIKA ROVISA Stališče občinske uprave ob stavki uslužbencev ATG Občina odklanja vsako krivdo zaradi zavlačevanja pri poobčinjenju avtobusne službe holne pijače 50.000.000 lir, tropine 50.000.000 lir, naravni medi in medeni izdelki 10.000.000 lir, premog 50.000.000 lir, koli za trte 20 milijonov lir, opeka 10.000.000 lir, apno 10.000.000 lir, konoplja 80 milijonov lir, goveje meso 40.000.000 lir, elektromaterial 70.000.000 lir, izdelki jugoslovanske obrti 20 milijonov lir, suho. siano, prekajeno in konservirano meso 120.000.000 lir, izdelki kovinske industrije 40 milijonov lir, kemični proizvodi 67 milijonov 500 tisoč lir, bela lepenka 20.000.000 lir, kraški kamen 50 milijonov lir, suhe slive 40.000.000 lir in izdelki iz lesa 30.000.00 Ur. C Zaradi postavitve ograje v Ul. Sv. Frančiška za ograditev gradbišča v višini št. 50, kjer bodo gradili novo poslopje, je župan odredil vzdolž celotne dolžilne o-graje stalno prepoved parkiranja za vsa vozila. IIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIinilllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIlHlIllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllimiUIIIIIIIIIIIII VČERAJ V BLIŽINI ANKARANA Pri čelnem trčenju avtov ranjeni priletni Tržačanki Ena se bo morala zdraviti 40, druga pa 8 dni - Voznik nepoškodovan Priletni Tržačanki sta se včeraj i samo laže poškodoval po čelu. ranili pri prometni nesreči, do katere je prišlo okrog 15.45 v bližini Ankarana. V liatu 850, ki ga js šofiral 39-letni Severino Krevatin. sta se peljali tudi njegova 62-letna mati Maria Bossi vd Krevatin iz Ul. Monte d’Oro 44 ter 60-letna teta Valeria Bossi por. Gregori, ki stanuje v Franciji in je sedaj na obisku pri sestri. Na ovinku približno pol kilometra od bloka pri Lazaretu je tržaški avto čelno trčil v nasproti prihajajoč avtomobil, ki ga je bilo zaradi mokrega asfalta zaneslo na levo stran ceste. Prt sunku si je Maria Bossi zlomila Jevp.rpko ter se udarila po prsnem koši), njena sestra pa se je udarila po čelu; prsih in levi nogi ter se ranila po mezincu desne roke. Voznik tržaškega avtomobila se je ........................................................... tragično sporočilo italijanskega konzulata Tržačana izgubila življenje Pri nesreči z avtom v Romuniji Žrtvi sta bili na izletu • Mario Dordolo je končal slovensko učiteljišče v Trstu ■j,'Magična vest iz Romunije: dva . Lacana ki sta biki tam na poto-sta izgubila življenje pri pro- . npsr.ar»i Hn irnfprp ip nrišlo Ponesrečenki so z zasebnim avtomobilom pospremili v tržaško bolnišnico, kjer so prvo sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo o-krevanja v 40 dneh, drugo pa so pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravila 8 dni. v . - nesreči, do katere je prišlo Jofek v bližini Cnlarazsija, pri-*90 km od Bukarešte. bHžno S^“;rl-no ponesrečeni Tržačana sta Jlet“) Salv a tore D Falco. ki je dei Caldara 17, in hj Mario Dordolo iz Ul. della ,r“ia 42 Prvi je bil poročen in ,'“iel v zakupu malo tobakarno 3^val v Ul p 'fctni Ma V t . '“I v IH K upu mam UHJdKdiiiu istrski ulici, dru^i pa ie živel z varn,rj° m ,e k’* zaposlen pri to- i- BI CPV/lioi, »\ nohi chnpvtft R.n- Zaradi kritičnega stanja treh ponesrečencev, ki so pod stalnim nadzorstvom zdravnikov in osebja nevrokirurškega oddelka, je za sedaj vsak kirurški poseg nemogoč. Mesarji bodo morali mleti meso pred kupci Tržačanka žrtev nesreče pri Poštojni Priletna žena se je preteklo noč hudo poškodovala pri prometni nesreči, do katere je prišlo okrog 3. ure v bližini Postojne. 73-letna E-leonora Rudez iz Ul. Rossetti 14 se je peljala v fiatu 1500, ki ga Je proti Trstu šofiral dr. Claudio Poz; za, ko je avtomobil zaradi počenja prednje gume zavozil s ceste in se prevrnil. Medtem ko je voznik ostal nepoškodovan, si je žena zlomila desni gleženj in verjetno tudi desno nadlahtnico Z jugoslovanskim rešilnim avtomobilom so ponesrečen-ko pospremili v tržaško bolnišnico, kjer so jo pridržali na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v treh mesecih. Pešca je povozila Zaradi neprevidnega prečkanja ceste izven prehoda za pešce je bil včeraj 75-letni upokojenec Sal-vatore Čorbo iz Ul. dei Moreri 10 žrtev prometne nesreče. Na Trgu tra 1 Rivi ga je okrog 17. ure povozil avtomobil, za volanom katerega je sedela 25-letna Maria Lies. si iz Reške ceste 390. V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim vozom finančne straže, so priletnemu moškemu ugotovili izpah desnega ramena z verjetnimi kostnimi poškodbami ter ogrebnine po levi roki in nogi Pridržali so ga na ortopedskem oddelku, kjer se bo moral Čorbo zdraviti 40 dni avtobusov, ki so v sporu z občinsko upravo zaradi izredne enkratne doklade za izredno delo. Stavka je popolnoma uspela. Občinski odbornik Sergio Rovis, ki upravlja resor mestnih prevozov, je s tem v zvezi poslal tisku dolgo poročilo, v katerem govori o stališču občinske uprave do te ga problema ter podrobno navaja ves potek birokratskega postopka za poobčinjenje mestne avtobusne službe, ki se vleče že drugo leto, Za to zavlačevanje, pravi Rovis, ne nosi nobene krivde občinska uprava. V svojem pismu navaja, da je imela mestna avtobusna služba lani skoro 60 milijonov lir primanjkljaja, letos v prvih petih mesecih pa znaša primanjkljaj nekaj nad 20 milijonov. Zato občinska uprava ni mogla sprejeti zahteve ATG za izplačilo posebne nagrade, ki so jo zahtevali njihovi sindikalni predstavniki, ker taka nagrada ni bila predvidena v občinskem proračunu pri tem je treba poudariti, da so prejeli uslužbenci za nadurno delo dodatno plačilo, za kar je občina plačala lani 9.5 milijona lir. Ker je odbornik mnenja, da hočejo sindikati s svojim protestom pospešiti poobčinjenje avtobusne službe v Gorici, je nato podrobno navedel vso korespondenco, ki jo je imela občina o tem problemu s pristojnimi kompetentnimi uradi od 7. aprila lani ko je občinski svet odobril zadevni sklep. Končno je lahko občinski svet ua svoji seji od 12. t.m. odobril potrebno spremembo člena 2 prvotnega sklepa, da bi tako pospešil čimprejšnjo izvedbo poobčinjenia te službe. Z njo je določil 131.464.000 lir za občinska podjeta, kateri znesek bo predstavljal osnovno glavnico za izvedbo občinske avtobusne službe pod vodstvom mestnih podjetij. __________ Jutri občni zbor športnikov iz Sovodenj V petek 26. t.m. ob 21.30 bo v prosvetni dvorani v Sovodnjah redni letni občni zbor tamkajšnjega športnega društva. Na dnevnem redu je poročilo predsednika o dosedanjem delu in problemih društva. Po poročilih o-stalih odbornikov bodo sledile volitve novega odbora. Pri slučajnostih se bodo porazgovorili tudi o prihodnjem delu društva in o raznih drugih problemih, ki so v zvezi z razvojem športnega delovanja v sovodenjski občini. dentje skupine «American folk dan-ces» iz Utaha, skupina bolgarskih učiteljev iz Sofije, skupina «Fanfa-renzug Niedelrburg« iz Costanze v Zapadni Nemčiji, folklorna skupina «Svoboda» iz Ljubljane, švedska skupina «Folk Hembygds» iz Kallin. ga. Domačo folkloro bosta zastopali skupini «Chino Ermacora« iz Tar-čenta in rezijanska skupina «Val Resia«. Prireditev bo v nedeljo popoldne. Logično je, da bodo to glavno prireditev spremljale še druge prireditve manjšega značaja. V Slovenskem dijaškem domu bo tudi letos počitniški tečaj za popravne izpite s pričetkom v petek 2. avgusta ob 8.30. Starši prizadetih otrok se lahko pozanimajo za podrobnejša pojasnila in prija-ve pri upravi Doma, ki je zainteresiranim na razpolago vsak delavnik od 10. do 12. ure. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM V GORICI Interpelacija o avtobusih ATG Občinski svetovalec dr. Battello je poslal goriškemu županu interpelacijo s katero želi vedeti, kaj namerava ukreniti župan m pristojni odbornik da se uredi spor z uslužbenci mestnih avtobusov, ki so včeraj stavkali, ter kaj nameravajo ukreniti na splošno, da preneha sedanje nenormalno stanje. Uspela stavka v Podgori Stavka delavstva v Tognellovi tekstilni tovarni v Podgori, ki seje začela včeraj ob 6 uri ter se je zaključila danes zjutraj ob 6. uri je popolnoma uspela in se je je udeležilo 75 od sto zaposlenih delavcev. Stavko so organizirale vse tri sindikalne organizacije. Kulturne prireditve na goriškem Gradu Ustanova za kulturne prireditve «Cittk di Gorizia« namerava organizirati s sodelovanjem «Pro Loco» v avgustu več kulturnih prireditev na goriškem Gradu. Kot prvi je na programu v ponedeljek 29. julija ob 21.15 nastop otroškega pevskega zbora ((Holandski slavčki« iz Oosterhouta, ki bo zapel vrsto klasičnih in narodnih holandskih pesmi. Ob tej priliki bo nastopil tudi goriški zbor C. A. Seghizzi pod vodstvom svojega pevovodje Valentinčiča. PO OPRAVLJENIH ZRELOSTMII IZPITIU Maturanti zadovoljni z doseženimi uspehi Od šestih kandidatov jih je izdelalo [tel in dva celo z odliko - Večina se namerava vpisati na univerzo V soboto 20. t.m. so zaključili Nevina Brešan Bernard Spazzapan svojo maturitetno preizkušnjo pred izpitno komisijo v Trstu tudi abi-turienti slovenskega klasičnega liceja v Gorici. O maturantih slovenskega učiteljišča smo poročali že prejšnji teden, ker so zaključili maturo nekaj dni prej. Izpitni komisiji je predsedoval prof. Sante Graoletti iz Milana v njej pa so bili še naslednji pro fesorji: Branko Ferlat, Boris Mašera in Mihael Rosi iz Gorice ter Janko Jež, Anton Penko in Alojz Rebula iz Trsta. Za maturo se je priglasilo iz Gorice šest kandidatov; od teh jih je izdelalo pet, eden pa je bil zavrnjen ter se bo moral vrniti prihodnje leto Maturo so opravili: Nevina Brešan z Oslavja, Marij Gergolet iz Doberdoba, Marija Koren iz Gorice, Ida Primožič z Oslavja in Bernard Spazzapan iz Gorice. Večina od njih bo po možnosti nadaljevala študiranje na univerzi. V tem smislu sta se izjavila tudi ki sta opravila maturo z odliko, saj sta dosegla povprečno nad osem točk. Marija Korenova, katere starši imajo trgovino v Ul Mattioli, le bila skoro presenečena spričo dobrega uspeha, ki ga je dosegla. Odločila se je, da bo nadaljevala študiranje na univerzi; ne ve še točno kaj si bo izbrala, vendar misli na sociologijo. Vsekakor se bo končno odločila po vrnitvi iz iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuii PLODNO DELOVANJE «STARI1I GORIŠKIH ŠTUDENTOV» Akcija za spominske plošče na čast našim zaslužnim možem Razgovor s prof. Radom Bednarikom - Dosedanje delo in načrti za bo-doenost - 80-letni profesor je prišel s kolesom iz Ljubljane na prvi sestanek v Kromberku - V jeseni odkritje plošče Škrabeu na Kostanjevici V zadnjih letih sem večkrat za- zijah študirali še pred prvo sve- V nedeljo v Tarčentu mednarodna folklora V Tarčentu bo v nedeljo že tradicionalna folklorna prireditev, na kateri bo sodelovalo več folklornih skupin iz več dežel. Nastopilo bo približno 300 folkloristov v pisanih narodnih nošah svojih narodov. Nastopili bodo ameriški štu- sledil v našem časopisju vesti o odkritjih spominskih plošč zaslužnim možem Goriške in dobil sem vtis, da so naši listi dajali premalo poudarka tem proslavam; pisali so ob teh dogodkih kot da bi šlo za običajno, vsakdanjo kroniko in ne za dogodek, ki je povezan z našo ožjo zgodovino in ki mu je treba prav zaradi tega 3&ti.Jetlik£>_y£žf)osi. Ker je organizator tovrstnih pobud «Klub starih študentov« in ker je, mislim da sem s tem nazivom pravilno zadel, goriški zastopnik tega kluba profesor Rado Bednarik, sem se oglasil na njegovem domu na Livadi, da bi malo z njim pokramljal o tem klubu, o spominskih ploščah, o že napravljenem delu In o načrtih za bodočnost. Našel sem ga v njegovi delovni sobi, kot vedno zatopljenega v delo. Na steni za njim cela polica knjig, na delovni mizi kup knjig, revij, časopisov in rokopisov. Pred njim beli list in svinčnik, kajti kot vedno ima polne roke dela, saj piše skoro vsak dan članke v glavnem Iz naše zgodovine za radio, tednike, revije, almanahe. Rade volje je ustregel moji želji, da bi kaj izvedel o že imenovanem klubu in o spominskih ploščah. Nekako pred osmimi leti so se možje, ki so na goriških gimna- V preteklih dneh Se ]e sestala .................................................................................................»H..........iiiiiiiiiMmiiiiiiiiimiiimiiimiiiiimiiiiiiiitMiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiii..... ja,.,- čevljev «Lucl:y shoes* v Ro-ocstd se bila pred kratkim ped predsedstvom odbornika Bla-sine zdravstvena komisija, v kateri so svetovalci Puppi, Fragia-como, Morelli, Callegari, Muslin, vzoči so bili tudi giavni občinski tajnik Vucusa, občinski živino nnven. Di “ —i—i— t>- Komisija |e proučila in odobri- le la besedilo sklepa, ki ga je ob- |A volksvvagnom oh a ,e prišlo do nesreče, sta se a i Pe'jflla v Uld »Debilu / evidenčno tablico TS sii.,,;’- O vzrokih i;> dinamiki Razgovor z doberdobskimi občinskimi upravitelji u vzroKin i:» ainamiKi ne _____________ 2«l nima no podatkov Kablo driski svet soglasno odobri* in s zčlij1, s katerir-i .e italijanski kon-žup1 v Bukarešti obvestil tržaškega - ,9a, navaia sam imena in na ne- katerim se uvaja v krajevni pravilnik o higieni obveznost, da me-s|0”''q, navaia sam imena m na sarji meljejo meso v navzočnosti - »s, rsa-Ts 1na-Kn občinskega ura- “J^J^po^^strMu^iavodiia UjJA. hke • občinstvom )e včeraj nnnscevu je fopUa družirt umrlih, nakar se r. _ ' i18 r potem ukvarjal s po- lih. 7lestc J“ri0 Do, 'Hnn - ^“venskih krogih, saj je-bil ti».u“cal slovensko učiteljišče, če- Dordolo je hi' precej znan vanjem. °nesrečenci pri Dragi *e vedno v nezavesti (pj* “sebe, ki so se v torek zve-H .““nesrečile na cesti proti Dra-“svi-mV0 še vedno v nezavesti na boini« ■rurškem oddelku splošne 'etn* i,ce- Zdravstveno stanje 4-terene Stopar, njenega 30-2vdnSa “četa Bruna in 21-leU.ega blštin Petarosa iz Ricmanj je v v“ nespremenjeno. Prognoza je Km tri Pridržana. hui«ic sm° včeraj poroča.l, ima naj-Wos “oškodbe mladi Zvonko Pe-ekw znani napadalec nogometne i-.iioV.? “rega. Fantu so zdravniki banji v li verjetne poškodbe na lo- upoštevali po ministrstva, ”0 drugi strani pa preizkušnje v zvezi z epidemijami. Sklep bo moral sedaj odobriti deželni nadzorni organ. Na podlagi tega sklepa ne bodo smeh več mesarji hraniti že zmletega mesa niti vJ mesnici niti v bližnjih prostorih Razen tega bodo morali poskrbeti, da bodo strojčki za mletje mesa vedno čisti. Komisija je tudi izrekla ugodno mnenje prepovedi in pripravljanja in prodaje odrezkov salame in drugega predelanega mesa od maja do septembra. , , Na zadnjem delu seje so proučili tudi vprašanje lekarn, in sicer njihove mreže. Dežela je namreč vprašala preko pokrajinskega zdravnika občino mnenje o tem. V zvezi s tem so si svetovalci pridržali pravico, da dajo stvarne predloge na sestanku komisije, ki bo 26. julija. S V petek ob 20. uri bo na Trgu Sv. Jakoba javno zborovanje, ki ga organizira KFI v okviru mednarodnega dneva solidarnosti s socialistično Kubo. Govoril bo Vit-torio Vidali. jil IM O «1 K1S» PBOSEH Predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 Cinemascope barvni . drama-t,4«i film: OUALCUNO HA TRADITO (NEKDO JE IZDAL) ^ajo: Robert Webber in Elsa Martdnelli Mladini pod 14. letom vstop prepovedan! V zadnjem času sme, v nekem goriškem slovenskem tedniku zasledili vrsto člankov o doberdobski občinski upravi, katerih vsebina ni le kronika delovanja občinskega sveta, ampak stalno ponavljanje ostrih napadov na politično skupnost, ki vlada v občini ii, posebno še na župana. Ker je tnfcj poročanje postalo že skoro navada omenjenega lista, saj skoro ne mine teden, da ne bi objavili člančiča o doberdobski občini, smo se obrnili na župana Andreja Jarca in na člene občinskega odbora in druge upravitelje, da bi izvedeli kako stoje stvari. Znano je, da upravljajo dober-dobsko občino ljudje ki so levičarsko usmerjen in ki so bili izvoljeni na listi občinske enotnosti», manjšino pa ljudje, ki so pristaši Slovenske demokratske zveze. Bili smo večkrat tudi na sejah občinskega sveta in reči moramo, da se polemika ne odvija toliko med predstavniki večine in manjšine, kot med piedstavniki večin': in eno svetovalko manjšine, saj se večkrat dogaja, da glasujeta ostala dva svetovalca manjšini skupno z večino. Ne gre torej, po mnenju doberdob-skih občinskih upraviteljev, za običajno politično borbo med večino in manjšino, ampak za borbo enega člana manjšine z občinskimi u-pravitelji. Občinski upravitelji so zavrnili obtožbe goriškega tednika v katerem se očita večini, da ne dovoli svetovalcem pravice govoriti na občinski seji. Upravitelji doberdobske občine vabijo vsakogar, občane in tudi druge, da se udeležijo občinskih sej, kjer bodo lahko ugotovili, da vsakdo lahko svobodno govori. Glede čipkarske šole so nam v Doberdobu povedali sledeče: V o-menjenem tedniku je bilo napisano, da je županova žena g. Leda Jarc prisostvovale otvoritvi čipkarske razstave v Doberdobu v imenu župana. Te vest so pri omenjenem tedniku povzeli iz Piccola. Povedali so mm, da je bila g. Leda Jarc čisto zasebno na otvoritvi te razstave (povabila jo je namreč učiteljica tečaja) t« da so časopisi objavili članek., ki so ga po svoji uvidevnosti napisali na upravi za čipkarske tečaje v Gorici, kjer so napačno tolmačili prisotnost gospe Jarčeve. Kar se tič^ drugega napada na občinsko upravo, da je ta ovirala delovanje čipkarske šole in da noče imeti novega poslopja za tu šolo v Unoerdobu, nam je župan dejal, da so imeli pc besedah dr. Baldocchija, nekdanjega ravnatelja uprave za čipkarske tečaje, na razpolago vsoto 4,5 milijona lir, da bi zgradili šolo v Doberdobu Občinska uprava je tedaj že določila zemljišče, na katerem naj bi stala ta šola in ga je hotela darovati tej ustanovi. Na žalost je dr. Baldoc-chi umrl, demr ki js bil za to namenjen, pa so novi upravitelji u-smerii. drugam Še nekaj ni prav člankarju omenjenega goriškega tednika. Letos marca je parlament odobril poseben zakon s katerim so povišali nagrade županom h v večjih občinah tudi drugim upraviteljem. Zupani morajo namreč čestokrat zaradi svoje funkcije pustiti delovno mesto in nm daje zakon zaradi tega možnost odškodnine. To odškodnino dobijo tudi zaradi truda, ki ga vložijo v upravljanje svoje občine. Ne gre za plačo, ampak le za odškodnino. V doberdobski občini je zakon dovoljeval županu nagrado 20.000 lir, novi zakon pa je to nagrado podvojil. Občinski svet je z večino glasov uveljavil novi zakon tudi v Doberdobu, kot so ga uveljavili občinski sveti v drugih krajih. Tudi to ni v redu za člankar-ja v goriškem tedniku, ki celo trdi, da so v Doberdobu slabo uveljavili zakon. V krogih občinske u-prave svetujejo piscu naj si sfcrb-no ogleda zakon, istočasno pa po- udarjajo žrtve, ki jih prenaša župan, ki v dvanajsti’’ letih županovanja ni nikdar zahteval povračila potnih stroškov za vse vožnje, ki jih je imel z lastnim vozilom v Gorico, v Trst in v druge kraje. Polemiko okrog odslovitve cestarja utemeljujejo na občini z dejstvom, da je cestar bolehen in ne more v redu opravljati svojega dela. Občina pa ie ustanova, ki mora gledati na to, da se občinski denar dobro upravlja Kar se javnih de. tiče, so upravitelji dejali, du je načrt za kana lizacijo pripravljen, da pa bodo za njegovo izvedbo prosili za pomoč deželno upravo. Popolnoma pa so zavrnili trditev omenjenega lista, da občina ni predstavila pokrajinski upravi svojega sklepa o ureditvi turističnih cest. Če ne bi bilo na pokrajini tega sklepa, bi pokrajina teh cest sploh ne vzela v poštev. Vemo pa. da so bili že odobreni načrti za cesto Doberdob — Jamlje in Doberdob — Zagraj in da so še druge ceste na vrsti. Pri tem niso doberdobski upravitelji pozabili omenit, dejstva, da je skušala svetovalka opozicije v Doberdobu vnesti svoih neupravičene argumente tudi v pokrajinski svet, kjer je na predzadnji seji istega sveta pokrajinski svetovalec Slovenske demokratske zveze skušal zahtevati od prisotnih članov pokrajinskega nadzornega odbora maj nadzoruje nepravilnosti, ki naj bi se dogajale v doberdobski občini» ter da je moral ob te- izjavi umolkniti ker so ga prekinili bodisi predsednik pokrajine kot svetovalci komunistične in socialistične skupine, med katerimi je tmi sam predsednik pokrajinskega nadzornega odbora. Pustih smo ss v želji, da bi bile naslednje seje doberdobskega občinskega sveta bolj mirne, in da bi se o vsakem problemi razpravljalo brez upriorističnega nasprotovanja cfo vsega, kar predlaga večina. tovno vojno, zbrali na večerji v Komelovi gostilni v Kromberku. Spet so se sestali ljudje, ki so skupno gulili hlače po šolskih klopeh in ki jih je življenje raz-treslo po svetu. Bili so prisotni bivši jugoslovanski minister v zvezni vladi dr. Marušič in takratni apostolski administrator v jugoslovanskem delu goriške nadškofije Toroš, bivša, poslanca v rimskem parlamentu dr. Anton Podgornik in dr. Engelbert Besednjak, bivši predsednik Demokratične fronte Slovencev in zobozdravnik dr. Lambert Mermolja in nekdanji župnik v Podgori Franc Tr-dan, ki je bil po osvoboditvi minister za verske probleme v hrvaški republiški vladi. Bili so pri-sotini ravnatelj dr. Anton Pavšič iz Gorice, prof. Rado Bednarik iz Gorice, Franc Gorkič iz Vrtojbe, Ludvik Zorzut iz Kanala, žiVinozdravnik dr. Grbec iz šem-petra, inž. Josip Rustja iz Gorice, dolgoletni župnik v Volčah Kodermac in še mnogi drugi. Geograf dr. Prijatelj, najstarejši med všemi, ki je pred prvo svetovno vojno poučeval na goriški gimnaziji, je prišel v Kromberk, da bi tu našel svoje nekdanje učence. Prišel je iz Ljubljane kar s kolesom. Osemdesetletni možakar je za ta podvig potreboval tri dni. Na tem prvem sestanku so obnovili prijateljske vezi in sklenili, da se bodo odslej srečali na takih prijateljskih pomenkih vsako leto. To se tudi dogaja, a na žalost se vrste udeležencev red čijo. Marušiča, Podgornika, Rust-je, toliko da omenimo nekatera imena, ni več. Na drugem sestanku, ko so spet obujali spomine na svoja mlada leta, na takratne profesorje in takratne ideale, so sprejeli zamisel, da morajo nekaj napraviti, da se ohrani spomin na slovensko kulturo v naših krajih. Svoja, mlada leta so živeli v času, ki je bil za goriške Slovence zelo pomemben, v času ko je pri nas mrgolelo kulturnih mož, ki so o-stali v zgodovini slovenskega naroda in slovenske kulture. Ugotovili so, da so nekateri zaslužni možje preveč pozabljeni, da se o njih skoro ne govori, da pa Je potrebno o njih spregovoriti. Pričeli so nekam na tiho z zbiranjem denarja; najprej jih je marsikdo gledal nekako začudeno, sedaj pa so dosegli s svojo akcijo podporo pri vseh merodajnih či-niteljih. 2e od vsega začetka pa so imeli popolno zaslombo pri ljudstvu, saj to dobro pozna svoje zaslužne može in mu je zato vsaka akcija za njih valorizacijo dobrodošla. Bilanca delovanja Kluba starih študentov je precejšnja. Ploščo so postavili v Kobaridu na rojstni hiši politika in trgovca Andreja Gabrščka, spominski govor ob tej priliki je imel prof. Bednarik. Istega dne so postavili drugo ploščo na Vršnem, na rojstni hiši politika in duhovnika Antona Gregorčiča. Tu je spregovoril pisatelj France Bevk. V Kromberku so odkrili majhen spomenik skladatelju in duhovniku Vlnkotu Vodopivcu. Tudi na tej svečanosti je govoril prof. Bednarik. Vodopivcu na čast so odkrili še eno ploščo in sicer na pročelju njegove rojstne hiše Ročinju. Pisatelju Ivanu Preglju so odkrili ploščo v Mostu na Soči. Tu je govoril mladi pisatelj Saša Vu- Sorliju. Tu je imel glavni govor idrijski profesor Tomaž Pavšič. Načrti za bodočnost! Se to jesen bodo odkrili ploščo na Kostanjevici pri Gorici patru Stanislavu Skrabcu. Namen imajo tudi postaviti ploščo na rojstni hiši Janeza Svetokriškega v Sv. Križu na Vipavskem. Pravilno bi bilo postaviti kako ploščo tudi na tej strani meje ta prof. Bednarik mi je omenil misel o plošči na čast župnika Abrama Trentarja, planinskega pisatelja, ki je bil dolga leta župnik v Pevrni. Načrtov je še več, a za to potrebujejo «stari goriški študentje« moralno in zakaj ne, tudi finančno pomoč slovenske javnosti na tej in na oni strani državne meje. In to pomoč vsestransko zaslužijo, kajti njihova želja, javno označiti slovensko kulturo In zgodovinsko prisotnost v naših krajih je vredna popolne podpore m. w. Ples in briškola v Standreiu na športnem igrišču Športno društvo Juventina iz Standreža bo organiziralo ta ln prihodnji teden domačo «šagro» z ljudskim plesom. Program prireditve predvideva: V soboto 27. t.m ples na športnem igrišču od 20.ii0 do 1 ure. V nedeljo z začetkom ob 17. uri bo tekma v briškoli, za katero so d'>-ločene nagrade v cekinih in sicer: I. nagrada v vrednosti 70 tisoč lir. II. 15.000, III. 10.000 in IV 5000 Ur. Vpis za tekmo po 2000 Ur za vsak par; sledi ples od 20.30 do 1 ure. Ples se ponovi tudi v ponedeljek 29. t.m V četrtek 1. avgusta pa bodo ime-U na programu «Beat večer« ter ples od 20.30 do 1. ure V soboto od 20.30 dalje ples; v nedeljo 4. avgusta pa bodo med plesom, ki bo od 20.30 do 1. ure, izvoUli tudi (imiss Juventino 1968». Igral bo orkester »The lovers« iz Manzana Ob dnevih prireditve bo deloval dobro založen bife’ z domačimi klobasami, domačim kruhom, vinom ln drugimi pijačami. Zagotovljen je parkirni prostor za vozila. V primeru slabega vremena prenesejo šagro na naslednje nedelje. Briški prosvetarji gredo na izlet v Slovenijo Prosvetno društvo nBriški grič« Iz Steverjana pripravlja za svoje člane in prijatelje enodnevni avtobusni izlet v Slovenijo. Vršil se bo v nedeljo 11. avgusta. Preko Cerknega se bodo odpeljali v Poljansko dolino ter mimo škofje loke in Bleda v Bohinj, kjer si bodo ogledali Slap Savice. Na povratku bodo obiskali še razne druge krajp na Gorenjskem. Vpisovanje pri: Bruno Stekar in Ferdinand Komjanc v Steverjano kjer bodo dobili udeleženci vsa podrobnejša pojasnila Kdor se za izlet zanima, naj se vpl.še čim prej Nevina Brešan z Oslavja, ki je napravila maturo z odliko, namerava iti v London, da se izpopolni v angleščini. V SWS>- . • J: ■ Mopedist iz Ronk se je ponesrečil Včeraj so za 8 dni pridržali v tržiški bolnišnici na zdravljen'.! 30-letnega Rudolfa Zottija iz Ronk Ul. Capitello 29. Ko se Je peljal po gradeški cesti z mopedom, je počila v Fossalonu guma pri prvem kolesu. Zotti je izgubil kontrolo nad =----- ------ ---------------- vozilom in padel. Pri tem se Je ga. V Podlomu v Baški grapi pa udaril v glavo, ranil nad levim so odkrili ploščo pisatelju Ivotu1 očesom ter odrgnil po telesu. Marija Koren iz Gorice si bo izbrala. univerzitetno fakulteto šele po vrnitvi iz Rima, kjer je na obisku pri teti Rima, kamor je te dni odpotovala na obisk k svoji teti. Nevina Brešan, ki je hčerka di daktičnega ravnatelja za slovenske osnovne šole v Gorici dr Brešana, je izjavila, da je še kar z lahkot^ opravila maturitetne naloge; še naj. težja je bila naloga iz slovenščine. Tudi ona se bo vpisala v jeseni na tržaško univerzo, čeprav se še ni odločila na katero fakulteto, čeprav se nagiblje h kemiji, ki ji zelo ugaja. Za seda.) bo šla na obisk k sorodnikom v London kjer namerava obiskovati kak tečaj za izpopolnitev v angleščini, kar je važno zlasti za izgovarjavo. Druga Oslavka Ida Primožič je tudi izrazila svoje zadovoljstvo, da je srečno opravila vse Izpite ter sč je pohvalno izrazila o izpitni komisiji. Glede bodočih načrtov je trdno odločena nadaljevati študij na univerzi, vendar se še ni odločila za kakšno fakulteto, ter pravi, da je za to še dovolj časa ter bo premislila med poletnimi počitnicami o tem. (.urica VERDI. 17.15—22: «ba grande rapi-na alla torre di Londra«, C. Krnski in M. Cooge. Angleški čmo-beli film. CORSO. 17.—22: «Polo i 6 non at-terrate«, E. 0’Brian in C. Craw-ford. Ameriški film v barvah. VITTORIA. 17.30—21.30: (iJovanka e le altre«, S. Mangano In J. Moreau. Črno bela koprodukcija. MOOERNISSIMO. Zaprto CENTRALE. 17 30—21 30: «Sette donne per una strage«, A Bax-ter in A. Ambese. Kinemaskope v barvah. / ržič AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 17 30 -22 30- «La tua pelle o la mia«, F Sinatra Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 18 3 0 22.15: uFantasia di Walt Disney» Barvna slikanica. Kontcc RIO. 20.22.: «Nostro agente a Casablanca«. L Jeffries. Kinemaskope v barvah DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna PONTONI-BASSI v Raštelu št. 28; tel 33-49. TH2IC Danes je v Tiviču odprta lekarna ((Rlsmondo« dr. Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72-701. RONKE Danes Je odprta lekarna AH'Angelo — Sergio Olivetti — Ul. Roma 22 — tel. 77019. OLIMPIADA Letos na igrah v Mehiki rekordna udeležba držav Prireditelji se vneto pripravljajo na to veliko manifestacijo - Italija bo poslala močno reprezentanco MEKSIKO, 24. — 109 držav se je prijavilo doslej za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Mehiki. To je rekordno število, saj doslej še nikoli na olimpijskih igrah ni nastopilo toliko držav. Med temi bodo štiri sodelovale prvič. To so Severna Koreja, Maroko, Sierra Leone in brazzavillski Kongo. Medtem .prireditelji skrbno ((trenirajo)), da bi bili tudi sami za te igre čim bolje pripravljeni. Tako bodo opravili zdaj še eno skušnjo za otvoritveno slovesnost. Pri prvi skušnji je sodelovalo le tisoč oseb. zdaj pa bo sodelovalo kar 8000 mehiških vojakov, ki bodo povsem natančno posnemali vse. kar se bo dogajalo med otvoritveno svečanostjo. Pripeljali jih bodo z avtobusi na trenažni prostor v bližini glavnega stadiona. Tam jih bodo razdelili po »reprezentancah«, opravili bodo svečani mimohod z vso olimpijsko slovesnostjo in nato bodo zopet odšli ter se vkrcali na avtobuse. Sodelovalo bo tudi 200 skavtov, ki bodo •pustili v zrak 10.000 golobov. Vso to »generalko« bodo posebni strokovnjaki spremljali z urami v rokah, da bi do sekunde točno registrirali vsak premik te množice ((športnikov« in bi nato kasneje odpravili še zadnje pomanjkljivosti v organizaciji slovesnosti, če bi do njih prišlo. * * ♦ RIM, 24. — Izvršni odbor CONI Je na svojem današnjem zasedanju posvetil največ časa vprašanju udeležbe italijanske reprezentance na letošnjih olimpijskih i-grah v Mehiki, člani izvršnega odbora so sklenili, naj bi bil pogoj za nastop na igrah izključno kakovost posameznega tekmovalca. Tako, naj bi uvrstili v reprezentanco le tiste tekmovalce, ki imajo dobre izglede, da bi se uvrstili v finale v posameznih panogah. Po tem ključu bodo sestavili reprezentanco, ki bo štela od 150 do 170 članov. Prva skupina italijanskih olimpijcev bo odpotovala preko oceana 12. septembra, zadnja pa 10. oktobra. nja starega Di Maroovega svetovnega rekorda. Slabo vreme je namreč tudi ietos v skoraj vsem poteku prireditve precej oviralo tekmovanje In tako so bile vrhunske storitve nekaj pod svetovnim rekordom iz leta 1964 (174,757 km na uro). Kot smo že poročali je najboljši čas dosegel letos Finec Kalevi Hak-kinen (172,331 km) in tega časa za njim ni več nihče popravil. V Cerviniji so nastopili tudi trije jugoslovanski inženirji Klinar, Jamnik in Gorjanc. Klinar je postavil tudi nov jugoslovanski državni rekord z značko 160,427 km na uro. Vsi Jugoslovani so tekmovali na posebnih smučeh, ki jih je izdelala slovenska tovarna športnega orodja Elan. Na teh smučeh so tekmovali tudi nekateri drugi tuji tekmovalci: najhitrejši med njimi Je bil Italijan Regrutto, ki je dosegel NOGOMET Druga liga v Jugoslaviji odslej v štirih skupinah Namesto dveh dosedanjih odslej zahodna, južna, severna in vzhodna skupina ■ Od slovenskih ekip bodo nastopile Ljubljana, Mura in Aluminij BEOGRAD, 24. — Jugoslovanska nogometna zveza je sklenila reorganizirati sistem tekmovanja za dingo zvezno ligo. Kot je znano je bila ta doslej razdeljena na dva dela: vzhodno in zahodno. V zahodni skupini je nastopa! tudi slovenski predstavnik Aluminij iz Kidričevega pri Ptuju, ki pa je bil ob koncu prvenstva na repu lestvice. Po novem sklepu bo odslej štela druga jugoslovanska zvezna nogometna liga štiri skupine: zahodno, južno, severno in vzhodno. V zahodni skupini bodo nastopala moštva iz Slovenije in zahodnega dela Hrvaške in Bosne-Hercegovine. V južni skupini bodo igrali klubi iz črne gore in južnega dela Hrvaške ter Bosne - Hercegovine. Severna skupina bo zajemala poprečno hitrost 166,050 km na uro. | društva iz Vojvodine in severne TENIS Danes prva srečanja polfinala teniškega tekmovanja «De Galea» Glavni favoriti Sovjetska zveza, Francija in Španija, možnosti pa imajo tudi Češkoslovaška, Jugoslavija in Italija PARIZ, 24. — Od 25. do 28. t.m. 1 seboj in zmagovalec tega srečanja - I bo nato nastopil v finalu. Po predvidevanjih bi se morali v prvi skupini potegovati za vstop v finale Zahodna Nemčija in Sovjetska zveza, v drugi Francozi in Nizozemci, v tretji Španija in Brazilija, v četrti pa Italija In češkoslovaška. Finalisti pa bodo — po pričakovanju poznavalcev tenisa — Sovjetska zveza, Francija, Španija in češkoslovaška, vendar pa imata tudi Italija in Jugoslavija nekaj možnosti in bi njuna uvrstitev ne predstavljala res izrednega presenečenja. SMUČANJE «KL» V CERVINIJI Di Marco ostal svetovni prvak V Cerviniji tudi v zadnjem dnevu tekmovanja v hitrostni smučarski vožnji ni prišlo več do zruše- bodo odigrali polfinale mednarod nega mladinskega teniškega tekmovanja za «Pokal de Galea«. Na tem tekmovanju lahko nastopajo le igralci pod 21 letom starosti. Polfinalne skupine 'bodo igrale v naslednjih krajih: Bad Hamburg (Z. Nemčija). Zoute (Belgija), Palma di Majorca (Španija) in Marjanske Lažne (češkoslovaška). Zmagovalec vsake polfinalne skupine se bo uvrstil v finale, ki bo 6. avgusta v Vichyju v Franciji. V Bad Hamburgu pri Frankfurtu bo v prvi polfinalni skupini igrala Sovjetska zveza proti švedski in Bolgarija z Zahodno Nemčijo. V Zoutu: Francija - Madžarska in Nizozemska - Belgija. V Palmi di Majorca: Velika Britanija - Brazilija in Jugoslavija -Španija. V Marjanskih Laznah: Italija -Poljska in Romunija - češkoslovaška. V vsaki skupini se bosta zmagovalca obeh srečanj pomerila še med Srbije in Bosne - Hercegovine. In končno bo vsebovala južna skupina nogometne ekipe iz Južne Srbije, Makedonije ter Kosova -Metohije. Trenutno še ni znano, katera društva bodo dokončno nastopala v posameznih skupinah. Kot vse kaže bodo v severno skupino — kjer bo imela s svojimi enajstericami pravico do nastopa tudi Slovenija — uvrstili naslednje klube: iz Slovenije: Aluminij, Mura in Ljubljana; iz Hrvaške: Varteks, Trešnjev-ka, Lokomotiva, Šibenik, Split, Me-talac, Zadar, Orient (Reka) in Istra; iz Bosne: Borac, Rudar in BSK. V Jugoslaviji nameravajo z razdelitvijo druge zvezne lige na štiri skupine odpraviti profesionalizem v tej ligi. Po preteku enega leta namreč v drugi ligi profesionalci ne bodo mogli več igrati. Profesionalizem bo dovoljen le še v I. zvezni ligi. Dvoboj Triosiina-Primorje sinoči v Trstu odpadel Ob prilike obnovitve plavalnega bazena v kopališču Ausoriia v Trstu bi moralo biti sinoči mednarodno otvoritveno plavalno srečanje med plavalnima ekipama Triestine in re-škega Primorja. Zaradi slabega vremena pa tekmovanja niso mogli prirediti in s, ATLETIKA Svetovni rekord v disku (ženske) WERDOHL, 24. — Zahodna Nemka Liesel Wastermann je postavila nov svetovni rekord v metu diska: 62,54 m. Dosedanji svetovni rekord v tej disciplini je pripadal Vzhodni Nemki Cristini Spielberg z značko 61,64 m. Nova državna rekorda Lubejcvc in Urbančičeve LONDON, 23. — Ob izrednem dosežku Vere Nikolič je ostal nastop druge jugoslovanske predstavnice Marjane Lubej v Londonu povsem v senci. Lubejeva je namreč na tej prireditvi pretekla v kvalifikacijah 200 metrov v čistih 24”, s čimer je postavila nov jugoslovanski državni rekord na tej razdalji. * * * MELBOURNE, 23, — V daljni Av. straiiji, kjer žiivi že več časa, je postavila pred kratkim Nataša Urbančič nav jugoslovanski državni rekord v metu kopja z značko 55,50 m. S tem je popravila svoj dosedanji državni rekord za 1,12 m. Po tem njenem dosežku bodo Ceijansko Urbančičevo skoraj gotovo vključili v jugoslovansko olimpijsko reprezentanco. Odbojkarji štirih zamejskih društev včeraj odpotovali na tečaj v Rovinj Letos se bo tečaja udeležilo skupno skoraj 60 igralcev in igralk Tečajniki pred odhodom na tržaški pomorski postaji MaiiiMiMiiiiiiiiiMiiiiM>iiiiai*>>iiiii>iiiMiiiiiii*iMati«iaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiaM>M>ai|i|IIBai|iiiiiaiIv*iiii9iiii**ii* ODBOJKA Cez dobra dva tedna v Nabrežini začetek turnirja za 2. trofejo Sokola Med udeleženkami bo tudi lanski zmagovalec Partizan iz Celja V Nabrežini se bo začel čez dobra dva tedna mednarodni ženski odbojkarski turnir za 2. tro- ga zato prireditelji odgOdili na. fej0 sokola. Domačinke se na to kasnejši čas. | prireditev vneto pripravljajo in onzrt BOnS Svetovni rekorder Italijan Di Marco Odslej v Italiji za boks strožje mere? Podpredsednik komisije za zdravstvo pri italijanski poslanski zbornici in član parlamentarnega sveta za šport poslanec Gianni Usvardi je izjavil, da bo o stanju, v katerega je zašel v zadnjem času italijanski boks razpravljal parlament, če ne bo posredoval CONI, da bi izboljšal izredno nezdrave razmere v tem športu. Poslanec Usvardi je dejal, da postaja boks v Italiji vedno bolj stvar poslovnih ljudi (saj gre let' no skozi roke boksarskih manažer-jev približno 600 milijonov lir) in vedno manj športa. Zato bi morali v ta šport vnesti vrsto temeljnih sprememb Tako, naj bi trajali posamezni dvoboji največ 3 kroge Zdravniki naj bi imeli pravico do posega v primeru potrebe, po lastni presoji. Boksarjem naj bi zagotovili primerno zavarovanje in pokojnino. Razen tega pa naj bi tudi za ta šport poiskali tako sprejemljivo obliko njegovega razvoja, da bi ga lahko uvedli tudi v šole. V Italiji se trenutno poklicno uk varja z boksom približno 500 boksarjev. PLAVANJE Partizan Celje, ki je letos zastopal Slovenijo na kvalifikacijah za vstop v 1. jugoslovansko žensko odbojkarsko ligo Šved Feil evropski rekorder na 200 m v metuljčkovem sloju STOCKHOLM, 24. — Šved Peter Feil je postavil nov evropski plavalni rekord na razdalji 200 me- tem je za 1”3 izboljšal dosedanji evropski rekord svojega rojaka In. gvara Erikssona, ki ga je postavil 1. 8. 1967. ALPINIZEM vodstvo Sokola je najelo — v okvi-1 trov metuljček v času 2’08”1. S ru priprav na turnir, pa tudi na1, «->—■>*-> •• prihodnje prvenstvo -- trenerja Marka Logarja iz Ljubljane, ki bo pripravljal Nabrežinke približno 10 dni. Med ostalimi udeleženkami tur-j nirja bo letos nastopil seveda tudi lanski zmagovalec Partizan iz Celja, ki bo moral braniti svoje lansko prvo mesto. Celjanke so trenutno gotovo v odlični formi, saj so šele v nedeljo zaključile svojo sezono z nastopom na kvalifikacijah za vstop v 1. jugoslovansko zvezno odbojkarsko ligo. Partizan pa — kot edini predstavnik Slovenije na teh kvalifikacijah — žal ni uspel in je med štirimi u-deleženkami zasedel zadnje mesto. Igral je takole: Radnički Kikinda — Partizan 3:0 (15:6, 15:8, 15:13) Vukovar — Partizan 3:0 (15:5, 15:6, 15:12) Dunav (Stari Banovci) — Partizan 3:2 (15:11, 12:15, 13:15, 15:7, 15:12). Medtem ko sta prvi dve moštvi dokaj gladko premagali Celjanke, saj sta igrali na ravni prve jugoslovanske zvezne lige, je bilo zadnje srečanje dokaj dramatično. I-gralke Dunava so namreč vse niž-ješolke, stare 14 do 15 let in igrajo izredno živo. S svojo igro so povsem zmedle Celjanke v zadnjih dveh setih. (V prvo ligo se je iz teh kvalifikacij uvrstil Vukovar). Jugoslovani v Hindukušu KABUL, 24. — Prva jugoslovanska alpinistična odprava v Hindu-kuš je pred dnevi prispela na pod ročje, kjer bo opravila več vzponov. Odpravo sestavljajo Aleš Kunaver Stane Belak, Mikec Drašler, Tone Sazonov in Franci štupnik. Ti alpinisti so z avtomobili odipo tovali iz Ljubljane že 27. junija in so nato pot do Hindukuša prevozili po dokaj avanturistični vožnji skozi Jugoslavijo, Bolgarijo, Tur čijo, Perzijo In Afganistan. Sinoči so odpotovali iz Trsta v Rovinj udeleženci odbojkarskega tečaja, na katerem se vsako leto zbero tisti odbojkarji slovenskih zamejskih športnih društev, ki bi radi še bolj in hitreje izpopolnili svoje znanje v tej panogi. Letos je bil tečaj prvič razdeljen na dva dela: v prvi izmeni se tečaja udeležujejo fantje, v drugi pa bodo prišla na vrsto dekleta. Moški tečaj bo trajal od 24. julija do 2. avgusta, ženski pa od 2. do 11. avgusta. Tudi v ženski izmeni bo približno enako število tečajnic, kot v moški, t. j. 28. Tehnično vodstvo tečaja sta prevzela zelo znana slovenska trenerja Štefan Filipančič, sicer trener ravenskega Fužinarja in P® Kranjčan Janez Mohorčič. Oba naši odbojkarji dobro poznajo, saj sta trenirala tečajnike v Rovinju v prejšnjih letih. Letošnji moški del tečaja bo razdeljen na dve kakovostni skupini: v prvi bodo vadili zahtevnejše odbojkarske prvine, v drugi pa osnovne elemente. V Rovinju so člani štirih zamejskih društev: Krasa, Poleta, Breg* in Bora. Fantje so nastanjeni pod šotori in imajo dnevno dva treninga: enega zjutraj, drugega popoldne. Vmes je še dovolj časa, da se na bližnji morski obaii tudi kopajo. Rovinjski tečaji so za zamejsko odbojko in tudi sicer za zamejski šport velikega pomena. Udeleženci tam v kratkem času v prijetnem in zdravem naravnem okolju osvoje pod najboljšim strokovni«) vodstvom vse temeljne odbojkarske prvine, ki jih nato učinkovito uporabljajo v svojih domačih ** kipah. Razen tega pa so taki tečaji tudi lepo zbližanje med igralci in člani posameznih društev, ki si sicer stoje vedno le na nasprotni strani mreže. V Rovinju pa se snujejo nova prijateljstva in zdravi športni odnosi tudi med člani različnih društev. Tudi ti odnosi z odhodom iz Rovinja n® zamrejo, ampak tvorijo kasneje lep prispevek k večji povezavi in razumevanju med posameznimi zamejskimi društvi. Prav zato jf škoda, da se letošnjega tečaja niso udeležili tudi člani nekaterih drugih zamejskih društev, ki s« sklenila sama tehnično izpopolnjevati svoje igralce, oz. igralke. T* pobuda je sicer vse pohvale vredna, saj kaže na iniciativnost društvenih vodstev, vendar pa bo tako dosežen le polovičen cilj: igralce bodo društva tehnično izpopolnila, ne bodo pa mogla ustvari« pri teh svojih članih tistega občutka za skupnost in razumevanj® med vsemi našimi športniki, 10 ga lahko ustvari le skupno življenje in skupno delo. še ena slika z nedeljske nagraditve ekip, ki so se udeležile Padričah ženskega odbojkarskega turnirja za «Pokal Slovana«, katerega so organizirali v okviru proslav 70-letnice obstoja tega pf°" svetnega društva Napore, zasluge in vlogo pogumnih mož so najpogosteje v velikih družbenih premikih lahko pravilno dojeli in objektivno ocenili šele potomci, ko so zbrali pozitivne posledice njihovega, napredka družbe posvečenega prizadevanja. Z Brunom Bizjakom ni bilo natanko tako. Zaslovel je že za časa svojega kratkega življenja kot izredno hraber in drzen borec, sposoben komandir, dober tovariš, tih in skromen človek. Cenilo ga je istrsko ljudstvo, posebno priljubljen pa je bil med mladino in borci Istrskega odreda. Istrski fašisti pa so v strahu trepetali pred njim in njegovimi borci. Bit je eden tistih junakov ljudskega revolucionarnega boja, ki so s svojim pogumom, drznostjo in vztrajnostjo bodrili ljudstvo in borce, da so vzdržali v skoraj nadčloveških bojnih naporih, toda niso dočakali svobode. Spomin nanje pa je ostal živ in bo živel dalje tudi v sedanji in prihodnjih generacijah. Zato je prav, da se ob velikem jubileju — 25. obletnici upora primorskega in istrskega ljudstva — in 23-letnici njegove smrti spomnimo tudi skromnega Bruna Bizjaka, tihega junaka iz Prešnice, majhne slovenske vasi pod Slavnikom, kajti njegova junaška dejanja in žrtve neštetih znanih in neznanih junakov nas obvezujejo, da z njimi seznanimo prihodnje generacije, da bi iz njih črpale smelost in odporno moč za boj proti tujemu nasilju, če bi se ponovilo. Bruno Bizjak se je rodil 18. januarja 1923 v Trstu. Očeta nikoli ni poznal. Mati Katarina, služkinja, doma iz Lož v Vipavi, ni mogla preživljati svojega otroka, zato ga Je prevzel v rejo Ivan Ludvik, krojač in zaveden Slovenec, ko je bilo Brunu šele dve in pol leti. Otroška leta je preživel v tržaškem predmestju pri Sv. Jakobu. Ko je bil star 9 let, se je s svojim krušnim očetom preselil v Prešnico, kjer je konča! 5 razredov osnovne šole in se izučil krojaške obrti. Ob nežni ljubezni in skrbni negi Ivana Ludvika, zavednega Slovenca, se je Bruno razvil v krepkega mladeniča. Kmalu je spoznal socialne krivice, ki jih je prizadejal fašizem delavcem, in narodnostno brezpravnost slovenskega ljudstva v fašistični Italiji, zato se je v njem porodil in stalno krepil elementarni, bolj čustveno kot razumsko pogojeni odpor proti zatiralcem. Kot otrok in mladenič je Bruno zelo rad čital knjige in časopise, v njih je iskal spoznanja, do katerih se sam ni mogel dokopati. V prostem času se je pogosto sprehajal v naravi, kjer je, kot je povedal piscu 1967 leta 80-letni Ivan Ludvik, prebrskal vse votline in prehodil vse steze po Slavniku in kraških planjavah proti Trstu in Istri, kot bi se že tedaj pripravljal za partizansko bojevanje in kot da bi slutil, da mu bo dobro poznavanje tega terena v prihodnje tako koristilo. Komaj 19 let starega so fašistične oblasti odgnale septembra 1942 v posebni bataljon v Arezzo in na Sicilijo, kjer je prvič vzpostavil stike z organizacijo OF, ki jo je osnoval in vodil Stanko Dodič. Čeprav je bil precej nezaupen in molčeč, se je vendarle kmalu zbližal s tovariši, ki so vodili organiziran odpor proti fašizmu, in je postal njihov iskren pristaš. V njem je pod vplivom org. dejavnosti protifašistič nega odpora in zaradi nečloveškega odnosa italijanskih oficirjev in podoficirjev do slovenskih fantov kmalu dozorela odločitev: «Cimprej domov in v partizane«, žal, je bil beg s Sicilije skoraj nemogoč. Po angloameriškem izkrcanju 10. julija 1943 pa je imel srečo, da je italijanska komanda 12. avgusta 1943 prepeljala ostanke njegove čete s Sicilije v Kalabrijo. Tedaj ni Bruno več vzdržal: peš, z vlakom in kakorkoli je mogel, je pohitel v Trst, kjer se je že 20, avgusta 1943 priključil ilegalnemu protifašističnemu gibanju. Ob italijanski kapitulaciji pa ga srečamo med prvimi v Tržaškem bataljonu na Socerbu, v Škofijah in drugod, kjer je postal kurir pri Giovanniju Zollu, španskem borcu, komandantu bataljona in pozneje Tržaške brigade. Že v prvih spopadih z Nemci pri Klancu, Prešnici in Jelovicah se je odlično izkazal. Ni ga prestrašila ((viharna« in srdita nemška oktobrska ofenziva. Sredi oktobra je spremljal komandanta Zolla v štab XIV. divizije na Mašun. Bruno je bil vendarle otrok Istre, vabilo ga je toplo obmorsko podnebje. V obsežnih snežniških in notranjskih gozdovih se ni dobro počutil. Srčna želja ga je vodila nazaj k morju, zato se je že v prvi polovici novembra vračal s Zollom in drugimi istrskimi in tržaškimi tovariši spet v Istro, ker je vedel, da bo tam laže in bolje koristil NOB. Vključil se je v III. bataljon Istrskega odreda, v katerem si je kmalu pridobil sloves najhrabrejšega in najuspešnej- Velik top na tračnicah, ki so ga partizani zaplenili Nemcem pri Divači. Z njim so streljali od 20. aprila 1945 Iz predora pri Košani na fronto, na Sušak, Klano in Reko šega borca in je hitro napredoval. 15. nov. 1943 je posta* namestnik komandirja in že 10. februarja 1944 komandir čete« ki je štela, več kot 80 borcev. Z njo se je udeležil bojev 8 sovražnikom v Gračišču, Dekanih in Kubedu, kjer je 23. januarja 1944 napadel in razbil kamion karabinjerjev, dva ran« in jih 3 ujel, uničil kamion ter zaplenil precej orožja. KoneC januarja 1944 se je udeležil akcije proti italijanskim karabinjerjem v postojanki na ankaranskem križišču, kamor je preoblečen v nemško uniformo vdrl skupaj s Poljakom Edije«1 Padonskym in 3 slovenskimi tovariši, toda tam ga je zadel8 nesreča. V boju, ki se je vnel na hodniku karabinjerske P°' stojanke, ga je eksplozija ročne bombe vrgla v kuhinjo in S8 onesvestila. Ko se je zavedel, se je moral potajiti skor8* do jutra, ker so Nemci iz škofij kmalu prišli karabinjerje«1 na pomoč, in čeprav so ti vse preiskali, ga niso našli. Br«' no je hladnokrvno prestal hudi psihični pritisk. Tik pred j«' trem, ko se je «vihar» polegel, je splezal skozi kuhinjsk« okno v strugo Rižane in se po njej umaknil ter se vrnil v enoto, kjer so ga vsi zaskrbljeno pričakovali. Bruno ni bil samo izredno pogumen borec, temveč tud* iznajdljiv in naravno bister, zato je kmalu ugotovil, da nekateri tovariši v štabu bataljona vse preveč prizanašajo italijanskim karabinjerjem, ki služijo fašizmu. Prav tako se «' mogel strinjati s poskusi nekaterih italijanskih tovarišev v štabu bataljona, ki so uvajali italijanske komande v pretež«0 slovensko sestavo enote. Med prvimi se je takim poskuso«1 odločno uprl. Dušan Puh, tedanji namestnik komisarja H*’ bat., se iz tistih dni spominja, da je dobesedno žarel v navdušenem zanosu, ko Je bil postavljen za komandirja slovenske čete, za katero je, ker ni dovolj poznal slovenskega vojaškega izrazja, kar sam «koval» komande in ob tem žel navd«' šenje svojih borcev, ki so jih italijanske komande vse prevet spominjale na osovraženo italijansko kraljevo vojsko in fašistične oddelke. Zato je postal ne le borec, temveč tudi pio«lf slovenske vojaške organizacije v enoti. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRSI - UL, MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-808 in (4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, tfo-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur ' vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ui SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno. 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tis''. Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150 finančno upravni 240, osmrtnice 150 Ur — MaU oglasi «9 « beseda — Oglasi za tržaško in go riško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije prt ((Societš Pubblicitk Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Mr« m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst _,