teto LXXm., št« 14$ LJubljana, četrtek TJ. Junija 1940 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne tzvzemši nederje m praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a IMn 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, večji inserati pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenskl Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Di TJFKAVNISTVO LJUBLJANA, Knsfljevm uJlea št. 6 Telefon: 51-22» 31-23, 31-24, «1-25 m n-» PodrilniM: MARIBOR, Grajski trg it. T — MOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon WL 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova uL X telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5, — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10 35 L Ruska interesna sfera od Baltika do Jadrana Sovjetski tisk ugotavlja, da ]e prebivalstvo Rusije in Jugoslavije sprejelo z veliko rasssijo in zadovoljstvom vzpostavitev medsebojnih odnosajev — Tudi časopisje naših sosednih držav poudarja izreden pomen ruskega vpliva na Balkan Moskva 27. jun. AA. (Tass.) List >Trud ; piše o priliki vzpostavitve diplomatskih odnosov med sovjetsko Rusijo In Jugoslavijo: Vest o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo je bila sprejeta v sedanjem položaju, ki je skrajno zapleten, z veliko radostjo in globokim zadovoljstvom pri narodih obeh držav. Vzpostavitev diplomatskih odnosa jev nstvarja hitro temelj za normalno in plodno »stvaritev vseh vezi med obema državama. Trgovinski ustroj Sovjetske Rusije kakor tudi Jugoslftvfje odgovarja koristili ^"v. Sovjetsko-ju^oslovenski gospodarski odnosi so bili urejeni s sporazumom ter se razvijajo normalno ter Imajo vso možnost, da se kasneje Se po.erlobe. NI dvoma« da bo vzpostavitev diplomatskih odnosov vsemu temu prinesla še nove koristi. Ju^eslovensko javno mnenje spremlja z veRkim zanimanjem življenje v Sovjetski Rusiji. Vzpostavitev normalnih diplomatskih odnosov je omogočila tako sovjetski Ru^t ii kakor Jugoslaviji, da dose-7>*o Sp hol] tesne zveze na raznih popri-ščih državnega in narodnega življenja. Cesarski glasovi Sofija, 27. junija e «Utroo in da ostane v prijateljskih odnosa jih z Rusijo — Napoveduje se važna rekonstrukcija vlade Carigrad, 27. jun. e. Na včerajšnji seji narodne skupščine, ki se je sestala ob 15. uri, je predsednik vlade dr. Saidam poročal o zunanji politiki Turčije. Med drugim je izjavil, da je vlada proučila položaj po vstopu Italije v vojno in je določila svoje stališče v dveh protokolih. V prvem protokolu je vlada sklenila ostati izven vojne, toda odredila je vojaško pripravljenost zaradi obrambe in varnosti države. Ne da bi se ozirala na razna nagovarjanja, hoče vlada ohraniti mir. V drugem protokolu je vlada določila, da se bo prizadevala na podlagi pogodb, da ne bo prišla v nasprotje s sovjetsko Rusijo. London, 27. junija, s. Londonski radio citira včerajšnji govor turškega ministrskega predsednika dr. Saidama in poudarja iz njega zlasti ona mesta, v katerih pravi dr. Saidam, da bo Turčija nadaljevala s svojimi vojaškimi pripravami, ohranila pa bo še nadalje stališče nevojujoče se države. Pri tem se sklicuje dr. Saidam na drugi dodatni protokol angleško-turške zveze, ki pravi, da Turččfja nI obvezana na nobeno akcijo, ki bi jo spravila v konflikt z Rusijo. K temu daje angleški radio naslednji oficiozni angleški komentar: V angleških odločilnih krogih s simpatijami gledajo na to stališče Turčije in popolnoma razumejo položaj Turčije. Angle- ška vlada je vedno upoštevala željo, da se Turčija ne zaplete v vojno z Rusijo. Ni pa verjetno, da bi sedanji položaj Turčije povzročil vojno z Rusijo, s katero Anglija sama vedno bolj zboljšuje svoje odnošaje. Rim, 27. jun. e. Iz Carigrada poročajo, da je v kratkem pričakovati rekonstrukcije turške vlade. Turčija se mora prilagoditi novemu položaju In povečati v vladi število oseb, ki Imajo dobre zveze z nemško, Italijansko in rusko vlrtdo. Sedanji predsednik vlade ter pravosodni minister in minister za zunanje stvari bosta verjetno izpadla Is bodoče nove vlade. Zunanji minister Saradzoglu nI priljubljen v Moskvi. Na njegovo mesto spada sedaj Človek, ki ušiva vse zaupanje v Kremlju. Danes je enajsta obletnica smrti našega nepozabnega voditelja dr. Gregorja žerjava. Čeprav se je v teh enajstih letih zvrstilo gromno zgodovinskih dogodkov, da redkokdaj toliko v tako kratki dobi, vendar smo skozi vse burje ponrsli s seboj v svojih sreih svetlo podobo svojeirn dragega vodnika. Vedno bo združen / nami, saj se bolj in bolj zavedamo in spoznavamo, da rodevajo plemenite zamisli i"»koj- nega dr. Oretrorja žerjava dober sad. Tem bolj čutimo njegovo prerano Izgubo ob zavesti, koliko dobrega bi še bil mojtel storiti za Jugoslavijo, da ni strla njegovega telesa in duha zavratna bolezen, zoper katero je zaman iskal leka doma In v tujini. Ko je pred 11 loti v sonČnom popoldnevu preti našim velikim narodnim praznikom Vidovim dnem omahnil v naročje večnosti, je vse poštene rodoljube prevzela iskrena tuj^a,, ki domuje v naših sreih še venomer. Kakor vsako leto, je tudi na letošnjo obletnieo počastila ljub! jansi^a orpfaniza- eija JNS pokojnikov spomin. Danes dopoldne se je odpeljala deputacija spominskega odbora ter sreske organ^aeije JNS k Sv. Križu. Grob dr. CJrejror.ia Žerjava je bil okrašen s polet mm cvetjem, prižgane so bile lučko. Deputacija se je poleg drugih prijateljev pokojnikovih pomudfla dalje časa ob grobu in s pobožnimi mislimi počastila spomin nepozabnega voditelja, enega največjih Jugoslovenov. Dr. Gregorju žerjavu večna slava! Nsstsn p&sl&nika LavžrentS^va Bukarešta, 27. junija. (Reuter.) Novi sovjetski poslanik Lavr^ntjev bo jutri sprejet v nastopni avdienci pri kralju Krrolu. Ruska letala nad Rutnun^o Bukarešta, 27. junija, s (Reuter.) S*iri sovjetska letala so včeraj pri čeruovieati prelet la romunsko ozi>rut»e. RumunsU.i voj ka je letala obstreljevala. Eno Sovjetsko h'talo je bilo sestreljeno. Bukarešta, 27. junija, s. (Reuter.) Ku-munsko letalsko ministrstvo je včeraj prepovedalo ves civilni potniški letal I:i promet v Burnimi ji. Skladkowski - izginil Bukarešta, 27. jun. e. Bivši pol ski ministrski predsednik SkIadko\vski, ki te bil z nekaterimi drusimi poljskimi ministri interniran v Herku>'ov:h Teplieah ie dobil pred dvema dnevema dovoljenj- da sme odpotovati v Bukarešto k zobozdravniku. Odpctova? je s spremstvom. V Bukarešti i»a .ie iztiril. Domnevaj"), da s? mu .ie posrečilo pobecniti čez mejo. London. 27. lun e Vcerai ie bila objavljena iziava no "'predsednika Dr liske vlade, ki ie med drugim iziavil. da sc Poljaki imeli ter imaio in moraio š? ime*i volio in odločnost, da vtraiaio v borbi. Nesreča ie zadela Polisko toda to ne more vplivati na Dolinko zmaeo. Predsedn k poljske viade Sikorski ie izjavil, da se bodo Poliaki še nadali3 bcrli mmo ob rami z angleško vojsko do ust aritv« nove Poljske. Potiski be^tMtc* s« vračajo v c&nmoviito Bukarešta, 27. junija AA (Štefani). Listi poročajo, da so se začeli vračati v domovino poroki begunci, ki se mude v Ruimroiji in ki so izrazili željo, da bi se radi vrnili domov. Dozdaj se je vrnilo na Poljsko 3500 beguncev. Pievladuje mne. nje, da bo to pošiljanje beguncev v domovino končano do konca julija. Italija smatra Francijo spet za svojo sestro V rimskih krogih prevladale mnenje, da Italija nima namena razdeliti Francije — Značilen komentar švicarskega " Rim 27. lun e V rimski javnosti posvečalo sedal naivečio pozornost italijanskim oredloecm za r>remirie s Frane: i a Službenih komentariev k tem Dredloeom ni tisk Da tudi ne obiavlja nobenih komentarjev V političnih kroirih so mnenja d* Italija nima namena, da bi se Francija kot nacUa in imperij uničila ali razdelila med Italijo in Nemčijo. Ca»t Francije kot nacije ne bo prizadeta. Poudaria se. da zavisi samo od Franciie kako se bodi na-d^lie razvijaj doeodki ali v nleno škodo ali v nieno korist Jasno Da ie. da ie prišla šeđal Francija kot velesila v drugo vrsto med latinskim: državami. Na Drvem mestu ie sedai Italiia. Značilno ie da se sedaj po kapitulaciji FrancUe »pet omenja latinvtvo Italije in Francije. Pred kapitulacijo so bili v Italiji duhovi močno razburjeni in n^ncr.ieni proti Franciji, toda sedaj je v zrlo kratkem času italijanski narcd premagal svoje antipatij? proti Franciji in smatra Francijo zcpet za svojo sestro. Ne slišiio se več vzkliki Droti Franciii in tudi kampania z letaki in v tisku proti Franciji ie orene-hala. do izraza oa prihajalo čedalie močnejše kretnje sovražnosti proti Angliji. Curih. 27 jun. o. »Neue Ziircher Zei-tun£« pravi v svojem poročilu Iz Rima. da imaio mednarodni opazovalci v italijanski prestolnici občutek, knkor da se Italiji nič kaj ne mudi s proslavo s Francijo sklenjeneea premirja. Na podlaei te-Sa sodiio. da Mussnlini ni hotel napraviti na svet vtis. kakor da Italija slavi triumf v boibi. za katero je dal italijanski za- veznik fflavni prispevek Značilno je. da Mussolini niti ni prisostvoval zgodovinskemu trenutku Dri podpisu Drerniria Prav tako le značilno, da posveča italijanski tisk premirju s Francijo le malo prostora Rimski krosi smatralo ta ooiav za zelo značilen za sedanio fazo voine. Vprašanje izročitve političnih beguncev Basel, 27. jun. z. Za posebno trdoto francosko-nemškega premirja označuje Oeri v »Basler Nachrichten« čl. 19 nemško francoskeea sr>oraruma o Dremiriu. ki govori o izročitvi onih nemških državljanov, ki so se zatekli v Francijo ali v francoski i m peri i in katerih izročitev nemškim oblastem ie francoska vlada dolžna izvršiti na zahtevo Nemčije Za vsak narod 1e najtežle. če mora izročiti one. ki jih ie vzel v zaščito. Lahko se seveda tudi zgodi, da se bodo Nemci tej zahtevi odrekli kakor so s9 zavezniki do svetovni vojni odrekli izročitvi onih. ki so bili v versailleski mirovni po?odbi označeni kot »nemSki volni zločinci« Značilno r>a ie. da francosko-italiianski sporazum o oremiriu ne vsebuje take določbe Očitna je. da Italiia ne želi dobiti nazai protifašistov. ki so se zatekli v Francijo Nastaja tudi vprašanje, ali se nanaša ta določba tudi na one bivše nemške državljane, ki so pobegnili v tuuno in jim ie bilo odvzeto nemško državijnnstvo Verjetno ie. da rudi Nemci ne bodo z?h*eva-li. da se ti njihovi nekdanji državljani vrnejo v Nemčijo. Londonski poziv francoskim vojnim ladjam Sinoči je zopet govoril general de Ganile s ki z vrača vso krivdo na maršala Petaina London, 27. junija s (Reuter) Angleški radio je snoči objavil na edinice francoske vojne mornarice poziv, ki pravi med drugim: Premirje v Compiegneu ne more zavarovati obstoja francoskega imperija. Že sedaj je Indokina ogrožena. V Angliji se snuje novo vodstvo Francije, ki je pripravljeno varovati francoski imperij. To vodstvo poziva vse francoske vojne ladje, da se zatečejo v svobodna pomorska oporišča bodisi v francoski ali zavezniški posesti. London, 27. junija s. (Reuter) Današnji »Times« poročajo, da so Nemci, ko so zasedli francosko vojr-.o luko Brest, našli tam manjše število malo pomembnih edinic francoske mornarice. List nadalje izraža mnenje, da ni verjetno, da bi se francoska trgovinska mornarica predala, kakor se tudi ni predala nizozemska ah norveška trgovinska mornari ca. London, 27. junija s. (Reuter) General de Gauiic jc imel snoči zopet govor preko angleških radijskih postaj. Naslovil je svoj govor posebno na predsednika vlade v Bordcauxu maršala Petaina. Vprašal je maršala, čigava napaka je. da Francija v se danji vojni ni imela močne mehanizirane armade. De Gaulle je dejal, da je tc krivda maršala Petaina. ki je bil do leta 1932 vrhovni poveljnik francoske vojske in ki kot najvišja vojaška avtoriteta v Franciji ni izvedel neizogibnih reform v francoski vojski. De Gaulle je dalje dejal, da so na podlagi premirja, ki ga je Petain sklenil francoska država, vlada \r* narod padi v sužnost. Za tako dejanje zasužnjenja pa ni bilo potrebno, da ga izvede slavni zmagovalec pri Verdunu. De Gaulle je polemiziral tudi z izjavo maršala Petaina. ki odklanja nadaljevanje odpora iz kolonij in crnačuie možnost angleške pomoči kot nezadostno in ne računa z možnostjo ameriške pomoči. De Gaulle je dejal, da se maršal Petain postavlja na stališče premaganca, kakor da ne bi Francija imela nobenih sredstev več, obenem pa poziva maršal Petain k delu za obnovo Francije. Na kakšen način in v čigavem imenu lahko marša' Petam ta^o obnovo izvede? je vprašal de Gaulle. Francijo bodo obnovili oni Francozi, ki bodo nadaljevali z borbo za svobodo v imperiju po vsem svetu in v Angliji, je zaključil de Gaulle. Gospodarski pomen zasedbe atlantske obale Berlin, 27. junija z. V tukajšnjih krogih pripisujejo posebno važnost okupaciji celokupne francoske atlantske obale. Dasi je ta okupacija naperjena sicer v prvi vrsti proti Angliji, ima vendar tudi svoj poseben gospodarski pomen. S tem si je Nemčija zagotovila neposredno zvezo s Španijo, ki je Se prav posebno važna zaradi dobav španske železne rude in drugih surovin. Nevarnost 99Maginotovega duha16 Obtožbe južnoafriškega poslanika pri francoski vladi Angleško svarilo pred prevelikim zaupanjem London, 27. jun. s. (Reuter). V London je dospel tudi južnoafriški poslanik pri francoski vladi polkovnik Bemaret. Poslanik pripoveduje kako je skupno z angleškim in kanadskim poslanikom v zadnjem trenutku pred kapitulacijo Francije zapustil Bordeaux. Vsi trije poslaniki so se morali peljati v mali ribiški ladji iz pristanišča do angleškega rušilca, ki jih je sprejel na krov. Poslanik pravi da je do kapitulacije Francije prišlo zaradi intrig v vodilnih francoskih krogih. Med narodom pa je duh drugačen in s francoskim narodom bo Anglija še nadalje lahko sodelovala. Po Bern are tovem mnenju je bila m^rda največja nesreća, ki je zagrešila francoski poraz, dejstvo, da je razpolagala Francija z Ma-ginotovo linijo. Zanašajoč se v nepremagljivost Maginotove linije so se Francozi vdajali čustvu prevelikega zaupanja "o brezskrbnost. Ko je naarsaj petain stopil ▼ vlado, pravi poslani*«, je sicer njegov ogled pripomogel k ojacenju vlade, toda v vladi je že prevladoval duh poraza. Ministrski predsednik Reynau, ker mnoge zadruge lani niso poslovale, bedisi da so v likvidaciji ali še sploh niso začele poslovati, a mnoge tudi niso še predložile zaključnih računov Govorimo g nabavljalnih zadrugah državnih uslužbencev a je treba upoštevati, da so x zvezi včlanjene tudi kreditne zadruge (lani ]:h je bilo 186), dalje stavbne, produktivne in ena zavarovalna. Zadrugarji pa tudi niso ie državni uslužbenci, čeprav imajo pretežno večino. Aktivnih državnih in samoupravnih uslužbencev (brez delavcev državn;h podjetij) je včlanjenih v zadrugah 92 816 ali 53.8%, oficirjev, podoficirjev, orožnikov in grani-earjev 4.3% upokojencev 14.VVo, delavcev vseh kategorij v državni služb. 26.3%, zasebnih nameščencev 0.9%. pripadnikov svobodnih poklicev 0.3% itd. Največji pomen imajo nabavljalne zadruge. Njihov obratni kapita: je lani znašal 152,065.518 din in je bii za 1.6% večji kakor v prejšnjem pos'ovncm letu. Premoženje nabavljalnih zadrug je znašalo lani 51,994.557 din, od česar ie odpadlo 35 milijonov 253.537 din na rezervne fonde, 12 milijonov 366.421 din na poslovne deleže in 4,374.599 din na garancijske deleže. \"a posameznega zadrugarja odpade v dravski banovini 904 din premuženj.i nabavljalnih zadrug, kar je najviSje povprečje Nabavljalne zadruge izkazujejo lani nekoliko večji promet kakor pr jdlanskim. Upoštevano je 111 zadrug, ki sr imele 188 prodajaln. Največji promet so imele nabavljalne zadruge v dravski banovini, in sicer izkazuje 13 zadrug s 23 prodajalnami 89 milijonov 724.870 din. Vse zadruge »o pa imele 283,887.489 din prometa. Pn tem moramo predvsem upoštevati, da jc bilo prodanega blaga v vrednosti 170.8 milijona din na kredit in 4e 113.1 mili iona diri proti gotovini. Ob koncu leta je bilo 55.0io zadrugar jev ali 62.2% dolžnikov. Pt^ prečno je odpadlo na posameznega dol/nika 831 din dolga (prejšnje leto 906 din). Brutto dohodki nabavljalnih zadrug so znašali lani 37,593.477 dm, čisti dobiček pa 7,098.854 din. Režijski stroški so zna-ali v primeri z vrednostjo blagovnega prometa 8.8% (predlanskim 8.5%). skupno 30 milijonov 874.128 din. Največji del režijskih stroškov odpade na plače osebja. Vse nabavljalne zadruge so imele ob koncu leta zaposlenih 1151 nameščencev Največ osebja jc bilo zaposlenega pn zadrugah v dravski banovini, 334, kar je pa delno opravičljivo glede na največji blagovni promet. Velik kapital imajo tudi kreditne zadruge. Njihova denarna sredstva so znašala ob koncu leta 156.615.S42 din in s> bila za 9,644.193 din večja kakor prejšnje leto. Lastna • sredstva kreditnih zadrug (deleži, fondi itd.) so pa znašala 73,975.355 din in so bila za 14.6% večja kakor prej-nje leto. Brutto dohodki vseh zadrug Zveze na-bavijalnih zadrug državnih uslužbencev so znašali lani 20,72o.6S4 din, izdatki pa 19 milijonov 364.255 din; čisti dobiček je znašal 1,273.558 din. Zadrugarji so prejeli od vseh vrst zadrug bodisi blaga ali kreditov skupno za 3^1,517.217 din, in sicer so imele prometa: nabavljalne zadruge 283.887.489 din, kreditne 10t5.900.659, stavbne 1 milijon 16.722 din in produktivne ile 712.347 din. Premoženje vseh teh zadrug je zna>aio 127,936.322 din. ZVOČNI KINO SOKOLSKI L>OM _V SIftKI, telefon 41-TH_ RAZKOŠNA OPERETA TARANTELA Jeanette Mac Donald ln Allan Jones NajlepSe filmsko delo, kulminacija triumfalne serije Rose Marie in Belega jor^ovana. Predstave: jutri ob 5., 7. in 9. uri, v soboto ob 5., 7. in 9. uri, v nedeljo ob 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob Vs9. uri. Prihodnji spored (v torek 2. VTI.) Kraljica leda Pripravlja se nova sreriba o zavarovanju Pod tem naslovom je izšel v »Slovencu« dne 5. junija t. 1. članek, v katerem je omenjeno tudi nase udruženje, češ da naj se osnutek nove uredbe »pošlje v pogled in mišljenje vsem železničarskim organizacijam in drugim pristojnim činiteljem, ki morajo za vse take zakonske odredbe nositi vso odgovornost in ne samo Združene jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev«. S tem je hotel dopisnik najbrže reči, kakor da uživa UJN2B pri železniški upravi nekake posebne privilegije. Zato po sklepu oblastnega upravnega odbora in centralne uprave TJJIMŽB na plenarni seji 15. t. m. ugotavljamo: UJN2B je strogo stanovska, nepolitična strokovna organizacija, ki v vsakem primeru brani koristi svojega članstva in železničarjev sploh. Ko je UJN2B zvedelo, da namerava gospod minister za promet na podlagi pooblastila v finančnem zakonu uzakoniti novo uredbo o zavarovanju železničarskega osebja, je centralna uprav UJN2B po temeljiti razpravi na plenarni seji 12. aprila letos sklenila, da brzojavno in osebno naprosi gospoda ministra, naj uredbe ne uveljavi, dokler se o osnutku nove uredbe, ki tako globoko posega v življenje vseh železničarjev, ne izjavijo in ne podajo svojih predlogov za to poklicani samoupravni organi bolniškega fonda in strokovne že-lezničarske organizacije. G. minister je potem osnutek nove uredbe dostavil glavni in oblastnim upravam bolniškega fonda ter naši organizaciji. - - * t' f > • rt"' r r f r ■ r " T , . Ugotavljamo samo dejstvo, da stoji UJN2B po številu članstva in po svojem pozitivnem delu od svojega postanka vedno močno v ospredju in da je UJN2B tudi v tem primeru dalo iniciativo. Prepričani smo, da bi bila danes ta uredba v veliko škodo železničarskega stani* 'v prvotni stilizaciji, če bi UJNŽB »i/pet pravočasno ne nastopilo v obrambo železničarskih interesov. UJN2B je g- ministru že dostavilo svoje predloge, Samo po sebi pa se razume, da Imajo današnji samoupravni organi bolniškega fonda prvenstveno dolžnost, da preprečijo uveljavljenje nove uredbe, če bi se z njo sedanje stanje bodisi glede dajatev bodisi glede samouprave ne zboljšalo ali pa bi se celo poslabšalo. Tudi 1. 1935. je bil pripravljen podoben osnutek za novo uredbo ln tudi takrat je pravočasno nastopilo UJNŽB. Takratna glavna skupščina bolniškega fonda, ki so jo sestavljali pretežno delegati, izvoljeni iz vrst članov UJN2B in ki jo je na njihov predlog g. minister za promet sklical k izrednemu zasedanju samo zaradi uredbe, je takratni osnutek odločno odklonila, nakar ga je g. minister umaknil. Glavna skupščina je potem sprejela k stari uredbi nov pravilnik, s katerim je zvišala delavsko hranarino in druge dajatve. Tak je dejanski položaj. UJN2B nikoli ni in ne bo zastopalo stališča, da naj pri reševanju železničarskih vprašanj — zlasti tako važnih kakor je bolniško in nezgodno zavarovanje železničarjev — sodeluje samo ena organizacija. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana Danes ob 16., 19 in 21. uri POD HIPNOZO Napeta in misteriozna kriminalna drama. — KINO SLOGA, tel. 27-30 Edmund Lowe — Virginia Bruce Lep jubilej vzorne dolenjske učiteljice Krka na Dol., 26. junija, Krka na Dolenjskem, mala vas ob vznožju popularnega Polževega, se pripravlja na proslavo v soboto 29. t. m., ko bo izrekla iskreno zahvalo za ves dolgoletni trud, delo in uspehe svoji vrli učiteljici gdč. Mariji Strausovi, ki bo stopila ob koncu letošnjega šolskega leta v pokoj. Zanimivo je in vsekakor izredna redkost, da je skoro vso svojo službeno dobo preživela pri nas, torej v enem samem kraju. Le tri četrti leta je službovala izven našega kraja, ko je bila najprej komaj tri mesce suplentka v Trebnjem in zatem pol leta v Podgradu pri Stopičah. V začetku šolskega leta 1905 je dobila službo pri nas in je ostala naši Krki in našemu ljudstvu zvesta vse doslej, ko stopa v zasluženi pokoj, torej polnih 35 leti Po rodu Novomeščanka je bila požrtvovalna učiteljica ena izmed najboljših učnih moči na naši šoli ter je vzgajala in učila že starše sedanje šolske mlaxiine. Našo ljudstvo se ji je izkazalo hvaležno že pred desetimi leti, ob 251etnici njenega službovanja v naši šoli. Tedaj smo imeli v šoli prisrčno proslavo, občinski odbor pa jo je sprejel v častno občanstvo. Sedaj se naša vas zopet pripravlja, da izreče svoji vrli učiteljici, požrtvovalni prosvetni in kulturni delavki, iskrene čestitka in zahvalo za dosedanje dolgoletno in zvesto udejstvovanje. šolska mladina bo predvajala mladinsko igrico »Desetnik in sirotica«. Sobotna prireditev bo dokazala, kako naše ljudstvo spoštuje in ljubi svoje prijatelje in svetovalce iz učiteljskega stanu. Naša šola je ena izmad najstarejših v vsem tukajšnjem okolišu, saj obstoji že 130 let. Ob 1251etnlci je tudi vsa naša dolina tekmovala, da smo na najlepši način proslavili pomemben kulturni praznik. Tedaj smo počastili tudi našega bivšega šolskega upravitelja Ivana Lobeta, ki je praznoval 901etnlco svojega življenja. V Času, ko se pripravljamo za počastitev naše priljubljene gdč. Strausove, nam uhajajo spomini na nedavno lepo šolsko prireditev in želimo, da bi bila tudi bližnja proslava dostojna počastitev naše dolgoletne učiteljice in Častne občanke. Sorzna poročila Curih, 27. junija. Beograd 10, London 16.50, New York 443. Milan 22.40, Madrid 40, Berlin 177, Stockholm 106.25. Stran U ■ Podaljšali smo zaradi venkega zanimanja občinstva za poslednji film velike umetnice ODLOČITVE Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — tel. 22-21 1 f s prvo krasotico ISO MIRAN DO. IHIO T IE )L II M )P IE IR IIAIL °hSSSS^S. *ŠT PREMIERA najnovejšega .elikega šlagerja Ljubavna drama lepe Poljakinje in nuzarskega oficirja. — Film se odigrava v vrtincu evropske špijonaže. — Ob 16.. 19. m 21. I DNEVNE VESTI _ Službeni list dravske banovino prinaša v 51. številki od 26. junija. Spremembe in dopolnitve uredbe o oprostitvi mož od vojaške službe; pravilnik o dopolnitvi pravilnika o postopku ob izdajanju dovolil za pregled in žigosanje meril in merilnih priprav; navodila za uporabo uredbe o enoodstotnem prispevku za narodni invalidski sklad; navodilo za izvrševanje uredbe o prometu s Koruzo; odločbo o vlaganju prijav o zalogah blaga; odločbo gleoe roka za ležanje blaga pri carinskem oddelku na ljubljanskem velesejmu; odločbo o dolo-^ čitvi cen bučnega olja in spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. —Zveza kulturnih društev v Ljubljani, poziva vse svoje edinice, naj sodelujejo pri akciji Jugoslovanske unije za zaščito otrok v okviru letošnjih otroških ani z geslom >Otickom je treba v velikih nesrečah najprej pomagati. — Diplomirani so bili na pravni fakultet: univerze v Ljubljani gg. Bogjao Drnovšek iz Sevnice, Avgust Plajh lz Jesenic in Majnhard Veberič iz Maribora. Čestitamo: — Kongres zveze Nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev. Danes se je začel kongres Zveze nabavlja Inih zadrug državnih uslužbencev v Mostarju. Kongres bo trajal tri dni. Udeležili so se ga tudi številni zastopniki iz Slovenije. Mostar so izbrali za kongres zato, ker je v njem sedež več zadrug. Med zborovalci so tudi zastopniki bolg.n\skejra zadrugarstva. — Priprave za dviganje torpednega ru-šilca »Ljubljane« končane. Znano je, da se je prvo dviganje torpednega rušilca »Ljubljane^ v Šibeniku ponesrečilo in da so morali začeti zopet od začetka Zdaj so priprave za dviganje potopljene ladje v glavnem končane. Ladjo bodo začeli dvigati prihodnje dni. Delo nadzira kontre-admiral vojne mornarice Armin Pavič, ki je prispel predvčerajšnjim iz Splita v šibenik- — Ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske Bablje za banovino Hrvatsko. Skupina javnih delavcev je začela akcijo za ustanovitev Društva prijateljev Sovjetske Rusije v banovini Hrvatski. To društvo bo imelo podobne naloge kakor društva za utrjevanje kultninih vezi z drugimi narodi. V Moskvi deluje društvo za kulturne vezi z inozemstvom VOKS. Zagrebški kulturni delavec je navezal stike s predsednikom tega društva Arosjevom in mu predložil, naj bi VOKS v Moskvi priredil razstavo likovnih umetnikov naše države. Predlog je bil simpatično sprejet, a razstava ni mogla biti prirejena, ker med našo državo m Sovjetsko Rusijo še ni bilo vzpostavljenih diplomatskih vezi. — 21,000.000 din imajo v Zagrebu za nova vseueiiiška poslopja. Zagrebška univerza je prejela od ministrstva prosvete 21 milijonov din za nova vseučiliška poslopja. Denar je naložen pri zagrebški podružnici Državne hipotekarne banke. Med fakultetami zagrebške univerze pa še vedno ni sporazuma o porabi tega denarja in ni še rešeno vprašanje, kje naj bi zidali poslopje pravne fakultete .Za to poslopje bodo porabili okrog 10 milijonov din. Nekatere druge fakultete pa še nimajo pripravljenih načrtov za svoja stavbna dela. — 770.000 hI vina je bilo lani pridelanega v Dalmaciji in Hercegovini. Poslovno poročilo Zadružne Matice vsebuje podrobne zanimive podatke o količini lanskih pridelkov v Dalmaciji in Hercegovini. V Dalmaciji so lani pridelali 726.900 hI vina, v Hercegovini pa 43.100 hI. Površina vinogradov v Dalmaciji znaša 45.000 ha. — Poplave so napravile lani 303.5 milijona din škode. Glavna zveza hrvatskih gospodarskih zadrug bo imela v četrtek svoj redni občni zbor. V poslovnem poročilu Zveze je ugotovljeno, da so poplave napravile lani v banovini Hrvatski za 303,521.723 din škode. Skupni promet zadrug je znašal v zadnjem poslovnem letu 1.014,S0S.450 din. — 70.000 ljudi »e Je naučilo pisati ln brati v treh letih. Na seji prosvetne sekcije Hrvatskega kulturnega društva »Napredka« v Sarajevu je poročal prof. Martinove, da se je letos naučilo čitati in pisati v Bosni in Heree-evml C0.000 odraslih ljudi. Ob koncu letošnje sezone je položilo izpit okrog 6000 učencev. V treh letih ae je v Bosni in Hercegovini naučilo pisati okrog 70.000 ljudi. Letos so razdelili med ljudi 2S.000 abecednikov in 12.000 računic. — Beograd dobi veliko poslopje veterinarske fakultete. Izdelani so načrti in tudi pripravljeni krediti za zgraditev velikega poslopja veterinarske fakultete na Bulvarju Osvobojenja. Stroški so preraču- njeni na okrog 28.000.000 din. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Beogradu, Sarajevu in Rabu. Najvišja temperatura'je bila v Splitu 27, v Zagrebu in Kumboru 26, v Beogradu 25. na Visu 24. v Sarajevu 23, v Ljubljani 22.6, na Rabu ln Dubrovniku 22, v Mariboru 19.5^ Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.2, temperatura je znašala 13.8. Inserirajte v „S1. Narodu"! Iz Ljubljane —lj Prebivalstvu Ljubljane! Vidov dan 28. junija praznujemo v spomin za vero In domovino padlih junakov. Na poslopjih d^avnih, banovinskih in mestnih uradov, zavodov in podjetij bodo ta dan razobešene državne zastave. Vabim meščanstv°. da v slavo za vero in domovino padlim junakom okrase za Vidov dan svoje domove z državnimi zastavami. Obrtna In trgovska podjetja morajo biti med slovesnim opravilom v stolnici od 10. do 11. zaprta. — Župan mesta Ljubljane dr. Juro Adlešič L r. —lj Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže na Vidov dan službe božje ob 10. v stolnici, oziroma parastosa ob H. v pravoslavni cerkvi. Udeležba članov pododbora v ujiifooni ali civilni obleki z zna- kom. Pododbor Udruženja rezervnih oficirjev v Ljubljani. —lj Rezervni podoficirji se vabijo, da se na Vidov dan udeleže službe božje ob 10. v stolnici in ob 11. parastosa v pravoslavni cerkvi. Člani naj se udeleže omenjenih služb božjih v uniformah ali pa v civilu z znakom. — Pododbor Udruženja rezervnih podoficirjev v Ljubljani. —lj Lradi mestnega poglavarstva na \'id°v dan za stranke ne poslujejo, na kar opozarja mestno poglavarstvo občane, da ne bi imeli brezuspešnih potov. —lj Zveza kulturnih društev poziva članstvo ljubljanskih edinic, naj se polno-številno udeleži letnega nastopa sokolske-ga društva Ljubljana H., ki bo v soboto 29. t. m. ob 16. na letnem telovadišeu v Trnovem. —lj Pevski zbor Glasbene Matice ima drevi ob 20. uri vajo vsega mešanega zbora. —lj Ljubljanski mešani zbori imajo v ponedeljek, 1. julija, ob 20. uri prvo skupno vajo za nastop pri odkritju 2al pri Sv. Križu. Arhivarji naj prineso s seboj: dr. Kimovec: »Ah, ne mislimo« ter Venturini-jeve »žalne speve«. K polnoštevilni udeležbi vabi vse pevke in pevce uprava Huba-dove župe. Vaja bo v Hubadovi pevski dvoiani poslopja Glasbene Matice. (—) —lj Diploma najstarejši hišni posestnici v Ljubljani. Včeraj je deputacija Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani izročila diplomo svoji članici Ivani Steni, hišni posestnici na Emonski cesti 10. Ivana Stern je že 40 let članica društva in 95 let stara ter je najstarejša hišna po-sestnica v Ljubljani in bržkone najstarejša živeča Ljubljančanka. —lj Nagrade mestne občine ljubljanske najboljšim učencem ljubljanskih šol. Kakor lani je tudi letos mestna občina ljubljanska za Vidov dan ob zaključku šolskega leta pripravila najboljšim učencem ljubljanskih šol veliko veselje z nagradami, ki jim bodo razeeljene v posameznih zavodih. Dela Otona Zupančiča v treh zvezkih bo dobilo 9 dijakinj gimnazij. 14 dijakinj in dijakov gimnazij, tehniške srednje šole, učiteLjske šole in trgovskih šol bo dobilo »Spominski zbornik Slovenije«, en dijak tehniške srednje šole Matanoviče-vo »Elektrotehniko«, 15 učencev meščanskih šol kompletno zbirko miniaturne izdaje Prešerna, Gregorčiča, Aškerca in žalostnih narodnih pesmi. Po eno knjigo iz Erjavec-Fleretove zbirke »Slovenski pesniki in pisatelji« bo dobilo 59 učencev mestnih ljudskih šol. Poleg teh lepih knjig dobi vsak nagrajenec še Wester-2mitkov »Razgled z Ljubljanskega gradu«. Darila naj vse nagrajene spodbujajo k nadaljnjemu pridnemu učenju in spominjajo Se na stara leta na šolanje v Ljubljani. —lj Cepljenje proti davici in snaženje mestnega domovinskega ur^da. Ker je davi neki ljubljanski dnevnik objavil, da bo cepljenje proti davici še tri dni v ponedeljek, torek in v sredo in da mestni domovinski urad zaradi snaženja prostorov v ponedeljek in torek ne bo posloval, opozarjamo občinstvo, da se je ta notica zapoznela in velja za prve dni tega tedna, torej za minuli ponedeljek, torek in sredo. 24., 25. in 26. junija. Prihodnji ponedeljek in torek bo torej mestni domovinski urad redno posloval za stranke. Tudi cepljenje proti davici je že danes končano in naj se zamudniki obrnejo po informacijo na mestni fizikat. —lj Ljubljanske cvetličarne In vrtnarije bodo za blagoslovitev in otvoritev žal v nedeljo 7. julija okrasile posamezne kapelice z dekorativnimi rastlinami v loncih, prav tako pa tudi z vezanim cvetjem, torej s šopki in venci. —lj Na Petrovo in na nedeljo štirje Putnikovi izleti: Plitvice, Crikvenica, št. Jernej, Gorjanci. Prijave do petka 28. opoldne. 266—n —lj Združenje Kinopodjetnikov dravske banovine bo imelo svojo 5. redno skupščino 11. julija ob 9. dopoldne v »Rožcah« restavracije Union v Ljubljani. — Odbor. —lj V bolnico so pripeljali 41etnega Franca Kebra iz Studenca, ki ga je včeraj konj ugriznil v brado, delavca Janeza Lesarja iz Ribnice, ki mu je hlod zlomil desno nogo, 81etnega Franca Zupančiča, sina po- sestnice iz Zaloga, ki je padel s kolesa in si zlomil levo roko. 601etno ženo posestnika Ivano šenk. ki je padla pod voz, ko so se plašili konji, in si zlomila levo nogo, ter 201etnega Janeza Grebenca, ki je padel s kolesa v Kranju in se poškodoval na glavi. KOLEDAR Danes: Četrtek, 27. junija: Eraa, Ladislav. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Hotel Imperial. Kino Sloga: Pod hipnozo. Kino Union: Noč odločitve. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, Selen- burgova ulica 7. Naše gledališče OPERA Začetek ob 20. url Četrtek, 27. junija: Carmen. Red Četrtek. Petek, 28. junija: Lucija Lammermoorska. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Debut koloraturke Slehanove. (Zaključek operne sezone.) Kontrola zalog inozemskih surovin Mestno poglavarstvo objavlja: Po členu 1- uredbe o kontroli zalog blaga od 14. t. m. morajo uvozniki, grosrtti in predelovalci i*-vestnih predmetov m surovin prijaviti prvostopnim upravnim oblastvom zaloge izvest-nih predmetov in surovin, ki so inozemske-2a izvora. Prijaviti morajo predmete, ki so bodisi neposredno uvoženi iz inozemstva, bodisi po uvozu prodani ali predelani pri nas ter potem pri nas nabavljeni Dolžnost prijave imajo tudi osebe, ki jim je omenjeno blago poverjeno v shrambo n. pr. javna skladišča, špediterji. koiT.ision-ti*ji i dr. V prijavi mora biti naslov lastnika blaga in natančni podatki o vrsti in količini blaga, o kraju kjer je blago vskladiščeno in o nabavni ceni. Prijavljeni morajo biti naslednji predmeti, riž, kava. čaj. kako v zrnu in kakaovo maslo, loj. kokosovo olje. preja, parafin, surovi bombaž in bombažna preja, ovčja volna in volnena preja, surova juta in ne-uporab!jene vreče iz jute. kavčuk in izdelki iz kavčuka, usnje vseh vrst kositer in bela p'v cvina Prija\iti pa ni treba nža, loja, surove ovčje volne ter usnja, če so domačega izvora. Prijavi pa so podvržene tudi zaloge sledečih predmetov nc gkde na izvor: kruh. moka. razen 0, Og, Ogg, otrob testenine, kavni surogati, jedilno olje. razen v steklenicah in literskih kaotah d«j 5 kg mast. sveže meso, milo razen luksuznega, sveče vseh vrst. drva. premog molino amerikan treh vrst 75 do 80 cm (L. JL. 111; 90 cm) I., II.. III; 145 do 150 cm (1.. II., III; 180 cm) L. II.. III; 200 cm I.. II. III; srbsko platno dveh vrst 42 do 45 cm: bombaževo platno beljeno, široko 70 do 200 cm; pravi (modri) gradi dveh najcenejših vrst Ta. Ha; cic (kre-ton) dveh najcenejših vrst la Ila: sukanec od 200 do 1000 jardov vseh vrst razen svilenega, flanela in barhent za obleke, loden in sukno, volna in volnena prejo za pletenje in vezenje, sekire, lopate, kopače, kose srpi in motike. Vse grosiste. uvoznike in predelovalce poziva mestno poglavarstvo, v kolikor doslej še niso predložili prijave, ah če njihova prijava ni obsegala vseh naštetih predmetov, da prijavo nemudoma predlože odseku za prehrano v mestnem zaščitnem oddelku v I. nadstropju magistrata nad prodajalno mestne elektrarne. Prekrški predpisov uredbe o kontroli zalog se kaznujejo z denarno kaznijo od 5.000 do 100.000 dm m z zaporom od 30 dni do 6 mescev. S® K® l javna telovadba z delno otvoritvijo Sokolskoga doma kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Trnovem bo v soboto 29. t. m. ob 15.30. Po končanem sporedu bo velika narodna zabava. Sokol II bo za dobra okrepčiia poskrbel tako, da bodo posetniki zadovoljni. Prebitek se bo uporabil za dodelavo doma, ki je na jugovzhodu Ljubljane tako silno potreben. Vsi ste najlepše vabljeni, zato rezervirajte ta dan za Sokola II. 264-n SPD Izlet v Češko kočo priredi Slovensko planinsko društvo za svoje člane v nedeljo 7. julija. Avtobus ob odšel izpred evan-gelske cerkve ob 5., prihod na Jezersko ob 7., prihod v češko kočo med 10 in 11. Kdor hoče, more napraviti razne izlete na Grintavec ah' Kočno ter se vrniti preko Kamniške Bistrice nazaj v Ljubljano. Z Jezerskega bo odšel avtobus ob 20. Podrobne informacije dobite v pisarni SPD, Aleksandrova cesta 4—L Vlak na Gorenjsko, ki odhaja iz Ljubljane ob 14.36, bo vozil v petek 28. junija, ker bo v soboto praznik. Zveza s tem vlakom je najprikladnejša za vse izletnike, ki bodo šli preko praznika v planine. V Bohinjsko Bistrico prispe že ob 17.01 in v Rateče Planico ob 17.18. Planinci poslužite se v čim večjem številu tega vlaka, ki je najugodnejši za izlet za 29. in 30. t. m. Z Jesenic — Zvočni kino Radio predvaja v petek in soboto ob pol 9. zv. (na praznik v soboto tudi ob 3. pop.) velefilm »Bela sužnja« z V. Romance v glavni vlogi. V nedeljo 30. t. m. bo predvajal ob 3. pop. in pol 9. zv. velefilm »Roberta« z Ireno Dunn v gl. vlogi. Med dodatki kulturni film in zvočni tednik. — Sledi »Beli tiger«. Iz škofje Loke — Vldovdansko proslavo priredi Škofjeloški Sokol drevi ob 20. v veliki dvorani. Pričetek ob 20.30. Vstop prost. Udeležba za Sokole in Sokoliće — dolžnost! — Drž. meščanska šola v Akofji Loki bo osmo leto svojega dela zaključila izredno slovesno. S šolsko razstavo in z javno proslavo Vidovega dne združena prireditev bo v šolski risalnicl po službi božji v župni cerkvi. Program bo pester ln zanimiv. Po otvoritvi razstave bo nastopil pevski zbor meščanske šole s Tomčevo pesmijo >Oj Kosovo polje«. Sledil bo slavnostni govor o pomenu Vidovega dne, ki se bo letos končal s prizorom ln petjem »Tri kaplje krvi«. Nastopile bodo Slovenka, Hrvatica in Srbkinja v pristnih narodnih nošah. Skupina dijakov bo pokazala, kako so Vodnik, Gregorčič in Aškerc budili narodno zavest. Sledile bodo še telovadne ln pevske točke, državna himna pa bo zaključila slavnost. Starši, prijatelji mladine ln vsa narodna javnost naj se udeleže te prireditve brez vstopnine. — Obrtniki pripravljajo veliko tombolo. Obrtniško društvo v Skofji Loki, ki se je izkazalo izredno spretno v aranžiranju svoje prve tombole v času obrtno-industrijske razstave, pripravlja za 7. julij svojo drugo tombolo. Glavni dobitek bo moderna spalnica iz orehove korenine, ostale tombole pa bodo: kompletna kuhinjska oprema, štedilnik, visoka peč, obleka po meri, več koles, plug, gojzerce in Se 10 drugih tombol. Manjših dobitkov bo okrog 500. Tombola bo na letnem telovadišču škofjeloškega Sokola. Na dan tombole bo nameščen na Mestnem trgu zvočnik, ki bo javnost seznanjal s podrobnostmi priredit, ve. Ob 14. bo koncert vojaške godbe, tombola pa se bo pričela ob 15. — V zdravniški čakalnici so se stepi i. Tudi to je mogoče, da se ljudje stepo v zdravniški čakalnici, Te dni je pilo pri DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU se vrši v soboto in nedeljo 29. do 30. junija v dvorani Trgovskega doma. Tekmovanja so ves dan. Vstop prost. nekem zdravniku v Poljanski dolini v čakalnici poleg ostalih pacientov tudi precej delavcev, skupno 30 ljudi. Delavci so se spočetka šalili, potem pa so se začeli prepirati, nazadnje je prišlo do tepeža. Obdeloval! so se s klofutami, eden pa je dobil udarec po nosu, da se mu je kri v curku vlila po obrazu. Zdravnik sam mu je moral ustaviti kri. Sprli so se baje zaradi tega, kdo bo prvi stopil v ordinacijsko sobo Red so naredili orožniki. — Vkradeno kolo. Ceferinu Franju, delavcu iz Cešnjice, je bilo ukradeno kolo, vredno 1200 din. Tatvina je bila takoj javljena orožnikom, ki so naslednjega dne našli kolo pod kozolcem posestnika Franceta Koširja. Kolo je bilo že brez sedeža, brez torbice za pribor in tudi gume so bile odvzete. Lastnik ima nad 600 din škode. Tatvino imata na vesti dva delavca, Dominik in Janez, ki sta po daljšem obotavljanju nepošteno dejanje priznala. Pogreb nesrečne žrtve karambola pri Jeperci Godešič, 25. junija V nedeljo ob 15. se je pripetil na državni cesti med Jeperco in Bohinjčcvim klancem karambol pri katerem je izgubil življenje 161etni Žagarjev sin Anton Kuralt. zaposlen pri Heinriharjevi lesni industriji na Trati pri Skofji Loki. Nesreča se je dogodila prav na točki, kjer križa poljska pot proti Ježam»državno cesto. Domačini pravijo temu svetu Svetoska gmajna. Na tem križišču je eden izmed domačinov postavil lopo, v kateri prodaja velike rdeče vrtne j-agode. K nakupu vabi colo napis. Kuralt se je vrača! na kolesu proti domu z večjo družbo, pri lopi pa je hotel preiti preko ceste, menda, da si kupi jagod. To pa je bilo zanj pogubno, kajti v tem je privozil zadaj avto in prišlo je do strašnega karambola. Vozač avta je z vso silo zavrl, kljub temu pa je bilo trčenje tako silno, da je Kuralta s kolesom vred vrglo najprej visoko v zrak, nakar je treščil na trdo cesto, kjer je obležal z razbito glavo, polomljenimi udi in drugimi poškodbami Pogreb nesrečnega Kuralta je bil davi na reteško pokopališče. Ob 8 se jl začel pomikati skozi Godešič izredno dolg žalni sprevod, v katerega se je uvrstila malone vsa soseska, med njimi poinoštevilno delavci Heinriharjevega podjetja z vencem, svoje sočutje pa je izkazala tudi gode;ka mladina, ki je spletla pokojniku venec in se prav tako udeležila poslednje poti svojega prijatelja v polnem številu. Iz Celja —c V starokntoliškl kapeli bo na Vidov dan maša zadušnica ob pol 9. dopoldne. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v soboto 29. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, v nedeljo 30. t. m. pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. —c Upokojeno učiteljstvo lz Celja ln okolice se sestane v četrtek 4. julija ob 16.17 v gostilni pri Robleku v Žalcu. V primeru zadostne udeležbe bo tov. Vrečer govoril o kulturni zgodovini trga Žalca. —c Na državni šoli v Laškem bo na Vidov dan in v soboto 29. t. m. razstava ženskih ročnih del, med katerimi bodo tudi volneni izdelki za vojake. —c 17. naeionalni amaterski šahovski turnir Jugoslavije se bo pričel 11. avgusta v Celju in bo trajal okrog 20 dni. Organiziral ga bo Celjski šahovski klub ob svoji 201etnici. —c Modernizacija Mariborske ceste in hodnika za pešce. Gradbeno ministrstvo je odobrilo tlakovanje Mariborske ceste od Golmajerjeve hiše v Gaberju do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji. Proračun znaša 1,266.000 din. K stroškom bi prispevala tvrdka VVesten 500 000 din, ostali znesek pa bi krila državna uprava. Mestna občina pa zahteva, da uredi državna uprava tudi začetek Mariborske ceste od rudarske šole do Golmajerjeve hiše. S tem bi se proračun zvišat na 1,880.000 din. Cesto naj bi tlakovali z granitnimi kockami in stike med kockami zalili z asfaltom. Taka modernizacija te najbolj frekvenrirane celjske ceste je nujno potrebna in sicer v vsei dolžini od rudarske šole do Ceste na pokopališče. Z za litjem stikov z asfaltom bi bilo omogočeno očuvanje kock in onemogočeno nabiranje prahu v stikih med granitnimi kockami Mestna občina bo v vsej tej zadevi intervenirala pri banski upravi Betoniranje hodnika za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulice bo stalo okrog 600.000 din in ga bo izvršila mestna občina. Ker ima občina sedaj na razpolago samo 250.000 din bo betonirala hodnik v širini 3 m od rudarske šole dalje proti Gaberju in zaenkrat modernizirala polovico hodnika na desni strani ceste, stroške za betoniranje druge polovice hodnika pa bo krila v prihodnjih dveh občinskih proračunih. Gradnja hodnika za pešce na levi strani Mariborske ceste pa zaenkrat še ni potrebna. Kanalizacijo Mariborske ceste bo izvršila mestna občina. Stroške v znesku 350.409 din bo krila z najetjem kratkoročnega posojila, ki bo plačljivo v dveh letih. —c Tlakovanje 1'cdnikove ulice. Mestna občina je razpisala oddajo gradbenih in tlakovalnih in asfaltnih del in dobav za tlakovanje cestišča in za napravo hodnikov v Vodnikovi ulici. Ponudbe je treba vložiti do 20 julija v vložišču mestnega poglavarstva Letos bodo tlakovali Vodnikovo ulico od Kralja Petra ceste do Gledališč ulice —c Regulacija Koprivnice. Na snočnji seji mestnega sveta je prejel gradbeni odbor pooblastilo, da izvrši vse potrebno za nadaljevanje regulacije potoka Koprivnice v tretjem delu. —c Za vzdrževanje in ureditev ceste Celje—apnenik—Pristava mora odslej skrbeti rudarska združba »FSohcmia«. ki uporablja to cesto v največji meri za prevažanje premrla iz svojega rudnika. Občina je pripravljena prispevati 25 kubičnih metrov posipnega materiala, a lahko vsak čas spremeni prispevno razmerje —c Neknti mestni isdnfki. Mestni svet je na snočnji seji določil kritje primanjkljaja za parno in kadno kopališče v Delavskem domu v znesku 36.990 din, za od-važanjc snega z mestnih ulic v znesku 34 tisoč 031.50 din In za izdatke za izredna dela v znesku 348 080 din —c Prodaja stavbnih parcel Mestna občina bo prodala magiStratnemu direktorju g. Ivu Subicu in zobr.^dravniku g dr. Stanetu Vrbovca po eno stavbno parcelo, poštni uradnici gdč Mihaeli Horvatovi pa dve stavbni parceli pri Mestnem zavetišču na Sp Lanovžu. —c Izdelavo gospodarskega načrta za mestne gozdove je občina oddat* dvema inženjer jema. Stroški znašajo 16 400 din. —c Svečano razsvetljavo Mari finega kipa na Glavnem trgu bo ob slavnostnih prilikah oskrbelo Olcpševaln* in tuiskopro-metno društvo v Celju. Zadevni stroški bodo znašali okrog 7000 din —c Mostiček čez Pečovnico m propust pri železnišk. čuvajnici v Zagradu bc zgradila mestna občina. Proračun zvaša 7784 din. —c Na železniškem prelazu na državni cesti v Medlogu kjer *e je pred leti zgodila znana avtobusna katastrofa in kjer je bilo že mnogo drugih težkih prometnih nesreč, je že davno potrebna namestitev železniških zapornic Mestna občina bo v tem pogledu intervenirala pri železniški upravi. —c Novo stanovanjsko hiše gradi lesni trgovec g Štefan Borlak y RazJagovi ulici. Mestni svet je odobril gradr.io trinad-stropnega poslopja. —c \zdela\*o načrta za moderno kanalizacijo Celja je občina odložila, dokler ne bo izdelan regulacijski načrt za nesto Celje. —C Podaljšanje Samostanske ulice. Kakor znano, namerava SUZOR zgraditi prizidek ob poslopju ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici. Mestni svet je odobril podaljšanje Samostanske ulice mimo bodočega prizidka do Vodnikove ulice Podaljšek bo širok 10 m in bo lahko zgrajen tudi v obliki pasaže. —c Nesreča. Pri delu v rudniku je v torek jamski voziček stisnil 191etnega rudarja Vincenca Fuhrerja iz Rogaške Slatine in mu hudo poškodoval desno nogo v gležnju. Fuhrerja so oddali v celjsko bolnico. —c V celjski bolnici je umrl v torek 20-letni sin posestnice Štefan Gologranc iz Šoštanja. V Liscah 45 pri Celju je umrla v ponedeljek 771etna preužitkarica Ana Sko- bernetova. • f Neizprosna usoda nam je danes iztrgala našega dobrega soproga, očeta, sina, brata ln svaka, gospođa univ. prof. dr.Josa Jurkoviča dekana pravne fakultete Univerze kralja Aleksandra v Pokojnikov pogreb bo v soboto, dne 29. t. m. ob 16. uri lz hišo žalosti v Ftignerjevi ulici 15 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožal je. LJUBLJANA — ČOLNARJI, dne 27. junija 1940. _ Zadwa DO'Očila: Stev. 145 Napad italijanskih bombnikov na Malto Današnje italijansko vojno poročilo , Rim, 27. jun. br. (Štefani.) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je opoldne objavilo naslednje vojno poiočilo: Fomiseije naših bombnikov so v toku včerajšnjega dne napadale Malto in povzročile med letalskimi in mornariškimi objekti pravo razdejanje. Vsa letala so se vrnila na svoja oporišča. V Severni Afriki je bilo izvršenih več letalskih napadov na sovražna skladišča in skupine vojnih avtomobilov. Tudi s teh poletov so se vrnila vsa italijanska letala. Italijanske vojne ladje so z velikim uspehom obstreljevale angleško pomorsko bazo Solum. Sovražna letala so napadla Massauo in Asab, ne da bi dosegla kakršenkoli uspeh. Francija brez poslanika v Londonu London. 27 junija e (Keuter) Po vesteh iz B&rdei.uxa je izjavil ftanco.ki zunanji minister, da za zdaj ne ho imenoval no-\>ega francoskega veleposlanika v Londonu. Posle poslaništva bo vodil postaniški s\-einik Roger Cambon Italijanska fiflcmaclja na delu Sofija, 27. jun. AA. toiefani.) Zunanji minister Popov je sprejel ponovno italijanskega poslanika in se z njim dolgo in prisrčno pogovarjal. Kentsla vojvoda v Lizboni Li/...o.ta, 2(. jun. AA. ij&euler.j Kent-ski vojvoda, ki zastopa angleškega kralja pri svečanostih ob osemstoletnici portu-gciske države, je prispel v Lizbono. Takoj je obiskal predsednika republike Carmona, nato pa kardinala-nadškofa v Lizboni. OdL-zd angleških ladij z Dunava Bukarešta, 21. jun. ^.A. (DNB.) Angle-Ski in francoski vlačilci in elevatorji, ki so bil doslej na razpolago ža rumunske transportne namene, se bodo umaknili z Dunava v ca ris rajsko pristanišče. židje v Rumuniji Bn!;an jia, 27. jun. AA. (Rauor.) Izdano je biio uradno sporočilo, ki pravi, da so neresnične vesti, da bi člani narodnih manjšin ne mogli biti člani nove stranke. Edino 2idje nimajo pravice stopiti v novo stranko. Bukarešta. 27. jun. AA. (Rador.) Kralj Karol je sprejel ostavko Mihalakeja na članstvo v kronskem svetu. Ameriške kr!žarke v Južni Afriki \Vashington, 27. jun. s. (Keuter.) 10.000-tonska ameriška križarka 2>Phoenix«: je bila poslana pred čilsko luko v Valparaiso. To je že tretja križarka Zedinjenih držav, ki se seda i mudi v iužnoamcr:ških vodah. Beg francoskega letala Madrid, 27. jun. A A. (Štefani, j V bližini Madrida se je spustilo francosko letalo, v katerem sta bila en častnik in dva podčastnika, ki so se vdali španskim oblastem. Avstralija bo sprejela angleške otroke Canbeoa, zi. jun. s. (Reuler.j Avstralska vlada je prejela od zasebnikov v Avstraliji že 5000 prijav za sprejem evakuiranih otrok iz Anglije. Poljski begunci v Španiji Madrid, 2i. junija. AA. < Štefani.) Iz Iruna javljajo, da je po sklenitvi premirja dotok beguncev precej upadel, čez mejo prihajajo večinoma le Poljaki. I? Uvtomera Konee birme. V preteklem tednu smo ob lepem vremenu imeli birmo v Križevcih. Ljutomeru. Veržeju. Mali Nedelji. Kapeli in Gornji Radgoni. Prihodnja birma bo zopet po šestih letih. LetoSpfa ozimina je zelo lepa. Žito kljuh nevihtam ni polesrlo ter je dobro ocvelo. Tudi pšenica in žito sta zelo lepa in se pričakuje, če bo tudi dalje šlo vse po sreči, da bo letošnji pridelek žita lep in obilen. Tudi plevela ni mnogo med žitom. Prihodnji teden se bo pričela žetev ječmena. PRINAŠAM VAM MLADOST IN LEPOTO! Mladostne poteze niso >dvisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Va-?7fi/žffi 5e kože. Poskusite vsaj enkrat NIVEO! Zakaj samo NIVEA vsebuje EUCERIT, ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava koža lahko izraža mladostne in sveže poteze. NIVEA CREHE ZAHVALA Vsem, ki so nam ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče in tete, gospe DEISINGER FRANJE izrazili svoje sožalje, vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja, se iskreno zahvaljujemo. Maša zadušnica bo darovana v frančiškanski cerkvi v petek, dne 5. julija 1940. ob pol 7. uri. ŽALUJOČI OSTALI Mož s polno bisago grehov so ga po neuspelem vlomu v cerkveno puščico Litija, 25. junija V litijskih sodnih zaporih so imeli nekaj dni v gosteh Franja Lukmana, doma iz Križevcev pri Osijeku. Ko je bil v preiskavi zaradi deliktov, ki jih je zagrešil v naši dolini, so prišla poročila, da ga iščejo tudi zaradi grehov, ki jih je zagrešil drugje. Zato so ga odpeljali včeraj v ljubljanske sodne zapore, kjer bo sojen zaradi raznih prestopkov in tatvin. Lukmana so ujeli litijski orožniki potem, ko je poizkušal vlomiti v cerkveno puščico v naši župni cerkvi. Ko je cerkovnik g. Jug prišel čez dan po opravkih v cerkev, je opazil, da se zadržuje pri kipu Matere Božje tuj človek. Sprva je bil prepričan, da je prišel iskat tjakaj le duševne tolažbe, ko pa si ga je ogledal natančneje, je opazil, da ima nepoštene namene in da se peča s puščico, ki je tamkaj nameščena. Pristopil je bliže in je neznanca trdo prijel, tujec pa se je izgovarjal hrvaško, da je veren človek, ki je prišel v cerkev le molit. Ko je opazil, da je vlomil v puščico, ga je skušal cerkovnik pridržati in oddati orožnikom, vlomilec pa se mu je izpulil in je pobegnil v hrib Sitarjevec, ki se dviga strmo nad litijsko cerkvijo in vsem trgom. Cerkovnik Jug je odhitel na orožniško postajo in je prijavil vlom komandirju « čevlji, Vošnja-kova 2 (Gosposvetska 12) 1620 MALH* O V EO naraven, kg din 17.—, nudi HOMAN, Sv. Petra c 81 KLIŠEJE ENO VECSAžVNE JUGOG&ACIKA SVPtTtAHASIP/j Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO. DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tyrševa 2 (palača hotela »Slone) IđdflsHM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARINSKE PREDMETE vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L. POUK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni Lečaji. oddelki od do 8. in od ^8. do 9. ure zvečer za začetnike in izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prično 2. julija. Šolnina najnižja. Največja strojepibnica t 40 pisalnimi stroji raznih sistemov- Vpisovanje dnevno od 6 do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c 15. tel. 48-43. 1591 SI Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STASA! Sem še vedno nejevoljen, ker me nisi poklicala dol. Ne verjamem, da je bilo nemogoče. Hvala za včerajšnje pismo. Po prvem na svidenje. Tisoč poljubov. 1621 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din LEPO~ŠOBO~ prazno, s posebnim vhodom — oddam v sredini mesta Naslov v upravi »Slov. Naroda . 1622 NARODNA Tiskarna I LJUBLJANA tZVRŠUJh VHB VRSTE TISKfVISI "*R KPROSTR IN HAJFINKJŠB m * m m ■ Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL" Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva ulica 5. Oanfel Lesoenr Krinka l 25 — Žalitve, klevete, progon iz starega bivališča, slovo od mojih bratov, vse to je bilo mnogo težje, kakor bo življenje v pustih krajih, čeprav me čakajo telesne muke. Sicer se mi pa menda trpljenja ni treba bati. Narodi, med katere sem namenjen, so boječi in mirni, razen redkih izjem. — Kje pa prebivajo ti narodi ? — V veliki amazonski Selvi ... To so največji in najmanj raziskani pragozdovi sveta. Razprostirajo se na ozemlju, večjem od Evrope in manj raziskanem od srca Afrike. Zakladi črne zemlje se niso še odprli radovednim očem sveta. Pri besedah »amazonska Selva« se je grofica de Ferneuse zdrznila. Poznala je ta skrivnostni kraj neraziskanih južnoameriških pragozdov, ker je proučevala njihovo lego na zemljevidih ter Čitala poročila o redkih ekspedi-cijah, ki so se bile napotile v njihovo naročje. Morda je poznala ta kraj tudi iz drugih razlogov, morda je njena domišljija včasih poskusila zamisliti se v te težko dostopne mračne pragozdove, kjer kraljujejo divje zveri in kjer je vegetacija tako gosta, da ni mogoče prodreti skozi njo. Toda druge misli so bile vznemirile grofico de Ferneuse, da je kar prebledela. Ko je bil obed končan, so se ustavile njene oči na meniški kuti in nehote je stopila za menihom, kakor da jo vabi za njim neko čudno znamenje. Menih je odšel na krov nad kajuto. — Oprostite, oče, — je dejala grofica, ko je pristopila k njemu. — Gospa .. • Priklonil se je, ne da bi ga njen prihod presenetil. Že prej je opazoval to žensko in slutil je, da jo nekaj muči. Poznal je dobro ljudi in njihovo življenje. Tako je brž zaslutil tajno neznankine duše. — Oče moj, morda prihajam ob nepravem času ... Odkimal je z glavo. —___toda dejali ste za mizo, da ste namenjeni v Selvo ... — Da, gospa grofica... — Ali vas smem vprašati, po kateri poti nameravate priti tja? Od katere strani nameravate kreniti v pragozdove? — Iz Bolivije. — O, je vzkliknila dama z drhtečim glasom. — To je torej volja neba samega. Toda... hotela sem reči... najino srečanje je zame prava milost Previdnosti. — In tudi zame bo, gospa, če vam bom mogel kot kristjan pomagati. — Neprecenljivo uslugo mi lahko storite, častiti oče. — Je-li mogoče? — Tudi jaz sem namenjena v Bolivijo. Tudi jaz bi rada v amazonski pragozd. Presenečenje je menihu zaprlo sapo. Kakšno čudno naključje je moglo napotiti to damo iz najboljše francoske družbe tako daleč, kaj jo je moglo navdati s pogumom, da se je odločila za tako nevarno pustolovščino in to celo brez spremljevalca? Menihov molk je zbudil v grofici domnevo, da ni prav razumel njenih besed, zato je brž pripomnila: — O, nimam namena prositi vas, da bi me na tem potovanju spremljali. Morda bi lahko do La Paza i-koristila vaše izkušnje, vaše znanje španskega jeka in vašo praktičnost, ne da bi bila zato indiskretna. Toda to ni važno. Velika dobrota, ki jo pričakujem od vaše krščanske dobrodelnosti, bi se po mojem mnenju ujemala z vašim poslanstvom. Menih je postal radoveden in prigovarjal je grofici, naj mu pojasni svoje besede. — To je dolga zgodba, — je zašepetala grofica oklevajoče. — Če ni potrebno, da zvem to zgodbo, ne mislite, gospa, da bi jo rad vedel, preden bi vam pomagal. V nasprotnem primeru bom poslušal vašo zgodbo kot zaupnik, skromen in zanesljiv, ali pa kot spovednik, če hočete. — Kot spovednik, — je odgovorila grofica s strtim glasom. — Odkrijem vam svoj greh, oče moj, preden vam povem, kako težko pokoro delam zanj. Menih je zrl na ta lepi obraz, ki je prebledel in na katerem so se nenadoma pokazali sledovi težkih duševnih muk. Z očetovskim glasom ji je priskočil na pomoč. — Odkrijte duhovniku svoje srce. draga hči. Bog je položil v moje roke zaklade svojega odpuščanja; On sam bo poslušal v svojem pokornem služabniku vašo spoved. — 2e toliko sem molila, a vse zaman, — Je dejala grofica. Z rokami si je zakrila solzne oči. — Nobena molitev ni zaman, — je ugovarjal menih. — To zdaj verjamem, ker vidhn, da vas je sama božja Previdnost privedla na mojo pot. Istočasno sta se ozrla na bližnje stole in sedla. Niti grofica niti menih nista pomislila na to, da bi preložila izpoved na jutrišnji dan. n. IZPOVE^ — Oče moj, je začela grofa** ~ čeprav ste tako ločeni od sveta, ste menda vendarle slišali govoriti o Valcorovi aferi. „ ,- — Seveda sem slišal. *°Sa bl ne bil razburil ta škandal ? — To je pač žalostno znamenje naših dni. Ureiuie Josip Zupančič /j Za .Narodno tiskarno* Fran Jaran // Za upravo in inseratni del lista Oton Christot // Vsi v Ljubl|an, [ Podaljiali smo zaradi veukega zanimanja občinstva za poslednji film velike umetnice Pola Negri: NOČ ODLOČITVE nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19. in 21. uri KINO UNION — tel. 23-21 i s prvo krasotico ISO M IRAN DO. Originalni zbcr donskib kozakov. velikega šlagerja —----------------- KINO MATICA, tel. 21-24 Ljubavna drama lepe Poljakinje in huzarskega oficirja. — Film se odigrava v vrtincu evropske žpljonaže. — Ob 16., 19. in 21. P£^**A IHIOTEIL IIM )P )E )B II AIL Nov« vodstvo Mestne hranilnice Konstituiranje novo izvoljenega upravnega in nadzornega odbora Maribor, 2G. junija Snoči je bila prva seja novoizvoljenega upravnega in nadzornega odbora Mestne hranilnice v Maribcru. Kakor znano, so inorale hranilnice prilagoditi svoje poslovanje novemu zakonu in pravilniku o hranilnicah. Mariborski mestni svet je glede na nova določila izvolil na svoji zadnji seji novo vodstvo Mestne hranilnice. Najstarejši član upravnega odbora mestni svetnik Sabotv je otvori] sejo, pozdravil nato vladnega zastopnika sreskega načelnika dr. Šiško, mestnega župana dr. Juva-na in vse novo izvolj« ne člane. Izrazil je zahvalo bivšim članom odbora Mestne hranilnice. Nato je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora mestni svetnik Franc Hrastelj. za podpredsednika pa prvi i mariborski slovenski župan ravnatelj Vik- tor Grčar, ki je vsa leta vneto sodeloval pri preosnovi Mestne hranilnice. Sledila je vol te v ožjega izvršilnega odbora za vodstvo poslov Mestne hranilnice. V ta odbor so bili poleg predsednika in podpredsednika izvoljeni še gg. dr. Lipold, Stabej in Sabotv. Nato je bilo konstituiranje zavo-dovega nadzornega odbora. Za predsednika je b:l izvoljen inž. TJrbanija, za podpredsednika pa upravnik pošte Maribor II Martin Šetinc. V upravnem odboru Mestne hranilnice so Hrastelj, zebot, Sabotv, dr. Lipoid, Jakob Lah, F. Bureš, V. Grčar, Anton Kovačič, inž. Dračar in J. Stabej. Pri slučajnostih so razpravljali o novi trgovski družbi za eksploatacijo rudnika Peklenica in so bili sprejeti v tem pogledu važni sklepi. Lepi uspehi naše mladine Telovadni dan tezenskih in pobreSkih sokolskih naraseajnikov Tezno. 26. junija Nar?.šča;ski odsek Sokolskega diuštva na Teznem je priredi] svoj telovadni dan. K -očelo\-anju je povabil tudi brate in se-srtre Sokola Maribor n na Pobrežiu. Na-raš'njriiki so tekmovali v peteroboju, ženski naraščaj pa v troboju. Izid tekmovanja, ki je poteklo v najlepšem redu, je pokazal naslednje uspehe telr^-ročih posameznikov: Moški naraščaj: 1. Bajec (Tezno) 2502. 2.Vertačnik (Tezno) 2364.1.8, sledijo: Er-nest Kcvačič (Tezno) 2069.07, Maroti (Te-z-io"* 1S79.30. Trpin (Pobrežje) 1767.62. Pulko (Potrežje), Crtalič (Pobrežje), Kovačič s Te zna, Seidier s Tezna. Kukovec s Pobrežja-, Miurdčak s Pobrežja. IJojčrnan s Pobrežja. Pliberšek in Koren s Tezna. Peroci a Pobrežja. in saherl s Tezna. 2©rt?ki naraščaj: 1. Zoharjeva s Pobrežja 148 to^k. 2. D. Betriani s Tezna s 122 tcčkaimi 3. Topolnikova s Pobrežja 100. nadalje M:kolie s Tezna. Cimfl s Tezna, Knišnik s Pobrežja, Tušak s Tezna, Lor-bek s Pobrežja. Lačen s Tezna, Betriani 8 TfTia. Reztek s Tezna in TJ1 s Pobrežja. V rxxsameznih pancgah so bili doseženi rezultati: Skok v višino 150 Bajec, Tezno, skok v daljino 538 Mamoti s Tezna, met diska 32.7 Vertačnik s Tezna. ženski naraščaj: met žoge s pentljo 2oharjeva s Pobrežja 31.10 m. skck v višino Soharje-va s Pobrežja in Betrianijeva s Tezna 130, tek 60 m Betriani (Tezno) 8.8. Razen tega sta postavili obe družini tudi balkansko štafeto. Zmagali so Tezenčani, prav taiko tudi v odbojki in sicer z rezultatom 2:0. Lep uspeh tekem je pokazal, da so te-zenski naraščajniki prevladovali, ženski naraščaj pa je skoraj v vseh panogah nekako izenačen. Jeseni bo ponovna tekma na sokol skem telovadišču na Pobrežju. Kakor vidimo, posvečajo naši sokolski delavci največ časa vzgoji krepkega naraščaja, ki pa kaže tudi sicer veliko vnemo za požrtvovalno pripravljenost ter sodelovanje. Tej nesebičnosti in goreči vnemi ustrezajo tudi lepi, vzpodbudni uspehi. Pri tekmi je bilo tudi več starejših bratov, tako da je bUo telovadišče 06 ranega jutra do poldneva kakor živahno mravljišče. Vrlim vaditeljem in tekmujoči mladini k lepim uspehom čestitamo z željo, da bi vztrajali na dosedanji poti. Zdravo! Vlomilci izropali trgovino na Pobrežja Izredno rafiniran način vloma — Skozi odprtino v zidn v notranjost trgovine — Škode okoli is do 20 tisoč din Maribor, 26. junija Odkar so oblastva razkrinkala in spravila na varno zloglasno vlomilsko in razbojniško druščino rokovnjača Alojzija Ro-gana, je bil v mariborski okolici mir. Vlomi so prenehali, ljudje, ki so si po zajetju Roganove tolpe oddahnili, so se zopet pomirili. Zdelo se je, da je za daljšo dobo nastopil popoln mir, združen z varnostjo pred raznimi vlomilskimi in tatinskimi tipi. Po večmesečnem presledku je sledil izredno drzen in pretkano izvršen vlom v trgovino g. Zamude na Pobrežju. G. Zamuda ima, kakor znano, lepo uspevajočo trgovino in gostilno. V sosedstvu poslopja, kjer se nahaja njegova trgovina, gradijo novo hišo. Pretkani zlikovci so iztuhtali rafiniran način vloma. Izkoristili so nedograjeno stavbo kot izhodišče za svoj drzen vlom. Nova stavba je namreč kar pri-zidana k poslopju s trgovino, tako da so vlomilci lahko v zatišju in, ne da bi jih kdo opazil, pričeli krusiti zid k trgovini. Napravili so večjo luknjo, skozi katero so se potem vtihotapili v notranjost trgovine. Tukaj so pustili za seboj pravo razdejanje. Pretaknili so vse kote in predale. Očividno so stikali predvsem za denarjem, ki so ga pa zaman iskali. Gosp. Zamuda spravlja namreč čez dan prejeti denar na poseben prostor, kar pa vlomilcem ni bilo znano, čeprav so morali biti, sodeč po nekaterih okoliščinah, precej dobro poučeni o hišnih razmerah, pač pa so trgovino skoraj povsem izropali. Odnesli so razne manufakturne predmete, posodo, večjo množino mila in tobaka, razen tega okoli 100 kg masti. Vse to so spravili skozi odprtino na prosto. Malo verjetno je, da bi bili ukradeno blago znosili na določeno mesto. Spričo velikih količin ukradenih predmetov je verjetnejše, da so imeli za novo, nedograjeno stavbo pripravljen voz, s katerim so blago odpeljali v neznano smer. Seveda bodo skušali vlomilci ukradeno blago najbrže vnovčitl. Zaradi tega se prebivalstvo opozarja, naj bo pri morebitnem ponujanju cenenih predmetov previdno. V primeru suma naj takoj obvesti bližnjo orožniško postajo. Skupne škode je 12 do 15 tisoč din. Orožniki so pričeli temeljito poizvedovati za pretkanimi zlikovci, ki pa bodo kmalu zajeti. Policijski daktiloskop je posnel prstne odtise in upajo, da bodo pri zasledovanju vlomilcev zelo koristili. Na Pobrežju že dolgo ne pomnijo tako velikega vloma. Prebivalstvo je precej vznemirjeno. Zelo verjetno je, da je na delu nova vlomilska in kriminalna druščina, ki bo skušala po razdelitvi plena in vnovčenju ukradenih predmetov avojo srečo tudi kje drugje. Z mesarskim nožem je poškodoval ženo Zaradi ženine prošnje pred malim kazenskim senatom za prizanesljivo sodbo je bil mož obsojen le na lO dni zapora Maribor, 26. junija Mali kazenski senat tukajšnjega okrožnega sodišča j^ razpravljal o zelo zanimivi zadevi, k iosvetljuje drobec družinskega življenja z našega podeželja v trenutkih neraspoloženja in hipne nevolje. Pri Duhovih v Meta vi pri Sv. Petru niže Maribora je bil 23. marec t. 1. zelo razburljiv dan. Ne razpoloženje je ustvarilo neko napetost med posestnikom Vinkom Duhom in njegovo ženo Marijo. Pikrim opazkam je sledila napetost, napetosti ostre besede, octrim besedam spopad, ki bi v primeru nesrečnega naključja lahko zahteval človeško žrtev. V trenutku živčne razdražen osti je Vinko Duh segel po me- sarskem nožu, s katerim je navalil ves besen na svojo ženo. Zamahnil je park rat proti njej in jo občutno poškodoval. Na njene klice na pomoč so prihiteli sosedje, ki se jim je posrečilo, da so razburjenega Vinka Duha pomirili. Ceprav so se razmere pri Duhovih zbolj-šale, se je moral Duh navzlic vsemu zagovarjati pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega soddščau Pri zasliševanju je Marija Duhova sodnike milo prosila, naj njenega moža prizanesljivo sodijo, saj mu je tudi ona vse odpustila, Na podlagi te njene prošnje je bil obtoženi Vinko Duh obsojen le na 20 dni strogega zapora. Mariborske iti okoliške novice — Meščani! vidov dan je vsa^o leto spominski dan naših junakov In borcev, ki so dali življenje za vero in domovino. V počastitev njihovega spomina bo mestna občina razobesila na svojih poslopjih že na predvečer državne zastave. Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. — Zupan dr. Juv-an. — Na Vidov dan bodo trgovine med službo božjo od 10. do 11. zaprte. Preko poldneva smejo biti odprte, pač pa bodo V soboto in nedeljo zaprte. — Nov grob. Umri je upokojeni kapetan pilot MilaD Zaklan, star 41 let. Pokojnik je bi) sin mariborskega gostilničarja Zaklana. 2a*j.1ocim svojcem naše globoko so-žalje. — Redni nabori za mesto Maribor bodo 5.. 6., 7. in 10 avgusta v Ganobrrnovi dvorani, vsakokrat ob sedmih zjutraj. — Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim svojcem ima v neodložljivih primerih in ▼ odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika v soboto 29. t. m dr. Ivan Turin, Maribor, Linhartova ulica* 12. v nedeljo 30. t. m pa dr. Alfonz \Yankmuller. Frančiškanska ulica 8-IIL — Pregled uniforme in vojne opreme rezervnih častnikov bo °. in 10. avgusta ob 10 v Gambrinovi dvorani. Vsi v Mariboru bivajoči rezervni častnik: in vojaški uradniki se morajo osebno javiti predsedniku naborne komisije. Pregledana bo uniforma, ki so jo dobili rez. oficirji od države, in pa vojna oprema, ki si jo morajo nabaviti sami po spisku, ki so ga prejeli. Rez. oficirji, ki pripadajo po pristojnosti mariborskemu vojnemu okrožja, pridejo k pregledu uniforme z uniformo m vojno opremo 9. avgusta, rez. oficirji in voj. uradniki ostalih vojnih okrožij pa 10 avgusta. — Diplomirani so bili na pravni fakultet: univerze v Ljubljani gg. Bogaan Drnoviek iz Sevnice, Avgust Plajh lz Jesenic in Majnhard Veberič iz Maribora, čestitamo: — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi IS tel. 27—01, ter K6-nigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — Drzen vlomilec se je ponoči oglasil v pisarni carinskega posieunika Maksa Samca na Zrinjskega trgu. Prebrskal je vse pre:ale in našel drobiža za okoli 500 din, v blagajni pa ni bilo denarja, ker ga je lastnik zvečer spravil na varnejši kraj. Odnesel pa je vlomilec večjo zbirko znamk, tako da ima okradeni več tisoč dinarjev škode. Policijski daktiloskop je posnel prstne odtise, ki jih je vlomilec pustil na nekaterih predmetih v pisarni. — Specialist za medeninaste kljuke. Poročali smo že o tatvinah medeninastih kljuk, ki so izginjale iz vrat mariborskih hiš. Včeraj je policija prijela nekega fanta, ki je prodajal večjo količino medeninastih kljuk v neki mariborski trgovini. Lastnik trgovine je opozoril policijo na prodajalca, ki se je specializiral na tatvine hišnih kljuk. — O tem in onem. V mestnem parku bo drevi ob pol 21. koncert vojaške godbe. Vodil ga bo kapelnik kapetan Jiranek. — 12 Mariborčanov je bilo kaznovanih, ker so se prekršili zoper določbe protidraginj-ske uredbe. — Na Ruški cesti so našli denarnico, ki jo dobi lastnik na policiji. — V Cankarjevi ulici so našli kolo znamke »Kosrnos« z evi i. štev. 2—130130. Lastnik naj se zglasi na policiji. — Namestu venca na grob s. Jakijevi je daroval Sokol Maribor III 150 din za revno krčevinsko deco. — Pri Sv. Benediktu v Slov. goricah se je skoro pripetila usodna prometna nesreča. Hrasteljev tovorni avlo je zdrknil v jarek. Pri tem se je zelo poškodoval, ni pa bilo k sreči nobenih človeških žrtev. — Tezenskc novice. Ugledni in splošno priljubljeni pekovski mojster in posestnik g. Vinko čelan se je srečal z Abrahamom. G. Čelan si je na Teznem zaradi svoje značajnosti in podjetnosti pridobil splošen ugled v vseh slojih prebivalstva. Marljivo deluje v naprednih vrstah in pridno po-seča pevske vaje pri zboru pekov. G. Hin-ko Celan je bil ob prevratu 1. 1918 med prvimi, ki se je odzval pozivu generala Maistra. Mnogim prijateljem in znancem, ki mu ob tej priliki Izražajo najlepše čestitke z željo, da bi ostal še naprej tako veder in čil, kakor doslej, se pridružuje tudi uredništvo, saj je slavijenec zvest naročnik našega dnevnika. 2elimo mu iskreno, da bi z isto mladostnostjo in prožnostjo, ki ga odlikuje ob 501etnici, naložil na svoja ramena tudi nadaljnje »križe«. — Otvoritev nove p°što in telefona v Polenšaku. s 1. julijem bo pričela poslovati nova razredna državna pošta in telefon v Polenšaku. Okoliš nove pošte tvorijo kraji: Polenšak z zaselki Gotušak in Kamenšak, Bratislavci z zaselki Osluševci, Kogel in Zasadi, Brezovci, Lasigovci, Polanci, Prerad, Slomi z zaselkom Strmec, ki se izločijo iz okoliša pošte Moškanjci in Hlaponci, ki se izloči iz okoliša pošte Juršinci. Nova pošta bo vsak dan v zvezi s pošto Moškanjci. Krajevni dostavni okoliš tvorijo hišne Številke 3449 in 53 kraja Polenšak ter hišne številke 35—39 in 41— 43 kraja Polanci. V širšem dostavnem okolišu pošte bo dostavljal selski pismonoša po krajih: Hlaponci, Kamenšak. Gotušak, Zasadi, Bratislavci, (I. okraj) ob ponedeljkih, sredah in petkih; Polanci, Lasigovci, Prerad, Brezovci, Strmec, Slomi (II. okraj) pa ob torkih, četrtkih in sobotah. — Vreme. Tezenska vremenska postaja napoveduje za mariborski okoliš spremenljivo, oblačno vetrovno in stalno vreme. Toplota se ne bo mnogo spremenila. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila 22 C, davi miriimalna pa 11.5 C. šolstvo Višji tečajni izpiti na I. realni gimnaziji v Mariboru so bili pod predsedstvom inšpektorja ministrstva za p ros v eto g. Janka Leskovška. Zrelost je bila priznana 55 pripravnikom In 29 pripravnicam. Med temi je odličnih 8, prav dobrih 39. Ustnega izpita je bilo oproščenih 11 kandidatov in kandidatinj. Za tri mesece je odklonjenih 16, za eno leto pa 5. V 8.c so bili oproščeni ustnega izpita Dušan Cotič, Bojan Pavčnik, Bogomir Podlesnik in Ljubomira Laharnar. Ustni izpit so napravili: Attems Emil, Bajec Otokar, Brglez Franc Cichy Pavel, Glensek Edvard, Rudolf Fischbach. Vladimir Haller, Miran Hojnik, Moj mir Jankovlč, Pavel Jagodic, Erik Kokal, Milovan Krajne, Albert Kropej, Anton Ledi-nek, Dušan Makarovič. Ladislav Mlakar, Boris Ogrizek, Karel Pistotnik, Anton Pogorele, Mirko Soštarič, Oskar Verdnik, Oskar Vezjak, Ivana Kurent, Olimpija Cotič, Larolbia Hrovat, Pavla Letonja, Ljuba Založnik in Ignac Attems (priv.) — Na vseh mariborskih osnovnih šolah bo v ponedeljek 1. julija od 8. do 11. vpisovanje novincev, ki naj pridejo v spremstvu odraslih, da predlože zanje domovnico, krstne liste in potrdila o cepljen ju koz. Izpred sodišča Murska Sobota, 26. junija Fantje iz Stare vasi so bili že mnogo let v sporu s fanti iz Hrast j a. Kadarkoli je nanesla prilika, so med seboj Obračunali z manjšimi in večjimi praskami. V jeseni preteklega leta je bila borba med njimi tako vroča, da je zahtevala človeško žrtev. Bilo je na tomboli v Bučečovcih. Takrat so fantje iz Stare vasi napadli fante iz Hrastja s koli ter jih pognali v beg. Med njimi je nekoliko zaostajal Jože Jerič. Prišel je v roke Staršencem, ki so ga m koli premlatili! čeprav jih je prosil, naj DRŽAVNO PRVENSTVO V SABLJANJU se vrši v soboto in nedeljo 29. do 30. junija v dvorani Trgovskega doma. Tekmovanja so ves dan. Vstop prost. ga puste pri miru. Ko so mu jih dovolj naložili, so še skakali po njem. Pustili so ga šele, ko je bil Že ves v krvi. Jerič je zaradi poškodb v soboški bolnišnici kmalu nato umrl. Junaki pretepa iz Stare vasi, ki jih je 13, so se pred kratkim morali zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Murski Soboti. Priznali so, da so tepli Jeriča, trdili pa so, da so bili napadeni. Sodišče je tri oprostilo, vsi ostali pa so bili obsojeni v strogi zapor od 2 let do 3 let in 6 mesecev. Obsojenci so se proti kazni pritožili. Iz Litstetnera Konec birme. V preteklem tednu smo ob lepem vremenu imeli birmo v Križevcth, Ljutomeru. Veržeju, Mali Nedelji, Kapeli in Gornji Radgoni. Prihodnja birma bo zopet po šestih letih. Letošnja ozimina je zelo lepa. žito kljub nevihtam ni poleglo ter je dobro ocvelo. Tudi pšenica in žito sta zelo lepa in se pričakuje, če bo tudi dalje šlo vse po sreči, da bo letošnji pridelek žita lep in obilen. Tudi plevela ni mnogo med žitom. Prihodnji teden se bo pričela žetev ječmena. Ali so čebelarji letos res zadovoljni? Neki lajik, ki se ne razume na čebele, je nekje trdil, kako dobra je bila letošnja pomlad z akacijo vred za naše čebelarje. Ta vest je seveda razburila naše čebelarje, ki po večini pitajo čebele ali s starimi zalogami medu ali pa z denaturiranim sladkorjem. En čebelar še niso vsi, lega ene vasi pa še ni vse Mursko polje. Ze dolgo let ni tako trda predla našim čebelarjem, kakor v letošnji deževni pomladi. Saj je bil stalno dež. kje naj bi torej mogle čebele nabrati medu? čebelarji pravimo k takim vestem: Le čevlje sodi naj kopitar! Sedaj imamo za čebele res krasno vreme, ali kaj pomaga, ko pa nič več ne cvete, kar bi medilo. Čebelarji lahko dokažemo, da nam letos medu ni dala češnja, niti drugo sadno drevje, niti akacija. Akacija je dala komaj zasilno hrano do ajde, v največ kraiih pa Se tega ne. Nabili so jih. Ko so se bratje A m broševi iz Strigove mudili v Vučkovskih Toplicah, so se na povratku v neki gostilni nekoliko krepčali. Cez nekaj časa so poklicali neznanci ene^a izmed bratov iz gostilne ter ga neusmiljeno pretepli. Nič bolje se ni godilo ostalima bratoma, ki sta bila še bolj pretepena. Hudo poškodovane brate so sprejeli dobri ljudje v oskrbo, dokler niso domači poslali ponje voznika, ki je odpeljal dva v bolnišnico v Murski Soboti. Iz Celfa —c V starokatoliški kapeli bo na Vidov dan maša zadušnica ob pol 9. dopoldne. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v soboto 29. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti, v nedeljo 30. t- m. pa zdravnik dr. Drago Hočevar v Kolenčevi ulici. —c Upokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se sestane v četrtek 4. julija ob 16.17 v gostilni pri Robleku v Žalcu. V primeru zadostne udeležbe bo tov. Vrečer govoril o kulturni zgodovini trga Žalca. —c Na državni šoli v Laškem bo na Vidov dan in v soboto 29. t. m. razstava ženskih ročnih del, med katerimi bodo tudi volneni izdelki za vojake. —c 17. nacionalni amaterski šahovski turnir Jugoslavije se bo pričel 11. avgusta v Celju in bo trajal okrog 20 dni. Organiziral ga bo Celjski šahovski klub ob svoji 201etnici. —c Modernizacija Mariborske ceste in hodnika za pešce. Gradbeno ministrstvo je odobrilo tlakovanje Mariborske ceste od Golmajerjeve hiše v Gaberju do Ceste na pokopališče na Sp. Hudinji. Proračun znaša 1,266.000 din. K stroškom bi prispevala tvrdka Westen 500 000 din, ostali znesek pa bi krila državna uprava. Mestna občina pa zahteva, da uredi državna uprava tudi začetek Mariborske ceste od rudarske šole do Golmajerjeve hiše. S tem bi se proračun zvišal na 1,880.000 din Cesto naj bi tlakovali z granitnimi kockami in stike med kockami zalili z asfaltom. Taka modernizacija te najbolj frekventirane celjske ceste je nujno potrebna in sicer v vse i dolžini od rudarske šole do Ceste na pokopališče. Z za litjem stikov z asfaltom bi bilo omogočeno očuvanje kock in onemogočeno nabiranje piahu v stikih med granitnimi kockami. Mestna občina bo v vsej tej zadevi intervenirala pri banski upravi Betoniranje hodnika za pešce ob Mariborski cesti od rudarske šole do Kovinarske ulice bo stalo okrog 600.000 din in ga bo izvršila mestna občina. Ker ima občina sedaj na razpolago samo 250.000 din bo betonirala hodnik v širini 3 m od rudarske šole dalje proti Gaberju in zaenkrat modernizirala polovico hodnika na desni strani ceste, stroške za betoniranje druge polovice hodnika pa bo krila v prihodnjih dveh občinskih proračunih. Gradnja hodnika za pešce na levi strani Mariborske ceste pa zaenkrat še ni potrebna. Kanalizacijo Mariborske ceste bo izvršila mestna občina. Stroške v znesku 350.409 din bo krila z najetjem kratkoročnega posojila, ki bo plačljivo v dveh letih. —c Tlakovanje Vodnikove ulice. Mestna občina je razpisala oddajo gradbenih in tlakovalnih in asfaltnih del in dobav za tlakovanje cestišča in za napravo hodnikov v Vodnikovi ulici. Ponudbe jc treba vložiti do 20. julija v vložišču mestnega poglavarstva Letos bodo tlakovali Vodnikovo ulico od Kralja Petra ceste do Gleda li.ske ulice —c Regulacija Koprivnice. \Ta snočnji seji mestnega sveta ie prejel gradbeni odbor pooblastilo, da izvrši vse potrebno za nadaljevanje regulacije potoka Koprivnice v tretjem delu. —c Za vzdrževanje in ureditev ceste Celje—apnenik—Pristava mora odslej skrbeti rudarska združba »Bohemia«. ki uporablja to cesto v največji meri za prevažanje premega iz svojega rudnika. Občina je pripravljena prispevati 25 kubičnih metrov posipnega materiala, a lahko vsak čas spremeni pnspevno razmerje —c Nekriti mestni izdatki. Mestni svet je na snočnji seji določil kritje primanjkljaja za parno in kadno kopališče v Delavskem domu v znesku 36.°80 din. za od-važanje snega z mestnih ulic v znesku 34 tisoč 931.50 din in za izdatke za izredna dela v znesku 348.080 din —c Prodaja stavbnih parcel Mestna občina bo prodala magistratnemu direktorju g Ivu Sobica in zobozdravniku g dr. Stanetu Vrhovcu po eno stavbno parcelo, poštni uradnici gdč Mihaeli Morvatovi pa dve stavbni parceli pri Mestnem zavetišču na Sp. Lanovžu. —t Izdelavo gospodarskega načrta za mestne gozdove je občina oddala dvema in-ženjerjema. Stroški znašajo 16.400 din. —c Svečano razsvetlja\'o Mari Unega kipa na Glavnem trgu bo ob slavnostnih prilikah oskrbelo Olepševalne in tujskopro-metno društvo v Celju. Zadevni stroški bodo znašali okrog 7000 din —c Mostiček čez Pečovnico in propust pri železnišk. čuvajnici v Zagradu bo zgradila mestna občina. Proračun zi asa 7784 din. —c Na železniškem prelazu na državni cesti v Medlogu kjer ce je pred leti zgodila znana avtobusna katastrofa in kjer je bilo že mnogo drugih težkih prometnih nesreč, je že davno potrebna namestitev železniških zapornic Mestna občina bo v tem pogledu intervenirala pn železniški upravi. —c Novo stanovanjsko hiše gradi lesni trgovec g. Štefan Borlak v Razlagovi ulici. Mestni svet je odobril gradnjo trinad-stropnega poslopja. —c Izdelavo načrta za moderno kanalizacijo Celja je občina odložila, dokler ne bo izdelan regulacijski načrt za mesto Ce-Ijc —c Podaljšanje Samostanske ulice. Kakor znano namerava SUZOR zgraditi prizidek ob poslopju ekspoziture OUZD v Vodnikovi ulici. Mestni svet je odobril podaljšanje Samostanske ulice mimo bodočega prizidka do Vodnikove ulict Podaljšek bo širok 10 m in bo lahko zgrajen tudi v obliki pasaže. —c Nesreča. Pri delu v rudniku je v torek jamski voziček stisnil 191etnega rudarja Vincenca Fiihrerja iz Rogaške Slatine in mu hudo poškodoval desno nogo v gležnju. Fiihrerja so oddali v celjsko bolnico. —c V celjski bolnici je umrl v torek 20-letni sin posestnice Štefan Gologranc iz Šoštanja. V Liscah 45 pri Celju je umrla v ponedeljek 771etna preužitkarica Ana Sko-bernetova. Neizprosna usoda nam je danes iztrgala našega dobrega soproga, očeta, sina, brata in svaka, gospoda univ. prof. dr. Josa Jurkoviča dekana pravne fakultete Univerze kralja Aleksandra v Ljubljani Pokojnikov pogreb bo v soboto, dne 29. t. m. ob 16. ari iz hiše žalosti v Fugnerjevi ulici 15 na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo z« tiho sožalje. LJUBLJANA — ČOLNARJI, dne 27. junija 1940. Soproga MARIJA • dnom JOZETOM in ootali sorodniki »SLOVENSKI NAROD«. četrtek. 2T. junija 1040. mm. 1 45 Prizori iz sedanje vojne Ameriški bombniki, kakršne dobavljajo Zedinjene države Angliji Nemško letalo nad Orknevskimi otoki Nemška motorizirana patrola na poti skozi zapuščeno vas med ofenzivo v severni Franciji PRINAŠAM VAM MLADOST IN LEPOTO! ZItgM%0^^ enkrat ^E&ffl""' samo Mladostne poteze niso xlvisne od Vaše starosti, ampak od negovanja Vaše kože. Poskusite vsaj NIVEO! Zakaj NIVEA vsebuje EUCERIT. ki daje Vaši koži zdravje, a samo zdrava Koža lahko izraža mladostne in sveže poteze. NIVEA CREME ZAHVALA Vsem, ki so nam ob težki izgubi naše ljubljene mame, stare mame, tašče in tete, gospe DEISINGER FRANJE izrazili svoje sožalje. vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti in vsem darovalcem vencev in cvetja, se iskreno zahvaljujemo. Maša zadušnica bo darovana v frančiškanski cerkvi v petek, dne 5. julija 1940. ob pol 7. uri. ŽALUJOČI OSTALI Mož s polno bisago grehov Aretirali so ga po neuspelem vlomu v cerkveno puščico Litija, 25. junija V litijskih sodnih zaporih so imeli nekaj dni v gosteh Franja Lukmana, doma iz Krizevcev pri Osijeku. Ko je bil v preiskavi zaradi deliktov, ki jih je zagrešil v naši dolini, so prišla poročila, da ga iščejo tudi zaradi grehov, ki jih je zagrešil drugje. Zato so ga odpeljali včeraj v ljubljanske sodne zapore, kjer bo sojen zaradi raznih prestopkov in tatvin. Lukmana so ujeli litijski orožniki potem, ko je poizkušal vlomiti v cerkveno puščico v naši žnpni cerkvi. Ko je cerkovnik g. Jug prišel čez dan po opravkih v cerkev, je opazil, da se zadržuje pri kipu Matere Božje tuj človek. Sprva je bil prepričan, da je prišel iskat tjakaj le duševne tolažbe, ko pa si ga je ogledal natančneje, je opazil, da ima nepoštene namene in da se peča s puščico, ki je tamkaj nameščena. Pristopil je bliže in je neznanca trdo prijel, tujec pa se je izgovarjal hrvaško, da je veren človek, ki je prišel v cerkev le molit. Ko je opazil, da je vlomil v puščico, ga je skušal cerkovnik pridržati in oddati orožnikom, vlomilec pa se mu je izpulil in je pobegnil v hrib Sitarjevec, ki se dviga strmo nad litijsko cerkvijo in vsem trgom. Cerkovnik Jug je odhitel na orožniško postajo in je prijavil vlom komandirju g. Baumkirch-nerju, kl je odhitel s patrolo za vlomilcem. Preiskali so dobršen del hriba, za tujcem pa ni bilo sledu. Našli so ga šele čez čas, ko je ležal skrit v grmovju in je bil že trdno prepričan, da ga v odročnem skrivališču ne bodo iskali. Moža so takoj aretirali in odvedli na zasliševanje, kjer pa je še vedno vlom tajil in trdil, da se rad zateče v cerkev, kadar ima le trenutek časa. Izjavljal je, da je pobožen že od mladih nog. Seveda mu ni vse njegovo izvijanje prav nič pomagalo, poškodbe na puščici so ga izdajale za cerkvenega vlomilca. Moža so pridržali v zaporu in začeli nadaljnje poizvedbe. Izkazalo se je, da je mož poizkušal svojo vlomilsko srečo tudi drugod. Tako so ga našli pred dnevi pri g. Rozmanitu, ko se je priklatil v zgornje nadstropje. Domačim se je skušal skriti v podstrešje. Pohiteli so za njim in ko so ga izvlekli iz skrivališča, se je izgovarjal, da išče svojega prijatelja po imenu 2um-ra, ki mu je pisal, da stanuje v isti hiši kakor g. Rozmanit. Tu ni prišel do nobenega plena in mu je obisk izpodletel tako kakor v cerkvi, pač pa je prijavila zdaj ga. Poljšakova iz Gradca pri Litiji, da se ji je vtihotapil Lukman v stanovanje in ji odnesel iz omare zavitek s prihranki. Večino denarja je medtem, ko se je potikal po Gradcu in Litiji, že zapravil. Le nekaj kovačev so še našli pri njem. Večjo srečo je imel 'dolgoprsti popotnik tudi pri Zak-ljevih v Gradcu. Domači so odšli na sosedno njivo in niso zaklenili veznih vrat, ker so bili trdno prepričani, da se kmalu vrnejo in da ne bo medtem nikogar v hišo. Prav v tem času pa je prišel tjakaj Lukman in je našel odprto hišo. Začel je stikati po omarah in skrinjah. Nabral si je zavitek obleke in perila, iztaknil pa je tudi nekaj denarja. Z zavitkom v rokah je nato smuknil iz hiše. Značilno je, da ga je eden izmed sosedov opazil, ko je stopil v hišo in tudi potem, ko se je vračal že z zavitkom pod pazduho iz hiše, bil pa je prepričan, da so mu sosedni naložili zavoj stare obleke. Ko so ujeli v Sitarjevcu cerkvenega vlomilca, je prišla na dan tudi tatvina pri Zakljevih. Po prijavah, ki jih je dobilo sedaj naše sodišče, je Lukman znan tudi kot žepar in ga iščejo mnoge orožniške postaje. Njegov kazenski list je že precej popisan. Zdaj mu bodo dodali na ljubljanskem okrožnem sodišču, kjer ga bodo sodili zaradi grehov v naši dolini, še nekaj novih pripomb. Naši orožniki zaslužijo pohvalo, ker so izsledili nevarnega ptička, ki bi lahko napravil v naši dolini še precej več škode. Iz Zagorja — Zlato poroko sta preteklo nedeljo na tihem praznovala g. Valentin Grčar in njegova zvesta družica Antonija iz topliške kolonije »Na griču«. Rojen 1. 1861 v žicah v župniji Rove pri Kamniku kot sin kočarja z mnogoštevilno družino je po do-služeni vojaščini naš jubilant dobil mesto rudarja pri našem ručniku. Ves svoj prosti čas je porabil za izobrazno in sta mu poleg tega njegova poštenost in vztrajnost pripomogla do pazniškega mesta. Pred petdesetimi leti si je našel zvesto in ljubeznivo družico, s katero sta imela šest otrok; dva sta padla v vcdni, dva podlegla bolezni, ki sta si jo nakopala v rovih. Martina je poročena, sin Franc pa živi v Kra- gujevcu v ugodni pftrlfl So je prišel naš jubilant nekoliko v leta, je postal lovski čuvaj v revirjih TPD, saj ga nI minila ljubezen do puške in lova od mladih nog. Oba sta se trdna, napredna človeka, zgovorna in vedra. Vesela sta življenja, saj je oba družila resnična ljubezen, ki jima še danes na pragu visoke starosti ozarja jesen življenja. Naj jima bo dodeljenih še mnogo tako vedrih let. Obema k redkemu jubileju prav iskreno čestitamo. Na mnoga leta! — Izlet na morje je pod nadzorstvom učiteljstva napravil osmi oddelek zagorske ljudske šole. V štirih dneh, kolikor so se mudili pri morju so si ogledali Bakar, Crikvenico in Sušak ter seveda vse zanimivosti, kolikor jih nudi tamošnja pokrajina. Da je bil omogočen izlet 23 učencem in učenkam, ki letos zapuščajo zavod gre zasluga smotrni organizaciji podjnladka JS. Vsi podmladkarji šole, od najnižjega do najvišjega razreda plačujejo v izletniški fond, ki pa je na razpolago vedno samo najvišjemu razredu. Tako pridejo sča-som na vrsto povečini vsi pri ..ni učenci in učenke, ki dosežejo osmi oddelek, pa je razumljivo, da predstavlja prav tak izlet precejšnjo vzpodbudo k pridnosti. Sokolsko streljanje je oživelo. Streljata članstvo in naraščaj na strelišču pod Malim vrhom. Prihodnje streljanje bo na praznik V soboto, začetek ob 14. Opozarjamo občinstvo, naj se v tem času ne zadržuje v označenem nevarnem pasu ter se pokorava tamkaj postavljeni varnostni straži. — Zanimiva nogometna teKma. Podjetnemu SK Svobodi se je posrečilo piidobiti za gostovanje del ligaškega moštva SK Ljubljane. Tekma bo na praznik sv. Petra in Pavla ob 16. na loškem igrišču, v pied-tekmi z začetkom ob pol 15. pa se bosta pomerili drugi garnituri SK Svobode in SK Amaterja iz Trbovelj. — Nabori' bo-o v soboto in nedeljo. 29. in 30. t. m. v Sckolskem domu. Opozarjamo prizadete na podrobnejšo objavo na občinski deski, posebej rezervne oficirje, za katere je določen pregled opreme v nedeljo ob 11. — Termalno kopališče v Medlji-Izlakala je kljub muhastemu vremenu nenavadno oživelo in priporočamo izletnikom, da pridružijo svojim izletom tudi okrepčujoco kopel v medijskih toplicah. Postani In ostani član Vodnikove družbe! MALI OGLASI Bes?da 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda din 1.— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din FIŽOL! od din 3.50 dalje. Sever & Komp., Ljubljana 1614 Poslužite se malih oglasov v »Slov. Narodu« Id so najcenejši! POHIŠTVO vsakovrstne stole, politiram oprave in vsa popravila najceneje: Josip Zorman, Breg 14. 1622 Izvrstna MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v M£DARNI Ljubljana, židovska ulica 6 ~ ČEVLJI Damske sandalete I.a od 100 din dalje; moški potčevlji, Šivani, od 130 din dalje. Najmodernejši vzorci. Izredno ugoden aakup. »EDO« čevlji, Vošnja-kova 2 (Gosposvetska 12) 1620 MALENO VEG naraven, kg din 17.—, nudi HOMAN, Sv. Petra c. 81 Humu ENO , vE;?'i,tvnE W PETINAM KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah Jos. EBERLE LJUBLJANA — Tvrševa 2 (palača hotela »Slon«) Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STARINSKE PREDMETE vsakovrstne, preproge, pohištvo, porcelan, slike in umetniške slike kupujem in prodajam. Demšar, Ljubljana, Kolodvorska ul. 30. 31. L. M©UK Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din Strojepisni pouk (za časa počitnic) Večerni tečaji, oddelki od do 8. in od \z &- do 9. ure zvečer za začetnike m izvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se prič no 2. julija, šolnina najnižja. Največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov učni zavod. Domobranska c 15. tel. 48-43. 1591 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din STASA! Sem še vedno nejevoljen, ker me nisi poklicala dol. Ne verjamem, da je bilo nemogoče. Hvala za včerajšnje pismo. Po prvem na svidenje. Tisoč poljubov. 1621 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din LEPO SOBO prazno, s posebnim vhodom — oddam v sredini mesta Naslov v upravi »Slov. Naroda . 1622 NARODNA ISKAPNA L3USL3ANA IZVRŠUJ h \TSB VRSTE T!SKfWtS Najboljši vodnik po radijskem svetu je „NAŠ VAL Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega in televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smežnice. Izhaja vsak petek in je tudi lepo ilustriran! UPRAVA: Ljubljana — Knaijeva ulica 5. Oaniel Lesaear člrinka i 125 liubezni Bsaiaa — Žalitve, klevete, progon iz starega bivališča, slovo od mojih bratov, vse to je bilo mnogo težje, kakor bo življenje v pustih krajih, čeprav me čakajo telesne muke. Sicer se mi pa menda trpljenja ni treba bati. Narodi, med katere sem namenjen, so boječi in mirni, razen redkih izjem. — Kje pa prebivajo ti narodi ? — V veliki amazonski Selvi ... To so največji in najmanj raziskani pragozdovi sveta. Razprostirajo se na ozemlju, večjem od Evrope in manj raziskanem od srca Afrike. Zakladi črne zemlje se niso še odprli radovednim očem sveta. Pri besedah »amazonska Selva« se je grofica de Ferneuse zdrznila. Poznala je ta skrivnostni kraj neraziskanih južnoameriških pragozdov, ker je proučevala njihovo lego na zemljevidih ter čitala poročila o redkih ekspedi-cijah, ki so se bile napotile v njihovo naročje. Morda je poznala ta kraj tudi iz drugih razlogov, morda je njena domišljija včasih poskusila zamisliti se v te težko dostopne mračne pragozdove, kjer kraljujejo divje zveri in kjer je vegetacija tako gosta, da ni mogoče prodreti skozi njo. Toda druge misli so bile vznemirile grofico de Ferneuse, da je kar prebledela. Ko je bil obed končan, so se ustavile njene oči na meniški kuti in nehote je stopila za menihom, kakor da jo vabi za njim neko čudno znamenje. Menih je odšel na krov nad kajuto. — Oprostite, oče, — je dejala grofica, ko je pristopila k njemu. — Gospa... Priklonil se je, ne da bi ga njen prihod presenetil. 2e prej je opazoval to žensko in slutil je, da jo nekaj muči. Poznal je dobro ljudi in njihovo življenje. Tako je brž zaslutil tajno neznankine duše. — Oče moj, morda prihajam ob nepravem času... Odkimal je z glavo. —___toda dejali ste za mizo, da ste namenjeni v Selvo... — Da, gospa grofica — — Ali vas smem vprašati, po kateri poti nameravate priti tja? Od katere strani nameravate kreniti v pragozdove? — Iz Bolivije. — O, je vzkliknila dama z drhtečim glasom. — To je torej volja neba samega. Toda___ hotela sem reči___ najino srečanje je zame prava milost Previdnosti. — In tudi zame bo, gospa, če vam bom mogel kot kristjan pomagati. — Neprecenljivo uslugo mi lahko storite, častiti oče. — Je-li mogoče? — Tudi jaz sem namenjena v Bolivijo. Tudi jaz bi rada v amazonski pragozd. Presenečenje je menihu zaprlo sapo. Kakšno čudno naključje je moglo napotiti to damo iz najboljše francoske družbe tako daleč, kaj jo je moglo navdati s pogumom, da se je odločila za tako nevarno pustolovščino in to celo brez spremljevalca? Menihov molk je zbudil v grofici domnevo, da ni prav razumel njenih besed, zato je brž pripomnila: — O, nimam namena prositi vas, da bi me na tem potovanju spremljali. Morda bi lahko do La Paza izkoristila vaše izkušnje, vaše znanje španskega jezika in vašo praktičnost, ne da bi bila zato indiskretna. Toda to ni važno. Velika dobrota, ki jo pričakujem od vaše krščanske dobrodelnosti, bi se po mojem mnenju ujemala z vašim poslanstvom. Menih je postal radoveden in prigovarjal je grofici, naj mu pojasni svoje besede. — To je dolga zgodba, — je zašepetala grofica oklevajoče. — Če ni potrebno, da zvem to zgodbo, ne mislite, gospa, da bi jo rad vedel, preden bi vam pomagal. V nasprotnem primeru bom poslušal vašo zgodbo kot zaupnik, skromen in zanesljiv, ali pa kot spovednik, če hočete. — Kot spovednik, — je odgovorila grofica s strtim glasom. — Odkrijem vam svoj greh, oče mo\ preden vam povem, kako težko pokoro delam zanj. Menih je zrl na ta lepi obraz, ki je prebledel in na katerem so se nenadoma pokazali sledovi težkih duševnih muk. Z očetovskim glasom ji je priskočil na pomoč. — Odkrijte duhovniku svoje srce, dra^a hči. Bog je položil v moje roke zaklade svojega odpuščanja, On sam bo poslušal v svojem pokornem služabniku vašo spoved. — 2e toliko sem molila, a vse zaman, — je dejala grofica. Z rokami si je zakrila solzne oči. — Nobena molitev ni zaman, — 3e ugovarjal menih. — To zdaj verjamem, ker vidim, da vas je sama božja Previdnost privedla na moj0 pot. Istočasno sta se ozrla na bliž-n1« stole in sedla. Niti grofica niti menih nista pomislila na to, da bi preložila izpoved na jutrišnji dan. n. IZPOVE** — Oče moj, je začela grofica —- čeprav ste tako ločeni od sveta, ste menda vendarle slišali govoriti o Valcorovi aferi. ,. — Seveda sem slišal- ^oga bi ne bil razburil ta škandal ? — To je pač žalostno znamenje naših dni. Jreiine Josip Zupančič U Za „Narodno tiskarno* Fran Jcran // Za upravo in ime rat ni del listo Oton Christot // Vsi v Ljubl|Crfu