200. številka. /
U
..Jedinost ,,
[ :hais enkrat na dan. razun	nedelj in [.irpznikov. oh 6. uri zvečer.
Naročnina znašsi :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........32 -
za četrt leta................6 „
za en mesec................2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na najdbe brez priložene naročnine ne uprava re ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu se prodajejo posamezne Številke po fi stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.i
Olefon <it*. *7«i.
Trst v soboto 1. septembra 1900.
Tečaj XXV
t
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. 'An več kratno naročilo s primernim popustiiii-Poalana. osmrtnice in javne zahvale domači osriasi itd. se računajo po poeobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč!
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema npruvništvo. Naročnino in oglasi je plačevati loeo Trst.
Uredništvu in tiskarna se iinhajata v □lici Carintia Štv. 1*2. UpravniŠtvo, in sprejemanje inseratov v ulici Molili piccolo štv. «$, II. nailstr.
.Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik jconsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu
Združenje avstro-ogerskih Jugoslovanov.
m.
\* tem, da smo dokazali, v koliko so avstrijske vlade krive, da moramo mi Jugoslovani monarhije živeti v tako žalostnih, tu in tam celo obupnih razmerah, je rečeno eo ipso, da moramo težiti za tem, da smčr vladnemu zistemu v naših krajih postane drugačna. Zistem nas drži razcepljene ne le po mejah, ki nas ločijo v več upravnih skupin, oziroma celo v dve samostojni državi, ampak vse njega stremljenje gre tudi za tem, tla dela ograje mej nami tudi v kulturnem in celo v književnem in umetnostnem življenju. Divi de et impera! To je geslo zistema, a ta zistem po- [ menja gospodstvo tujinstva nad nami.
Smer zistema in njega eilji morajo poslati drugačni. Kako naj dosežemo to, kako naj pride do take radikalne izpremembe ? !
Že zadnjič smo namignili : v ta namen m o r a v n a r o d u s a m e m nastati r a -d i k a 1 n a i z p r e m e m h a. ■ Čim vemo, da razcepljenje ubija Jugoslovane, mora postati alfa in ornega vsega našega dela — združenje. Najprej kulturno! Po kulturnem zjedi-njeju pade prva in glavna barikada, ki je na potu našemu politiškemu in državnopravnemu druženju !
Za to evolucijo, ki je conditio sine tjua non naši bodočnosti, moramo pripravljati narod ! Cim ideja naše skupnosti in vzajemnosti preide v meso in kri naroda, čim bo sleherni Člen našega naroda overjen, da Jugoslovani smo navezani eden na druzega po skupnosti v koristih, ciljih in nevarnostih, čim oživi v nas vseh zavest, da ločenim, kakor smo sedaj, ni rešitve, a da združeni gotovo rešimo eden druzega, čim bo nam vsem blestel pred očmi največi idejal : skupnost, jedinstvo, združenje, potem p ostanemo moralna sil a, k ine o s t m n e brez u p 1 i v a t u d i na s m 6 r a v s t r i j s k e g a zistema!!
Xe bodimo otroci, ne bodimo tako na-jivni, da bi hoteli mirno čakati, dokler | nam pridejo z Dunaja doli: tu imate bel nepopisan listek: napišite, kar želite! Ali jih moramo prisiliti, da nam prej ali slej pridejo s takim pozivom ! Prisilimo pa jili tako, da si vzgojimo narod v misli jedinstva, da mu oživimo prepričanje, da le v združenju Jugoslovanov je naša rešitev, da vzgojimo narod, ki bo znal zahtevati in ki bo svojemu zahtevanju znal tudi dati
primerno veljavo. Zapomnimo si, da tudi narodom ne frče pečena p išče ta v tista ! Vzgajajmo narod za njega idejale! To naj velja rodoljubom to- iu onstran Sotle !
Zgražanje tistili patentovanih Avstrijcev, ki v vsaki narodni evoluciji vidijo revolucijo, naj nas ne moti ! Taki ljudje nam ne bodo več dolgo nevarni, pa naj so danes tudi še tako mogočni. Oni ne umejo duha časa in čas pojde dalje potom razvoja — preko njih! Naj se le zgražajo, mi pa se zadovoljimo zavestjo, da naše združenje bi bilo na eminentno korist monarhije. Pa tudi drugi narodi države nimajo vzroka bati se našega združenja. Saj mi nočemo druzega, nego da se bomo čutili varne na svoji lasti, na svoji grudi, da se neha enkrat tisti večni strah za svoje življenje, ki vznemirja tako posamičnega človeka, kakor cele narode. Ravno čut varnosti dela človeka najbolj spravljivega, miroljubivega, tolerantnega : ravno čut varnosti je najboljše jamstvo za mirno življenje med narodi. Strah za svoj obstanek je pa element nemira, nesporazu mijenja, [boja. Cim bomo videli, da se nimamo bati, da bi nam tujinec gospodaril na naši zemlji, bomo tudi mi lahko dopuščali tujcu, da bo, ako bo hotel, mirno in zadovoljno živel med nami.
Združena Jugoslavija bi bila le na korist monarhije. Ona bi bila najsigurneja ograja eventuvelnim tendencam, segajočim preko mej monarhije, kakoršne tendence bi mogle navstnti ob trajni nezadovoljnosti. Ona bi bila jez proti irredentizmu, ki nam od dne do dne najsilneje zanaša v državo destruktivne tendenee. V našem združenju bi bilo najbolje jamstvo za dobro razmerje mej monarhijo in balkanskimi narodi, a to bi le širilo sfero nje politične moči in bi povspeše-valo nje industrijske, trgovske in občegospo-darske interese. Po našem združenju bi vsa vnanja politika monarhije mogla vse intenzivneje razvijati svojo moč — ker bi je ne slabili več notranji boji na jugu monarhije — iu bi monarhija še le postala zares velesil a, v eminentnein pomenu te besede !
Pred začetkom novega šolskega leta,
V Trstu in okolici je mnogo starišev, ki so v zadregi, kam bi vpisali svoje otroke v šolo. Sta rišem okolice je vsaj deloma ugodeno, ako upišejo svoje otroke v slovenski oddelek okoličanskih šol. Tu pa ne moremo opustiti, da ne bi omenili, da oni slovenski
stariši, ki silijo svoje otroke v italijanske oddelke, delajo nezaslišano krivico samim sebi, svojim otrokom in narodu ; kajti taki brezvestni roditelji neizmerno otežujejo stališče in učenje svojim otrokom, ki morajo poslušati prvi pouk v tujem, neumljivem jeziku ! Vspehi pouka o takem razmerju so nemogoči : otroci se morajo mučiti po več let v nižih razredih ter vsled tega ne zastajajo le duševno, temveč tudi moralno in telesno. Ivo pa se po mnogih trudapolnih letih navadijo nekoliko laščine za silo, potem začne uplivati na njih srce in pamet ves italijanski razna rod ujoči aparat, zlasti pa fanatični učitelji, ki imajo od svoje oblasti še posebno nalogo, tla z vso energijo in spretnostjo delujejo na take nesrečne žrtve, ki navadno postajajo strastni italijanaši, renegatje, ki izkazujejo svojo hvaležnost do skrbnih starišev s tem, da jih nazivljejo »ščave«. Do više omike in kake boljše službe S 1 o-v e n e c-r e n e g a t pa še nikdar ni prišel v italijanke m taboru, k večemu je dobil službo magistratnega beriča ali največ mestnega policaja. Okoličani, bojte se torej tega strupa za Vas in svoje otroke v okolici, t. j. italijanskih oddelkov, ter opisujte jih samo v slovenske šole ! Nikakor se ne dajte pregovoriti in omamiti od različnih brezvestnih magistralnih agitatorjev, ki Vam obetajo vse, a ne izpolnijo nikdar ničesar, o čemer ste se že sami lahko prepričali pre-mnogokrat.
Teže stališče imajo slovenski stariši, bivajoči v mestu, kjer nam šolske oblasti raznih instanc nočejo ustanoviti niti jedne slovenske šole, a družbi na zasebna šola sv. Cirila in Metoda nima dovolj prostora niti za okrožje sv. Jakoba. Kam pa naj zahajajo ostali slovenski otroci mesta ?! Sosebno pa še, ko nam magistrat kakor šolska oblast dela vse mogoče zapreke, v prvi vrsti s tem, da nam pod pretvezo higijeničnih ozirov skrčuje število otrok, ki smejo obi kavati družbino šolo. Komur je mogoče, pa naj le pohiti, da upiše svoje otroke v zavode sv. Cirila in Metoda! Slovenci, ki bivate ob periferiji mesta, pošljite svoje otroke v okoli-čanske slovenske oddelke! Kdor pa se ne more služiti ne družbinih zavodov ne okoličanskih šol, naj upiše svoje otroke v državne ljudske šole, kjer se slovenščina vsaj trpi kakor učni predmet! Dalje nas uči mnogoletna skušnja, tla se otroci na državnih zavodih, kjer so učitelji 'vendar še pod neko kontrolo, ne razna rod njej a tako naglo in tako mnogoštevilno, kakor na magistratovih šolali, kjer dela ves aparat na to, da se italijanstvo
ia njega 2000-letna kultura množita in širi ta na račun Slovencev. Vsi pa, ki upišete svoje otroke v državne zavode, zahtevajte odločno, da ti o t i č n i voditelj upiše otroka po narodnosti kakor Slovenca in da kakor tak obiskuje tudi pou k iz slovenščine.
Najteže stališče imajo oni stariši, ki imajo dečka, ki je dovršil ljudsko šolo in bi vendar radi, da se še dalje uči. — Kam žnjim in v katero šolo ? Britko vprašanje to, a tužen odgovor, ko nimamo v Trstu niti ene ljudske šole, kamo-li meščansko ali srednjo šolo ! V Trstu, poglavitnem mestu .'» pokrajin, v katerih bivajo po veliki večini Slovenci ! Za Vas, nesrečni stariši, nimame druzega nego dober svet! — Kdor količkaj premore, pošlje naj sina na gimnazij v Pazin, kjer je pouk v umljiven* hrvatskem jeziku in kjer poučujejo profesorji Vašega rodu in Vaše krvi, možje, ki poznajo nadarjenosti in zmožnosti naših otrok ter vsled tega vse drugače ravnajo žnjimi, nego laški in nemški profesorji, • ki radi zagrizenosti proti vsemu, kar je slo-| vanskega, mnogokrat prezirajo in preganjajo i našo nedolžne otroke! — Poleg tega, da bi I otroci že zaradi jezika desetkrat lt.že izhajali na gimnaziju v Pazinu — saj Vam je znano, da razlika med hrvaščino in slovenščino je neznatna. Saj ste že slišali govoriti enega Spinčiea, ki govori hrvatski, in ste ga »stotako umeli kakor enega Nabergoja, ki govori slovenski ! — poleg tega imajo v Pazinu še to prednost, da otroci po dovršenem 4. razredu naravnost vstopijo v prvi razred gimnazija, ne da bi morali še 1, "2 ali celo*3 leta obiskavati kako pripravljal-nico, kakor so bili primorani do sedaj vsi naši učenci srednjih šol. — Deček, ki je stopil v 1. razred Pazinskega gimnazija, tlela sprejemni izpit slovenski. V Trstu pa nemški ali italijanski pod tujim profesorjem, zbok česar stariši in otroci o početku šolskega leta pričakujejo z velikim strahom sodbo-nemških profesorjev, da-li je deček sprejet ali ne?! Vse to je v Pazinu mnogo lože, ker je izpraševanje v domačem jeziku. Mnogi roditelji bi utegnili reči : »Želim, da se moj otrok navadi tudi nemščine«. Tudi taki stariši naj bodo potolaženi, ker tudi v Pazinu je dana prilika za pri učenje nemščine — in sicer se tamkaj otroci uče nemščine lahko, temeljito in bolje, nego na drugih šolah, ker se je uče na edino pravi, zdravi, pedagogiski podlagi, t. j. prva leta s pomočjo materinega jezika. Na ta način se morejo otroci v S letih mnogo bolje priučiti tujemu jeziku, nego na nemških gimnazijah. Izven nemščine se
P O n L T S T K K
Kislo mleko.
< rtiča. — opisal Gromozeuski
Belil si je glavo s tem vprašanjem in bil v zadregi.
Ko je pa pogledal Vando in njene do laktov gole roke, bil je uverjen, tla mora nekaj storiti, da se krava ne vznemiri.
A kaj;?
Akademično naobražen mož, pa v skrbeh, s čim bi kravo miril.
Kaj, ko bi jo hipnotiziral.
V pri je svoj pogled v kravine oči, da so se začele solziti, in jo gladil po glavi.
Vanda je nemo vzela polno posodo in jo potlala Urši. Vanda se je obrnila k profesorju in se mu nasmehnila, tudi on se je nasmehnil, vesel, tla se je vse srečno izteklo. Pa prezgodaj !
Sivki se je zazdelo, da jo na hrbtu pika muha. Da bi jo pregnala, zamahnila je z repom ter zadela mesto muhe Vando na lice. —
Vanda je seveda zavpila po stari ženski navadi.
Tudi Urša se je prestrašila. Dela je mleko na tla, bežala iz hleva in vpila:
« Joj mine ! krava pa je našo gospico vda rila*.
Gospa Stojanova je slišala ta krik. Brzih korakov, ne menč se za lišaj, je hitela v hlev, J kjer je našla Vando — v Kraljevih rokah.
«Za sveto božjo voljo! kaj se je zgodilo ?»
Profesor jej je odkrito povedal, tla je Vanda molzla — za kislo mleko.
«Kislo mleko ! Ha, ha ! Umem, že urnem. Nesrečni profesor!
Torej, ker prija vašemu želodcu kislo mleko, spravili ste mi Vando v smrtno nevarnost !»
« Ljuba mama ! kregaj rajši mene, saj on ni nič kriv. Sicer pa ni nič hudega !»
«Seveda, ti ga zopet opravičuješ. No le pojdi v mojo sobo, kjer te hočem pomilovati, da ti je tvoja slepa ljubezen naklonila tako robatega ženina !»
Besedo «takega» je povdarjala in za-ničljivo pog! dala Kralja, rekši :
»Z Bogom, gospod Kralj! Saj vem, da se vračate v Celje — pot je dolga, nočem vas zadržavati.®
Profesor je moral imeti čutnice iz žice, kajti niti z očesom ni trenil ob tem zbadanju. Le ironičen nasmeh se mu je zibal na ustnicah, pa se koj umaknil ironični resnobi. Po vseh pravilih etikete je poljubil gospej roko.
Tudi Vandi je poljubil le roko. Zdelo pa se je, kakor da si dna o tem misli nekaj posebnega ; kajti nasmehnila se je — koketno.
«Ne zahi kislega mleka jutri popolutlue v lopi !» mu je šepnila.
Krepkih korakov je odšel.
Vanda je gledala za njim.
«Kaj pa zijaš za njim ?»
«Ker ga ljubim, draga mama*.
«Da, ljubiš tega nevrednega človeka in trpiš za njega — no, on za-te ne trpi nič. Pa, le pojdi, gori bovi govorili dalje o tem».
Govorilo pa se je gori tako-le :
Gospa Stojanova:
cMar si res tako slepa, tla ne vidiš, da profesor Kralj ni za-te pripraven mož. Draga moja ! Le molči ! Saj že vem, tla hočeš peti
svojo pesem*.
«Kaj pa je treba te neumne ljubezni, j Sreče je treba v zakonu, sreče. Ti pa s profesorjem ne moreš biti srečna, ker ti bo i ves: veti no pravila, da bi bila lahko baronica, srrofiea. Ce ti pa vest ne bo tega govorila,
O	*
pravila ti pa bom jaz in še kolikokrat. Kaj pa je tak profesor? Kedo ga časti? Lastni učenci se mil rogajo, pomisli : mlekozobi fantiči so že prepričani o ničevosti profesorjev — in ti? Poslušaj me, kaj ti pravim. Pusti ga, tega svojega profesorja! Pusti ga! Koj mu piši, tla mu vračaš dano besedo i u velevaj mu, naj nas več ne nadleguje s svojimi poseti !•>
Ni čakala hčerkinega dogovora, ampak odšla je brzo, zelo zadovoljna, da je zopet dala malo duška svoji nevolji.
Vanda je bila vajena takih prizorov, in jih ni jemala v pošte v ; vzela je svojo ple-tilo in šla v vrt.
* #	(Pride še.)
poučuje v Pazinu tu<li italijanščina ua isto-1 tako zdravi podlagi. — Po osnutju gimnazija v Pazinu so postale pripravijalniee za srednje šole nekako odveč, ako ne l>i bilo med nami ubogih Rta rise v, katerih je pa, žalibog, največ, in ako bi zainogli vsi svoje otroke šolati v Pazinu t. j. izven svojega doma, česar pa ravno velika večina ne more storiti, ker ne more plačevati hrane in dra- ' • Sega stanovanja izven svojega bivališča. —| Ti nesrečneži poslužujte se še nadalje pripravnic za srednje šole, kjer so vsaj nekateri toliko srečni, da po 1—2 letnem obi- j skovanju istih za morejo prestopiti v državno nemško gimnazijo. Za Vas sedaj ni druge | poti — upajmo pa, da pride kedaj tudi oni trenotek, ko primoramo našo »dobrotnico« ] vlado, da nam preskrbi ne samo slovensko i ljudsko šolo, temveč tudi jedno meščansko in jedno srednjo šolo v Trstu !
1
Politični pregled.
TRST, 1. septembra 1900.
K položaju. »Narodni listv« poročajo soglasno z glasilom dra. Pacrfka, da stojimo na pragu odločitve. Tako da je zatrdil mi- j uisterski predsednik sam v pogovoru z nekaterimi členi desnice. Na pragu odločitve da smo o trojnem : o obstanku državnega zbora, ob obstanku sedanjega parlamenta in o obstanku sedanje vlade. Odločitev da pade, čim se cesar povrne iz Išla na Dunaj. Stvari da so se razvijale v veliko hitrejem tempu, nego je bilo pričakovati.
Cesar se je faktično danes povrnil iz Išla na Dunaj in ostane tu do 10. t. m., ko ima oditi na velike vaje v Galiciji. V" teh dneh pade torej odločitev. V tem času da hoče cesar konferirati z zaupniki strank. Mi-nisterski predsednik je rekel v že omenjenem pogovoru, da ne bi ga ženiralo, tudi če bi Čehi tirali nastrožjo opozicijo, samo da bi odnehali od obstrukeije, kajti sedaj gre le za to, da bi parlament začel delati. Povdarjal je, da se je njegova vlada izogibala vsemu, kar bi moglo žaliti Cehe in da hoče tudi v bodoče ostati nevtralna nasproti strankam ; zaključil je: Odločitev o teh stvareh je v rokah Njeg. * Veličanstva in ta oilločitev pride skoro.
Vprašanje o glagolici — rešeno. « Narodnemu listu» pišejo iz Zadra : Roma locuta, causa finita est! Iz najzaneslji vejega vira doznajemo, da je vprašanje o slovenskem bogosluženju rešeno v zmislu, da glagolica mora ostati v onih cerkvah, v katerih je obstala od pamtiveka, ali je pozneje bila opuščena po nemarnosti dotičnih oseb, ali je bila zabranjena na kateri drugi način. Škofom je že doposlan dekret, s katerim se odreja istodobno, da se morajo držati izdanih resolucij. Znamenita je ta resolucija sv. Zbora, ker so žnjo odpravljene naredbe, izdane o glagolici leta 1898, in ker posebno svečano pot rja naše pravo in rešuje g l a-golico očite propasti. Moremo vam zatrditi, da na tem vspešnem rešenju vprašanja o glagolici ima največ zasluge dalmatinska duhovščina, ki je neumorno delala, zbirala in pošiljala v Kim nepobitne dokaze, da prepriča sv. Zbor, kako da naredba, izdana leta 1898, ni v soglasju z zgodovinskim pravom. Z današnjim dekretom je zbor pripoznal to zgodovinsko pravo.
Proti dvoboju. Ni dolgo temu, kar je bil kasiran neki avstrijski častnik, markiz Tacoli, ker je odklonil poziv na dvoboj, skli-cujč se na svoja verska čutstva. Častni svet častniški je spoznal, da je dotični častnik s tem kršil stanovsko čast, pokazavši se stra-; hopetca, ter ga je prisilil, da je odložil do-i stojanstvo častnika. Ta afera je delala mnogo prahu. V zlasti po konservativnih časnikih je ; bilo razburjenje veliko. Sedaj pa je posegla v raspravo jako visoka oseba, Don Alfonso Bourbonski. Pisal je Tacoliju pismu, v katerem izreka, da katolik nikdar ne smej vsprejeti poziva na dvoboj. Ali on obsoja j tudi nekatolika, ako se je dvobojeval, ker je dvoboj sploh barharičen običaj, vreden divjakov, a nevreden naše dobe in naše civilizacije. Don Alfonso je uverjeu, da se bo čez sto let o teh takoimenovanih »častnih aferah« govorilo z istim zaničevanjem in z istim posmehom, kakor se govori o takoimenovanih (ali po krivici) »božjih sodbah« osred- j njega veka. Govorili bodo : Ali so bili ti | ljudje res sužnji brez vsake duševne nezavis- j nosti, da so se pokorili taki, od nikogar! sankcijonirani, surovi neumnosti? Žalostno je, misliti, da mnogi ljudje, ki stoje na zadostni višini napredka sedanjega časa, da bi mogli
umeti, da je dvoboj istotako smešen kakor junaštva don Kišota (pač pa osodneji, manje j vitežki in celo zločinski), da ti ljudje svojo inteligenco sramotno silijo v jarm manjšine in I si trepetaje dajejo obešati ključavnico na usta. To ni insubordinacija, ampak sledimo le zakonu, ako protestujemo proti kaki zlorabi. Don Alfonso vprašuje tudi, da li je res to dokaz posebnega junaštva, ako gre kdo v ; dvoboj, ker mora, prisiljen v to od tovarišev, in ker ve, da bo sicer izključen iz občevanja žnjimi, ali pa da ga celo postavijo na ulico ? ! Pred alternativo je : ali umoriti, ali se dati umoriti, ali pa uničiti svojo ekzi-stenco. To je žalostna alternati ,*a. Resničen pogum je — zaključuje don Alfonso — kar je storil markiz Tacoli, ki je raje zgubil ka- j rijero, da je le mogel storiti svojo dolžnost : kakor katolik.
Gibanje narodnosti na Ogerskem.' Iz Translajtanije prihajajo vesti velike važno- \ sti. Neraadjarske narodnosti na Ogerskem so ' sklenile baje, da opuste dosedanjo politiko , pasiv i tete in da začno aktivno posezati v politično življenje države in to vzlasti na volitvah. Na prihodnjih volitvah hočejo postavljati svoje narodne kandidate. Tako so sklenili Slovaki na shodu, ki je bil v Turčanskem sv. Martinu dne 21. m. m. Tudi Romuni hočejo zapustiti politiko pasivitete, a tudi med Srbi se baje širi prepričanje, da ta politika ni več primerna. Narodnosti pa še niso na čistem, da-li naj na volitvah nastopijo s skupnimi kandidati, ali pa naj nastopi in se bori vsaka za-se, a izvoljeni poslanci naj bi j se v parlamentu podpirali medsebojno. »Obzor« meni, da se bržkone odločijo za drugo alternativo. Vodje narodnosti menijo, tla zmešnjava v razmerah Avstrije ne more ostati brez upliva na odnošaje na Ogerskem in da bi se morda rešenje narodnostnega vprašanja na Ogerskem moglo z dobro nado spraviti na dnevni red.
Sedanji ministerski predsednik Koloman Szell jim ne da nikakih koncesij, to vedo, dobro ; menijo pa, da bodo pod njim volitve bolj slobodne. »Obzor« pa meni, da bo borba j jako težka ter bodo morali voditelji biti j jako oprezni, da jih ne — poza prej o. Ravno j sedaj je bilo obsojenih več slovaški!) vodi-J teljev in jim je viša instancija celo povišala kazen, zato, ker so pozdravili urednika lista i »Narod. Novinv«, povrni všega se iz — zapora.
Iz Belegagrada. Kralj Aleksander je; podelil v ukazom od 14. avgusta st. kol. iz- i rednemu poslaniku in polnomočnemu ministru v penziji, Savi G ruj idu, pravico,! da nosi generalsko uniformo. — Tudi to je i znamenje preobrata, ki se je izvršil v Srbiji. ] Mladi kralj se po malem približuje radikalni j stranki in s tem — srbskemu narodu, kajti j radikalna stranka je srbski narod.
Pozor na društvo,Dante Alighieri ! Iz italijanskih listov posnemamo, da zadnji čas društvu «Dante Alighieri* pristopajo kar trumoma italijanski višji državni dostojanstveniki, od ministrov do generalov iti častnikov sploh. Cilji tega društva, ki ni kulturno, , ampak eminentno politično, so obče znani, j Predsednik istega, senator Villa, je lani na občnem zboru društva sam priznal, da sega delokrog društva tudi čez meje italijanskega kraljestva. Zatorej, v i d e a a t c o n s u l e s t Turški sultan Abduh Hamud slavi
danes 25-letnico svojega vladanja. Tem po-; vodom mu prihajajo čestitke z vseh dvorov, . Italija in Nemčija sti poslali v Carigrad celo j posebni odposlanstvi. Izšel je baje tudi slav- i nosten spis, v katerem je opisan napredek i Turčije na vseh poljih javnega življenja za, časa vladanja Abdul Haraida! Da-li bo slavnostni spis govoril tudi o klanju medi Armenci ? I
- j
Tržaške vesti.
Vladika moiis. Sterk pri papežu.;
Kakor poroča kor. biro iz Rima, je papeži včeraj sprejel mons. Sterka v avdijenci.
Jutri vsi lia shod ! Jutri bo velik javen shod na vrtu šole pri sv. Jakobu. Shod j sklicuje politično društvo »Edinost«, da se , pogovorimo o dveh velevažnih in ve4eaktu-j velnih vprašanjih.
Gospod dr. K v bar bo govoril o našem. I
rekli bi — otroku bolečin : o šolskem j vprašanju; gospod dr. Slavik pa o padskem, štetju. Umeje se, da tudi drugi govorniki posežejo v razpravo in bo razprava gotovo veleznamenita in zanimiva. Glede prvega vprašanja moramo zopet in zopet reklamirati j svoje pravo in poživljati državo^ naj veudar
enkrat vrši svojo dolžnost in reže kruh pravice tudi nam tržaškim Slovencem. In če že tega noče, naj si vsaj enkrat zbere toliko poguma, da nam pove. da so zastonj vse naše nade, da mi trpini na tržaškem ozemlju smo izključeni od dobrot ustave avstrijske in od dobrot — kulture. Vlada naj dobi enkrat v tem vprašanju pogum — odkritosti.
To zahtevaj mo jutri na shodu, a zalite-vajino v velikem številu. Cim več nas bo, tem izdatneji bo naš glas!
Kdor še ni uverjen ali poučen o dalekosežni važnosti ljudskega štetja, kdor ne ve, kako da ta čin, ki se bo vršil koncem leta, lahko odloči v usodnem vprašanju, da-li naj Slovenci na tržaškem ozemlju imamo kako pravo ali ne: jutri bo cul to na shodu! Baš radi te usodne važnosti moramo biti pripravljeni na najhuje nasilje in zvijače povodom ljudskega štetja. Tem nujueje je, da se pripravimo tudi mi za izdatno obrambo, da se poučimo, da bo vsakdo vedel, kako mu je postopati ! Z jutršnjim shodom je pričetek daljše akcije v tem pogledu. Politično društvo »Cdinost« hoče storiti svojo dolžnost. A tudi občinstvo naše more storiti svojo dolžnost, mora iti društvu na roko, da se poučevanje o važnosti ljudskega štetja razširi na vse sloje. V ta namen pa mora v velikem številu prihajati na naše shode. Z ozirom na rečeno je torej jasno, da jutršnji shod ni namenjen le mestnim ali celo morda le svetojakobskim Slovencem, marveč pričakujemo udeležbe iz mesta in iz okolice. Nadejamo se, da ne bomo prevarjeni v tem pričakovanju svojem !
Kaj pomen ja to?! List »Avantic je trdil včeraj in ponavlja danes, da so na jutršnji shod službeno povabljeni tudi socijalni demokratje. To je seveda jednostavna ! laž, ker politično društvo ni nikogar dru-j gače vabilo, nego po našem listu in po pla- : katih. Čemu ponavlja »Avanti« to laž? Ali da ima priliko za napadanje na slovensko stranko, ali pa je morda res, kakor se nam poroča od več strani, da hoče »Avanti« s tem nekako med vrstami vzbujati slovenske socijaliste, naj bi šli na shod in nas spravili v zadrego ?! Dobro došli, ako pridejo z dobrim namenom : če pa mislijo morda na našo zadrego, potem pa naj že vzamejo blagohotno na znanje, da smo dobro pripravljeni ! !
Skupila jO je ! Pišejo nam: V obližju j borze stanuje v nekem IV. nadstropju neka, Židinja in zagrižena lahonka. Njej nasproti služita dve vrli Slovenki, sobarica in kuha- i rica, ki radi prepevati slovenske pesmi. Ne- j kega dne v tem tednu je bilo, ko sta naši j narodnjakinji lepo prepevali ; kar je prišla Židinja na svoje okno in začela upiti : »Sram vaju bodi, grde sužnje (šeave), umazane«, in kar je še več takih lepili besed ! Naši dve sti jo primerno poučili o dostojnem vedenju. Druga vrla Slovenka, stanujoča pod gori imenovanima, je zaklicala: »Nesramna Židinja, pusti Slovence na miru in pojdi v Italijo prodajat cunje — j kakor si navajena!« Med tem seje več Slovenk in poštenih Italijank nabralo, ki so začele pni v i halo proti Zidom in v prvi vrsti seveda proti gori imenovani nesramnici ! Židinja je |M»begnila z okna in se skrila v svojo židovsko umazanost!
Ako bi od naše strani vsikdar nastopal: tako energično kakor nas uče gornje tri naši J dekliee •— Lialii ne bi se upali tako žaliti nas j in naše narodnosti!
Italijanski fanatizem ga je zmešal, j Nekemu mladeniču, sinu poštene na rodne rod- j bine v Skednju, se je nedavno temu zmešalo v glavi. Da, to je veležalosten slučaj. Sin nar*>dne j rodbine je l>il postal srdit sovražnik materinega slovenskega jezika.
Pred 7 leti je- vstopil v Stmdthoifov zavod. Nesreča je hotela, da se tam spoprijaz-nil z nekim, tovarišem, ki je tako slal>o upliva! nanj, da domačih prijateljev niti ni hotel fH>zn&ti vee. Nikogar ni pozdravljaj več, in če ga je kdo slučajno pozdravil slovenski, odzdravlja! je laški. Vsakomur, ki je lw>tel govoriti ž u-jim slovenski, je odgovarjal: Seusa mii no parlo pm slavo! Cim je <k*šel z tlela, je hitro odhajal v mesto in kavarne, kjer je čital italijanske liste; |>otem pa je zahajal v d»ruž!>e najhujših laških zagriženeev. Italijanski fanatizem se mu je tako vcepit v srce, da je celo doma s stariši in z brati in sestrami govoril le italijanski, da-si so oni govorili izključno slovenski. V četrtek, 9. avgusta, ko je bila maša zadušnica po jM>kojnem kralju Humberfcu, se je tudi naš mladenič udeležil iste v »prufondo lutto«. Postal je laški fanatik v pravem pomenu te besede. In sedaj je — nesjrečen! O družbe, druibe !
Porotno sodišče tržaško se snide v prihodnje zasedanje dne K), t. m. ob (J. uri zj. Prva razprava se bo vršila proti 17-letnemu mornarju Ivanu Piechelu in 21-letnemu kurjaču Ernestu Lunazziju, oba iz Trsta, zaradi ropa. — Razpravi bo predsedoval svet. Lovrenc Petronio.
Požar je nastal sinoči ob 1 1. uri v pro-dajalnici obuval v ulici Rena Št. 2. Gasilci, ki so bili kmalu na licu mesta, so pogasili ogenj, ne tla bi bil isti provzročil večjo škodo.
Poiieverjenje. 19-letni agent Josip Mtil-ler iz Celovca je svojemu gospodarju pone-veril znesek 4.^0 K ter zbežal: včeraj so ga aretirali v Barkovljah.
Z naših sodišč. Na tuk. deželnem sodišču so včeraj obsodili 71-letnega bivšega i natakarja Josipa Stradiattija zaradi tatvine v 4 mesečno ječo in 24-letnega zidarja Josipa ! Fonda zaradi tatvine in zločina javnega na-! silstva v 2 meseca ječe.
Samomor ali nesreča. Včeraj jutro so i potegnili pri vojaškem kopališču blizu svetilnika truplo 72-letnega Hijeromina Hrel je z Voloskega. Pri mrtvecu so našli lOSi > K denarja. Truplo so spravili v mrtvašnico pri J sv. Jnstu. Bržkone imamo opraviti s samomorom.
Dražbe premičnin. V poned., dne ;-». septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica San i ta št. dragocenosti ; ulica Tor-rente št. 2(>, hišna oprava ! Verdela št. <>1K>, krave, vozovi in vol; trg Negozianti št. 1 in ulica Ceserma št. 1, hišna oprava in oprema v zalogi : veliki trg (poslopje Modello), pečatniki.
Umrljivost v Trstu. Od li>. avg. do vštevši 28. avgusta je umrlo 40 možkih in f>0 žensk, skupaj V»0 oseb proti »52 v isti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo oseb starih do 1 leta, 15 do 10 let, 7 do 20 let, f> do 30 let, 7 do 40 let, 14 do 00 let, 1H do 80 let, 4 nad SO let. Povprečna umrljivost je znašala 27.S od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 14, bolezni v sopihih v <», škrlatica v
0	slučajih, hripavica v 0, krap v 2, ente-ritis v 5 slučajih in legar v 1 slučaju.
Vremenski vest u i k. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 1Š. 1., ob 2. uri popoludne 23.8 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7t»7.2 — Danes plima ob 1*40 predp. in ob 1.42 pop.; oseka ob ti.Hll predpoludne in ob popoludne.
Vabilo. »Zveza tržaške slovenske mladine« naznanja še enkrat svojim udom in neudom, da jutri prične s svojimi plesnimi vajami v veliki dvorani v ulici Kossctti št. 4 (pritličje) pod vodstvom »r. J. I meka. V stop-nina k prvi plesni vaji, ki prične ob 4. uri pop., bo 50 st. {2."> nvč.) in k drugi ob S. uri zvečer <10 stot. (o4> tvvč.l LVame so vstopnine proste.
»Slovansko pevsko društvo« se udeleži slavnosti blagoslov ljenja zastave bratskega društva »Nabrežina« v Nabrežini«^ predpoludne po deputaciji in popoludne, kakor že objavljeno, in corpore.
Vesti iz ostale Primorske.
X Strašen požar, ki je divjal v noči od ponedeljka na torek v Lipi, občini 4elšaneT je provzročil škodo kakih IOOiOOO K.
X N o v o d v e t n i k. V Pazinu je o tvoril danes svojo odvetniško pisarno gospod dr. Sime K ure lic, župan pazin<4cL Rilo »rečno !
X Lov na dijake. «Xaši Slogi* poročajo iz srednje Istre, da so pazinski italijii-naši v prizorih pravi lov na dijakeKakor /.besneli letajo okolo s tari še v in oskrbnikov, da bi ujeli kakega dijačka. Pri tem. igra seveda glavno ulogo - denar! Vsakemu o!w»-tajo vse možno. Tako delajo,, potem pa se bodo hvalisali, koliko »lijakov da imajo. Iraške šole polnijo s hrvatsko- deeo,. a to naj Ik> dokaz — i talija nstva dežele !
Vesti iz Kranjske.
* Vojaške vaje n a Rake k u
1	n o k o l i c i se končajo menda. 4 t. tu. oO.OOO vojakov se potem odpelje a železnico. Polki bodo stali mož poleg mob na cesti od Rakeka proti Blokam, torej v daljavi kakih 21 km. O tej priliki pride gotovo mnogo tujcev gledat vojaško vrvenje-Včeraj je umrl na Rakeku že drugi vojak, in sieer v.\ostrup-
i ljenjem krvi ; prvi je umrl Itegarjem. OL»a
sta pravoslavna Bošnjaka ter ju pride pokopat pravoslavni duhovnik iz Gradca.
*	Ž u p n i k o m - d e k a n o m v Kranju je imenovan č. g. Anton K o b 1 a r, kurat v deželni prisilni delavnici v Ljubljani.
*	Velik p o ž a r je razsajal dne 28. m. m. v Ribnem pri Bledu. Vpepeljena so bila šestini posestnikom vsa poslopja; jednemu j« pogorel hlev in kozolec, drugemu pa deloma streha. Skupna škoda znaša okolo 15.600 K, katere svote bo le prav majhen tlel pokrit z zavarovalnino. Sodi se, tla so požar provzročili otrotri s cigaretami.
Štajerske vesti.
— Štajerski ti e žel ni odbor proti slovenščini. »Slov.« piše : Štajerski dež. odbor je slovenski dopis občine Ivag vrnil isti občini z naslednjim nemškim odlokom : »Občini Kag vrača dež. odbor ulogo z opazke, da je uradni jezik staj. dež. odbora nemščina in da je občina primorana tudi nemško pisane dopise sprejemati in nanje odgovarjati. Zato se mora na priložene dopise tekom osmih dnij odgovoriti, sicer se bode moralo občinskega zastopnika kaznovati z globo 20 kron. — Tako Nemci! Kdaj bo 1 i dež. odbor kranjski vračal milo z a <1 r a g o in tako postopal proti Kočevcem. To bi bilo viharja po nemškem časopisju, ko bi se od K oče v cev zahtevali slovenski odgovori !
Vesti iz Koroške.
Občinske volitve za občino Bela na Koroškem so izpale dosti ugottno za Slovence, ki so zmagali v prvem in drugem razredu. Prvi razred so dobili nasprotniki, a to, žal, le vsled brezbrižnosti Slovencev.
P u š k a r s k o šolo v Borovljah je minulo leto obiskovalo 130 Slovencev in 20 Nemcev. Zanimivo je vprašanje, kako se je tako ogromna večiaa v pošte vala tu z ozirom na učni jezik.
Razne vesti.
Novi tajni svetniki. Cesar je podelil dostojanstvo tajnih svetnikov namestniku nio-ravskemu grofu Zierotinu, deželnemu predsedniku bnkovinskemu baronu Bourguignonu in deželnemu glavarju iste dežele, Ivanu Lupil lu.
Nemški cesar Viljelm je silno uren in izvežban v — govorancali. Dr. Eduard En-gel, predstojnik stenografičnega urada v nemškem državnem zboru, ki večkrat stenogra-fira za cesarja, prišteva cesarja Viljelma k najhitrejšim govornikom. Isti izgovarja v svojih govorih povprečno 275 zlogov v eni minuti ; a kadar se je posebno na\ dušil in vzhitil, tedaj se zviša število često tudi na 300 zlogov. Ako bi se torej govori cenili po — zlogih, bi se nemškemu cesarju ne bilo treba bati za palmo prvenstva v govorništvu.
Pri nikuki rodbini ne bi smeli pogrešati najboljših dveh ljudskih domačih zdravil, namreč: dr. Rosa-jev balzam za želotlec in pražko domače mazilo. Isti se dobivati v tukajšnjih lekarnah. — Glej oglas.
Književnost in umetnost
Na umetniško razstavo v Ljubljano.
Pišejo nam: Mlado umetniško društvo v Ljubljani otvori sredi tega meseca prvo slovensko umetniško razstavo v Ljubljani. To je vesel pojav, da gre Slovan na dan tudi na polju umetnosti. Da pa razstava doseže svoj namen, je potrebno, da se slovenski narod o tej priliki vsestranski odzove pozivu bele Ljubljane. I. umetniško razstavo naj bi si ogledal sleherni slovenski izobraženec. Vsaj na polju umetnosti bodimo jedini! Da bo udeležba lažje mogoča, predlagal bi, da priredimo Tržačani poseben vlak, ki bi nas o tej svečani priliki ponesel v velikem številu v naše kulturno središče. Naj bi merodajni krogi premislili moj nasvet ter ga — uresničili !
Od druge strani smo prejeli: Kdo izmed nas obmejnih Slovencev še ni zavidal — če smemo ra-biti ta izraz — rojakov v Ljubljani za njih krasen umetniški hram — gledališče, kjer se jim nudi tako lep duševen užitek v divnem našem slovenskem jeziku I Kt o si še ni zaželel prisostovati umetniški dovršeni slovenski operi ali drami. Kako drugače mora
j pač biti, ako se čuti človek v gledišču do-j mačega, ako vse naokolo sedijo sami rojaki, ko ga navdaja zavest: to je naš hram, naše umetniško svetišče, kjer nisem samo gletlalec, marveč ob enem nekak solastnik, kjer se ob enem zabavam in vršim svojo narodno dolžnost in pom«gam polagati kamen za kame-j nom k stavbi domače umetnosti — kako tlru-' gače mora biti, pravimo, v domačem narodnem ; gledališču, neg », če smo prisiljeni, hoditi v [ tuja gledališča — mi n. pr. v italijanska, kjer se čutimo osamele mej svojimi smrtnimi sovražniki ! Pravijo sicer, da je * umetnost mednarodna, da v očigled umetnosti mora utihniti vsako strankarstvo — a tako je le v i teoriji ; praksa pa nas uči, tla tudi umetnost najbolj ugaja tedaj, če je domača in sosebno naša tržaška gletlalisca so bila že često priča strankarskih izbruhov. Pa povejmo, kar smo prav za prav hoteli povedati. Mej Slovenci je živo zanimanje za 1. slovensko umetniško razstavo v Ljubljani in gotovo se jih mnogo popelje tekom tega ali prihodnjega meseca v ponosno slovensko stolico, tla se bodo naslajali ob sadovih domače umetnosti ter se oškodovali za toliko in toliko trpkih izkušenj, ki jih tlan za dnem prinaša kruta narodna borba tu na meji, in dobe novega krepila za nadaljno hrambo naših narodnih pravic in idealov. A z obiskom razstave, bi bilo mo-goče združiti še drug dragocen umetniški užitek, katerega bi maršiktlo nikoli več ne dobil. Dne 15. t. m. se otvori razstava : isti dan — ali vsaj okoli tega dne — pa otvo-rijo tudi letošnjo sezono slovenskega gledališča, in sicer z izvirno in — kakor splošno I priznano — najboljšo slovensko igro «J a k o b Ruda*, v kateri bosta gostovala izborna in tako priljubljena umetnika : gg. Ineman in Borštnik. — gotovo vzroka dovolj, da vsakdo, ki se misli udeležiti umetniške razstave v Ljubljani, svoje potovanje, če le mogoče, uredi tako, da bo mogel prisostvovati tudi tej znameniti gledališčni predstavi. >Edinost« bo točno poročala, kadar se definitivno določi dan otvoritve ljubljanskega gledališča. Vršile se bodo potem slovenske predstave seveda redno vsak drugi dan, a navedene okoluosti prve predstave so pač še posebno vabljive. Pozor torej !
Brzojavna poročila.
Cesar na Dunaju.
1SCHL 31. m. (K. B.) Cesar je ob 8. uri in 30 minut zvečer odpotoval na Dunaj.
DUNAJ 1. (K. B.) Cesar je danes v jutro prispel iz Išla semkaj ter se podal v Sehonbrunn. — Minister za vnanje stvari se je sinoči pripeljal na Dunaj.
Nemci proti Poljakom.
BEROLIN 31. m. (K. B.) »Nordd. AUg. Zeifcg.« piše, tla je vest poljskih listov o prestavljenju 14 poljskih ljudskih učiteljev s Poznanjskega v zapadne pokrajine — izmišljena.
Položaj na Balkanu.
CARIGRAD 31. m. (K. B.) »Agence tle Costantinople« javlja temeljem uradnih informacij, da so vesti nekega inozemskega lista o nemirih v Albaniji, zlasti pa v Pri-zrenu, Ohridi, Monastiru, Dibrti itd., popolnoma neutemeljene.
Ruski finančni minister na potovanju.
KODANJ 31. m. {K. B.) Finančni mi-I nister \Vitte in ruski poslanik grof Benken-dorff sta odpotovala dopoludne v Frederiks-borg, kjer jih je sprejela cesarica-udova v avdijenci. \Vitte in Benkendorff sta se potem | vrnila v Kodanj.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 31. m. (K. B.) Brzojavka lorda Robertsa iz Belfasta od včerajšnjega dne javlja : Glasom poročil o zasedenju \\ a-terfaalboodena in Waterfaalondera po Angležih je Buller zavzel s konjenico stališče, ki gospoduje nad Nooitgedachtom, kjer, kakor je videti, ni sovražnika. Urojenci poročajo, da se je Kruger včeraj z euim bootskiin po-| veljstvom podal v P i Igri mrest. — French poroča, da železnica tlo AVaterfaalondera, razven i nekega malega mosta, ni poškodovana.
MASERN 31. m. (K. B.) Tukaj govorijo, tla stoji v Mequatlingsnecku 1500 Bu-rov z 2 topoma. Garnizija v Fieksburgu je ojačena.
U staj a na Kitajskem.
BEROLIN 31. m. (K. B.) Nemška topniška ladija »Tiger« je dne 36. t. m. prispela v Araov.
VOKOHAMA 31. m. (K. B.) Reuter I javlja : Kitajci so zažgali japonski tempelj v ! Amoy-u; vsled tega se je podalo v torek
Tteov.-oMm »trovana zaflna
z neomejenim jamstvom.
T GORICI, se me ništa ul. št. 1., I. liadstr.
--—
Obrestuje hranilne vlose, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po 5°/0, navadne po 41/»°/o hi vloge na Conto- corrent po 3.60°/0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na oletno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6-15°/o-
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.36(3.
Uradne u r e : otl 9—12 dopoludne i u od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9—12. dopoludne.
Prodati želim
dve pšici (braki) pšenične barve, prave lovske vrste, stari po 6 mesecev. Cena za obe psici le 40 kron. Naslov: »Janez Gustinčič Zavrhek pošta Vremski Britof, pri Divači.
Novoporočenci pozor! zaloga
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogleiluli stolic za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naroČil v vso to stroko spadajočih del-Anion Breščak. Gorica, Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Dva dijaka
sprejme slovenska družina v popolno oskrbovanje. Domači sin vstopi v 3. razred gimnazije. Poizve se v ulici Molin piccolo št. 7 II. nadstropje.
XXMXXX)OOKXXXXXXX
Podjetje brez konkurence
išče solidne
AGENTE
za razprodajo novih in povsod rabljivih izdelkov. Visoka provizija, eventualno stalna plača zagotovljena.
Ponudbe na: J. Klimesch, Praga .4t. 1134/11.
xxxxxxxxxxxxxxxx
POZO It!	POZOR!
Domača obrt.
Velika zaloga raznovrstnega pohištvu. Iz odlikovanih tovarni Solkana in Gorice
Antona Černigoj-a
sa nahaja v Trstu, Via di Piazza vec-chia (Rosarso) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra.
Cene brez konkurence.
ilSr-T)BUVALA! ^m I
S1 PEPI KRAŠEVEC	)
pri cerKvi S?. Petra (Piazza Rosario pod livdsko šolo)	n
priporoča svojo	^
* bogato zalogo raznovrstnega obu-	J
d vala za gospode,fgospe in otroke	p
M	Postne naročbe se izvrže v tistem dnevu.	A
J Odpoiiljatev je poštnine prosta.	^
^	Prevzema vsako delo na debelo in drobno	P
M ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in	&
J točnostjo po konkurenčnih cenah.	^
fi	Za mnogobrojne naročbe se priporoča, P
■	Josip Stantič |
d	Čevlj. mojster	^
pet s to t ni j japonske garnizije iz Taite-u (F orna oza) v Araov, kjer so bili že izkrcani pomorščaki z dveh križarjev. — General-lieu-tenant Vamaguchi brzojavlja iz Pekinga : Prošlo soboto so imeli tuji poslaniki in poveljniki čet posvetovanje, na katerem so sklenili, da treba vrata cesarskega mesta stražiti tudi nadalje ; to bodo opravljali Amerikanci in Japonci. Nadalje so sklenili, tla bodo vzetje Pekinga svečano obhajali dne 28. t. m. z obhodom čet po mestu. Mnogo evnuhov je prišlo iz cesarske palače ter se udalo. Prebivalcem palače se je zagotovilo, da se bo žnjimi postopalo prijazno.
ADEN 1. (K. B.) Grof Waldersee se je včeraj popoludue izkrcal tukaj ; sprejel ga je oddelek \vestkartskega polka.
TAKU .31. m. m. (K. B.) YT Pekingu še vedno plenijo v veliki meri. Oddelek kitajskih katolikov se je skoro tri mesece branil proti napadom kitajskih rednih čet in bokserjev, in sicer v bližnjem mestu Poa-tingfu, kjer je čuval tamošnje misijonarje in njih družine.
\VASHINGTON 31. (K. B.) Državni
departement priobčuje to le vest z dne 29. avgusta: Ruski diplomatični zastopnik je včeraj tukaj podal noto z izjavo o namerah Rusije na Kitajskem; Rusija ne namerava, da bi se polastila kitajskega ozemlja. Ista je le hotela pomagati svojemu poslaniku a Niut-svang je zasedla iz strategiških vzrokov. Ke-dar bo vzpostavljen red, umakne Rusija svoje čete iz mesta, ako se temu ne bodo upirale velesile. Rusija je ukazala svojemu poslaniku in osebju poslanstva v Pekingu, da zapuste Kitaj. Istotako umakne Rusija svoje čete ter bode imenovala svojega zastopnika na pogajanjih, kedar bode kitajska vlada vzela zopet moč nase ter zamogla imenovati pooblaščenca, s katerim bi se lahko velesile pogajale.
Trgovina in promst.
Uvod v nauk o trgovini.
II. del. Trgovina z blagom. Tretji oddelek. Pregled vrednot v najvažnejših trgovinskih državah.
(Dalje.)
Na Nemškem je uvedena dejanska zlata vrednota. Iz kovnega funta (500 g.) čistega zlata kujejo vsakomur 1395 mark (M. a 100 pfenigov). Razmerje čistega zlata in brutto-teže je kakor v Avstro-ogerski 900/iooo- Glavni novec je komad po 20 mark, ki ima 7.1(5845 čistega zlata ter odgovarja 23.5125 kronam. Razven tega pa kroži tudi na Nemškem nekaj državnega p'pirnotega denarja (Reichscassenscheine) po 5, 20 in 50 M. za mali promet. V prometu pa so tudi note nemške državne banke in šestih drugih nemških bank, po 100, 500 in 1000 M. Ti bankovci pa nimajo prisilnega kurza.
Francija, Italija, Belgija in Švica tvorijo takozvano latinsko kovno konvencijo (dogovor). Zakonita je dvojna vrednota, v resnici pa imajo te dežele deloma računsko zlato vrednoto, deloma papirnato vrednoto. Kujejo pa za vsakogar iz 1 kg. J0°/iooo čistega (že z bakrom pomešanega) zlata 3100 frankov po 100 centimes (na Italijanskem lire in centesimi). Glavni novec je kos po 20 frankov (uapoleonsd' or), ki ima 5.8v»645 g. čisteg /lata ter odgovarja 19.0152 kronam. Iz prejšnje dobe so ostali v prometu novci po pet frankov s 22.5 g. čistega srebra. Teh srebrnjakov kroži mnogo. Razmerje med tem srebrnim denarjem iu zlatimi komadi je potom zakonov določeno na : l:15l/s t. j. 200 srebrnih frankov tehta toliko kolikor 3100 zlatih frankov. Takih srebrnjakov JJoV trŽ^Ški sedaj ne kujejo več. Na Francoskem so razven tega še v prometu bankovci francoske banke, ki imajo sicer prisilni kurz a o tem popoluo zlato vrednost. Na Italijanskem imajo note raznih bank velik disagio (do f>°/0). Tukaj igra ne le zlato ampak tudi srebrni denar ulogo blaga — srebrni petaki so skoro vsi odromali v ostale dežele latinske kovne zveze — ter imamo v tej deželi dejansko papirnato vrednoto.	(Pride še.) Denarni trg.
Na dunajskem javnem trgu so dne 30. t. m. notirali bančni akcepti prve vrste še vedno 47/lc°/0. Tudi z zunanjih trgov ne javljajo nobenih sprememb. Na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke so znašale vložene menjice 11 milijonov kron, zapadle pa le 1*5 milijonov kron.
->!«• 4» pogrebni zavod.
Podpisani si usoja javiti [>. n. občinstvu, da je prevzel vodstvo novega tržaškega zavoda za pogrebe; isti je začel poslovati s 1. septembrom 11)00. ter je izborno preskrbljen a vsemi potrebami. Cene zmerne.
Dolgoletne izkušnje podpisanega v tej stroki jamčijo, tla bode vedno vestno spolnjeval svoje dolžnosti nasproti cenjenim rodbinam, ki ga počaste s svojimi naročbami. Za nekoliko časa se nahaja pisarna zavoda pri podpisanem.
I dani
Alojzij Montanelli ul. Torrente — Ponte della Fabbra.
Prostovoljna prodaja
Dne 10. septembra ob 10. uri (lop. bode n:\ lici mest« potor" družbe prodan, postojnsko staro šolsko poslopje in k njemu pripadajoča stavbena parcela in dvorišče.
Poslopje leži sredi trga ter je posebno pripravno za trgosko ali krčmarsko obrt.
Izklicna cena je 16.000 kron.
Pismene in ustmene ponudbe sprejema podpisani krajni šolski svet, ki daje tudi potrebna pojasnila.
Postojna, dne 21. avgusta 1000.
Krajni šolski svet v Postojni
Predsednik: Dekleva.
IMm WalM teMii nlm
8 zlatih, 19 srebrnih kolanj, 30 Q častnih In zahvalnih diplom.
O
«o
it o
o
"3
e «
.«8 fl
e O
Rabi se že skoro 40 let v dvornih konjišnicatl ▼ Tečjih vojaških in civilnih hlevih za krepčanje pred
z velikimi in po istih, kadar si konj nojro izpahne, « otrpnjenosti kit itd. Ista ustosoplja konje v izredne napore pri dirkah. — Pristna je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogerske. Glavno zalogo ima
Tržaška posojilnica in hranilnica
legistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne nlog-e se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°/0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51/,0/,,, na menjico po 6° 0 na zastave po 5 "Voli rad ne ure so: od 0—12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
St. 579 T.
Oglas.
Na porođaj je
približno 25 kvintalov prosa,
„ 40	krompirja,
„ 600 ..	mošta.
Pros<5 in krompir so lahko takoj odpošlje, a mošt bi sledil mej 20. septembrom in 10. oktobrom t. 1.
Ponudbe naj se pošljejo na e. kr. ekonomični urad v Biograd pri Zadru v Dalmaciji.
Biogrtid, dne 29. avgusta 1900.
Štefan SclnicUler,
c. kr. upravitelj.
Kai ie ABLUVIA ?
Čitajte jutrajšnjo „Edinost".
sprejme slovenska »iružina na hrano in stanovanje.
Kje pove uredništvo.,
Poštno hranilnični račun 816.004.
Ca?! Greinitz jfeffen |
Na Corsu štev. 33.
podružnica Trst. Piazza delta Legna 2.
Fran Ivan Kwisda
c. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski in knp*je bolgarski dvorni zalagatelj.
Okrožno lekarnar, Korneuburg pri Unnaju.
GORICA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiši.
---
Hranilne vloge sprejemajo se od vsaeegn, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4o/0, ne tla bi se odbijal rentni d;i vek.
Posojila dajejo se samo elanom in sieer na menjiee po <> °/0 in na vknjižbe po ol/a°/o-
I rad IIje vsaki «hi n od 9. do 12. ure dopol. in od "2. do 'i. ure poj>ol. razven nedelj in praznikov.
Stanje Iran. vloi ista 1899. otroilo K. 1,400.000. Poštuo-trau. račun štv. 831315.
Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo
Želodčno tinkturo
lekarnarja piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža kot želodec krepčujoče in tek vzbujajoče, dalje kot •prebavljenje m telesno p odprtje pospešujoče sredstvo, posebuo onim. ki trpe na navadnem telesnem zaprtja.
Razpošilja se proti povzetju v šMjicali po 12 in 7eS steMic.
X
n *
x
x x
|| Železo in razno železno blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
IBff" predmetov za stavbarstvo
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine. držaje X in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa,	)(
vse tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč n
peči in štedilna ognjišča	f*
MiBjsto, uamizno in hišno opraro, železne meble in pred ognjem varne blagajne
nagrobne križe in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.
H
•n
M. AITE
Trgovina liiaiiifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. S.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje malcem, da seni prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer : črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovi} za ženske kakor : saten, perkal, pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo oČnostjo iu natančnostjo.
»lik izbor hlasa za zastave in narodnih trakov za dn štrene znake.
Vse po najnižjih, cenah,
Xadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudnej
M. Aite.
IVAN SCHINDLER
Dr.naj, HI. Erdberg-strasse štev. 12.
razpošilja gratis in Franko kataloge v slo-veiisko-iirvatskeiii jeziku z več kakor 400 slikami o vseli vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne iu gospodarske namene.
Cene nižje Mor dropi.
Za reelno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se isee.
IVAN SCHINDLER
kralj.
privilegiran lastnik
Dunaj. 11 f Erdbergstr. štev. 12.
v->
jž^akaj so Se ljudje, kateri Kathreiner Kneipp-ovo sladno kavo ne rabijo, akoravno je ista tako prijetna in zdrava kavina pijača?
Zato, ker še vsi ne ved6, katere velike prednosti ima Kathreinerjeva kava od bobove kave, ki skoz en ekstrakt iz rastline bobove kave pridobi le duh in okus bobove kave, ne pa njene zdravju škodljive lastnosti. Združuje toraj na dober način koristne lastnosti domačega sladnega preparata ■ preljubljenem okusom bobove kave.
Res je, da bo Kathreiner Kneipp-ova sladna kava v prid zdravju od milijonov ljudi in v stotisoč družinah vsaki dan použita, želeti pa bi bilo v korist vseh, da bi ta res družinska kava vsled njenih dobrih lastnosti, povsod in zlasti v vsaki družini se nahajala.
Kathreiner Kneipp-ova sladna kava slnži sploh za primes k bobovi kavi, katere okus slajša in za uživanje mileje napravi. Dela kavi bolj ukusno barvo in odstrani znane zdravju škodljive lastnosti bobove kave popolnoma. Priporoča se z eno tretjino Ivathreiner-ove kave in dve tretjine bobova kave začeti in polagamo na polovicovsake kave iti.
Neprecenljiva lastnost Kathreiner Kneipp-ove kave obstoji pa v tem, da se v kratkem času tudi popolnoma s ima lahko pije, kar prav dobro tekne. Kjer se bobova kava popolnoma použiti prepove, je ta najboljše nadomestilo ip bo ženskam, slabotnim in bolnim osebam kot lahko prebavliiva. kridelujoča in krep-čujoča pijača pripor^e- -
Po zdravniških.	naj se rastujoCi mladini, po-
sebno mladim de- Ietom, nobeno drugo kavo uživati ne da.
Skozi upeljavo Kathreiner Kneipp-ove sladne kave, bo tudi v najmanjši družini veliko prihranjeno. En poskus zadostuje, da se ista stalno upelje.
Kathreiner Kneipp-ova kava se ne sme nikoli Odprta proda ati! Prava je samo v znanih belih izvirnih zavojih z podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko in z imenom »Kathreiner«.
f
J čZ

d/j 3 ■
m
' f
Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo
iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prenavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
Ivarilo! Vsi deli embalaže nosijo
je staro, naj prej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
B
Lekarna B. Fraper-ja c. in kr. dvnrnega zalaiatelja „pri črnei orln1'
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve mice. Vsakdanje postno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu v Lekarnah: (i. Luciani, E. Leitenburgr,
P. Prendini, S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanettl, A. Praxmarer.	j!5
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
mM
piše odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnfderšič in Valenčlč \ II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled.