Leto II. PoitaiM plaCana d getoalnL Lfubljana, torek 17. avgusta 1920. Štev. 185. VEČERNI LIST Cene po požii: za celo leto . R 8^'— za pol leta . K HZ — za UM leta. H Zi-zal mssec. . R Z — Za Ljubljano mesečno 7 H Za InoKfflsfiroiiiesBžnB H 12'— UPBdništuo in upraua: Hopitarjsua ulica št. 6 Ursdn. telefon štev. SO &osa ntezna številka 60 vEn, ^iiOD¥lSEH DNEVNIK “ Posamezna številka 60 vin. Nova vlada v Belgradu. Kaka bo v J™ Beograd, 16. avgusta. Danes do-v ne.ob 10. uri sta bila pri dr, Vesniču PrilrmiStl’Skem predsedništvu ministra fomok ^ in Marinkovič kot zastopnika Sle^..ratskega kluba radi poi-očil o po-Mal Klepih v posameznih hlubih. p,,e? P°zneje sta došla k ministrskemu toše 6(*n'ku dr. Vesniču ministra dr.Ko-ter • J1\dr, Drinkovič. Obpol 7, uri zve-h,Je Plenarna seja, v kateri se je vC°VeljaVn° rešil° vprašanje nove jfst^bMana, 17. avgusta. Snoči je bila na v Belgradu nova vlada. Lista 8e(jls!rov ostane ista kakor je bila v do-Ojem kabinetu dr. Vesniča, samo na Ljubljani« mesto Davidoviča kot notranjega ministra vstopi v novi kabinet Milorad Draško-vič, namesto Stojana Protiča kot ministra za konstituanto pa pride radikalec dr. Mušički. Ljubljana, 17. avgusta. Kakor poroča »Jugoslavija« iz Belgrada se bo slovenska deželna vlada sledeče spremenila: V slovenski pokrajinski vladi postane notranji poverjenik kot nevtralec prof. dr. Pitamic, socialni dr. Ravnihar, pravosodni dr. Žerjav. Občinski volilni red za Slovenijo se revidira, že razpisane voli ve od-gode. Igra z ljudstvom! Rusi zasedli Varšavo? LDU Amsterdam, 17. avgusta. (Dun. 4 P:S* Poroča iz Kovna, da javlja rdeče armade v Vilni, da so 15. t. m. zasedle Varšavo rdeče čete. (Opomba Dun. KU. Potrdila o resničnosti te vesti še ni od nobene druge strani.) Sovjetska uprava ni primerna za agrarno državo. KU P Allenstein, 16. avgusta. (Dun. r? WoIff) Po poročilu lista »Allenstei-|e i.'olkszeitung« so čete, ki so vk araka-„0 ^avgusta v Soltau. ustanovile krajev-^^Onioupravo, iz katere so izključeni vsi poljsko misleči elementi. Predlog soltau-ske komisije, naj se uvede sovjetska uprava, je ruski civilni komisar odklonil, češ, da ni primerna za agrarno prebivalstvo. BOJ ZA VARŠAVO. . &o.| Varšava, 16. avgusta. (Brezžič-poročilo od 15. t. m.: Naš i *apad na severu napreduje. V var-lfj ' okolici je sovražnik 14. avgusta Obratno napadel Zagrzo, Radimin in Ti kraji so večkrat prošli v last ODrli ali drugega. Radimin je 15. t. m. končno ostal v naših rokah, V C'ci Holme in Hrubiešova smo dosegli k 0 važnih uspehov. Južno od teh kra-S0ip.a se je posrečilo sovražniku zavzeti Br°dy smo po načrtu izpraznili in iiali železniški materijal, H0i tpU Varšava, 16, avgusta. (Brezžični! i ske vesti ° pogromih v Varšavi so očkoma izmišljene. Vsi prebivalci brez p0s a na vero so popolnoma zedinjeni v ®e&ni zvezi za obrambo domovine, LDU parjZj 16, avgusta. fBrezžično.) ja; °valno ozemlje okoli Mariemverder-bilo dne 13. t. m. okoli AJlensteina vrnjeno nemškim oblastim. ^ fi London, 16. avgusta. (Dun. KU. ^nt ter)< Rdeče vojske prodirajo v kon-Vže) j,c,ki smeri proti Varšavi; za-^ 6 so na vzhodu Wengrow. Po zadnjih h ie bojna črta oddaljena 16 milj od d'e, **AHI PUSTOŠIJO GOZDOVE. ..UCjLl)U Reka, 16. avgusta. V petek postat s° italijanski vojaki zažgali gozd pri eni—Sv. Luciji. Požar se je v krat-razširil na kompleks nekoliko vatj rov- ^eie, ko ie za2el P°žar uniee‘ ?°zd s svojo elementarno silo, so za-Raljanski vojaki gasiti ogenj. Še to .drevja, kar ga ni poškodoval ita-W. ki vandalizem, je na ta način uniče-kaj. ' demarkacijske črte dalje je vse, šoj) ^ Italjani zasedli, golo in pusto. Ti *kst) ).aii spominjajo na dneve beneških Vj, cij, ko so tudi Benečani pustošili ki si kljub vsem stoletnim na-danes ne morejo odpomoči, Ta % u —.a okupacija bo v teh krajih pu-^kboke sledove. V°L1Tev ZAGREBŠKEGA ŽUPANA. Zagreb, 16. avgusta. Danes do- V Belgradu so včeraj izvršili veliko dejanje. Po dolgem, neizmerno praznem besedičenju, se je dosegel sporazum, vlada je sestavljena, danes bo zaprisežena. Jugoslovanski državljan danes vriska — on ima zopet svojo vlado! In kakšno! Tako-le bo vladala: Liberalni kapitalisti so z vztrajnim delom dosegli, da bodo zopet izvažali jugoslovansko moko za milijonske profite v tujino. Minister — izvozničar demokrat Marinkovič bo za nekaj milijonov zopet bogatejši, kupil bo še nekaj novih hiš, in ž njim bodo bogateli njegovi demokratski tovariši. Ljudstvo pa bo jedlo dražji kruh, bo trpelo, in država bo ječala pod pezo demokratskih grehov. Svojo centralistično politiko bodo demokrati izvajali sedaj še z večjo blaznostjo. Deželne vlade bodo smele le tedaj kaj ukreniti, če bodo vsi poverjeniki s tem zadovoljni, Ker pa bo v vsaki deželni vladi sedel vsaj po eden od demokratov, je jasno, da bo težko kedaj doseči sporazum. In če ne bo soglasja, bo romal akt v Belgrad na ondotnega ministra, od koder ne bo več vrnitve in rešitve. Na Slovenskem smo nove vlade še prav posebno veseli. V Belgradu so namreč sklenili, da bo poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani zasedel dr, Kukovcev prijatelj dr, Ravnihar, Nimamo osebno nič proti dr, Ravniharju, toda za poverjenika za socialno skrb ta gospod prav tako malo sodi kakor n, pr, gospod veletrgovec Ivan Knez. Kdor hoče to mesto upravljati, v smislu njegove naloge, mo- ra imeti v sebi nekaj socialnega čuta. Zastopnik kapitalistične stranke ga nima, kar nam je na klavern način dokazal g. dr. Kukovec. Za poverjenika za pravosodje so liberalci določili dr. Žerjava. Lahko smo ponosni na našo bodočo justico. Zahtevali smo od vlade, naj se razpišejo občinske volitve. Volilni red je že davno potrjen, in deželna vlada je pripravljala vse potrebno za obč, volitve v mesecu oktobru. Toda sporazum za novo vlado obsega tudi točko, da se volitve še ne smejo vršiti in da se mora poprej revidirati obč. volilni red. »Revidirati« pa nameravajo ta občinski volilni red na tak način, da bodo delavskim in kmetskim ženskam zopet vzeli volilno pravico. Sedaj se za milijonarje zopet obetajo prekrasni časi: Izvoznice — milijonski profiti, belgrajska posredovanja bodo za kapitaliste učinkovitejša ko so bila posredovanja pri dr. Gosarju, socialno skrbstvo bo tudi v Ljubljani spremenjeno v skrb za milijonarje, hiš ne bo treba zidati itd. Ljudstvo pa bo plačevalo drago moko, stanovalo bo dalje v vagonih in beznicah, odirali ga bodo milijonarji po poljubnosti, molčati bo moralo v očigled dr. Žerjavove justice, delavke in kmetice bodo smele delati in molčati, milijonarske gospe pa bodo volile in županovale, To so uspehi koncentracijskega sporazuma, ki se ga lahko vesele kapitalisti. Toda ljudstvo ve, da vkljub vsem sredstvom prihaja njegov čas z neizbežno silo. Boi za splošne koristi. V Nemčiji je začela javnost razpravljati v pogubnosti nočnih zabavišč. Prof. Jastrow je na nekem predavanju opozoril, kako se v berlinskem »Lunaparku« (mesto najrazličnejših zabavišč) noč za nočjo tratijo tvarne in nravne sile naroda, dočim gospoduje v deželi beda in gorje. Tudi državni minister dr. Simons in državni komisar za premog sta opozorila na tratenje premoga in luči po kinih in drugih zabaviščih. O stvari je priobčila daljši članek posebno berlinska »Deutsche Allgemeine Zei-tung«. List predvsem naglaša, da je povsem napačno mnenje, da posečajo ta zabavišča bivši vojaki, ki so dolgo prebili na fronti in se sedaj odškodujejo za pre-stano pomanjkanje. Istotako ni res, da bi bila ta nočna zabavišča potreba in zahteva delavnega ljudstva. Ta zabavišča polnijo marveč ljudje, ki niso trpeli ne v vojni in ki tudi sedaj ne trpe in ki ne poznajo težkega, resnega dela. To so ljudje, ki žive večalimanj od trpljenja in truda drugih. Ti ljudje se zabavajo pozno v noč v sijajno razsvetljenih in pozimi toplo zakurjenih prostorih, dočim so šole in nešteta mala gospodinjstva brez luči in brez kuriva. Ti ljudje se ponujajo z najboljšimi jedmi in pijačami, dočim jedo rudarji in drugi delavci reven, slab kruh in jim še tistega primanjkuje in dočim se morajo boln(iki po bolnišnicah zadovoljevati ■ z najslabšim. V teh zabaviščih se koti in vzdržuje verižništvo in oderuštvo. Tu se ugonabljajo dušne in telesne moči mnogih tisočev, namesto da bi so uporabile za produktivno delo. Naloga demokracije bi bila, da tej sramoti in temu gospodarskemu zlu napravi konec. Namesto tega pa vidimo, kako demokratična državna oblast sicer izdaje razne ukaze proti izrastkom nočnega življenja, a nikoli ne najde dovolj energije, da bi tem ukazom zagotovila izvršitev. Tako je n. pr. pred meseci izšla naredba, da se vsem zabaviščem ob 11. uri zvečer ustavita elektrika in plin. Toda podjetja so si nato pomagala z ace-tilenskimi svetilkami in svečami in nikogar ni bilo, ki bi jih motil pri tem. Tu bi že smeli iti v šolo na Angleško, kjer so znali z drakoničnimi sredstvi za- treti vse te izrastke. Tam nalagajo za vsako kršitev oblastvenih odredb milijonske globe in zaplenijo premoženje celim družinam. Tamkaj se država drži gesla: »Ako po resnem preudarku kaj prepovem ali ukažem v interesu splošnosti, potem se poslužim sredstev, ki me vedejo do cilja in ne vprašujem po zaprašenih papirnatih paragrafih.« Neki nemški jui-ist je nedavno izjavil, da bi se morali nočni lokali iztrebiti kratkim potom: »Konfiscirajo naj se hiše, v, katerih so zabavišča nastanjena, konfisci-ra premoženje podjetnika, njegove žene, njega sorodnikov ali znancev, katerim ga je morda izigral v roke; njegovi uslužbenci in gosti naj se potom okrajšanega postopanja obsodijo na šestmesečno prisilno težko delo.« Tem izvajanjem se v polni meri pridružuje dunajska »Arbeiterzeitung« in pravi, da se popolnoma prilegajo tudi dunajskim razmeram. Vse to priobčujemo, da pokažemo, kakšno mnenje imajo drugod o dolžnostih oblasti, kadar gre za splošni blagor. S tem mnenjem se strinja celokupno slovensko delavno ljudstvo. BELA KUN V MOSKVL LDU Moskva, 16. avgusta, (Brezžično.) Bela Kun je dospel v Moskvo, kjer so ga na kolodvoru pozdravili zastopniki komunistične stranke, sovjetskega predsedstva, strokovnih organizacij in rdeče armade. FRANCIJA KUJE PROTIRUSKO ZVEZO. LDU Moskva, 16, avgusta. (Brezžično.) Komisija pri francoskem ministrstvu za zunanje stvari pozivlje yse baltiške države, Poljsko in države na Kavkazu in Krimu, da razložijo svoje politične načrte in da bi poslale v Pariz zastopnike k posvetovanju radi skupne zveze. NEVARNOST ZA ZVEZO NARODOV, LDU Pariz, 16. avgusta. (DunKU.) .Echo de Pariš« poroča iz Washingtona: Spričo boljševiške politike Francije in ameriške note je v Washingtonskih diplo-matičnih krogih razširjeno mnenje, da se bliža konec zveze narodov in preosnova entente. Ententa ne bi mogla preživeti nasprotstev v političnih mnenjih Anglije Stran 2 »Večerni list«, dne 17. avgusta 1920. in Francije. Angleška namera pripoznati sovjetsko vlado, preden se vzpostavi trajen mir v Vzhodni Evropi, bi utegnila postaviti Ameriko in Francijo na eno, Anglijo pa na drugo stran. Ameriška vlada generala Wrangla nikakor ne bo priznala, misli se pa, da se bosta Amerika in Francija zedinili proti razkosanju Poljske. Zato se govori o novi skupini velesH, ki bi obsegala Španijo, Francijo in ameriške države. Kljub temu pa je v Ameriki splošno mnenje, da bosta Francija in Anglija še nadalje vzdržavali gospodarske stike in da je skupno delo v posebno važnih vprašanjih mogoče. NEMČIJA INTERNIRA POLJAKE. LDU Berlin, 16. avgusta. (DunKU — Wolff.) Nastopna brezžična brzojavka se je 13 t m poslala v Moskvo: Na vprašanje z dne'12. avgusta št. 1825: Izvršujoč izjavo o nevtralnosti se bodo poljske čete, ki se umikajo v glasovalno ozemlje, internirale in razorožile. Tako je bilo 2000 Poljakov, ki so prekoračili 30. julija glasovalno ozemlje pri Prostkenu, razoroženih in interniranih pri Arysu. V odsotnosti državnega ministra: Haniel. AVTONOMIJA MEZOPOTAMIJE. LDU London, 16. avgusta. (Dun. KU Reuter.) Po poročilu urada za indijske zadeve so se podvzeli koraki, da se skliče po določilih mandata skupščina zastopnikov prebivalstva v Mezopotamiji in sicer v Bagdad, kjer naj bi izdelala volilno pripravo za narodno skupščino. Narodna skupščina bi potem sporazumno z angleškimi upravnimi oblastmi izdelala temeljne zakone za deželo. Politične novice. 4- Neumnost — največji znak liberalcev. Demokrati se boje, da bi se pravoslavna duhovščina obrnila za dr. Korošcem in ljudsko stranko. To bi bilo sicer za ljudstvo zelo dobro, ne pa za demokrate, v katerih taboru se zbirajo Židje in iz-Vozničarji, kapitalisti in bankokrati. Zato so se obrnili potom »Epohe« na pravoslavno duhovščino — s ponudbo. Pravoslavna duhovščina naj osnuje enotno jugoslovansko svečeniško stranko, ki bo mogla dobiti toliko in toliko poslaniških mandatov, doseči regulacijo dohodkov in razne druge dobrine. Seveda pričakujejo demokrati, d abo ta stranka preko svojih interesov pozabila na ljudske koristi, kakor to delajo demokrati. Na ta način bi se našli na skupni točki in tisti demokrati, ki so hoteli uveljaviti kancelparagraf in ki se z vsemi štirimi bore proti »črnemu klerikalizmu« ljudske stranke, bi potem z veseljem tovariševali z duhovniško stranko, ki bi prepuščala skrb za vero — demokratom, skrb za ljudske koristi pa — socialnim demokratom, sama bi pa šla v boj za mandate in za regulacijo svojih plač. Tako si mislijo demokrati to reč z duhovščino. V resnici so vendar-le še bolj neumni, nego smo mislili. -j-"Po demokratsko. Krsta Cicvarič začenja svoj uvodnik v »Beogradskem Dnevniku« dne 13. t. m. na slovesen način tako-le: »V imenu Boga in o pravem času prijemam danes še enkrat za pero itd. Na drugi strani iste številke pa priobčuje daljšo neduhovito kvanto pod naslovom »Šola za babice«. Ta kvanta se končuje: » .., v imenu Boga in Boba ,..« Tak je demokrat. + Nemški protestantizem v zasedenem ozemlja. Na Reki je imel evangeljski pastor protestantske cerkve v Opatiji predavanje o italjanskem protestantizmu. Predavatelj namerava čimprej imeti še eno predavanje, na katerem bo razlagal veliko socijalno in moralno delo, ki ga je izvršil italjanski protestantizem v Triden-!tu in v Julijski Benečiji, + Procvit katoliškega časopisja na Francoskem. Dočim pišejo dostikrat slovenski listi v protiverskem smislu, se opazuje na Francoskem znaten obral v naklonjenosti do cerkve, a koder ni opaziti izrazite naklonjenosti, je odpadlo vsaj vse proticerkveno hujskanje in žaljenje. Niti socialistični listi ne napadajo več cerkve, a v drugih, kakor: »Le Petit Journal«, »Temps«, »Figaro« itd. se pojavlja spoštovanje do verskega prepričanja. V zadnjem času je število katoliških listov jako poskočilo. Tako na pr. »La Croix« v Parizu in po deželi razširjeni list, izhaja v več ko 200.000 izvodih, po njem in v Parizu samem jako priljubljeni »Echo de Pariš«, »Journal des Debats«, »La libre Paroli«, časnik monarhijske struje »Action Fran-caise«, »Gaulois«, ilustrirani list Excel-sior« vidiš lahko vsepovsod, a tu ni nikjer strahu in oziranja, ako ima kdo v roki katoliške liste. Poleg njih je cela vrsta tedni-. t' 0.v, ^Rečnikov, raznih mladinskih revij, “ jaških in drugih glasil. Vsi katoliški listi združeni v močni organizaciji. Katoliško časopisje ima za prerojenje francoske de7 žele še velik pomen, ! čičerin o ruskih mirovnih pogojih. Ruski 1 -dski komisar Čičerin je izjavil na&prcP nekemu ameriškemu časnikarju -t« kako: poroča »Aribeiterzeitung« o ru- skih mirovnih pogojih za Poljsko: »Na osvojitev Poljske niti oddaleč ne mislimo. Ob sebi se tune, da bomo neodvisnost Poljske popolnoma spoštovali in poljsko ljudstvo se nima od nas ničesar bati; tudi ne mislimo sovjetske vladne oblike nobenemu naiodu, ki se ji upira, vsiliti. Rdeča armada je dobro organizirana in izvrstno disciplinirana, v njej ni ne plenitve ne ženskega spremstva. Vse drugačne trditve so laž. Ruska vlada niti oddaleč ne misli na »čiščenje« Poljske. Hoče pa jamstva proti bodočim napadom in zahteva zato, da se poljska vojska zniža na 50.000 mož. Istočasno pa se mora oborožiti poljsko delavstvo, organizirano v strokovnih organizacijah, da vzdrži mir in red. V tem je najboljše jamstvo za bodoči mir. Kakor hitro bo oboroženo poljsko delavstvo, se bo ruska vojska umaknila s poljskega ozemlja, kjer bo ostalo le 200.000 mož.« Oborožitev organiziranega delavstva označuje Čičerin kot »čisto novo misel v mednarodni politiki.« + Ljubezen do entente v Avstriji raste z vsakim dnem, odkar se je otvorila demarkacijska črta na Koroškem. Avstrijski listi so polni zaupnic ententni glasovalni komisiji v Celovcu, ki jo obenem vspodbujajo k nadaljnemu uveljavljanju svoje volje na korist »svobodnemu, objektivnemu glasovanju«. V tem je posebno glasna »Reichsposta«, ki je na drugi strani voljna, prepustiti zapadno Ogrsko Hor-tyjevi Madjarski, dasi jo je mirovna konferenca priznala Avstriji, Seveda, s sedanjo Madjarsko vežejo »Richsposto« posebne, tesne vezi, ki pa ne bodo držale: Tudi med avstrijskimi krščanskimi socialci si večina ne želi več tistih, »starih razmer«, kakor bi jih po vsej priliki rada videla vstati »Reichspost«. + Nemška Avstrija In Rusija- Nemška Avstrija dela z vso silo na to, da obnovi trgovske stike z Rusijo, kar doslej kljub sklepu miru še ni bilo mogoče. Te dni so imeli avstrijski in ruski trgovski in indu-strijalni krogi sestanek, na katerem so prišli do zaključka, da vidijo v takojšnji obnovitvi trgovskih stikov z Rusijo eksistenčno vprašanje, kar avstrijsko narodno gospodarstvo pri svoji obnovitvi Rusije neobhodno potrebuje. Vlado nujno pozivajo, naj napravi takoj vse korake za takojšnjo zvezo z Rusijo. Dnevne novice. — Katoliško izobraževalno društvo v Mirni peči priredi dne 29. avgusta 1920 orlovski tabor z navadnim programom. Sv. maša po prihodu Ljubljanskega vlaka, javna telovadba, veselica, prosta zabava, srečolov- Ker orlovskega odseka še nimamo, ga pri tej priliki ustanovimo. Da pa bo prireditev tem krasne j e uspela, zato prihitite bratje Orli in sestre Orlice v velikem številu iz cele Dolenjske, da pokažemo nasprotnikom, kako lepa in disciplinirana je naša organizacija in da poživimo sebe in druge. Bog živi! — Pripravljalni odbor. — Nemški teror na železnicah. Iz Velikovca se nam poroča: Odkar je demarkacijska črta odprta, se opaža zelo močna uporaba vlakov od postaje Grab-štanj. Vse polno nemškega prebivalstva večinoma iz Celovca, se vozi nakupovat živila v notranjost cone A, Vsi ti se vračaj zopet z vlaki do Grabštajna in hodijo potem peš v Celovec z nabasanimi nahrbtniki, V zahvalo za dobljena živila agitirajo proti Jugoslaviji in so v par dneh naše popustljivosti postali že tako predrzni, da v vlaku očitno zmerjajo Slovence kot »Windische Hunde« in kričijo »Nieder mit den Windischen.« To se je zgodilo dne 10. avgusta pri vlaku št. 419, ki pride v Grabštanj ob 9. uri. Ker v vlakih dozdaj ni nobenih organov, ki bi nadzorovali potnike, bo slovensko potujoče občinstvo kmalu popolnoma izročeno brez vsega varstva nemškemu terorju. — Mine v Adriji, Z Reke poročajo: Pristiniški urad javlja, da se še vedno pojavljajo posamezne mine, ki od časa do časa ogrožajo parnike, — Tatvine in vlomi. Dne 6. t. m. je ukradel neki 50 letni postopač Ignaciju Omahnu v Beli cerkvi čevlje, ki jih je za 50 kron prodal čevljarju Jakobu Bračeku. — V noči od 6. na 7. t. m. se je priplazil skozi odprtino mlinarskega kolesa tat v hišo Alojzija Tršana v Tacnu št, 44, podal se je v vežo, odtam pa v shrambo, kjer je ukradel iz zaklenjene omare 2000 kron, — Baronu Edmundu Vay v Konjicah je bilo v noči od 8. —9, avgusta ukradena iz zaklenjene šupe popolna konjska oprema, vredna 2000 kron, — Dne 8. t. m. je prišel skozi skedenj v podstrešje posestnika Jožefa Hedla v ptujski okolici, kjer je odtrgal desko in se podal v stanovanje, kjer je ukradel obleke in 20 kg svinjskega mesa v skupni vrednosti 5220 kron, — V Krčevini je bilo vlomljeno pri posestnici Rozi Krambergerjevi. Tat je odnesel razne obleke v vrednosti 7710 kron. Dalje so je vtihotapil tat nekaj dni pozneje v sobo posestnika Simona Čeha v Grajenšalm, ko so domačini delali na polju in je odnesel veliko obleke in druge stvari v vrednosti 9400 kron. — Divji lovci v blejski okolici. Ko je hodil lovski čuvaj Andrej Kerštajn iz Rateč po lovskem okolišču v bližini Ciperni-ka pri Bledu, je slišal dva strela in si je zabeležil tri sumljive može, katere je srečal, Pri natančni preiskavi je našel svež drob od divjega kozla v gozdu. Divji kozel (gamz) se ceni na 120 — 150 kron. — Padanje cen zelenjave na Dunaju. Na Dunaju so v zadnjem času znatno padle cene zelenjavi: Dinjam od 7 K na 3—4 K kos; kumaram na 1 K 80 vin. do 1 K 50 vin. kos; paradižnikom od 24 K na 6—8 K kg; paradižnikom od 70 K na 10 K kg. (1 avstrijska krona je vredna 40 naših vinarjev.) Podobno so padle tudi cene sadju, — Za znižanje cen perutnini. Da zagotovi perutnino domači prehrani po možnih cenah, je štajerska deželna vlada prepovedala ves izvoz perutnine, izvzemši slučaje, ko gre za preskrbo bolnišnic ali plemenske svrhe. Vsa trgovina s perutnino bo pod strogim nadzorstvom. Maksimalna cena je določena na 36—40 K kg žive teže. — Ciganska nadloga v Beli Krajini. Dva cigana sta vlomila 4. t. m. skozi vežna vrata v hišo posestnika Matija Kobeta v Špeharjih št. 12 pri Sinjem vrhu in ukradla obleke in druge robe v vrednosti 6500 kron. Cigana sta nato pod Raden-cam prebredla Kolpo in odšla na Hrvat-sko. — Za gospodinjsko izobrtzbo. Bel-grajska vlada namerava že s prilodnjim šolskim letom otvoriti večje število gospodinjskih ol. Istotako se povsodi, kjer je najnujnejše treba, prirede gospodinjski tečaji. — Pogrom proti Italijanom v Ameriki. V Westfrankfortu (Illinois) je neki Sicilia-nec umoril dva dečka. Prebivalstvo je vsled tega priredilo proti italijanskim izseljencem krvav pogrom. Glasom brzojavke v »Messagero« je bilo pri tem ubiti-tih 40 Italijanov, nad 100 pa ranjenih. Celokupna italijanska naselbina, ki je štela več tisoč oseb, je zbežala iz mesta. — Natakar kot bacilonosec. Na Dunaju je zadnji čas obolelo za grižo 80 policijskih uradnikov, ki so vsi hodili na hrano v uradniško kuhinjo policijskega ravnateljstva, Pet uradnikov je doslej umrlo. Preiskava je dognala,, da je širil okuženje v policijski kuhinji zaposleni natakar, ki je imel grižo, pa je kljub temu opravljal svoj posel. Natakarja so takoj oddali v bolnišnico, — Valute. Dne 16. avgusta na zagrebški borzi: 1 dolar 89.50 K; 100 avstrijskih kron 41 K; 100 carskih rubljev 131 K; 1 napoleondor 339 K; 100 nemških mark 196 K; 100 italijanskih lir 460 K; 100 češkoslovaških kron 155 K. ljubljanske novice. lj O priliki jutrajšnjega sestanka organistov bo ob desetih v stolnici sv. maša s petjem. Pele se bodo novejše slovenske cerkvene pesmi; Sattnerjeva mašna V, (C. Gl. 1917), Premrlova »Vnebovzetje Marijino« (Godovnica v čast nebeški Materi), dtr, Kimovčeva »Pozdravljen dom« (Srce Jezusovo, vse hvale najbolj vredno) in istega skladatelja Marijina »Marija, Slovencem Kraljica« (C. Gl, Gl. 1913). Sodelujejo pevci in pevke nekaterih ljubljanskih cerkvenih zborov. Sestanek se vrši po sv. maši v Alojzijevišču v prosto-ril orgljarske šole, lj Amerikanski sladkor je dospel — kakor poroča mestni magistrat — v Trst in se bo prodajal v prosti trgovini brez izkaznic. Ker se bo prepeljalo v Ljubljano le toliko sladkorja, kolikor ga bodo naročili trgovci, zavodi, zadruge itd., se ti vabijo, da se nemudoma zglase pri g. Lileku, skladišče Krisper, Dunajska cesta 33, ker se na poznejše prijave ne bo moglo ozirati. Cene nadrobni prodaji se bo pozneje uradno določilo. lj Ljudski oder bo imel prvo vajo za igro »Lovski tat« v četrtek — ne v sredo — ob osmi uri zvečer. Vsem igralcem in igralkam v vednost! lj Etbin Kristan se je sinoči preko Trsta vrnil iz Amerike v Ljubljano. Socialisti so mu priredili sprejem z godbo. Etbin Kristan se je nastanil v hotelu Union, kjer se je z balkona zahvalil delavstvu za sprejem. Rekel je, da hoče sedaj najprej gledati in poslušati, nato pa iti med delavce in bojevnike. V srebrni dvorani Uniona se je vršila nato večerja, pri kateri sta pozdravila Etbina Kristana A. Prepeluh in V. Bukšek. Današnji »Naprej« priobčuje Kristanu v pozdrav uvodnik, iz katerega je razvidno, da se je oklenila naša socialna demokracija Etbina Kristana kakor potapljajoči se svojega rešitelja. Tega rešitelja čaka težka naloga, kajti odkar Etbina Kristana ni bilo doma, je zagazila njegova stranka tako globoko, da ne bo šala izvleči jo zopet na trdna tla. Želeti bi bilo, da se mu to vendar-le posreči in da bo so-cialno-demokratična stranka postala za-ščitnica res delavskih, ne pa milijonarskih interesov, kakor je bila doslej. - Štev. 1® lj Ukraden je bil v-nedeljo med JjUJ 11. uro (med slovesno sv. mašo) v 1P šču sv. Jakoba škorec. Ptič Posncnlajyot mofon in nekatere človeške glasove, bi kaj zvedel o njem, naj blagovoli sp čiti g. župniku J. Barletu. Istotam I ukraden pred par tedni lep prepeli « vec. Živali so bile vzete iz kletk oa niku, _ n« tf' lj Nenadna smrt. Sinoči je posW govcu Adolfu Voglerju iz Poljčan, ^ mudil v Ljubljani po opravkih, na ^ nem trgu slabo. Omahnil je, se ses umrl. Ob padcu je priletel z fhaV kandelaber. Poklicani zdravnik je; vil smrt, nakar so truplo prepeljali v vašnico k Sv. Krištofu, lj Veliko tatvino je zapazila s(jP č sodnega oficiala gospa Apolonija , ki se je preselila iz Ljubljane k ®e,vlcV-* riji v Polju, hišno opravo, perilo »• . reči je pa spravila v podstrešju KO* Te dni je pa opazila, da ie bilo y 0 v njene zaboje, iz katerih ji je bilo y deno obleke, perila in raznega ha” skupni vrednosti do 10.000 kron, lj Obsojeni zlikovci. Danes k g razprava proti trem mladim fantiče i so: Avgust Slapničar, Ivan Filipič »n ogu prihajajoče ženske ter so zahtevali oj^ Krapež, ki so v Mestnem logu prihajajoče ženske ter so zahtevali o . j po 500 kron denarja in še druge s Sodišče jih je obsodilo na 8 mesecev j ke ječe. - :T: ... R\i ste že čitali Jičii e! Mr Tako jasne in nepristranske sod o našem »bratomornem bo) še niste čitali! Razne nOTica- . it? r Čehi so imeli v Evropi najp*e» e ^ sopise. V vsej Evropi so začeli najpriJ^ Češkem izhajati časniki, To so bile 110 ^ v rokopisu, imenovane: »Novine Rta ^ spodovega 1495.« En prepis se hi'al dandanes v arhivu v Henrikovem 8* V 1. 1515. pa so izhajale že tiskane izhajale so v poljubnih dobah in PoS,^fs ob važnejših prilikah. Prvi P61’’0,^: časnik je zašel izhajati v Pragi v 1- ^, Novine iz celega meseca septembra t ^ Žal, da je tridesetletna vojska napna prezgodnji konec temu mnogo obetal ■ mu početku. Nov poizkus je naprari'*L. ški tiskarničar Veleslavin 1672. 1-gove novine se niso dolgo vzdržale. M novine so šele: »Torkove in Sobotne^ ške poštne novine«, ki jih je izdajal t ^ praški tiskarničar K. Rosenmuellei’-1782- so jeli njegovi dediči izdajati » ške poštne novine«, ki sta jih kesnej6^, jala češka narodna dramitelja V. M- o> ^ ške poštne novine«. Leta 1786. je za(j:u