TRST, petek 23. avgusta 1957
Leto XIII . Št. 200 (3735)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 25 lir
Tel. 94.638, 93-808, 37.338
Poštnina plačana v gotovini
Khaled El Azem: Zahod naj nikar ne sili Sirije da bi morala iti čez mejo politične nevtralnosti
Sirski odgovor na Eisenhou/erjeve izjave - Predsednik Klaser je prispel v Aleksandrijo in bo danes imel razgovor s Kiiatlvjem - Poleg iraškega kralja je sedaj v Turčiji tudi jordanski kralj - Sirski vojaški ataše v Himu Husein se kljub prvotnemu zatrjevanju skoraj gotovo ne bo vrnil v domovino
22. — Sirski minister za informacije Šalih AKil je danes v komentarju včerajšnje Eisenhowerje-® tlskovne konference dejal, da skuša imperializem ustvariti povod za nadaljevanje pritiska na Sirijo, da tu se ta uklonila njegovim željam ter sprejela taka avezništva kot jih ustvarja n. pr. Eisenhowerjeva
uoktrma. Toda Sirija se bo----------------------
urzala svoje politike, je dejal minister. Ta politika ne uo zadovoljila imperializma, ker mu ne bo dala nobene Priložnosti, da bi okrepila Pes, ki obkroža SZ in ki se Pričenja pri Pakistanu in se končuje v arabski Sever-hi Afriki.
Neka uradna sirska izjava trdi, da bi tudi najmanjša tuja intervencija v Siriji Povečala mednarodno napetost in bi pomenila grožnjo a tretjo svetovno vojno. Imperialistične velesile spet kršijo mednarodni zaklon in listino OZN, pravi nadalje ta “/vaja, ko najavljajo, da bodo razpravljale o notranjem položaju Sirije. Te države ni-o1®!0 ,za to nikake pravice.
Klicujejo se na te pravice sVa na osnovi svojih letal-kih in. ptomorstaih oporišč ter Posesti atomiških, in vodikovih oomb. Zdi se, da se imperia-isticne velesile niso naučile Prave lekcije iz zgodovine,
Java * na koncu omenjena iz"
, Državni minister ter o-rambni minister Khaled El j.??? Je imel intervju z ame-iskimi novinarji. Med dru-®llri je izjavil, da je novost v zunanji politiki Sirije v eejem razumevanju med S'i-■lo -in SZ. Rekel je, da se .j/1!3 nahaja na robu poli-ene nevtralnosti ter dejal, raJ Zahod nikar ne prisili Siti!?6’ da b* morala iti preko meje. Povedal je tudi, da te med svojim obiskom v SZ euradno povabil sovjetske oditelje, naj obiščejo Sirijo, strdil je, da Američani m .imperialistične velesile vražijo Sirijo in jo hočejo spraviti ubogo in slabotno,
Jih j? tako prisilili, da bi Prosila za pomoč in se jim Pridružila. «Vsem hočete diktati svojo voljo, je rekel hoč0? na račun ZDA, vladati ?eete nad velikimi in majh-
vcuniuu ni iuaju-
Var* 'ttšsvami in jim ukazo-rik kak° nai delajo«. Arne-Pota lrna pred seboj samo dve čar’ nadaljeval, ali pove-j /J «Pomoč» svojim «vaza-m» na Srednjem vzhodu ali ? opusti svoje namene na m področju. Oboje pa pome-t , Propad ameriške politike, Jh imperializem se pričenja
razkrajati.
n;^eneralni tajnik za zuna-je zadeve sirske vlade Saleh . razzi je med tiskovno kon-Sed6r)C0 ostro kritiziral pred-0uIIilta Eisenhowerja ter ga inf ’ da razširja neresnične ra 0rmacije o Siriji ter da ne “me položaja na Srednjem Zaha' ^atrdil je tudi. da so ra? -na mnenja o nedavnem zm!v,°ju v Siriji popolnoma snn°-na. ’n j*k Sirija ne more prejeti. Potem je dostavil, da mi sestanek držav članic pr? adskega pakta, ki bi raz-ljal o sirskem položaju,
s°vrazna akcija.
»ta	ie potem zatrdil, da
kp ^redsednik sirske republi-ser ”uatly ter predsednik Na-pH aos?Sla popoln sporazum ter ?Voiih zadnjih razgovorih ska zan>kal informacije :i-ser' *>° katerih naj bi bil Nasip <<zaskrbljen» zaradi zad-fnrl8 razvoja v Siriji. Te in-sta\??C1^e tuieSa tiska, je do-lnz-1 Tarazzi, imajo namen J0č'tav Sirije in Egipta.
“ svoji tiskovni konferen-d-J? Tarazzi dal glavni pou-Izia odgovoru včerajšnjim javam predsednika Eisenho-tai«a ter glasnika državnega ta SVa- ZDA Lincolna Whi-2j' ‘<Na žalost, je dejal Taraz-pj d kar je bilo rečeno, nc . ustavlja resničnega položaje ln. je slabo.« Oporekal vi m ast> trem Eisenhowerje-riii trc*ttvam: 1. da je v Si-raz;- °.enzura in da ta ovira je c'/!anie vesti. Rekel je, da kini Cenzura popolnoma u-delig? -v Damasku in ostalih ni p države pred štirimi ted-ko ° leir‘ Lihko sklepate, ka-ohuS?. mtormirane odgovorne
C2 vp ZD* ie dejal Ta’
koče Eisenhower ni na te-Sma - 0 realnem stanju na skih ]em vzhodu in v arab-zi ,. državah, je dejal Taraz-v' 2nse Pdtem nadaljeval, da ne n It ,ne razumejo nevtrai-je po‘’hke. Za ameriški tisk drža? Vtra*lna država toliko kot Ztjk a’ ki dela proti koristim Zelo zahodnih krogih so Pom P.onesrečeno mislili, da rij; to, kar se dogaja v Si-sovi-t , smo začeli uvajati filo-hlhen- Politiko. Toda to PonoiIe' Je rekel Tarazzi, je je --doma zmotno. 3. Potem Weri„arazz‘ kritiziral Eisenho-
Pmučh? 1Zj?V0' da ’e treba Ozn ■ S1,ski položaj. Listina Vsako 16 dejal, prepoveduje Zadev VJdesavanje v notranje držav^v, nKe države po drugin so	°tem je poudaril, da
eijo^ ei V OZN skupaj s Frar,-trdj ,fS0.Vale za resolucijo, ki dotran?- te alžirsko vprašanje EDa J' Problem Francije. Alji- f morejo uporabljati za Sirji drugačnih načel kot za Kons» a Jo biti logičen. Zahortn	Tarazzi	obtožil
zij* ?.neAya!esile. da se do A-■Atrike obnašajo pokro-
viteljsko. Toda sedaj živimo v dobi mednarodnega zakona, je dejal, in ne zakona, ki podreja male države velikim državam. V* zvezi z zahodnimi kritikami zadnjih sprememb v sirski vojski je Terazzi poudaril, da spada ta stvar pod notranjo sirsko jurisdikcijo. Govoreč o treh diplomatih ZDA. ki so bili izgnani iz Sirije, je dejal, da Sirija ni nikoli dejala, da je vlada ZDA zapletena v komplot, ki so ga zasnovali trije diplomatski funkcionarji. Izgnani niso bili samo zaradi komplota, temveč tudi zaradi tega, ker bi njihova navzočnbst v Damasku ne mogla izboljšati odnosov med obema državama. Sicer pa vprašanje komplota nima ni-kakega opravka s sirsko zunanjo politiko.
Sirski veleposlanik v Egiptu Abdel Rahman el Azm je zanikal vesti inozemskih listov, da je predsednik Kuatly podal ustavko zaradi sprememb na višjih mestih sirske vojske, ponovil je, kar se je v teh dneh že večkrat z raznih strani slišalo, da se bo Kuatly vrnil v Sirijo, _ čim bo zaključil zdravljenje. Sedaj se nahaja v neki kliniki v Aleksandriji.
Danes pa je prispel v Aleksandrijo egiptovski predsednik Naser, ki se bo razgovar-jal s Kuatl_yjem o sirskih zadevah. Možno je. da bi se razgovora udeležil tudi kak odposlanec Saudove Arabije.
Iz izjave generalnega tajnika Arabske lige Hassoune se da sklepati, da bo Kuatly v Aleksandriji vsaj je do sobote, ker je Hassouna dejal da ga namerava v soboto obiskati, da bi z njim govoril o sedanjem položaju, nakar bi odšel še v Sirijo. Ko so Hassouno vprašali, če predvideva za bližnjo prihodnost vojno na Srednjem vzhodu, je odgovoril: «Vse je mogoče in slediti moramo razvoju s previdnostjo, kajti mednarodni položaj je sedaj v zelo kočljivem obdobju«.
Iz Washingtona pa prihaja
vest, da je imel Eisenhower danes konferenco s člani varnostnega sveta o sirskem položaju. Med člani sveta je državni tajnik Foster Dulles, visoki funkcionarji ter predsednik odbora šefov vrhovnih štabov. Po konferenci glasnik Bele hiše ni dal nikake izjave.
Medtem ko je včeraj sam Eisenhovver izjavil, da v Siriji ni nič takega, kar bi opravičevalo kakršnokoli akcijo v skladu z Eisenhowerjevo doktrino, pa danes neki angleški krogi iščejo način, kako bi se lahko vendarle nastopilo tudi v tem primeru. Eisenhorverjeva doktrina si namreč izrecno zastavlja namen «pomagati katerikoli državi Srednjega vzhoda, ki prosi pomoči proti oboroženemu komunističnemu napadu«. In v Londonu se že najdejo taki. ki mislijo, da bi tako pomoč lahko zaprosili sirski Kurdi, ki jih je približno 200 tisoč, katerim bi se takoj pridružili perzijski, iraški in turški Kurdi, ki jih je skupaj poldrugi milijon. V tem smislu se je baje izrekel v Wa-shingtonu tudi angleški veleposlanik Harold Caccia. Taks načrti, ako resnično obsta-
jajo, pa nimajo drugega namena, kot sprožiti vojno, za katero ni 'mogoče reči, koliko bi bila- omejena. Slo bi namreč za oborožen napad na Sirijo po treh državah, ki ž njo mejijo.
Vendar pa so v Londonu tudi izvedenci v stvareh Srednjega vzhoda, ki svarijo pred tem, da bi bilo treba vse, kar se dogaja v Siriji, označevati kot ((komunistično« m kot «so-vjetizacija«.
Kralj Jordanije Husein je z letalom odpotoval v Turčijo. V Jordaniji so uradno zatrjevali, da gre le za nekaj dn: počitnic. Pri postanku v Bagdadu se je Husein sestal z iraškim ministrskim predsednikom Ali Javvdaiom ter drugimi iraškimi voditelji. Popoldne je Husein prispel v Istambul. Sprejel ga je predsednik turške republike Dže-lal Bajar ter ministrski predsednik Menderes. Husein bo razpravljal o sirskih dogodkih s člani turške vlade ter z iraškimi osebnostmi, ki se nahajajo v Istambulu, predvsem s kraljem Feisalom Verjetno bo v ponedeljek od-
potoval iz Turčije v Španijo. (Prihod Huseina pa po izjavi neke pooblaščene osebe jordanskega poslaništva ni v ni-kaki zvezi z morebitno spravo z ženo, kraljico Dino, ki je tudi v Istambulu.)
Bivši vojaški ataše na sirskem veleposlaništvu v Rimu Husein je sedaj že znatno spremenil mnenje o tem. ali se bo vrnil v domovino aii ne. Prej je zelo patetično poudarjal, da se nima ničesar bati, da popolnoma zaupa v sirsko pravico itd. Sedaj pa je dopisniku Anse izjavil, da se še ni odločil, ali naj gre odgovarjat na obtožbe, da je sodeloval pri ((ameriškem« kompletu, ali naj raje ostane v inozemstvu. Možno je, da odide in možno je, da ostane, je izjavil. Dostavil je, da ni izključeno, da se vrne v Damask, toda v tem trenutku še ne. Na vprašanje, če namerava zaprositi za politično zatočišče ali ge ga je že zaprosil. je rekel, da v tem trenutku ne more odgovoriti; ne more namreč reči ne «da» in ne «ne». Taki odgovori pa pomenijo toliko, kot da se ne namerava več vrniti v Sirijo.
Sovjetski protest proti nemškim oporiščem na Baltiku
BON1N, 22. — Sovjetska zveza je sporočila zahodnonem-ški vladi, da pomorske baze na zahodnonemškem ozemlju predstavljajo grožnjo za njeno varnost. Iz krogov sovjetskega veleposlaništva v Bonnu se je izvedelo, da se je sovjetski veleposlanik Andrej Smirnov v torek razgovarjal z zahodno-nemškim zunanjim ministrom von Brentanom ter da je protestiral proti oporiščem ob Baltskem morju. Smirnov je baje izrazil zaskrbljenost ob načrtu za gradnjo pomorskih oporišč ki naj bi ogrožala varnost Sovjetske zveze. Obstoj teh oporišč pa služi samo slabšanju odnosov med obema državama.
Nemški funkcionarji so zasebno izjavili, da je sovjetski protest «smešen», ter so dejali, da razpolaga zahodnonem-ška mornarica samo s 76 malimi enotami.
Kasneje pa je zahodnonem-ško zunanje ministrstvo potrdilo vest o sovjetskem protestu. V istem ministrstvu poudarjajo, da gradnja pomorskih oporišč na Baltiku ne spada v pristojnost zvezne nemške vlade, marveč v pristojnost NATO ter da zato ne more biti predmet dvostranskih pogajanj. Zaradi tega ne morejo dati Nemci nobenega odgovora na korak veleposlanika Smirnova.
NOVI DELHI, 22. — Maroški zunanji minister Balafrej, ki je prišel včeraj v Novi Delhi, se je danes eno uro razgovarjal z Nehrujem. Zvečer pa je bil gost Nehruja na večerji.
sSS&Ss
KHALED EL AZEM
  m nuni uh iiimiiiiiiiiniiiimiiiiiHiiiii imunim .
Moskovski radio	nega
nove zahodne	predloge
Stassen bo danes predloge podrobneje obrazložil - Zahodne države so predložile celotno besedilo načrta za prvi delen sporazum v odobritev ostalim državam NATO
LONDON, 22. — Na jutrišnji seji razorožitvenega pododbora OZN bo Harold Stassen razširil in podrobneje obrazložil zahodni na črt, ki ga je včeraj obrazložil Moch.
Nocoj so v poučenih krogih sporočili, da so zahodni predstavniki dosegli «popoln sporazum« v zvezi z raz-orožitvenim načrtom in da bodo v ponedeljek zahtevali od sveta NATO, naj ga odobri. Besedilo predlogov za celoten prvi korak za zmanjšanje oborožitve na Vzhodu in Zahodu so včeraj spopol-nile vlade ZDA, Velike Britanije, Francije in Kanade in so ga danes poslale ostalim vladam NATO, da ga proučijo. Načrt bo predložen SZ v razorožitve ne m pododboru, /takoj ko bo prišel odgovor od NATO.
Zahodni predlog za pogojno prekinitev jedrskih poizkusov Za dve leti, ki je bil sporočen včeraj, je zadnja točka v celotnem načrtu, ki predvideva med drugim letalske in kopenske inšpekcije, prepoved izdelovanja atomskega orožja, zmanjšanje števila oboroženih sil im običajnega orožja ter začetek izločevanja izstrelkov kiot orožja.
V krogih ameriške delegacije so optimistični in menijo, da bo Zorin skrbno proučil nove predloge. Mnenja so, da bo nadaljnja in izčrp-nejša obrazložitev zahodnega načrta lahko odpravila Zorimo va obotavljanja.
Toda komentator moskovskega radia je danes v svoji oddaji v angleščini izjavil, da novi zahodni predlogi «ne dodajajo nič k prejšnjemu nekonstruktivnemu stališču zahodnih držav glede razorožitve«.
((Predlogi za prekinitev jedrskih poskusov za dve leti, je dodal komental°r. nikakor ne pomenijo, da obstaja pripravljenost na sporazum za brezpogojno prekinitev jedrskih poizkusov.«
Prijateljska pogodba med Vzhodno Nemčijo in Mongolijo
BERLIN, 22.	— Vzhodna
Nemčija in Mongolija sta danes podpisali v vzhodnem Berlinu prijateljsko pogodbo. Za Vzhodno Nemčijo je podpisal Grotevvohl, za Mongolijo pa predsednik vlade Cedenbal, ki vodi delegaijo* katera je na obisku v Vzhodni Nemčiji.
zaradi Omana
NEW YORK, 22. - Stalni predstavnik Saudove Arabije v OZN je poslal danes glavnemu tajniku Hammarskjoeldu pismo s katerim protestira, ker je Velika Britanija uporabljala področje Buraimi za oporišče in zbiranje britanskih čet za napad na Oman.
Pismo pravi, da je področje
iiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiMiiiiiiimiiimiimiMiiimiiiiimiiHiiMmimnmiiiiiiiiitiiiiiiiMiimiimiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiittiiiiiiii
Ob pomanjkanju konkretnih vesti
Zoli je samo potoval skozi Rim Minister Moro ni dal ostavke
Rim je še vedno brez političnih dogodkov, ki jih za silo nadomešča časopisna polemika
(Od našega dopisnika)
RIM, 22. — Ni prav lahko biti v sedanjem času časopisni poročevalec v Rimu. Po zapuščenih hodnikih parlamenta ne najdeš nikogai, ki bi kaj vedel ali ki bi dal kako pomembno izjavo. Zato pa je toliko bolj dobrodošla vsaka vest, ki se zdi nekoliko bolj konkretna, da jo lahko zagrabiš. Ce je resnična ali ne, se v prvem trenutku niti ne pomišlja, saj je se vedno čas za zanikanj*. Za nekaj časa pa ima vest vendar lahko zna. čaj senzacionalnosti.
Tako se je danes raznesla novica, da se je Zoli nenadno vrnil v Rim, česar nihče ni pričakoval. Torej se je moralo zgodili kaj pomembnega. Nekako istočasno pa se je izvedelo, da je prosvetni minister Moro podal ostavko, baje zaradi slabega zdravja. Lahko bi bil tudi Zolijev prihod v zvezi s tem o-dstopnm. Vsekakor se nekaj «dogaja». Za ubogega iovca vesti je za pr-
vo silo kar dovolj in obnem obet, da bo iz vsega tega še kaj tudi za pozmejse ure in jutrišnji dan.
Toda vsi taki računi so se izkazali kmalu kot povsem zgrešeni. Zoli je prišel v Rim, toda samo na poti iz Revison-dolija, kjer je bil doslej na odmoru, v Florenco, kamor se je odpeljal z vso družino, Seveda je njegov postanek v Rimu takoj izkoristil podtajnik v predsedstvu Spallino, da mu' je dal podpisati nekatere nui-ne akte. Zvečer pa je Zoli že spet odpotoval.
' Zvečer pa je tudi tiskovni urad pri predsedstvu vlade zanikal vest, ki jo je razširil neki rimski list, da je prosvetni minister Moro zaprosil, da bi ga kdo zamenjal zaradi zdravstvenih razlogov. Sam Moro je takoj, ko je prebral to vest, telefoniral podtajniku Spallinu ter mu zagotovil, da je z njegovim zdravjem v redu in da se bo kntalu vrnil v svoj urad. Ta-
ko se je zrušila lepa konstrukcija mnenj in ugibanj, ki so se jim novinarji predali za nekaj ur.
Današnji «11 Popolo« graja v svojem uvodniku novinarja Matteia in nekatere druge zaradi njih pomanjkljivega čuta odgovornosti, ko so objavili v obliki intervjuja razgovpr z drž. predsednikom. Odgovore z raznih strani pa je dobil tudi zadnji Saragatov članek. Precej oster je «Avanti!», ki se sprašuje, kako bi bilo mogoče sprejeti za dobre in odkritosrčne besede Saragata o socialistični alternativi, ko pa je še v zraku odmev hudih bitk, ki jih je on bojeval, da bi obnovil centristično formulo.
Po reklami vatikanskega Ir, demokristjanskega tiska sodijo politični opazovalci, da bo imel papežev govor v nedeljo pred tisoči katoliških mladih delavcev znatno politično po membnost.
A P.
Buraimi sestavni del ozemlja Saudove Arabije. Zbiranje britanskih čet na tem področju je v nasprotju s sporazumom o arbitraži med Veliko Britanijo in Saudovo Arabijo iz leta 1954 in z mednarodnim pravom. Vlada Saudove Arat>ije si pridržuje vse pravice na tem področju in pravico, da zadevo predloži OZN.
Posebni odposlanec oman-skega imana Saleh Ben Eisa El Harty, ki je guverner vzhodne pokrajine Omana, pa je danes ob prihodu v Kairo izjavil, da je Nizva še vedno v rokah pristašev omanskega imana Galeba Ben Alija ter da sultanove in angleške čete niso zavzele tega mesta, ka-. kor zatrjujejo.
Nato je izjavil, da ima s seboj pisma za predsednika Naserja in za glavnega tajnika Arabske lige Hasuno. Ni pa hotel povedati vsebine pisem.
Omenil je nato, da je sultan Maskata in Omana predlagal pretekli ponedeljek imami Galebu pogajanja m se je obvezal, da bo ugodil imamovim zahtevam. Pripomnil je, da iman ne bo sprejel nobenega kompromisa in se ne bo pogajal. ((Borimo se za našo neodvisnost, je dejal, in to neodvisnost bomo dosegli«.
Zatem je odposlanec izjavil, da ni res, da angleške čete odhajajo z omanskega ozemlja, kakior to poročajo iz propagandnih namenov. Omenil je še, da je Oman od leta 1920 neodvisna država. S pogodbo v Sibi so_ sultan iz Maskata in Angleži priznali neodvisnost te države, toda lansko leto je sultan od podpori Angležev zasedel ozemlje O-mana in izgnal imana Galeba. Od tedaj se sile imana neprestano upirajo vlojakom sultana iz Masikata.
Končno je odposlanec izjavil, da arabske države razmišljajo o tem, da bi zadevo predložile glavni skupščini OZN, ker je Varnostni svet ni sprejel na dnevni red.
Karamanlis zadovoljen z obiskom v Kairu
ATENE, 22. — Ob svojem povratku v Atene z obiska v Kairu je grški ministrski predsednik Karamanlis izjavil, da je popolnoma zadovoljen z rezultati svojega potovanja v Egipt. Z egiptovskimi voditfe-lji je izmenjal misli o mednarodnem položaju, še posebno pa so proučili vprašanja gospodarskih odnosov in bodočnosti grške kolonije v Egiptu. Karamanlis je dejal, da upa v pozitivno rešitev obeh vprašanj spričo razumevanja, ki ga je pokazal do njih predsednik Naser.
Med svojim povratkom v domovino je poslal Karamanlis predsedniku Naserju brzojavko, v kateri se zahvaljuje za prisrčni sprejem.
Lahr odpotoval včeraj v Moskvo
BONN, 22. — Poslanik Luhr, načelnik zahodnonemške delegacije, ki se udeležuje sovjet-sko-nemških gospodarskih po-gajanj, je odpotoval danes v
Pred spremembo politike ZDA do Ljudske republike Kitajske?
Ameriška vlada je dovolila 24 ameriškim časnikarjem odhod na Kitajsko «na poizkusni podlagi*, ker <so nastali novi činitelji, zaradi katerih je zaželeno, da ameriško ljudstvo dobi dodatne informacije o sedanjem položaju v LR Kitajski*
WASHINGTON, 22. — Državni departma je sporočil, da je ameriška vlada danes sklenila dovoliti 24 ameriškim časnikarjem, da obiščejo Kitajsko «na preizkusni podlagi«. Potni listi časnikarjev bodo veljavni sedem mesecev. Poročilo državnega departmaja pravi, da je treba sedaj videti, «ali bo LR Kitajska dovolila ameriškim časnikarjem, da pridejo na Kitajsko, o čemer 'državni departma nima zagotovil«.
Državni departma je navedel 24 agencij, časopisov »n radiotelevizijskih družb, ki so pooblaščene, da pošljejo svojega rednega dopisnika na Kitajsko. Zakladni departma je dobil navouila, da 24 dopisnikov omogoči 'prenos potrebnih fondov na Kitajsko.
Današnje sporočilo nato poudarja, da omenjeni sklep nikakor ne pomeni spremembo temeljne poiitike ZDA do pekinške vlade. Ameriška vlada poudarja, da potovanje drugih ameriških državljanov na Kitajsko ostane nezakonito in nasprotno politiki ameriške vlade.
Poročilo pravi, da je bi', sklep glede 24 časnikarjev sprejet, ker «so nastali novi čini^plji, zaradi katerih je zaželeno, da ameriško ljudstvo dobi dodatne informacije o sedanjem položaju v Ljudski Kitajski«. Poročilo ne pove. kateri so ti činitelji, toda predstavnik državnega departmaja Lincoln White je izjavil, da gre za neko število ((razvoja na gospodarskem, političnem in socialnem področju.« Dodal je. da je govor, k; ga je februarja ietos imel predsednik LR Kitajske Mao-cetung. jasno dokazal, da so dogodki, ki so se pred enim letom dogodili v Vzhodni Evropi. vštevši madžarski upor, »znatno vplivali« na LR Kitajsko.
V svojem poročilu izreka državni departma upanje, da bo 24 časnikarjev lahko dobilo informacije o usodi ameriških državljanov, ki so še vedno zaprti na Kitajskem. Poročilo poudarja dalje, da bodo o-menjeni časnikarji potovali po kitajskem ozemlju na lastno odgovornost, ker je ((nevarnost toliko večja, kolikor pekinški režim ne ravna z ameriškimi državljani v skladu z običaji, ki veljajo med civiliziranimi narodi«.
Poročilo izjavlja zatem, da-ZDA ne bodo dovolile državljanom LR Kitajske pravice recipročnosti in ne bodo izdale vizumov, ki bi jih eventualno zahtevale osebe s kitajskim potnim listom.
Potovanje ameriških državljanov na Kitajsko je bilo prepovedano od leta 1949, ko je sedanji režim prevzel oblast.  «»-----------------
Nova nasprotja na medameriški konferenci
BUENOS AIRES, 22. — Značilnost včerajšnjega zasedanja medameriške gospodarske kon-
Moskvo. Poslanik nosi s seboj nova navodila za nadaljevanje pogajanj s Sovjetsko zvezo.
Vsekakor pa vztraja zahodno-nemška vlada na stališču, da je treba obravnavati vse točke dnevnega reda, medtem ko pa odklanja sovjetska delegacija pogajanja o vprašanju repatriacije nemških državljanov iz ZSSR.
Po drugi strani pa se zdi, da Nemci le ne bodo do kraja vztrajali na svojem stališču ter da bodo morda predlagali, naj bi Rdeči križ obeh držav obravnaval vprašanja repatriacije nemških državljanov. Tako naj bi se pospešila pogajanja 6 trgovinski izmenjavi in o konzularnih zastopstvih. Ce bi prišlo do sporazuma, bi se sedanja vrednost izmenjave v obeh smereh, ki znaša okrog eno milijardo mark, zvišala' na 4 do 5 milijard.
Kasneje je predstavnik nemškega zunanjega ministrstva zanikal vest, po kateri naj bi Nemci predložili vprašanje repatriacije predstavnikov Rdečega križa, če bi sovjetska delegacija ponovno odklonila razpravljanje o tem vprašanju.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlllmilllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Lacoste potvarja dejstva
ter obtožuje Tunizijo in Maroko
«Splošna navodila» i'ojaškirn in civilnim oblaslvm v Alširu Pineau odpotoval v Latinsko Ameriko in ZDA
delovanje in za prevoze. Po drugi strani pa so nastala med raznimi delegati nasprotja glede razpravljanja o splošni gospodarski konvenciji. Končno je zmagala teza argentinskih in urugvajskih delegatov v nasprotju s tezo severnoameriškega delegata. Perujska delegacija pa je predložila resolucijo po kateri naj ne bi nobeni državi izven A-merike priznali klavzule favorizirane nacije. Ta resolucija, ki teži k ostremu ameriškemu protekcionizmu, je močno začudila evropske opazovalce na konferenci.
Medtem pa v ZDA vladni krogi natančno proučujejo razvoj medameriške gospodarske konference ter zavračajo obtožbe južnoameriških delegacij, češ da ZDA ne kažejo dovolj zanimanja za gospodarska vprašanja držav Latinske A-merike. Kot smo pa že videli, so očitki južnoameriških držav upravičeni. ZDA je zavrnila južnoameriške predloge za ustanovitev medameriške banke za gospodarski razvoj, za stabilizacijo cen surovin, za spremembo politike ZDA glede kmetijskih viškov. Razen tega pa je ameriški finančni minister Anderson kmalu zapustil konferenco in odšel v ZDA.
Severnoameriška delegacija
ni točno in da so velik del teh dobičkov ponovno investirali v nove industrijske naprave južnoameriških držav. Vse kaže. da namerava sever- < noameriška delegacija celo zahtevati še boljše pogoje za zasebne investicije ameriškega kapitala.
 o—-
Danes začefefc grajskega velesejma
BEOGRAD, 22. — Jutri dopoldne bodo v Beogradu odprli prvi povojni mednarodni velesejem tehnike in tehničnih pridobitev. Na sejmu bo razstavljalo okrog 150 inozemskih nazstavljavcev iz 28 držav in 650 domačih podjetij. Sejem bo v imenu zveznega izvršnega sveta odprl Franc Leskošek.
V eni največjih dvoran, ki je pravi umotvor stavbarstva, razstavlja večje število inozemskih podjetij predvsem izdelke tehnične industrije. V središču paviljona so razstavljeni orodni stroji, stružnice in avtomatska kladiva, v treh paviljonih pa večinoma izdelki precizne mehanike. V enem od velikih paviljonov so razstavljeni izdelki strojne, kemijske, steklarske in električne indu-
skuša sedaj na konferenci u- strije, v drugih dveh paviljo-
pravičiti Andersonov nenadni odhod in tudi svoje odklonilno stališče do načrta za ustanovitev medameriške banke. Delegati ZDA skušajo tudi pobijati očitke,' da severnoameriške družbe pošiljajo v ZDA vse dobičke ter pravijo, da to
nih pa predvsem motorna vozila.
V zvezj z velesejmom so pred dnevi odprli tudi novi hotel ((Metropol«, ki je eden največjih in najmodernejših gostinskih objektov v Jugoslaviji.
iiiiiiiiiiiiiiiiiinmmmiiitiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitiiuiiiimiiitiiiiiimiimiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Optimistične izjave Hammarskjoelda
V ugodnejših pogojih zasedanje skupščine OZN
0 morebitnem prenosu dela razorožitvenega pododbora v New York
NEW YORK, 22. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je na 'tiskovni konferenci izjavil, da se bo prihodnje zasedanje glavne skupščine OZN tovni položaj od lanskega le-kakor prejšnje, ker se je sve-začelo v ugodnejših pogojih ta spremenil.
Omenil je nato svoja prizadevanja za ohranitev miru na Srednjem vzhodu in poudari!, da ie bilo na tem področju mogoče vzpostaviti ((presenetljivo mirnost«, toda sedaj je potrebno, da se ta mirnost ne bo zdela več presenetljiva, pač pa naravna.
Potrdil je nato, da ni dobil nobenega sporočila sirske vlade o odnosih Sirije z ZDA. Povedal je, da še vedno pro-ference so bile seje raznih | učujejo vprašanje povračila komisij. Prvič so se namreč stroškov za čiščenje Sueškega sestale komisije za medame- prekopa, in je dodal, da je riško trgovino, za tehnično so-1 možnost uporabljanja te mor-
PARIZ, 22. — Francoski zunanji minister Pineau je danes odpotoval z letalom v Rio de Janeiro, Obiskal bo več prestolnic Latinske Amerike. Kakor je znano, je Pineau dobil od vlade natančna navodila, kako naj ((pojasnjuje alžirsko vprašanje latinskoameriškim prijateljem« in pridobi njih podporo na prihodnjem zasedanju glavne skupščine OZN.
Pred odhodom je Pineau na letališču izjavil, da ni res, da gre v. Južno Ameriko zarad.i tega, da bi zagovarjal francosko tezo o Alžiru. Namen njegovega potovanja je predsedovati konferenci francoskih poslanikov, ki se sestane vsako leto v eni ali drugi državi Latinske Amerike. Letos bo ta konferenca v Santiagu v Cilu.
«Seveda bom govoril, je dodal minister, s svojimi tamkajšnjimi kolegi o številnih političnih in kulturnih vprašanjih, ki zanimajo naše države, kakor o gospodarskih in kulturnih odnosih med Francijo in tamkiijšnjimi državami.« Izjavil je tudi, da bo vladam Latinske Amerike obrazložil, da nimajo vzroka biti zaskrbljene zaradi ustanovitve evropskega skupnega tržišča, in je pripomnil: ((Kar se tiče teze o Alžiru, ki jo bo francoska vlada branila pred Združenimi narodi, je še prezgodaj, da bi o tem govorili.«
Zatem je Pineau sporočil program svojega potovanja: Rio de Janeiro, Montevideo, Buenos Aires, Santiago, Lima Quito, Bogota in Washington, kjer se bo sestal z Dullesom
in nato se bo 10. septembra vrnil v Pariz.
V zvezi s položajem v Alžiru poročajo, da so francoske vojaške in civilne oblasti zaskrbljene zaradi nenavadnega premirja v akcijah narodnoosvobodilne vojske. Kakor je znano, šo francoske vojaške oblasti za 20. avgust pričakovale veliko ofenzivo alžirske narodnoosvobodilne vojske, toda prav ta dan je potekel zelo mirno. Sedaj pa se govori o pripravah za novo alžirsko ofenzivo. Zato je Lacoste objavil danes ((splošna navodila« civilnim in vojaškim oblastem v Alžiru. Lacoste pravi: «Ni nobene čudodelne rešitve za Alžir. Toda če se zaupanje v celoti ohrani, bo vse rešeno.« Lacoste pravi dalje: ((Francoske oborožene sile vržejo sedaj vsak teden iz boja 800 upornikov. 15 tisoč muslimanov, ki so zvesti Franciji, je sedaj v sestavu pomožnih enot. V Alžiru ni nikoli bilo tako intenzivnega gospodarskega življenja. ((Prebivalstvo je trudno zločinov narodnoosvobodilne fronte. Vmešavanje naših sosedov (Tunizije in Maroka) v naše notranje zadeve pa se je povečalo. Oborožene skupine, ki prihajajo iz Tunizije, sio napravile prave množične racije v upanju, da bodo s tem ustvarile alžirsko vprašanje beguncev. Prevažanje orožja se je povečalo. Sklenili smo postaviti ob alžirskih mejah nepretrgano črto strogo nadzorovanih pregraj. Ob maroški meji je to že pokazalo svojo učinkovitost, medtem ko so ob tunizijski meji v teku dela za močno obrambno črto
dolgo 300 km, ki bo zatrla škandalozno prevažanje orožja na tem področju. Nismo še na koncu poti, toda pot postaja manj težavna.«
Značilno je tudi, da se zopet širijo govorice, o katerih je svoj čas francoski tisk že pisal, čej da alžirsko narodnoosvobodilno gibanje dobiva poleg ((komunističnega orožja« tudi denarno podporo od ameriških petrolejskih interesov. Francija pa je pred dnevi v svojem sporočilu trdila, da narašča pošiljanje orožja Alžir-cem iz Egipta, Libije in Tunizije. V teh pošiljkah so težka vozila in protiletalske strojnice. To sporočilo ne omenja ^komunističnega orožja«.
V Parizu pa so se danes popoldne začela francosko-ma-r°Ška pogajanja o bodočih odnosih med obema državama.
Veliko zaskrbljenost povzroča v Franciji tudi stanovanjska kriza, ki se vedno bolj zaostruje. V uradih prefektu re za Seino je bilo vloženih 172.679 prošeni za stanovanja z nizko najemnino. To pomeni, da gre za 677,000 oseb, med katerimi je 299.000 otrok. Poleg tega računajo, da znaša število oseb, ki so brez strehe na pariškem področju, okoli 350.000, Deloma živijo v hotelih, deloma pri sorodnikih ali pri drugih družinah. Zvišanje obrestne mere za posojila za zidanje stanovanjskih hiš pa je povzročilo veliko nezadovoljstvo med tistimi, ki so že kupili stanovanje s posojili vračljivimi v dvajsetih letih, ter med tistimi, ki sa nameravala zaprositi zia tako posojillo.
ske poti v korist trgovske mornarice vsega sveta.
Zatem je Hammarskjoeld sporočil, da bi se moralo vprašanje morebitnega povratka sirskega delegata v OZN Zeinneddina, ki bi se eventualno načelo, rešiti v skladu z določbami ekstrateritorialno-sti, ki veljajo za sedež OZN.
Kakor je znano, je ameriška vlada pretekli teden izjavila, da je Zeinneddin. ki je bil tudi sirski poslanik v Wa-shingtonu, ((nezaželena oseba«.
Zatem je Hammarskjoeld izjavil. da bi se morali za morebitni prenos dela razorožitvenega pododbora iz Londona v New York odločiti «iz praktičnih vzrokov« še pred začetkom zasedanja glavne skupščine, ki se bo začeio 17. septembra. Pripomnil je, da ima OZN v Londonu važno tajništvo in da bi to osebje bilo med zasedanjem skupščine koristno v New Yorku. Pripomnil je še, da se bo treba odločiti med temi praktičnimi vprašanji in «veliko prednostjo« dela pododbora.
Hammarskjoeld ni hotel povedati, ali bo ponovno kandidiral ali ne za glavnega tajnika OZN ter je pripomnil: «Na svetu ni nenadomestljivih ljudi.«
V kratkem se bo namreč sestal Varnostni svet, ki mora izvoliti glavnega tajnika, ki bo nastopil službo, ko bo marca prihodnjega leta potekel mandat Hammarskjoelda. V tajništvu OZN prevladuje mnenje, da bo Hammarskjoeld ponovno izvoljen za drugih pet let, če ne bo katera od velikih držav postavila veta.
uslužbencev v lodzu
VARŠAVA, 22. — Varšavski tisk sporoča, da je vladna komisija. ki ji je bila poverjena naloga, da izvede preiskavo glede pritožb tramvajskih uslužbencev v Lodzu, ugotovila, da je bila večina teh pritožb upravičena.
Vladna komisija je izjavila, da je tramvajsko podjetje v Lodzu prenatrpano z birokrati, kar zavira njegovo poslovanje.
Ustvarjeno življenje v laboratoriju?
MOSKVA. 22. — Indijski znanstvenik dr. Lavji Bhai Patel je na konferenci o izvoru življenja, ki je sedaj v Moskvi, izjavil, da mu je uspelo umetno ustvariti življenje v laboraioriju. Indijski znanstvenik je obvestil udeležence konference, da mu je skupno s skupino kolegov uspelo ustvariti življenje v ((pogojih laboratorija«. Njihovo delo j* imelo začeten uspeh in, sedaj nadaljujejo s poskusi. Poročilo indijskega znanstvenika so sprejeli z velikim zanimanjem,
PRIMORSKI DNEVNIK
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26,6, najnižja 16,4, zračni tilaik 1011,4, vlaga 40 odst., dežja 2,5 mm, morje razburkano, temperatura morja 23,2.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 23. avgusta
Filip, Zdenka Sonce vzide ob 5.14 i.n zatone o£> 19.00. Dolžina dneva 13.46. Lana vzide ob 2.38 in'zatone ob 17.261. Jutri, SOBOTA, 24. avgusta Jernej, Borivoj
Po Fanfanijevem obisku v Trstu
«Gospodarski načrt» KD za dosego cenenih obljub
K D ne upošteva sklepov občinskega sveta in si je prisvojila načrt občinske komisije - Priprave za ustanovitev novih sedežev stranke
Včeraj smo poročali, da se je vsedržavni tajnik KD Fan-fani ob svojem zasebnem obisku v Trstu sestal v palači «Diana» z voditelji tržaške KD. Na tem sestanku so razpravljali o najvažnejših tržaških vprašanjih, zlasti pa še o gospodarstvu in o politiki KD v Trstu. Kot sporoča de-mokristjanska agencija «Giu-lia», so Fanfaniju obrazložili gospodarski načrt, ki ga se-
išče v Rimu vsaj nekaj obljub, da bo lahko z njimi mahala na volilnih zborovanjih. To delajo, ker se zavedajo, da se ne morejo predstaviti volivcem s konkretnimi uspehi. Vse njihove dosedanje obljube so bile le prazne besede. Gospodarski položaj pa je vedno enak, kriza v industriji, v pristanišču in v trgovini se ni zmanjšala. Cene stalno naraščajo. Fred dnevi pa so od-
stavlja tržaška KD Gre za prav p je poslednjo ugodnost,
//nrflbriinni OnenriHtirc^i naaria . ,	.	.	J
«organični gospodarski načrta, ki naj bi služil čimprejšnji spojitvi tržaškega gospodarstva z gospodarstvom republike, v okviru evropskega m vsedržavnega gospodarskega razvoja (Vanonijev načrt. Evropska gospodarska skupnost). Načrt vsebuje v glavnem predloge glede pomorstva, javnih del, zlasti gradnje novih pristaniških naprav, industrije in razne davčne olajšave. Kot poroča omenjena agencija bo načrt sestavljen dfl druge polovice prihodnjega meseca. Na osnovi tega načrta bo tržaška KD posredovala pri pristojnih ministrstvih, nakar bodo načrt predložili v obravnavo predsedstvu vlade
Kot torej vidimo. Tržačani lahko mirno spijo. Za vse bodo poskrbeli demokristjani. Sicer pa moramo takoj ugotoviti, da si je KD prisvojila načrt občinske komisije za «Va-nonijev načrt«, ki bi ga moral še odobriti občinski svet in ga nato predložiti vladi. Vsa ta akcija in še druga posredovanja bi se morala vršiti v okviru občinskega sveta in bi morala biti naknadno podprta po predstavnikih posameznih strank, ki imajo svoie poslance in senatorje. To je bilo tudi dogovorjeno in bi bilo najbolj učinkovito sredstvo za vsaj delno izpolnitev zahtev. Ta dogovor so, kot vidimo, demokristjani prelomili. Sicei* pa ni to prvič, da ne upoštevajo sklepov občinskega sveta kjer so zastopane vse stranke, in da gredo svojo pot, kar zelo škoduje interesom mesta. Značilno je, da se vsakikrat. ko pride v občinskem svetu oziroma v kaki občinski komisiji do pozitivnega sklepa glede zahtev za gospodarski razvoj mesta, demokristjani odločijo za samostojen nastop. Ni prvič, da se hočejo pokazati za edine zaščitnike interesov mesta. V resnici pa ščitijo le interese rimskih vladnih krogov, ki do sedaj niso še pokazali naklonjenosti do zahtev tržaškega prebivalstva.
Za tržaško KD nimajo nobene vrednosti skupni interesi mesta. Njim zadostuje, da v določen trenutku sami nastopijo, da si zagotovijo nekaj obljub, ki jim nato služijo za propagando. Tako je tudi z omenjenim »gospodarskim načrtom«. Bližajo se politične volitve in morda tudi ponovne občinske volitve. Zato KD
ki jo je uživalo mesto na cenah tobaka in cigaret. Zato se zavedajo, da je njihov obračun hudo pasiven. Zaradi tega se pripravljajo na volitve z novimi obljubami, ki jih bodo v Rimu gotovo dobili, saj nič ne stanejo, po nekaj mesecih pa gredo v pozabo.
Glede političnega delovanja KD na našem področju pa so sklenili povečati organizacijsko delovanje z ustanovitvijo novih strankinih sedežev, kjer jih se nimajo. Torej vse v znamenju bodočih političnih volitev.
Novi ukazi
Vladni generalni komisar za tržaško ozemlje je izdal več odlokov in ukrepov, ki imajo veljavo na tržaškem ozemlju. Odlok št. 147 se nanaša na SDremembo površin prostega skladišča lesa Trst-Frosek. odlok št. 148 razveljavlja predpise glede omejitve uporabe nikla, bakra, cinka, in njihovih zlitin. Z odlokom št. ]49 je komisar razveljavil ukaz št. 828 od 15. septembra 1948 u-kaz št. 171 od 14. oktobra
1952 in ukaz št. 74 od 9. maia
1953 Odlok št. 150 spreroenjuje sestavo komisije sklada za pospeševanje gradnie stanovanj. Odlok št. 151 se nanaša na predpise o pokojninah državnega sklada za zavarovanje pomorščakov. Odlok št. 152 razveljavlja ukaz št. 372 od 10. maja 1947, ukaz št. 74 od 28. aprila 1952, ukaz št. 81 od 19. maja 1952, ukaz št. 121 od 21. junija 1952, ukaz št. 85 od
17.	aprila 1953 in ukaz št. 128 od 23. novembra 1953.
Za izplačilo akontacij občinskim uslužbencem
Zveza uslužbencev je poslala poziv okoliškim županom
Tajništvo pokrajinske zveze uslužbencev krajevnih ustanov pri novi Delavski zbornici CGIL je včeraj poslalo pismeno zahtevo tudi občinski upravi v Miljah, Dolini, na Repen-tabru, z Zgoniku in Nabrežini, naj izplačajo svojim u-službencem primerno vsoto na račun zaostankov zaradi poenotenja plač.
Kakor smo že včeraj poročali, je omenjeno tajništvo poslalo predvčerajšnjim enako zahtevo tudi tržaški občinski upravi in upravi občinske pod-podne ustanove; pokrajinska uprava pa je 13. avgusta odobrila izplačilo določene vsote svojim uslužbencem na račun zaostankov zaradi poenotenja plač od 1. julija 1956 do 30. junija t. 1.
Upati je, da bodo vse občinske uprave sledile zgledu pokrajinske uprave in da bodo takoj odobrile čimprejšnje izplačilo omenjenih zaostankov svojim uslužbencem. Lahko domnevamo, da je ukrep pokrajinske uprave dober znak, da bo zadeva v kratkem u-godno rešena, sicer ni izključeno, da bodo prizadeti začeli krepko akcijo za dosego svojih pravic. Morda pa je sklep pokrajinske uprave o izplačilu akontacij nekako tolažilno sredstvo, ki naj bi vsaj za nekaj časa pomirilo prizadete uslužbence, ki so se že naveličali čakanja.
Pismo Bartotija o zidanju stanovanj
V zadnjih letih vedno manj nakazil za ljudska stanovanja
Zidanje stanovanj INA-Lasa ne more zadostovati nujnim potrebam - Stanovanjska stiska je vedno hujša
Vodstvo tržaškega zavoda za ljudske hiše (IACF) se že nekaj časa javno pritožuje, da dobiva vedno manj denarnih nakazil za zidanje ljudskih stanovanj. Te pritožbe temeljijo na dejanskem stanju sedanjega zidanja ljudskih stanovanj v našem mestu, saj se v zadnjih letih zida vedno manj teh stanovanj.. To povzroča stalno naraščanje števila brezdomcev, zlasti še letos, ko je vladni komisariat raztegnil na naše padročje zakon o stanovanjskih izgonih. Na osnovi tega zakona je bilo od preteklega aprila izgnanih iz stanovanj že na stotine družin, do konca leta pa jih bodo izgnali najmanj še okrog 400. Poleg tega pa postajajo stare hiše neuporabne, ker jih lastniki nočejo vej popravljati. In v teh stanovanjih, ter med izgnanimi družinami prevladujejo revne delavske družine. ki si ne morejo privoščiti stanovanj z visoko najemnino. Zato je potrebno, da se v mestu zidajo predvsem ljudska stanovanja z nizkim; najemninami, ki so dosegljive revnejšim slojem.
O vsakoletnem zmanjšanju državnih nakazil za zidanje ljudskih st.” ■ ivanj je govoril v občinskem svetu podpredsednik IACP svetovalec Gep-pi. Pritožil se je proti oblastem, ki nočejo razumeti in videti sedanje stanovanjske stiske, predlagal je celo, naj bi za nekoliko časa ustavili finansiranje zidanja cerkev in drugih objektov, ki niso nujni ter usmerili ves denar na zidanje ljudskih stanovanj. Obenem pa je ostro napadel u-pravo INA-Casa, ki tako na dolgo zavlačuje začetek zidanja stanovanj v naselju S. Sergio. Poleg tega pa od vseh strani prihajajo pozivi, naj se oblast zgane in naj se začne resno ukvarjat-i z rešitvijo stanovanjske stiske, ki je vsako leto hujša in grozi, da se bo v prihodnjih letih še bolj zaostrila.
Vse politične stranke brez izjeme, organizacije in razne druge ustanove, ki se vsaka po svoji poti ukvarjajo s stanovanjskim vprašanjem, soglašajo, da je treba čimprej storiti odločne ukrepe za zidanje ljudskih stanovanj. Samo za
O"  ..............................................hiiiiiiiiiiii mn iiiimii  .................................................
Danes nastopi obramba na procesu proti Mlljčanom
Tožilec
petih
neprepričljivo predlagal obsodbo obtožencev na dosmrtno ječo
Za rop v škodo plovne družbe «Italia» pa je državni pravdnik zahteval obsodbo na 4 leta In pol zapora In SO.OOO lir globe
Proces troti Miljčanom zaradi trojnega umora v Sent-jernejski dolini je prešel v končno fazo: tožilec je včeraj predložil svoje zahteve, ki so naravnost strahotne: za glavne obtožence je predlagal dosmrtno ječo, za one, ki so obtoženi ropa pa 4 leta in poi zapora in denarno kazen, kar bi pa moralo na podlagi amni-stije odpasti.
Kljub temu, da Je tožilec zaključil svoj govor, še vedno ni jasno, če je bil umor izvršen V politične namene ali zaradi ropa: sicer je tožilec dr. De Franco iaključil političnega umora, za katerega -— po njegovem mnenju — ne bi mogli v nobenem primeru u-poštevati čl. 8 Memoranduma oziroma odloka generalnega vladnega komisarja st. 190, si daje pravno podlago omenjenemu členu italijansko-jugo-slovanskega sporazuma. In vendar protislovij ni manjkalo. kajti tožilec je zaključii svoj govor s trditvijo, da so Trevisana ubili, »ker je bila njegova viia otok italijanstva sredi slovanskega morja«.
V zvezi z aplikacijo člena 6. Memoranduma pa se je tožilec skliceval na staro tezo
HlIllIllimilltlllllllimilllHIIIIIIIIIIimilllllllHIMIIHIHIIMIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Vesti iz Rima niso bile utemeljene
Še vedno nerešeno vprašanje pokojnin od 1919. do 1925. leta
V poslanski zbornici že leži osnutek zakona, ni pa znano, kdaj ga bo zbornica odobrila
Pred nekaj dnevi se je na Tržaškem razširila vest, ki je prišla iz Rima, da je ugodno rešeno vprašanje socialnega zavarovanja in pokojnin delavcev in nameščencev, ki so bili v delovnih odnosih že v času avstro-ogrske monarhije in po prvi svetovni vojni, a niso imeli pravice do pokojnine do leta 1925. Tega leta je bil namreč raztegnjen na področje Julijske krajine zakon za obvezno zavarovanje za pokojnine, ki je veljal v naših krajih le od tedaj naprej, medtem ko je v Italiji veljal že od leta 1919.
Prizadeti delavci in nameščenci, ki že leta in leta čakajo na ureditev tega vprašanja, so se razveselili ob novici, da I so oblasti vendarle priznale njihove upravičene zahteve in odpravile krivico, ki se jim je do zdaj godila. Mnogi delavci in upokojenci so se te dni že obrnili na sindikalne organizacije in Zavod za socialno zavarovanje glede izplačila zaostalih prispevkov za prej o-menjeno dobo, da bi se jim tako štela pri upokojitvi in določilu pokojnine vsa leta. Toda na Zavodu za socialno zavarovanje so vsakemu odgovorili, da je vest o rešitvi vprašanja pokojnin še neutemeljena, ker niti poslanska zbornica niti senat nista še odobrila zadevnega zakona. V poslanski zbornici šele leži o-snutek zakona in se še ne ve, kdaj bo to vprašanje prišlo na dnevni red in kako bo sploh rešena. Na omenjenem zavodu so obljubili, da bodo prizadete delavce in nameščence takoj obvestili, ko bo zakon odobren v Rimu.
Za rešitev tega vprašanja se že nekaj let zavzemajo razni sindikalni in politični predstavniki, ki so že neštetokrat posredovali na pristojnih mestih, da bi odpravili krivico, ki se godi delavcem in nameščencem na našem področju. Zadeva je že stara, saj je zakon o obveznem zavarovanju za pokojnino stopil v veljavo v Jtaliji že leta 1919, na naše
kraje pa je bil raztegnjen šele leta 1925, toda brez retroaktivne veljave. Gre torej za približno šest let. kar pri upokojitvi in izplačilu pokojnine ni malenkost. Razumljivo je torej,da se prizadeti za to stvar zelo zanimajo in da so z veseljem sprejeli vest, ki smo jo objavili tudi v našem listu, a je bila neutemeljena. Upati je le, da bo zadeva prišla čimprej pred parlament in da bo ugodno rešena.
«»
Nesreči na delu
Ob 15.15 so sprejeli v bolnišnici 36-letnega zidarja Romana Defranceschija iz Ul. Ra-picio 6. Mladenič, ki je sam prišel v bolnišnico, je dežurnemu zdravniku povedal, da se je ponesrečil v mehanični delavnici kjer je zaposlen. Pri popravilu nekega stroja je po nerodnosti vtaknil prst med zobe stroja in si ga tako hudo poškodoval. Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na mezincu desne roke. Zdraviti se bo moral približno dva tedna.
Malo kasneje pa se je prijavil v bolnišnici 37-letni Romeo Giuliani iz Miramarskega drevoreda 109. Izjavil je, da se je ponesrečil na svojem čolnu, kjer je popravljal stroj. Nameraval je namreč iti na ribolov. a je opazil, da je stroj pokvarjen. Zaradi nerodnosti je ob popravljanju vtaknil prst v stroj in si ga poškodoval. Zdravnik mu je ugotovil globoko rano na sredincu leve roke. Ponesrečenca so sprejeli na 1. kirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 9 ali najkasneje v 10 dneh, seveda če ne bodo nastale komplikacije.	 «»---
Obvestilo motociklistom
Urad za motorna vozila v Trstu sporoča vsem italijanskim državljanom, ki hočejo s svojimi motocikli potovati po Jugoslaviji, da si morajo priskrbeti mednarodno iulersko izkaznico.
tukajšnjih nacionalističnih krogov, da velja ta člen samo po septembru 1947. leta, to je po podpisu mirovne pogodbe, ker se v tem členu navaja, «da ne sme biti ne sodnega ne u-pravnega postopka proti prebivalcu zaradi političnih dejanj v zvezi z rešitvijo vprašanja Svobodnega tržaškega ozemlja«. V govoru je omenil tudi, da bi lahko zahtevali prekinitev postopka, ker je prizorišče zločina sedaj ortkraj meje. O tem vprašanju je tožilec že mimogrede govoril med dolgo razpravo rn je tedaj trdil, da ima tržaška sodna oblast pravico soditi, tudi če je kraj kršitve onkraj meja. To izjavo je dal na podlagi neke razsodbe kasacijske-ga sodišča, ki je mnenja, da ima Italija sovraniteto tudi nad bivšo cono «B». Danes pa se ;e tožilec poslužil drugega razloga, ker je pač sam uvidel, da prvi ne more držati: tržaško sodišče, je omenil, l ma vso pravico soditi Miljčanom. pa čeprav je prizorišče zločina onkraj državnih meja, ker je biio dejanje odločeno v Camporah. to je v kraju, ki je v italijanski republiki.
Uvodoma je tožilec pohvalil delo in obnašanje predsednika in porotnikov ter prešel na obravnavo mnnjs\h obtožb: ropa v škodo plovne družbe «Italia». Skliceval se je. da je bil rop ukazan od voditeljev KP in tudi od Brainija Bruna. Materialni avtorji pa so bili Braini Dario. ki se je v zadnjih let’h izselil. Fontano*. Chermaz, Mercandel .n Tof-fanin, medtem ko je Rudi Uršič igral v'ogo manciatorja.
Po tožilčevem mnenju so vsi obtoženci krivi ropa. zaradi česar je predlagal obsodbo Fontanota. Mercandela, Chermaza, Toffanina, Uršiča, Darija in Bruna Brainija na 4 .eta in t mesecev zapora ter na 80.000 lir globe. Na podlagi ukaza bivše ZVU št. 45 pa bi morali pomilostili celotno zaporno in denarno kazen Fcmtanotu, Uršiču in obema Brainijjma. medtem ko bi Chermazu pomilostili le 3 leta zapora in celotno globo. Zn Mercandela pa, ki je bil v preteklosti že kaznovan, pa pomilostitev ne bi prišla v poštev.
Po kratkem odmoru je tožilec nadaljeval svoj govor s pojasnitvijo, kako je prišlo do odkritja tragičnega trojnega umora in o poteku prve preiskave leta 1946. Tedaj so predvsem na podlagi obtožbe Silvije Mauro aretirali in obtožili zločina njenega očeta in brata, ki sta bila prijavljena skupno z Giacominijem sodišču. Vse tri pa so po končani sodni preiskavi oprostil, z dvoumno formulo zaradi pomanjkanja dokazov.
Preiskavo so zopet začeli po prihodu italijanske uprave v Trst. Novi policijski organi so na podlagi obtožb Giucomim-ja in drugih aretirali sedanje obtožence. Ta mož je izjavil, da le opazil Hranija in druge, ki so se pogovarjali in da so se nato odpravili po poti, ki vodi do Trevisanove vile. Fon-tanot. ki je bil aretiran med prvimi, je spočetka zanikal, a kasneje je priznal, da je eden izmed zločincev. Za njim so priznali tudi drugi. Kot dokaz rjihove krivde je tožilec navedel Brainijev samomor, ki naj bi ga skuša' izvršiti, ker se je čutil krivega, dalje n.t-gove izjave in Belichove iz jave med »prijateljskim« razgovorom z agentom Ferri-gnom (o katerih se je izvedelo šele tri dni po začetku procesa, ko je agent podpi-sal poročilo nadrejenim. Op.
| ur.) in izjave Brainijevega o-čet t znani Teresi Argentijevi
«7.di se mi. da so ti elc-menii« je dodal tožilec, kot bi se hotel opravičiti, »dovol' jasni za dokaz njegovega (Brainijevega, op. ur.) sodelo vnnja pri umoru«.
Tožilec pa je šel še dalj, ker je hotel opravičiti tudi a-genta Ferrigno, ki je med pričevanjem zelo počasi in potihoma govoril, kot bi se nečesa bal. «Feregno je bil res v zadregi, vendar je treba To njegovo stanje pripisati njegovi srčni bolezni«.
«Ne smemo pozabiti« je še dodal dr. De Franco «da je bil Braini vodja komunistične celice v Camporah«. Mar naj bo to dokaz o njegovi krivdi?
Tudi Rapotez je potrdil, da bi moral Braini kaj vedeti o umoru Trevisana in obeh že. v njegovi vili. Po mnenju tcžilca je Rapotez podrobno episal celoten dogodek in na dolgo in široko govoril tudi o tajnosti K.P. (sic!) Zanimivo je, da so se izjave drugih obtožencev po skupnem soočenju skladale z njegovimi (pred soočenjem je bilo namreč toliko in takih protislovij, ki so dokazovali, da so obtoženci govorili, kar so hoteli drugi, op. ur.).
Tožilec je hotel braniti preiskovalne organe, da bi policijski agenti in funkcionarji vsilili obtožencem določene izjave. Kaže, da policija ni podrobno pregledala stare akte o preiskavi, kajti v tem primeru bi brez dvoma proučili izjave Silvana Coslovicha, s katerim bi drugače gotovo »bolj ostro postopali«.
Po orisu položaja drugih obtožencev, je prešel na vprašanje slabega ravnanja policijskih organov z obtoženci. Sodna oblast, je omenil tožilec, se je takoj zanimala za zadevo in je poslala v zapor dr. San-tanaitasa in dr. Trolisa, ki sta prisostvovala soočenju obtožencev s policijskimi funkcionarji.
V nadaljevanju govora je o-
•nenil zdravniške preglede dr. Adovasija, ki ni našel nobenih znakov mučenja na obtožencih, (Obtoženci so trdili, da jih ni nikoli natančno pregledal. Op. ur.) «Slišali smo z ust nekaterih prič«, je tožilec končal svoj prvi del govora, «da so ti slišali Belicheve bolestne krike. Toda zavedati se moramo, da so bili ti ljudje priprti zaradi suma in da so iste ideološke pripadnosti, kot obtoženci sami«.
S temi «argumenti» je hotel tožilec izbrisati vtis, ki »o ga pustili obtoženci in razne priče s pričevanjem o mučenju v policijskih prostorih. Sel je celo tako daleč, da je spregovoril tudi o bivšem jet-niškem duhovniku Malusu, ki je pred sodiščem potrdil, da so se mu obtoženci pritožil: zaradi bolečin in trpinčenja. Temu duhovniku pa sodišče ne bi smelo verjeti, ker so don Maluse obtožni v zvezi z znano «koronejsko afero« zaradi pomaganja pri poskus nem begu osebam, ki so bile v zaporu pod obtožbo vohunstva v prid bližnje republike. To je tožilec povedal kljub temu, da je preiskava še v teku in bi morala biti tajna. Tožilec je tudi osumil duhovnika, tla je vzdrževal zvezo med v samicah priprtimi Miljčani.
V zvezi z Rapotzevo izjavo, da ga je dr. Adovasio pregledal na snegu, je tožilec predložil potrdilo vremenoslovne-ga zavoda, da 4., 5. in 6. februarja (pregled bi moral biti 5.) ni v Trstu padal sneg.
Za proces sta bila lovska puška in krznen plašč (oboje naj bi bilo ukradeno Trevi-sanu) posebnega pomena, ker naj ta dva predmeta predstavljata objektivni dokaz za krivdo Miljčanov. O puški je tožilec vprašal, kako je mogoče, da imamo na eni strani Gastona Trevisana, ki io je spoznal za last brata in na drugi strani osebo, ki je orožje prodala Belichu. Poleg tega so številne druge osebe spoznale puško, ki je šla iz roke v roke, dokler ni prešla v Vechietovo in končno v Beli-chevo last. »Ali se Gastone
moti« je tožilec omenil «ali pa imamo na drugi strani samo lažnive priče«. Moral pa je priznati, da je možno, da zaplenjena puška ni tista, ki je bila ukradena Trevisanu.
Podobne in po našem mnenju le malo prepričljive argumente je rabil tožilec tudi o obstoju krznenega plašča, katerega. kar je morda najbolj zanimivo. ni nihče videl: ne Tre-visanovi najožji sorodniki niti mati pokojne Ravasinijeve. O plašču je govorila le Ar-gentijeva.
Dotaknil sč je tudi znanega Giacominija, o katerem se je toliko govorilo med tem procesom. «So resnične obtožbe proti njemu in trditve, da se je hvalil o Trevisano-vem umoru in da je nosil Trevisanu ukradene hlače? Giacomini je obrazložil, zakaj je zbežal v tedanjo cono «B». Vedel je namreč, da ga obtožujejo ropa in zločina in bal se je da ga ne bi spravdi s sveta. Proti njemu ni mogoče uvesti nobenega postopka«.
Tožilec je zaključil svoj dopoldne in popoldne trajajoči govor z zahtevo po obsodbi Brainija. Fontanota, Rapotza, Belicha in Derina na dosmrtno ječo.
Dopoldanska razprava se je začela s pričevanjem Aliče Broglieve iz Gorice, sestre bivšega tržaškega trgovca, ki se je leta 1946 izselil v Argentino. Ta mož se je oglasil iz daljne dežele s pismom, v katerem je trdil, da je pred odhodom prodal Giustu Trevisanu krznen plašč in je navedel sestro kot pričo. Ta sestra pa ni vedela ničesar o tem, razen da je brat res razprodal blago.
Z njenim pričevanjem je bilo zaključeno zasliševanje prič in predsednik je na krai-ko spregovoril in povabd obrambo in druge zainteresirane stranke na mirno diskusijo. Takbj nato je dal besedo odvetniku zasebne stranke M. Ferlugi, ki je opozoril, da
se pokojnikov oče ni prijavil kot zasebna stranka zarad’ povračila škode, ki je nepopravljiva, pač pa z namenom, da brani čast pokojnika. Sicer to čast ni nihče oskrunil. Odvetnik pa je prišel do zaključka da je treba vse obtožence spoznati za krive in jih obsoditi tudi na povračilo povzročene moralne in materialne škode. V svojem govoru je omenil zanikanje prvotnih izjav o krivdi, pri čemer so obtoženci govorili o nezakonitem postopku pri preiskavi. To pa ni dovolj, je dodal, za dokaz neverjetnosti njihovih priznanj. Odvetnik je nato opozo.ril sodišče, da bi morali verjeti jet-niškemu zdravniku, ki pri obtožencih ni ugotovil nobenega znaka mučenja in je izrazil mnenje, da je «policija izvajala na obtožence le zmeren pritisk in lahko je tudi, da priznanja niso prostovoljna, a s tem ni rečeno, da niso resnična«.
Pred koncem včerajšnje razprave je spregovoril končno še Brainijev zagovornik, ki brani tudi odsotnega Darija-Govoril pa je. le v zvezi z ropom v škodo plovne družbe. Predvsem je odvetnik izrazil začudenje in ogorčenje, da so poštenjaka kot je Bruno Braini obtožili ropa, ko vendar ni niti »sence indicij«. Odvetnik je na podlagi razsodbe preiskovalnega sodnika in tožilca dokazal, da ni proti Brainiju niti najmanjšega dokaza in je zato zahteval popolno oprostitev. Za Darija, ki pa je rop priznal, je predlagal čim manjšo kazen.
Razprava se bo nadaljevala danes zjutraj z govorom odv. Sardosa, ki bo obravnaval obtožbo poskusnega umora in trojnega umora, česar je tudi obtožen Bruno Braini.
Preds. — Rossi, tož. — De Franco, zapisn. — Magliacca. odv. zas. stranke — M. Ferlu-ga, obramba — odv. P. Sar-dos, Kezich, Stradella, Arno-deo, Morgera in Presti.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiimiiiiiitMiiiiiitifiiiiiiiuiiiiiiiimiMiiMiiiiiiimiiiimmiiiiiiMii
Dve prometni nesreči
Zapleten karambol: tramvaj, možak dva motorista in mlado dekle
Kljub temu ni bilo hudih posledic - Z resnimi poškodbami, tako da se 21-letni študent bori s smrtjo, se je končala nesreča s trolejbusom
Sinoči okrog 20,45 je nastal v Miramarakem drevoredu blizu železniške postaje prav' karambol, ki pa na srečo n* zahteval hudih žrtev. Ob omenjeni uri je tramvaj št. 8 povozil 60-letnega Antona Sorino iz Ul. Carli 10, ko je ta neprevidno prečkal cesto. Tedaj pa je privozil mimo z motorjem 24-letni Ant°nio Prcte i« Ul. Giustj 4, ki se je hotel izogniti Sorini ležečemu na tleh- Toda prav tedaj je za njim privozil drugi motociklist. 22-letni Enrico Coretta ir Ul Revoltella 37, kj se je zaletel v preteja. Motorja sta seveda skupaj z vozačema zletela na tla, kar je doletelo tudi 19-letno Paolo Modunjo iz Ul. Ponziana 1, ki se je peljala na zadnjem sedežu motorja, ki ga je vozil Prete.
Okrog ponesrečenih se je zbrala gruča ljudi, ki so se bali, da je prišlo do smrtnih žrtev. Toda zgodilo se je le malo hudega za tako slikovit in zapleten karambol. Prete in Coretta sta ostala nepoškodovana, mlada spremljevalka se je le nekoliko pobila po nogah in bo ozdravela v treh-štirih dneh. Sotina pa se je nekoliko pobil po glavi in «e bo zdravil 6 dni.
Oh 22 so šinoči sprejeli na
I.	kirurškem oddelku s pridržano prognozo 21-letnega študenta Salvatoreja Musolina iz Ul. Boccardi 5 zaradi hudih udarcev po glavi, prebitja lobanje in pretresa možganov. Malo prej je Musolino stekel čez Trg Garibaldi, ko je istočasno privozil mimo trolejbus št. 18 proti Trgu Goldoni. Kljub temu, da je vozač trolejbusa naglo zavrl, je bila nesreča neizogibna in je trolejbus povozil mladeniča.
 «»-------
Pazite na gobe!
Tržaško županstvo opozarja prebivalstvo, zlasti pa gostin-: ke obrate, da se morajo gobe kupovati izključno na pokritem trgu v Ul. Carducci. kjer se gobe podvržene strogemu higiensko-zdravstvenemu pregledu. Uživati gobe, kupljene izven trga, iahko predstavlja nevarnost za zdravje. Zato naj ljudje ne kupujejo gob od ljudi, ki jih ne dajo zdravniško pregledati.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
župana Bartolija položaj ni tako hud. Na pritožbe vodstva IACP, da država daje premalo denarja za zidanje ljudskih stanovanj, je Bartoli odgovoril s pismom, ki ga je poslal vsem listom in v katerem sporoča, kako se je pred nedavnim razgovarjal v Rimu z ministrom za javna dela, da mu je glede zidanja ljudskih stanovanj poslal še posebno pismo v katerem ga opozarja, naj se pri letošnjem nakazovanju denarja za zidanje ljudskih stanovanj ne ozira na sedanjo tehnično zaposlenost tržaškega zavoda IACP- Minister Togn-je Bartoliju odgovoril, «da bo upošteval tržaške potrebe«.
Odgovor je zelo kratek in ne pove ničesar. Ce bi imelo ministrstvo za javna dela v proračunu določeno večjo vsoto denarja za ljudska stanovanja v Trstu, kot jo je imelo lani, bi minister Togni to tudi sporočil in bi Bartoli to vest raz-bobnal kot svoj osebni uspeh. Zato se tudi Bartoli v svojem pismu časnikom ne dotika več zidanja ljudskih stanovanj po zavodu IACP, ampak hoče ponovno dokazati, da bo stanovanjsko vprašanje v Trstu rešeno v prihodnjih letih, z zidanjem stanovanj INA-Casa. Kljub vsemu pa Bartoli le priznava, da je zavod IACP oškodovan zaradi zavlačevanja zidanja stanovanj v naselju S. Sergio. Upoštevati pa je treba, pravi Bartoli, ko bodo te zapreke premostene, bo zavod IACP pooblaščen, da licitira zidanje stanovanj INA-Casa v vrednosti 2 milijard 800 milijonov lir od skupnih 3 milijard 200 milijonov lir, ki jih je INA-Casa določila za zidanje stanovanj v omenjenem naselju. Nato Bartoli nadaljuje z milijardami. Pravi, da bodo med tem časom lahko že pripravili načrte za zidanje novega naselja INA-Casa v Bo-vedu (Barkovlje), kjer so že kupili zemljišče in kjer naj bi v prihodnjih sedmih letih sezidali za 2 milijardi 700 milijonov lir stanovanj. Tudi za licitacijo teh del bodo pooblastili zavod IACP. Poleg tega pa Bartoli sporoča, da je 1NA-Casa nakazala zavodu IACP o-krog 200-260 milijonov lir za takojšnje zidanje ljudskih stanovanj. Nato poudarja, da če se upošteva še posojilo, ki ga je zavod IACP zaprosil, vidimo, da je zavod dobil okrog 6 milijard lir nakazil za zidanje stanovanj. Prihodnjo jesen pa bo zavod lahko začel z zidavo 300 novih stanovanj, ki naj bi jih sezidal v prihodnjih treh letih. Bartoli takole zaključuje svoje pismo:
«Torej delo je zagotovljeno, neodvisno od gradbene dejavnosti občine, zadrug (Aidisio, Tupini), UNRRA-CASAS in INCIS...«
Podobno je Bartoli govoril tudi pred tremi leti. ko je sporočil, da so nakazali 4,5 milijarde lir za gradnjo novega naselja S. Sergio, ki bi moralo bitj že sezidano, če bi njegove obljube držale. Da bo INA-Casa v prihodnji?! letih sezidala precej stanovanj ni nobenega dvoma, saj to ni nobeno darilo Trstu. Denar za ta stanovanja plačujejo tržaški delavci in uradniki. Torej s tem hočejo mesto prikrajšati z nakazili za ljudska stanovanja IACP. z nizkimi najemninami. O zidanju teh stanovanj naj povedo kaj mislijo. Vse pa kaže, da bodo v prihodnjih letih še bolj zmanjšali ta nakazila, neglede na velike potrebe po ljudskih stanovanjih.  « «
Iztirjen vagon za več ur ustavil promet
Tovorni vagon se je iztiril m prevrnil blizu Sesljana — Hude zamude vlakov
Ob 20.30 se je v bližini Sesljana iztiril vagon nekega tovornega vlaka, in ker se vlak ni mogel takoj ustaviti, je vagon še nekaj metrov drsel po nasipu ter se nato prevrnil tako, da je zapfl prehod na obeh tračnicah. Telefonično so železničarji takoj poklicali pomoč iz Trsta, od koder so poslali poseben vugon opremljen za take primere. Kljub temu pa je dviganje prevrnjenega vagona trajalo več ur, med tem časom pa je bil ustavljen ves promet iz in v Trst. Nesreča sama po sebi ni bila resnejšega značaja, saj ni pri njej prišlo do človeških žrtev, pa tudi materialna škoda r.i velika. Vendar pa je zaradi prekinitve prometa prišlo do dolgotrajnih zamud številnih vlakov, ki prav ob tem Času vozijo v Trst ali iz Trsta.
Promet je bil obnovljen šele po polnoči.
Kovček zlomil nogo
Včeraj zjutruj se je pripetila na glavni železniški postaji precej nenavadna nesreča, katere žrtev je postal 9-letni učenec Gianfranco Can-tatore s Trga Liberta 9. S svojim očetom sta se pripeljala z vlakom iz Vidma v Trst, ko sta izstopila, se je deček zaletel v nekega pešca, ki je nosil kovček in s kolenom udaril v kovček. Kovček je padel iz gospodarjevih rok u-čencu na nogo. S privatnim avtomobilom so ponesrečenca pripeljali v bolnišnico, Jcjer s0 ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v 30 ali najkasneje v 50 dneh, seveda če ne bodo nastale komplikacije, zdravniki so mu ugotovili udarce in praske na desnem kolenu in verjetni zlom,	.
Kulturne prireditve
»PRIMORSKE PRIREDITVE«
Slovensko narodno gledališče iz Trsta V SOBOTO 24. t. m. in v NEDELJO 25. t. m. ob 20.30
v Izoli. — Carlo Goldoni: »Primorske zdrahe«, komedija v treh dejanjih. Velika uprizoritev na prostem. V primorsko narečje prestavi' dr. Mirka Rupel. Režija Jože Babič in Modest Sancin. Scena Jože Cesar in ing arh. Viktor Molka.
Baletna šola
SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Uprava Slovenskega narodnega gledališča v Trstu pričenja s sep'embrom 1957 z baletno šolo za otroke do 10 let starosti in za mladino od 10, do 14 leta; poseben oddelek bo tudi za mladino od 14. leta naprej. Solo bo vodil izkušeni tržaški koreograf Adri-jan Villes.
Vpisovanje do 31. avgusta v Ul. S. Vito 17. tel. 38-236, vsak dan v uradnih urah od 9 do 13. in od 14. do 17. ure.
[ IZLETI j
IZLET K IZVIRU SOCE Prosvetno društvo »Andrej Cok«
priredi v nedeljo 8. septembra enodnevni izlet skozi lepo Soško dolino k izviru Soče v Trenti Cena vožnji 1.300 lir. Vpisovanje dnevno od 20. do 21. ure v krožku v Konkonelski ulici (Opčine).
IZLET V TRENTO
Za izlet v Trento dne 31. avgusta in 1. sept., ki ga priredi SPD v Trstu, bo vpisovanje v dneh 23., 24. ter 26. in 27. t. m„ t. j. danes, jutri, v ponedeljek in torek od 19.30 do 20.30 ure v društvenih prostorih v Ulici K. Manna 29-11.
[ KAZNA OKVKMTILA J
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. V nedeljo, 25. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., prvi sezonski sestanek od 10. do
12.	ure. Prispela je revija Nova filatelija štev. 3-6 - 1957. Slovenski filatelisti, ki še niso vpisani v klub, so vabljeni.
(±
JIIUSUA PROSVETA
Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo ime! sejo danes 23. avgusta t. 1. ob
18.	uri na sedežu.
Člani in prijatelji Prosvetnega društva v Skednju!
Oglejte si
slikarsko razstavo
mladih članov diletantov!
Razstava bo odprta še jutri od 19. do 22. ure in v nedeljo od 10. do
13.	ure.
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 22. avgusta t. 1. se je rodilo 9 otrok (2 mrtvorojena), umrlo je 7 oseb, porok pa je bilo 6.
POROČILI SO SE: kovač Ivan Počkar in gospodinja Lilijana Ciornlk, delavec Gabrijel Turk in gospodinja Valentina Žgavec, učitelj Boris Zobec in uradnica Ful-via Paiusco, mehanik Rolando Rosada in gospodinja Edvige Giorgieri, delavec Alflero Venturini in gospodinja Lldla Perini, delavec Eugenio Ceriesa in gospodinja Iolanda Denardi.
UMRLI SO:	65-letna Marija
Sterpin por. Paoli, 76-letni Franc Pupis, 65-letni Ernesto Bertagno, 90-letna Katarina Vit, 81-letna Virginija Svetina por. Wagner, 6 dni star Patrizio Pribetti, 1 uro star Angelo Baruffo.
NOČNA SLUŽBA LEKARN v avgustu
INAM, Al Cedro, Trg Oberdan 2; G. Papo, Zgornji Kjadin 1095 (Sv. Alojz); Picciola, Ul. OriatU 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo, Trg Cavana 1; Harabaglia v Barkovljah In Nicoli v Skednju.
H A D I O
PETEK, 23. avgusta 1957 1'ltSI POSTAJA A
11.30	Lahki orkestri; 12.00 Življenja in usode; «Se žive meceni«; 12.10 Za vsakogar nekaj;
12.45	V svetu kulture; 12.55 Melodije iz revij; 13.30 Glasba po
Prehitro je zavrl in padel na tlak
Kmalu po opoldnevu se je pripetili! precej huda prometna nesreča. Ohol* 13. ure se Je 31-letni delavec Sergio Fabret-to s Kontovela 140 vozil na svojem motornem kolesu iz Trsta proti domu. V bližin: svetilnika na Furlanski cesti se je hotel izogniti avtomobilu, ki je prav v tistem trenutku hotel zaviti v nasprotno smer. Ker se ni mogel izogniti, je z vso silo zavrl, motor se je prehitro ustavil in Fa-bretta vrgel na tla. Neki pešec, ki je slučajno opazil nesrečo, je telefoniral na Rdeči križ, katerega avto je kmalu nato prišel na kraj nesreče. Ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga obdržali na sprejemnem oddelku. Zdravniki so mu ugotovili globoko rano na stopalu leve noge ter razne praske na stopalu. V bolnišnici se bo moral zdraviti približno 10 dni.
željah; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Čajkovski:	Koncert	St. 1 v b-
molu, op. 23; 18.30 Orkester Nor-rie Paramor: 18.55 Zenski vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Zena in dom; 19.30 Pestra glasba;
20.00 Šport; 20.30 Slovenska folklorna glasba; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Lahka glasba; 22.00 Večerni pogovori Francesca Carneluttija; 22.15 Roussel: Pajkova pojedina, simfonična slika; 22.45 Večerni ples;
23.30 Glasba za lahko noč.
I USI 1.
14.30 Tržaška kulturna kronika;
17.30 Skladbe Franza Leharja;
18.45 Priljubljeni orkestri vam igrajo; 19.15 Iz arhivov znanstvene policije: ponarejeni dokumenti; 21.00 Simfonični koncert; 23.00 Poje Frank Sinatra; 23.30 Plesna glasba.
KUPE H Poročila v ita>ijanšč‘ui:	6.30.
12.3U.	16.30. 17.30.	19.15, 23.00.
Poročila v slovenščini:	f 30,
13.30. 15.Ul).
7.15 Glasba za dobro jutro; 7.45 Jutranji koledar; 8.00-12.00 Spored iz Ljubljane; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti.'
13.45 Tisoč in en takt... pisan spored solist, in orkest. glasbe; 14.30 Spoznavajmo domovino; «Reško pismo«; 14.40 Zabavne melodije;
15.10 Zabavna glasba; 15.25 Koroške narodne pesmi; 15.40-17.00 Spored iz Ljubljane; 17.00 Ritmi in popevke: 17.25 Operni odlomki: 18.10 Od melodije do melodije; 19.25 Lahka glasba; 19-30;
23.00 Spored iz Ljubljane; 23.18 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m 202.1 m. 212,4 m Poročila; 5.UU, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00,	i3.U0,	15.U0,	17.00,	1930,
22.00
7.30 Cicibanom — dober danil 8.05 Jutranji dlvertimento; 9.00 Utrinki iz literature —	Je*!)
Launne:	Napisal sem scenariji
9.20 Pesmi raznih narodov; 10.19 Dopoldanski operni spored; 11.0” Rendez-vous z malimi zabavnimi ansambli; 11.45 Mladinska povest v nadaljevanjih — Anto Staničit Mali morski ropar - XIX.; 12.00 Mali koncert solistične glasbe;
12.30 Kmetijski nasveti - dr. ing-France Adamič: V zadružni organizaciji rešujemo vprašanje sodobnega sadjarstva; 12.40 Poj® akademski vokalni kvintet; 13.1* Ritmi in melodije; 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 14-3* Naši poslušalci čestitajo in P0; zdravljajo; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Nekaj Chopi-novih etud; 16.00 Mojstri koncertnega odra ■ XXI. oddaja:	Arthur Rodzinski;
17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Družinski pogovori — Jakob Meško: Pozdrav naj ne bo le fraza; 18-16 Pesmi A. Mihelčiča in C. Preg-lja; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Josef Suk: Simfonija »Zorenje«;
20.45 Tedenski zunanjepolitični pregled; 21.00 Igra kvintet Moj* mira Sepeta; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Igramo za ples.
•HELEVIZI.IA
17.30 Oddaja za otroke; 20.30 Vesti; 21.00 F. Lonsdale: «Pa 5*1 smo vsi malce...«, komedija.
KINO
'J
Escelsior. 16.00: »Svet brez konca«, Hugh Marlowe, Nan-cy G*-tes, N. Lelgh.
Fenice. 16.00: «Vražji», Sal Mi-neo, J. Saxon, L. Patten. Film o sodobni mladini.
Nazionale. 16.00:	«Banda mest*
za ločitve«, J. Lund, D. Singlc-ton.
Fllodrammatico. 16.30: »Ura zl čina«, E. Purdom, Ida Lupino-Grattacielo. 15.30:	»Nežni spol«-
Cinemascope Technicolor. «•
Allyson.
Supercinema. 16.00: «Javni piščanec št. 1». Technicolor-Cinema-
scope.
Arcobaleno. 16.00: «08/15 Kaputt*-Končna zmaga poročnika A-scha. Tretji del istoimenskega romana.
Astra Rojan. 17.00: »Šejkova hti»> R. Meeker. Technicolor-Cinema-scope.
Capitol. 16.30: «Spijonska zavesa«.
R. Roman, S. Hayen.
Cristaho. 16.30: «Mi dovoliš, očka«, Alberto Sordi.
Alabarda. 16.30: «Reši svoje življenje«, L. Jourda-n, B. Sulliva11-Ariston. Glej kino na prostem-Aurrra. 17.00: «Upc-rnik v mestu«. J. Payne in R. Roman. Mladoletnim prepov.
Armcnia. 15.00: «Konec pustolovščine«, V. Johnson, D. Kerr. Nov variete.
Ideale. 16.00: »Jezdec samotne doj line«. Technicolor. A. Ladd ln J. Arthur.
Impero. 16.30; «Poročnik dinamit«. Technicolor. A. Murph?-Italia. 16.30: «Tvoja ženska«, Massari, M. Girotti in P. Neal-Moderno. 18.00: »Pod Karajbskim
morjem«, Technicolor. L. Ha*5-Savona. 16.00; »Krojač za ženske«, Fernandel.
Viale. 16.00: «Kralj za 4 kraljice«-. Cinemascope. C. Gable In b-Parker.
Vltt. Veneto. 16.15: «Velika igr**’ Technicolor. G. Lollobrlgi"*' Mladoletnim prepovedano. Belvedere. 16.30: «Vobun upornikov«. Techoi-cotor Fox. Masstmo. 15.30: »Napoleon Bona-parte«. Barvni film. J. P. Admont, O. VVelles.
Novo cine. 16.00:	«Pomorsk*
zmaga«.
Odeon. 1600: »Zena je enaka *“ vse«, N. Taranto. Nadia Graf-Radio. 16.00:	«Prepovedan Pt'
net«, W. Pidgeon, A. Franci« in L. Nielsen.
— «»—-KINO NA PROSTEM Arlston, 20.15; »Neapelj Je vednd Neapelj«, A. Togi:an:. F. Riccn L. Padovani In F. Baldinl. Armonla. 20.00: «Konec pustolovščine«. V. Johnson.
Arena del fiori, 20.00: »Kralj P°~ tepuhov«. Technicolor. K. Gr*y-son, Rita Moreno.
Garibaldi. 20.00: «Beg v močvirju«, S. Corhran. Dear film. Marconi. 16.30:	»Stolp ugodja«'
S. Pampanini, P. Brasseur. Paradiso. 20.00: «Pesem srca«, M' Vitale in Alberto Farncse. Ponziana. 20.00: »Uranova mržt'-ra«, Richard Basehart in Kirk
Secolo Sv. Ivan. 20.00 In 22.0®' »Umetniki ln modeli«, D. Martin, J. Lew!s.	,
Skeden). 20.00 «Posebni age"' Pinkerton«.
Studio. 20.00: «Zlvela bom v tvojem spominu«, L. Moreno id Thompson.
Valmaura. 20.15:	«Druga
zen«, Rock Hudson In Jane "J-man,	,
Rojan. 20.00 In 22.00; »Krasm plen«, Marllyn Monroe In R°' bert Mltchum.
ZVEZA BORCEV za TOMAJ vabi v nedeljo 2S. t. m.
v TOMAJ
na odkritje spomenika padlim v NOB.
Po svečani proslavi sledi ples na prostem, igrala bo godba na pihala.
Postregli vam bomo z domačim vinom, kraškim pršutom im drugimi mrzlimi in toplimi specialitetami. — Vabljeni!
TELOVNIK
BO LE S LAV PRUS
Hranim zbirko, sicer dokaj skromno, kakor je skromen vsak drug začetek. Zbirko sestavlja drama, ki sem jo pisal še kot gimnazijec pred lirami latinščine, nekaj uvelih cvetov, ki jih bom moral nadomestiti s svežimi, in star, oguljen telovnik.
Telovnik. Obledel spredaj, strgan zadaj. Telovnik z nič kolikimi madeži, z manjkajočimi gumbi in z luknjo ob robu, ki jo je očividno izžgala cigareta. Telovnik s sponkama na obeh straneh. Del pasu je nestrokovnjaško prišit na telovnik, a drugi del pasu je po vsej dolžini preluknjan.
Ko gledaš ta telovnik, z neštetimi luknjicami v pasu, pomisliš na njegovega lastnika, ki je hujšal in hujšal, dokler ni telovnika zamenjal frak, ki ga dobiš pri pogrebnem zavodu.
Danes bi nekomu srčno rad odstopil ta kos blaga, ki mi je v napoto, a ki sem ga nekdaj kupil za ceno. višjo od njegove prave vrednosti. A sleherni rad preživi v svojem življenju trenutke, ko si sam nadene nekaj, kar ga spominja na žalost.
2alost je živela pri mojih •osedih. v aprilu so bili še trije, gospod, gospa in mala služki nja. V juliju, če se ne motim, sta ostala le še gospod in gospa, kajti služkinja se ;e Preselila h gospodi, ki ji je plačevala več.
V oktobru je ostala le še sama, samcata gospa. V začetku novembra so na dražbi Prodali vso njuno kramo in gospe je ostal samo še telovnik, edini spomin na njenega moža. Telovnik, ki je zdaj moja last. Konec novembra je gospa poklicala prekupčevalca 'n mu prodala svoj dežnik za dva zlata ter možev telovnik za štirideset grošev. Nato ,’e odšla.
Na dvorišču je ostal samo Prekupčevalec. Snežinke so rahlo naletavale, Prekupčevalec zavihal ovratnik, prijel dežnik in vtaknil roke v telovnik ter je ponujal oboje. Po dolgem pogajanju sem kupil
telovnik.
Snežilo je v gostih kosmičih, Telovnik sem odnesel v stanovanje. ga položil na mizo :n Premišljeval o gospe, ki je odšla, in o nekdanjem lastniku telovnika, nad katerim se je kopičilo vse več snega .. .
Slišal sem ju še pred tremi meseci, kako sta se pogovarjale. V maju je gospa še pela, gospod se je smejal, ko je či-t*l humoristični list. In danes . .
Vselila sta se v začetku a-Prila. Zgodaj sta vstajala, po-P’la čaj, nato sta skupaj odhajala v mesto. On je zahajal
V Pisarno, ona pa je poučevali je neznaten uradniček, ki
. občudujoče gledal na svo-Predstojnike kot turist na etre. Garal je cele dneve. *na je navadno sedela ob ojem in šivala. Včasih sta ta*
0 delala v pozno noč. Oba ®te bila mlada, ne lepa ne gr-
e. Ona je bila vitka, med-em ko je bil mož precej za-veljen in čokat.
Sleherno nedeljo sta okoli Poldneva odšla na sprehod in vračala pozno zvečer. Obedovala sta verjetno nekje v mestu. Nekoč sem ju srečal Pri vhodu v botanični vrt. Kupila sta dvoje medenjakov ln pila vodo. Sicer pa revnim JUdem ni treba kdo ve koliko. da obdržijo duševno ravnotežje. Malo hrane, ogroni-n° dela in veliko zdravja. Vse °stalo pride samo po sebi, Mojima sosedoma hrane ni Primanjkovalo, dela sta ime-* na pretek, le z zdravjem d' bilo vedno najbolje. V ju-hju se je gospod rahlo prehladil. Cez čas je tako silno bruhnil kri, da se je onesve-s*'h Bilo je ponoči. Zena je Vsa prestrašena odhitela po pravnika. Zvonila je pri pe-*h zdravnikih, a ni našla nočnega doma. Šestega je slučajno srečala na ulici. Medpo-°tna sta se pogovarjala o mo-*evi krvavitvi in zdravnik te raz>agal, da krvavitev še nič ne Domeni.
“Krvavitev lahko izvira iz d°sa, iz želodca, včasih tudi 11 olju«. Sicer pa ... če je bil yaš mož vedno zdrav in ni *šljal . . .»
“Oh, včasih, po malem...« dahnila in se ustavila, da
1 ulovila sapo.
^ “Je kdaj prebolel pljučni- |
“Da, pred letom dni.«
Vstopila sta v stanovanje. °*n k je dremal. Zdravnik ga J* Previdno predramil, ga pro-* edal in slednjič izjavil, da ni nič hudega.
*Sem si mislil, da ni nič,« rekel bolnik.
“Oh, nič,« je ponovila ona ” mu stisnila potno dlan 1 a ' ^ila verjetno iz že-Ddca ali iz grla . .. Debel ti h moral bi se več gibati; ti L* *®mo posedaš, Ali ne, go-J doktor, da bi se moral v*č gibati?,
“Seveda, seveda. Bi šel lah-° na l*‘‘2elo?»
N6-” *a*°stno zašepnila.
V "Nič hudega. Naj ostane v Drii ®°m ie kdaj pa kdaj
lseh dotlej pa naj leži in
miruje. Ce bi pa ponovno krvavel . . .»
»Kaj potem?« je vprašala žena in prebledela ko smrt.
«Nič, nič. Ce bo vaš mož ležal, se bo tam že zacelilo . . .»
«Tam .. . v nosu?« je vprašala.
«Da ... v nosu! Sicer pa se pomirite, gospa, in se vdajte v usodo' Lahko noč!«
Bolezen se je vlekla dalj, kot sta pričakovala. On ni več hodil v službo, zato si je pa žena vzela še nekaj ur več za poučevanje, da je z zaslužkom lahko krila najnujnejše potrebe. Konec avgusta je srečala zdravnika. Dolgo sta se pogovarjala. Zdravnik je ot> ljubil, da se kmalu oglasi pri bolniku. 2ena se je vrnila domov. Zdelo se je, da je jokala. Bolnik, naveličan štirih sten, je postal razdražljiv n nestrpen. Očital je ženi, da preveč skrbi zanj, da bo itak umrl. Ženin mir in čudovito igrana veselost sta ga slednjič povsem prepričala, da ni z njim prav nič hudo. Cemu bi se torej razburjal!
Kašljal je res, a to je bil le bronhitis. Včasih se je od predolgega ležanja pokazala kri, a iz nosu. Včasih je imel vročino, pravzaprav ni bila vročina, le živčna razdraženost.
Vznemirjalo ga je le nekaj.
Ko je nekega dne oblekel telovnik, je opazil, da je nekam preveč ohlapen.
«Kako, sem tako shujšal?« je šepnil.
«Malo si kajpak shujšal.# je rekla žena. «A, prosim, ne pretiravaj!«
Mož jo je pogledal. Vztrajno je šivala. Ne, ni mogla ;-grati. Zdravnik ji je rekel, da ni tako hudo bolan in zato nima vzroka, da bi se žalostila.
V začetku septembra so ;.e pogosteje pojavljali živčni izpadi in vročina je rasla.
KNeumnost,« si je govoril bolnik, «jesen prihaja in takrat se ljudi loteva ■ splošna razdraženost . . . Samo čudno, da je telovnik čedalje bolj o-hlapen. . . Sicer se pa itak ne bom prej zredil, dokler ne o-zdravim.«
Zena je prisluškovala temu samogovoru in si zatrjevala, da ima prav. Mož je vstajal sleherni dan in si 'pomerjal telovnik. Nekoč se je zamislil; «Ze nekaj dni opažam, da z mojim telovnikom ...»
«Nikar ne govori,« ga. je prekinila. «Menda se nisi zredil .. .»
«Kdo ve? Ce gledam na telovnik . . .»
«Se pravi, da boš kmalu pri močeh!«
«Oho, ti bi rada kar vse hkrati!’ Najprej se naj zredim«
«Kaj pa počenjaš tam za c-maro?« jo je nenadoma vprašal.
»Ah, nič. V kovčku iščem brisačo, pa ne vem, če je čista.«
»Saj imaš povsem drugačen glas. Ne trudi se več, kovček je težak!«
Kovček je moral biti zares težak, saj je imela čisto rdeča lica. A bila je mirna. Odslej je bolnik vse bolj in bolj pazil na telovnik. Vsakih nekaj dni je klical ženo in ji govoril.
«Poglej! Prepričaj se sama, včeraj je bilo tukaj prostora za prst, tukaj... no. In danes ne morem več. Res, redim se .. »
Nekega dne veselju ni bilo. konca ne kraja,
«Poslušaj,» je poklical ženo. #Izdal bom skrivnost. Vidiš, s telovnikom sem te goljufal. Da bi te pomiril, sem vsak dan pomaknil pas za eno luknjico naprej in zato je bil telovnik tesen. Tako sem včeraj zategnil pas do konca, že sem se prestrašil, ker sem se bal, da bo prišlo vse na dan. Danes pa, častna beseda, sem moral pas popuščati! Sedaj verjamem, da bom ozdravel. Verjamem, naj govori zdravnik, kar hoče . . .»
Dolgo je govoril, a slednjič je le moral v posteljo. Legel je in se naslonil na ženo.
»No, no, kdo bi si mislil? Trinajst dni sem varal ženo, da mi je telovnik pretesen in danes mi je zares pretesen! No . .. no . . .»
Tako sta ostala objeta ves večer.
#0,» je šepetal in poljubljal ženi roko. «Mislil sem, da bom shujšal do konca. Danes sem po dveh mesecih prvič prepričan, da lahko ozdravim. Bolniku vsi lažejo, najbolj pa žena. Toda telovnik, telovnik ne laže .. .»
Ko danes opazujem ta stari telovnik, vidim, da sta se z njim ukvarjali dve roki, dve osebi. On, ki je sleherni dan premikal luknjice, da bi pomiril ženo, in ona, ki je sleherni dan krajšala pas, da ' i možu vlila pogum. •
«Mar se bosta še kje našla, da si bosta povedala skrivnost o telovniku?« sem se vprašal.
Pogledal sem skozi okno. Padal je gost, mrzel sneg, da ja moralo zazebsti celo mrliča. Po nebu so se zibali oblaki. Mar upa kdo trditi, da se za temi oblaki ne skriva sonce? ...
Vse kar je prav... Sodobna arhitektura ima nedvomno marsikatero dobro in koristno plat, a kdo bi hotel živeti v taki sobi, kot Jo kaže gornja slika? (Načrt arhitekta Pavla Tilchea)
Dl VITTORIO V RAZGOVORU S SOTRUDNIKOM »POLITIKE«
SAMOUPRAVLJANJE - NAJZANIMIVEJŠA PLAT JUGOSLOVANSKE POTI V SOCIALIZEM
Že več kot teden dni se Giuseppe Di Vittorio, generalni tajnik italijanske splošne konfederacije dela zadržuje v Dubrovniku »izključno na počitnicah« — kakor pravi sam. V družbi svoje žene preživlja dneve kot človek, ki je prišel na '»lovišče in ki uživa tamkajšnje prirodne lepote. Tu ga je našel sotrudnik beograjske «Politike» in mu zastavil vrsto vprašanj.
— Kakšni so vaši vtisi v tem kratkem času, ki ste ga preživeli v Jugoslaviji? —
«Kljub temu, da nisem 1-mel priložnosti podrobneje proučiti tukajšnji položaj, — ponavljam, da sem na počitnicah — imam vtis, da se vaš delavski razred in prebivalstvo zavedata, da grade novo družbo in da so krepko združeni okrog Zveze komunistov Jugoslavije, sindikatov in ju-
goslovanske vlade. To je vsekakor temeljni podatek, ki je potreben, da si ustvarimo mnenje o trdnosti socialističnega sistema v FLRJ in o njegovih konkretnih možnostih za nadaljnji razvoj.
Zdi se mi — je nadaljeval Di Vittorio — da se prebivalstvo Jugoslavije zaveda dejstva, da je začelo z izgradnjo socializma na nizki izhodiščni točki, in da je ponosno na postopni, a stalni napredek, ki ga ustvarja v izgradnji socialističnega gospodarstva in dviganju življenjske ravni. V tem je tudi jamstvo, da se bo ta proces še nadalje razvijal u-spešno.
Moram vam reči — je nadaljeval glavni sekretar CG1L, — da je splošni vtis, ki ga bom odnese' iz vaše dežele, zelo pozitiven.«
Ko so v razgovoru prešli na
IHlMIlllMIIIMIIMIIlIfllllllllllllllllllllillllllllllllllliHMIIItllllliiiltiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiHIIIIMIIIinnillltllMIVinmiHHKMVIIHItnHdtllHItMtHIIHIlUimiHMIIIIIItllltlllHIIIIHHllIllllllltlllltlMIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllMIllllllllIMMittltllMIttlllllllltllllHIllll
MRČES, KI STREŽE PO NAŠEM ZDRAVJU IN IMETJU
Muha /g	nevarnejša
Okoli 60.000 vrst muh ■ V 30 dneh življenja zleže muha okoli tisoe jajčec - «Delovno področje» je v smeteh in nesnagi - Prenaša klice nalezljivih bolezni - Tse-tse prenaša spalno bolezen - Brencelj muči živino
Muha ne sesa krvi. niti v.e zbada, ker sploh nima žela, niti ne žre, a vendar more spraviti njeno lezenje in gomazenje v besnost še tako mirnega človeka.
V čem je pravzaprav vsa tista škodljivost in nevarnost muhe?
Njena glavna življenjska naloga v naravi, kot tudi drugega mrčesa, je uničevanje mrtvih trupel in oplojevanje rastlin. Znani biolog Line je dejal, da tri mesarske muhe prej požro truplo mrtvega konja kot lev. Na videz je to smešno in nemogoče, toda Li-
sto uničevanje trupla kaj hitro opravijo.
Mušje truplo je pokrito z majhnimi dlačicami. Po noži-cah so, in po zadku. Povsod. In na teh dlačicah se nabira nešteto bakterij, ki jih je prav v takih krajih, kjer le njeno ((delovno področje« — v smeteh in gnoju. V nesnagi.
Muha je najhujša prenašal-ka bolezenskih klic. Zlasti pri epidemijah ima muha zelo nevarno vlogo. Bolan človek ali pa bolna žival namreč izloča z iztrebki bolezenske klice. Prav tako s slino. V teh iz-
ne je mislil na ličinke, ki ti-jločkih ostajajo bolezenske kli-
Ludwig Krhardt, zapadnonemški minister za gospodarstvo, sloviti «čarovnik» nemške obnove, zatrjuje, da ima Adenauer povsem otročje ideje o gospodarstvu.
•II iii M iiiiiiaHiiiiaiiiaiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiHitiiiiiiii Hlinili n iiiiiitiiniiH mil imiiv
POMENEK 0 JEZIKU
NI PRAVILNO:
Vsi so bili neumorno na delu. Neumorno so nabirali prispevke. Zaradi njegovega neumornega dela so ga odlikovali.
Neumoren
neutruden
PRAVILNO JE:
Vsi so bili neutrudno na delu. Neutrudno so nabirali prispevke. Zaradi njegovega neutrudnega dela so ga odlikovali.
■k * *
Odgovarjati ust resa ti
NI PRAVILNO:
To pa ne odgovarja resnici. Blago, ki smo ga prejeli, ne odgovarja. —
Njegovi poslovni prostori ne odgovarjajo higienskim predoisom. Kar ne odgovarja, cr-•ajte!
PRAVILNO JE:
To ne ustreza resnici (bolje: To ni resnično, ali: To je izmišljeno). Blago, ki smo ga prejeli, ne ustreza. Njegovi poslovni prostori ne ustrezajo higienskim predpi som (ali: niso v skladu s higienskimi predpisi ali; niso higienični). Kar ne ustreza, črtajte!
■> >t> *
Is bran s hran
NI PRAVILNO:
Izdali so vse pesnikove izbrane pesmi. Izbrali so se prav na sredi dvorane. Zbrati je treba resne ljudi v vodstvo. Lahko se reče, da so bila dela dobro z.brana.
PRAVILNO JE:
Izdali so vse pesnikove /brane pesmi. Zbrali so se prav na sredi dvorane. Izbrati je treba resne ljudi v vodstvo. Lahko se reče, da so bila dela dobro izbrana.
Izbrati pomeni vzeti ah določiti ali i-ločiti kaj iz množine ali množice. Zbrati pa pomeni priti skupaj, ali zložiti ali vse skupaj spraviti.
ce žive po več tednov, tudi več mesecev. Najboljši po*go-ji za življenje in razvoj vseh vrst bakterij so nesnaga, vlaga in toplota. Svetloba, suša, snaga, mraz ali tudi vročina, jim življenje skrajšajo.
Muhe, ki venomer lazijo po najbolj umazanih, temnih, vlažnih in gnilih predmetih, prenašajo bakterije, ki so se prijele njenih dlačic, na človeka ali pa na hrano in podobno. To prenašanje pospešuje še mušja navada, da se neprestano ščetkajo s svojimi nožicami. S tem otresejo vse. kar so prinesle s seboj, ker se ščetkajo na človeški hrani, na obleki, na telesu. Zato s tem hrano bolj onesnažijo, kot če bi mirno lazile po njej.
Predstavljajmo si sedaj, kaj vse lahko muha prenese, ho lazi po pljunkih in človeškem blatu, po hudih bolnikih :u po gnoju, A takoj nato prileti na kruh, ki je na mizi, na sadje ali na kako drugo jed. Sede na obraz in na roke. Povsod gre. Saj to pa j» že znano, da je tam, kjer ;e večja nesnaga, kjer je odprto gnojišče ali odprto stranišče ali odprto smetišče, vse polno muh.
Zanimivo je, kako od daleč začuti muha tisto, kar jo privlačuje. Duh po gnoju ali sploh razkrajanju, prav tako po sladkorju in medu privabi muhe, kot tudi drug mrčes. Zato se kmalu zberejo muhe na ostankih jedi na mizi ati posodi, kot tudi tam, kjer je gnitje in drugo razkrajanje.
Ko yse to vemo, nam postane nevarnost muhe kot pre-našalke vsakovrstnih bolezni, jasna, In moramo z vsemi sredstvi ta mrčes pokončeva-ti. Ni dovolj, da muhe samo preganjamo, da jih podimo ali pa da jim preprečimo, da k morejo do našega živeža, do našega telesa. Da jim orno gočimo dostop do smeti in stranišča, do gnoja in shrambe. Je sicer to tudi potrebno, a se s tem ne smemo zadovoljiti. Pri zatiranju tega mrčesa moramo skrbeti zlasti, da uničimo zarod.
Muhe se jako, hitro razmnožujejo. Muha živi kakih ->0 dni. In v tem času znese pet do šestkrat po sto do sto petdeset jajčec. Jajčeca polaga najraje tam, kjer je gotovo, da bo ličinka, ki se bo iz jajčeca izlegla, imela najboljše pogoje za obstoj in razvoj, to je v nesnagi. Gnojišče in stranišče, smeti in špranje v podu, hlev in odpadki okoli hiše so tista mesta, kjer bo muha položila svoja jajčeca. Ze po .štirih urah se ob ugodnih pogojih izležejo ličinke, a po štirih dneh se zabubijo. Cez štiri dni pa že iz bube zle'? muha. Ce je prav ugodno, se torej muha izleže že v kakih osmih dneh. a ko je bolj hladno, traja razvoj tudi do tri tedne.
To razmnoževanje je ta1'-« strašno, da bi z mušjim zarodom mogli pokriti vso zemljo 150 centimetrov na debelo, če bi ves ostal pri življenju. Na srečo se to ne dogaja. Zlasti je le malo samic, ki preživijo zimo.
Za preprečenje pogojev, ki jih mora imeti muha, če se hoče dobro razvijati, je torej potrebno redno čiščenje vseh prostorov, zlasti tistih, kjer vemo, da se morejo zaleci jajčeca, Stranišča in hlevi, smetišče in gnojišče, povsod l.iora biti snažno in zaprto, da muhe ne morejo tja. Paziti moramo zlasti, da ni v raznih razpokah smeti in nesnage. Smeli ne smemo puščati v odprtih posodah ah l
kar na prostem, gnoj večkrat prekladamo, da uničimo mul-je ličinke. Ker vemo, da traja razvoj ličink poleti štiri dni, moramo vsake štiri dni opraviti tisto delo, da uničimo ličinke, preden se izležejo. Smeti ne smejo biti kar tako raztresene, marveč jih je treba zasipati s pepelom ali z zemljo, v mestu pa redno oddajati smetarjem.
Niso pa samo ene vrste muhe. 60000 vrst jih je.
2ivinorejci vedo, da mučijo živino zlasti brenclji, ki ji sesajo kri. Le samice so. ki pikajo živino in sesajo kri, medtem ko samci brezskrbno letajo po cvetju in nabirajo med.
Ali pa tista drobna muhi, pred katero živina beži, ko zasliši njeno brenčanje. Cisto drobcena muha je to, pa povzroča tako veliko škodo živinorejcem. Svoja jajčeca zle-
že v kožo goveda in ličinke izlezejo skozi luknjo v koži in je zaradi tega taka koža ma ij vredna ali pa tudi docela pokvarjena. Poleg tega pa je prav ta muha mnogokrat kriva, da ima krava malo mleka Milijonsko škodo povzroča ta. komaj centimeter dolga muha.
In znana muha tse-tse. ki je smrtno nevarna prebivalcem v krajih ob ekvatorju, ker prenaša klice spalne bolezni.
Iz vsega tega spoznamo, da napravijo muhe več škode, got najbolj krvoločne zveri. Človeku škodujejo in ga okužijo z boleznimi in mnogo smrti je bilo med ljudmi prav od muh.
Zato moramo proti muham uporabiti vsa sredstva, ki jih je v ta namen odkrila sodobna znanost. Predvsem pa je nujna dosledna skrb za snago.
področje, ki Di Vittoria kot dolgoletnega komunista in delavskega voditelja najbolj zanima, je dejal:
«Delavsko samoupravljanje predstavlja najbolj zanimivo plat jugoslovanske poti v izgradnji socializma. Na žalost nisem niti na tem področju ;-mel priložnosti stvar podrobneje proučiti. Toda zahvaljujoč se temu, kar vem — bodisi da gre za izredno zanimive rezultate kongresa jugoslovanskih delavskih svetov, bodisi za ugotovitve proučevanja italijanske delegacije, Ki je bila v vaši deželi — sem prepričan, da Jugoslavija o-stvarja s svojim sistemom delavskih svetov neko polnejšo in globljo obliko delavske demokracije. S tem daje vaša dežela svoj lastni prispevek v izkušnjah različnim in mnogo-stranskim potem, s katerimi se gradi socializem v različnih deželah.
Moje mnenje je. da se je treba borih proti vsakršni vrsti shematizma in mehaničnega kopiranja izkušenj drugih dežel — tudi v primeru, da so te izkušnje povsem pozitivne. Nasprotno smatram, da mora delavski razred vsake dežele mobilizirati vse svoje ustvarjalne sile, da bi na ta način dal svoj prispevek k oblikovanju socialistične družbe, skladno z zgodovino in tradicijo lastnega naroda in objektivnim položajem lastne dežele.
Gledajoč na stvari s tega zornega kota menim, da jugoslovanski delavski razred izvršuje popolnoma to nalogo.«
Preden je prišel v Dubrovnik, je Di Vittorio obiskal Brione in se tam sestal s predsednikom Titom.
»V zelo zanimivem razgovoru. ki sem ga imel s tovarišem Titom — pravi — sem dobil vtis, da je on pripravljen v največji meri prispevati h krepitvi socialističnega sistema v svetu in k enotnosti in razvoju mednarodnega delavskega gibanja. Tito je človek, ki ima izredno jasno predstavo o stvarnosti, pa naj gre za jugoslovanski položaj ali za od-nošaje na mednarodnem popri šču.«
Generalni sekretar CGIL zagovarja stališče, da ni nikakršnih razlogov, ki bi mogli preorečiti zbliževanje med I-talijo in Jugoslavijo.
»Italijanski delavci — je nadaljeval Di Vittorio — ki podpirajo politiko prijateljstva z
IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIOIIIHIIIIIIIIIimilHIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIItlllllllllllMIimnilllllllllMIHIIIIIItlllllllllll
Italijanska moda v novi sezoni
V glavnem sc osnovna linija ni spremenila, krila so kratka, klobuki in čepice majhni, čevlji pa sc vračajo v leto 1925
V teh dneh. ko nam meteorologi napouedujejo toplo vreme do oktobra, še vedno rade razmišljamo o poletnih oblekcah, skratka, o poletni modi. In vendar so nas modni ustvarjalci že presenetili z novimi kolekcijami mode 1958. — V Florenci, znanem modnem mestu, so se zbrali italijanski ustvarjalci, da bi prikazali modne novosti. Tako: Capncci z linijo «Capucci 57», Schubert z linijo «Simfonija 58», Germana Maruccelti, ki se je že lansko leto predstavila s svojevrstno linijo «koruznega storža«, je tudi letos dala svojim modelom lanski pečat in tak o ostala pri »koruznem storžu 1957». Sestri Fontana praznujeta prav letos 50. obletnico obstoja podjetja in tako nosi njihova linija ime »Zlata obletnica», in še Fabiani, Carosa, Simo-netta, Veneziani, kaj bi jih sploh naštevali — bilo jih je preveč, saj se je predstavilo na tej reviji nič manj kot 107 modnih podjetij.
Letošnja florentinska modna revija prinaša zadovoljive modne novosti. Vse kaže, kot da bi se vsi rimski, florentinski in milanski modni ustvarjalci pomenili, da ne bodo pripravili nič nonc-ga, pač pa le obnovili lanske modele. Tako lanskoletni garderobi ni potrebna temeljita obnova, ker so linije v glavnem ostale iste. Prevladujejo vrečaste oblike in tudi letos bo ženska oblečena po vzorcu «f1ou». O-bleke visoko zapete, tunike različnih dolžin. Jope kostumov so ali dolge ali pa kratke, vmesnih dolžin ni. So ravno krojene ali pa se spredaj oprijemajo života, na hrbtu pa so #bliizastc». Cu-pucci jih priporoča brez o-vratnika, Carosa z dvojni m, Veneziani z malo krzna iti. Nekatere dvodelne obleke i-majo kratke, tesno se prilegajoče jopice in krila široka, zvonasta in seveda kratka. Bes so obleke kratke, vendar ne toliko, da bi razkrivale kolena. Simonetta na prime' propagira 38 cm od tal.
Germana Maruccelti je le lansko leto pripravila veliko senzacijo z novo linijo, ka-
tere se oklepa tud i letos. Njena linija «koruzni storž 1957» se naslanja na lansko leto, obleke so zelo široke ob vratu in ramenih in se mehko spuščajo ob telesu ter se spodaj zožujejo. Značilnost njenih modelov je, da se obleke običajno stiskajo samo spredaj in to s pasovi, vozli, mainami itd., in to pod prsi.
Čeprav- je hotel Veneziani zbuditi presenečenje in je zašel v ekstravaganco, najdemo tudi med njegovimi modeli prav lepe obleke in komplete, kot na pr. ravno princes obleko, ki jo dopolnjuje 7/6 plašč športnega kroja v svetli barvi, obleka pa je temna. Pri Carosu si je vredno ogledati plašče, ki imajo to značilnost, da je njihova sprednja stran nekoliko sploščena, hrbet pa širok. Rokavi so vsili. Na-vdusuje se za velike ovrat-. nike, ki pa niso okrašeni s krznom.
Se veliko malenkosti prinaša letošnja m oda. Marsikatera se bo razveselila ob poročilu, da za zimo izredno propagirajo pletene volnene obleke, katerih krila bodo široka, celo zvonasta. Krila pa, najsi bodo ozka ali široka, bodo spremljali visoki p asovi z vidnimi sponkami, ki se bodo zapenjale spredaj ali pa na boku. Ti pasovi bodo usnjeni ali pa tudi iz blaga.
Široka krajša krila, vidni pasovi, lepe barve, vse to prinaša v zimsko-jesensko modo nekaj mladostnega, da celo pomladanskega.
SILVIJA
Drobne
zanimivosti
NAJMANJŠA ANGLEŽINJA
Nedavno je v angleškem New Castlu umrla 25-letna E-dith Barlovv, ki je bila komaj 49 cm visoka. Veljala je za najmanjšo žensko v Angliji in so jo pogosto kazali v cirkusu.
STOLETNI DED1C
Celih 65 let je neka advokatska pisarna iskala dediča
Jamesa Gillespija, ki je zapustil svojemu sinu 12 milijonov funtov. Dolgo je bil trud zaman, dediča so našli šele po 65 letih; živi kot stoletnik v južnoafriškem Transvaalu.
VIŠEK UDOBNOSTI
Neka angleška tovarna te dala na trg nove avtomobile, katerih sedeže je mogoče preurediti v spalnico, oddelek za prtljago pa v otroško sobo. Streha se po potrebi odpira, v avtomobilu pa je prostora za dva odrasla in za dvoje otrok. Turistu, ki ga ima, torej ni več treba iti v hotel ne pod šotor.
RAZSTAVA ARABSKIH KNJIG
V Tangerju so razstavili na gazeljo kožo pisani izbor muslimanskega korana. To edinstveno delo Ribafa Ben Juse-fa iz Marake.ša so si izposodili iz knjižnice v Rabatu, velja pa za eno najstarejših knjig in rokopisov na tej razstavi.
USPAVALNI STROJ
V Moskvi so začeli izdelovati stroj elektroson, aparat, ui zaziblje človeka v trdno spanje. Ta sovjetski izum bodo uporabljali predvsem v zdravilstvu, kjer bo nadomestil dosedanje škodljive uspavalne praške.
vsemi narodi, so najneposred-neje zainteresirani na tem, da imajo prijateljske odnosa je z izmenjavo na gospodarskem in. kulturnem področju s sosedno Jugoslavijo. Mi smo zainteresirani na krepitvi gospodarske izmenjave in na sklenitvi trajnega spprazuma o ribolovu na Jadranu. Pozitivno je dejstvo, hkrati pa v interesu •>-beh narodov, da so sedaj Odstranjeni stari in tradicionalni vzroki prepira in trenja tudi glede suhozemnih in pomorskih meja, ki so jih izkoriščali od strani jugoslovanske bur-žoazije in 'talijanskih monopolov v imperialistične namene. Skupno življenje prebivalstva na obmejnih področjih, ki so jih imperialisti skušali izkoriščati za to, da bi tam ustvarili žarišče spo.padov med našimi narodi, mora danes služiti za prijateljsko povezovanje obeh narodov, da prispeva k vzajemni izmenjavi in obrambi skupne stvari in miru v svetu. Italijansko delovno ljudstvo se zlasti veseli razvoda vedno tesnejšega sodelovanja med socialistično Jugoslavijo in I-talijo.«
Di Vittoria so nato vprašali, naj bi jim povedal svoje mnenje o sedanjem političnem. položaju v Italiji in v italijanskem delavskem gibanju.
((Celotna italijanska družba — je dejal Di Vittorio — se nahaja v globoki politični in družbeni krizi. Na osnovi te krize prihajajo vedno živah-neje in v vedno večji meri do izraza protislovja med težnjami o družbenem naprel-ku pretežne večine italijanskega naroda in dejstva, da v italijanskem gospodarstvu prevladujejo v vedno večji meri monopoli, ki stremijo <.a vedno večjim profitom, hkrati pa za gospodarsko in po! -tično nadvlado nad zahtevami po gospodarskem in socialnem napredku.
Najbolj zanimiv izraz ten nasprotij nam nudi največja vladna stranka, ki govori o socialnih reformah in o zboljšanju življenjskih pogojev delovnih množic, dejansko na podpira monopole.
Ta protislovja povzročaj a vrsto vladnih kriz v Italiji in ne morejo privesti do pozitivne rešitve izven enotnosti d»-lavskega razreda in vseh demokratičnih sil. Le taka proletarska, ljudska in demokratična enotnost more usmeriti Italijo na pot uresničenja tistih globokih socialnih reform, ki so nujno potrebne za razvoj njenega gospodarstva, njene industrije in poljedelstva, za dvig življenjskega standarda na raven, ki naj ustreza potrebam delovnih množic in ki bo vsej deželi zajamčila stalen demokratičen razvoj,
V konjunkturnem razvoju gospodarstva v Italiji se d:-gaja, da se po tej strani vztrajno in v ogromnem obsegu večajo profiti industrij-cev, zlasti industrijskega monopola, medtem ko po drugi strani raven mezd in splošni življenjski pogoji delovnega ljudstva stalno padajo in so danes izpod življenjskih potreb delavcev in njihovih družin — in to kljub izboljšanjem, ki jih delavci dosegajo s svojo enotno sindikalno borbo. To dejstvo predstavlja o-viro za gospodarski razvoj dežele, ker onemogoča pravilen razvoj notranjega tržišča.
Velikega pomena pa je, da se delavski razred in delovno ljudstvo Italije vedno bolj zavedata teh nasprotij in potrebe, da je treba iti po poti e-notnosti.	Kljub resnim	nasprotjem	glede orientacije
treh sindikalnih central, se velike sindikalne borbe delavcev, nameščencev in poljedelskih delavcev vrše že nekako leto dni enotno v vsej deželi.
Razvoj sistematične enotnosti v akciji vseh članov teh sindikatov	in uspehi, ki	jih
je moč doseči po poti široke enotnosti	sindikalnih in	de-
mokratičnih sil — je zaključil Di Vittorio — predstavljajo perspektivo dejanskega družbenega in demokratičnega napredka v Italiji.«
1«
I- .
f: . .
r- Končno se je vendarle odločil za skok.
PRIMORSKI DNEVNIK
fnoriško-beneški dnevnik
S seje občinskega upravnega odbora
Dva milijona	za
Rafuta	in	Ui.
ortni dnevnik
prihodnji občinski seji bodo predložili v odobritev obračun občinskih podjetij za I. 1956
Vod županovim predsedstvom se je v sredo zvečer sestal občinski upravni odbor, ki je razpravljal še o tistih točkah dnevnega reda, ki jih ni rešil na prejšnji seji. Odborniki so sklenili, v prihod ni seji občinskega sveta predložiti v odobritev imena oseb občinske uprave, ki bodo \ komisiji za razdeljevanje sta' novanj IACP. V odobritev občinskemu svetu bojlo tudi predlagali strošek v znesku 25.000 lir, da bo občina ime’a literarno pravico nad monografijama '<I1 Casteilo di Go rizia« in «Le Piante di Gori-zia», ki ju je spisal Carlo Lui-gi Bozzi iz Gradiške. Obe knjigi bo tiskala občina ns svoje stroške.
Občinski svet bo sklepal tudi o predlogu odbora za prispevek v znesku 100.000 lir u-stanovi Friuli mel Mondo. Glede šolskih vprašanj je odbornik De Simone predlagal grad njo dveh poslopij v Ul. Trie-ste i in Ul. Rota kakor tudi ureditev telovadnice v osnovni šoli v Ul. Capuccini. Vse te gradnje bi se opravile s pomočjo olajšav zakona štev. 645 od 5. avgusta 1954.
Tudi telovadnica v novi šoli v Stražicah je bila predmet diskusija na seji odbora. Sklenili so ‘ uporabiti pol milijona lir za njeno notranjo opremo. Odborniki so poleg tega odobrili strošek v znesku dvph milijonov lir za kanalizacijo Rafuta in Ul. Giustiniani. Zlasti Ul. Giustiniani, ki z gradnjo novih hiš in skladišč postaja velike važnosti, je treba čim prej urediti in po možnosti ob straneh napraviti tudi pločnike. Cesta je namreč zaradi debelih platan, ki rastejo ob njej, preozka za sedanji promet ter bi 'bilo nuj-
no urediti pločnike za pešce izven sedanjega cestišča.
O obračunu občinskih podjetij za leto 1956 je obsežno poročal dr. Galarotti. Odborniki so sprejeli njegov predlog, da se obračun predloži v odobritev občinskemu svetu. Končno so odobrili prošnje nekaterih meščanov, da bi j it poslali v okrevališče; sklenili so tudi obnoviti najemniško pogodbo s pokrajinskim nabornim uradom.
Ne prestopajte meje 10-kilometrskega pasu!
Pristojni krogi v Gorici so sporočili, da se nekateri last-n.ki propustnic okoriščajo in uhajajo iz desetkilometrskega pasu ter nadaljujejo v nasprotju z določili videmskega sporazuma od leta 1955 pot v notranjost ene ali druge države. Za osebe, ki bodo prestopile mejo desetkilometrskega pasu, je predvidena kazen od 3 do 12 mesecev zapora in od 16.090 do 48.000 lir globe. Dalje je dejanje kršitev določil videmskega sporazuma in izognitev plačila pristojbine za potni iist.
IZ STANDREZA
Izlet prosv. društva septembra v Koper
Prosvetno društvo iz Stan-dreža obvešča, da bo prve dni septembra priredilo celodnevni izlet v Koper. Vsi, ki se bi radi udeležili lepega izleta, naj se javijo za informacije in podrobna obvestila pri Emilu Paškulinu :n Alojzu Tabaju v štandrezu.
na Antonia Bressan, vd. Gia-cobbi, gospodinja 73-letna Te-resa Paoletti, vd. Zotti, gospodinja 81-letna Frančiška Ho-ban, poročena Tabaj, državni upokojenec 75-letni Vittorio Lener, državni upokojenec 72-letni Pietro Gelsi, kmetovalec 52-letni Francesco Cotin, mehanik 34-1 etni Antonio Bastia-ni in dijak 18-letni Eiigio Pirih.
Oklici; natakar Umberto Puc in gospodinja Lidija Rosch, mehanik Sergio Fava-ro in šivilja Laura Culiatti risar Franco Frescura in šivilja Kosina Maurel, urar Ro-dolfo Maurel in delavka Ele--na Chinese, uraidnik Antonio Bressan in ljudskošolska učiteljica Camilla Medeot. Cele-ste Favero in Del Ponte Bruna, vratar Guerrino Iuti in gospodinja Olga Bortold ter a gent javne varnosti Ezio Kupil in učiteljica Emma Pavletič.
Poroke:	mizar Francesco
Bregant In gospodinja Laura Zubin.
Svetovno prvenstvo težke kategorije
Patterson -Rademacher danes zjutraj ob 7. uri
š
Palterson bo dobil 155 milijonov lir, Rademacher pa nič
SEATTLE (VVashington), 22. — Dvoboj za svetovno prvenstvo težke kategorije med prvakom Floydom Pattersonom in izzivalcem Petrom Rade-macherjem bo danes zvečer na «Sick Stadionuii ob 22. uri po lokalnem času, ki odgovarja 7. uri v petek zjutraj po na šem (italijanskem) času.
Dvoboj bo sodil bivši svetovni prvak srednjetežke kategorije Tommy Loughran, ki je izjavil, da pričakuje «hitro in brutalno borbo«. Loughran je dejal, da ne bo prekinil borbe, če bi se kateremu od •nasprotnikov odprla kakšna manjša rana ali pa če bi kateri koli od njiju bil «grog-gy». kot pravijo v boksarskem žargonu, kadar je boksar v polzavestnem stanju. »Dvoboj bo trajal 15 rund ali pa bom štel do 10”, je dejal sodnik.
Zanimivo je, da Rademacher ne bo dobil za to borbo nit; dolarja, Pattersonu pa je zajamčena premja v višini 250 tisoč dolarjdv oz. 155 milijonov lir.
NEW YORK. 21. — Svetovni prvaik srednje kat. Sugar Ray Robinson je razveljavi' dvoboj, ki bi ga moral imeti 23. sept letos s Carmenom Basilijem za svetovni naslov, ker mu ameriška boksarska zveza ni hotela priznati celotnega honorarja za televizijski Drenos. Ko je to zvedel Basi-lio je izjavil, da se ga Robinson očitno boji in da je v tem glavni razlog njegove odpovedi.
CHICAGO. 22. — Dvoboj med svetovnim prvakom lahke kategorije Joeom Brownom in kalifornijskim boksarjem Lopesom, ki ni veljal za naslov, se je končal neodločeno, eden izmed sodnikov pa je prisodil zmago Lopesu, ki ie šele deseti na svetovni lestvici lahke kategorije.
9 $ $
PLAVANJE
Obvestilo
Zaradi prometne železniške nesreče na progi Gorica—Trst nismo pravočasno dobili vesti iz Gorice, zaradi česar je danes goriško — beneški dnevnik nepopoln.
Rojstva, smrti in poroke
Od 11. do 17. avgusta so se rodili:
Laura Spanger, Claudia Pa-
dovan, Bianca Redivo, Andrea Bressan, Maura Medeot, Roberto Dogani, Graziano Mur-tas, Itala Orlando, Annarosa Valenti in Eljida Canzutti. Umrli so: gospodinja 82-lel-
iiimiiiiliiiiiiiHiinlliiiiiilimimiitiHiiiHimiimiimiimiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiimitiiiitiiiiiiiiiliiii
Na včerajšnjem sejmu v Gorici
Deževje preprečilo Kupčije Kramarjev
MADRID, 22. — Španski prvak lahke kategorije Bobby Ros je ohranil prvenstvo po neodločeni borbi v 12 rundah z izzivalcem Redom Galiano, bivšim evropskim prvakom peresne kategorije.
  .............
Pogum in nztrajnost i/eliiiega športnika
Po 182 dneh prisilne odsotnosti Fausto Coppi zopet na dirkališču
V Avezzanu ga je navdušeno pozdravila velika množica in mu dala moralno oporo za uspešno vožnjo
Včeraj, na dan četrtkovega sejma v Gorici je deževalo ves dopoldlne tja do 14. ure, tako da ni prišio do številnih kupčij, med katerimi navadno prihaja med domačimi kramarji in jugoslovanskimi kupci. Ljudi z onstran meje pa kljuO dežju ni bilo malo; ulice okoli Travnika ni pokritega trga so bile polne prodajalcev mesa. jajc in masla. Trgovci so z vese'ljem stregli novim gostom; posebno mnogo kupčij je Dilo sklenjenih v trgovinah s tekstilom, perilom in v drogerijah.
Na Telovadnem trgu so nekateri vztrajneži le postavili lesene stojnice in jih pokrili s platnom, vendar kupcev ni bilo dovolj, vsaj toliko ne, kot ob -lepem vremenu.
Zjutraj pa je bilo na trgu sadja na debelo, kljub slabemu vremenu, izreano dosti zelenjave in sadja. Še vedno prevladujeta paradižnik in stročji fižol. Cene paradižnika
na debelo so bile od 25 do 30 lir za kilogram, stročjega fižola pa od 40 do 50 lir. Precej je bilo tudi paprike, ki so jo prodajali od 40 do 50 lir.
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Ko>-zo Ita-lia 4, tel. 25-76.
KINO -
CORSO. 17.00: «Vojna operacija na Kreti«.
VERDI. 17.30: «Gora», S. Tra-cy, R. Wagner, v vistavism-nu in v barvah.
VITTORIA. 17.00: »Gervaise«. M. Scheil, mladini izpod 16 let vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Miši», M. Scheil, K. Jurgends, mladini izpod 16 let vstop prepovedan.
MODERNO. 17.00; «Hudičev general«.
AVEZZANO, 22. — Velikanska množica, ki se je zbrala iz vse abruške pokrajine, je danes z navdušenjem pozdravila v Avezzanu povratek Fausta Coppija na dirkališča. V okviru razmh prireditev je bilo namreč danes na naravni krožni progi Villa Torlonia v Avezzanu veliko kolesarsko tekmovanje z udeležbo najvidnejših italijanskih kolesarjev, toda pozornost vseh prisotnih je bila -namenjena predvsem Coppiju, ki je danes nastopil prvič po 182 dneh prisilnega počitka po znanem incidentu v Sardiniji kjer si je zlomil nogo.
Pred startom je Coppi de jal:	«Jaz sam sem v prvi
j vrsti radoveden kakšen bo I izid preizkušnje moje fizične kondicije in pripravljenosti» Coppi je to dejal z nekoliko melanholičnim prizvokom. Ko pa se je pojavil na dirkališču, im ko mu je burno ploskanje dalo razumeti, da je z njim vsa velika množica gledalcev se mu je vidno začelo vračati zaupanje v lastne moči in sposobnosti. Po prvih preizkusnih krogih je začel voziti v ostrem tempu in *eprav ni forsiral je dajal vtis, da je zopet naše! svoj slog.
Po dirki je Coppi dejal: «Zelo sem zadovoljen ne toliko zaradi dirke same kot zaradi zame izredno važnega dejstva, da sem končno ie premagal psihozo strahu. Ne de lam si iluzij, toda nisem hotel zaključiti svoje kariere z incidentom. Želim ponovno tekmovati in upam, da bom po današnji vožnji, z Doljšo in skrbnejšo pripravo, ’ahko dal športnemu občinstvu še kakšno zadoščenje. V oktobru nameravam nastopiti na kakšni cestni dirki.
Rezultati:
Individualna vožnja: 1. Bruno Monti, ki je prevozil 40
krogov oz. 34 km v času 46’29”1 s povprečno hitrostjo 43.885 km, točk 17, 2. Rino Benedetti 16, 3. Dino Bruni 16, 4. Gaggero 11, 5. Baroni 3. 6. Maggini 8, 7. Coppi 7, 8. Martini 6, 9. Bartolozzi 5, 1P-Gismondi 2.
Hitrostna vožnja; 1. Luciano Maggini 2’46”2,	2.	Monti, 3.
Bruni, 4. Martini, 5. Coppi.
Izločilna vožnja na 14 krogov (11.900 km); L Falaschi 16’20”, 2. Maggini, 3. Gismoi::-di, 4. Monti, 5. Benedetti, C. Bruni, 7. Coppi, 8. Cassano, 9. Martini, 10. Tognaccini.
KOLESARSTVO
Tretja dirka neodvisnih v Comu za pokal UVI
COMO, 22. — Tretja dirka za pokal UVI za neodvisne, ki bo v nedeljo v Comu se bo zaključila s ciljem na cesti in na dirkališču, kot je bilo prvotno določeno. Med prijavljenimi so Luciano Pezzi in Alfredo Martini, ki sta že večkrat tekmovala na dirki po Franciji, Lino Grassi in Dino Bruni, ki sta se uvrstila
na drugo oziroma tretje mesto na svetovnem prvenstvu diletantov pred dvema letoma v Frascatiju, brata Barale, Ce-stari, Žagano, Romanelli, Ka-zianka, Davitto itd. Proga je dolga 215 km.
Dirka po Poljski
VARŠAVA, 22. — Po drugi etapi Kolesarske dirke po Poljski Torun - Sčecin je v splošni klasifikaciji Jugoslovan Levačič na drugem mestu. V prvi etapi Varšava -Torun (210 km) je zmagal Poljak Schwiengaod, Levačič pa je bil 11. s časom zmagovalca. Levačič zaostaja za vodilnim Poljakom v splošni klasifikaciji le za 12”. Jutri je na vrsti tretja etapa Ščečin -Poznanj (.225 km).
AVTOMOBILI/.! M
LONDON, 22. — Tony Van-dervell, vodja avtomobilskega kompleksa «JanwaIl», je zanikal vesti o pogajanjih za prestop svetovnega prvaka Fangia k hiši «Vanwall», ki so se razširile v francosken tisku.
Od Anglije do celine v času novega rekorda
DOVER, 22.	— Angleški
mornariški komandant Fors-berg je danes postavil nov rekord v plavanju čez Rokav-ski preliv v smeri Anglija — evropska obala. Od zaliva S. Margherita pri Doverju do točke, oddaljene 3 km od rta Gris Nez, je potreboval 13 ur in 33 minut, kar je za 22 minut bolje od rekorda, ki ga je pred dvema letoma postavila Kaliforni-jka Florence Chadwick. Po svojem uspehu je Forsberg izjavil, da se zelo dobro počuti. Danes bo poskušal preplavati isto pot še en angleški plavalec Bill Pickering.
Holandkc zmagujejo na turneji po Španiji
BARCELONA, 22. — Holandske plavalke, ki so na turneji po Španiji, so sinoči zmagale v vseh disciplinah, ki so bile na programu, čeprav so svojim nasprotnicam dale časovni «for». Na 400 m prosto je zmagala Judith de Nijs s časom 5>’09”8 pred rojakinjami Kok (5’12”4), Voor-bij (5’30”9) in Oosterom (5’ 49”1), Prva Španka Adele Mar-tinez je bila peta s časom 5’ 50”8. Nijs in Kok sta startali 30” kasneje.
Na 200 m v metuljčkovem slogu je zmagala Rita Kroon s časom 3’06”8 pred Španko Lucio Cuesta (3’20”8). Kroon je startala 15” kasneje.
Na 100 m hrbtno so Ho-landke Kroon (1’14”), Lenie de Nijs (1’14”8) in Mary Kok (1T8”6) premagale Španko Marijo Rosa (1’24”3) čeprav so startale 9” kasneje. Tudi v štafeti 5x50 m sta bili prvi dve holandski ekipi.
KOŠARKA
Evropsko moštveno šahovsko prvenstvo
Lahka zmaga SZ nad ČSR Težke borbe Jugoslovanov
Jugoslovanski šahisti imajo realne izglede na končno zmago nad Nemci s 6:4
Poraz Motomorini v Atenah
ATENE, 22. — Prvi dan mednarodnega turnirja v košarki. v Atenah je Honved iz Budimpešte premagal Motomorini iz Bologne s 97:62, Spar-tak iz Prage pa AEK iz Aten s 59:53.
* * *
MILANO. 22. — Če bo madžarska košarkarska zveza dala dovoljenje, bo madžarski igralec Toth v prihodnji sezoni igral pri moštvu Ignis-Va-rese namesto Flokasa.
iiiiiiimimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiHtitiHiimiiiii
Mladinski nogometni turnir
Tesna zmaga Interja
nad Hajdukom v San Remu
DUNAJ. 22. — Danes se je na Dunaju začel finalni turnir za evropsko ekipno šahovsko prvenstvo, katerega se u-deležujejo moštva Sovjetske zveze, Jugoslavije, Zahodne Nemčije in Češkoslovaške. Turnir je dvokrožen. Po otvoritvenih formalnostih med katerimi je predsednik svetovne šahovske federacije Ro-gard izročil svetovnemu prvaku Smislovu posebno dariio, so se takoj začele borbe na dvajsetih deskah. V I. kolu so se pomerili med seboj šahisti Zahodne Nemčije i® Jugoslavije ter Sovjetske zveze in Češkoslovaške.
Rezultati I. kola:
Zah. Nemčija — Jugoslavija 2:2 (6)
Sovjetska zveza—CSR 6,5:1,5 (2)
Podrobni rezultati:
Zah. Nemčija — Jugoslavija:
Unzicker - Gligorič remi Matanovič - Darga prek. z izgledi Matanoviča na zmago Schmidt - Ivkov prek. v dobljeni poziciji Schmidta Dr. Trifunovič - Pfeiffer remi
Teschner - Fuderer 1:0 Karaklajič	- dr.	Lehman
prek. v boljši poziciji za Ka-raklajiča Heinicke-dr. Nedeljkovič 0:1 Milič -	Kieninger	prek.	v
boljši poziciji za Miliča Relstab	-	Bertok	prek.	v
boljši poziciji za Relstaba Rabar - Jaeger prek. v boljši poziciji	za	Rabar ja
Jugoslovani imajo realne izglede na končno zmago proti Nemčiji z rezultatom 8:4. Sovjetska zveza — CSR: Smislov - dr. Filip 1:0 Tachman - Keres remi Bronstein - Alster 1:0 Žita - Talj remi Spaski . Kozma remi šefe - Petrcsja® prek. v boljši poziciji za Petrosjana
Tajmanov - Fichtl prek. v
boljši poziciji za Tajmanova Ujtekli - Korčnoj 0:1 Toluš - Reffir 1:0 Ježek - Boleslavski 0:1 Zmaga sovjetskih sahistov je bila	proti pričakovanju
lahka.
Jutri dopoldne bodo v Ba-denu odigrali prekinjene par- • tije prvega kola, popoldne pa bo na vrsti drugo kolo.
TENIS
V polfinale so se kvalificirali: Inter, Genoa, Modena in Roma
SANREMO, 22. — V okviru mladinskega nogometnega turnirja v Sanremu se je danes zaključilo tekmovanje v izločilnih skupinah. V polfinale so se uvrstili: Inter, Genoa, Modena in Roma.
V zadnji in odločnim tekmi I. skupine je Inter premagal splitskega Hajduka s tesnim rezultatom 2:1 (1:1). Gole so dosegli: v 1’ Pierozzi, v 25’ Bego (H) m v 12’ drugega polčasa Rovatti. Tekma je bila zelo lepa in borbena in na visokem tehničnem nivoju. Hajdukovci so poleg Interja prav gotovo najmočnejše moštvo na turnirju in res škodo da ju je žreb določil v isto skupino.
Genoa je v li. skupini odpravila First (Wien) z rezultatom 1:0 (0:0). Avstrijci so letos popolnoma razočarali Vrstni red v skupini je naslednji: Genoa 3 točke, Monza 2, First 1.
V III. skupini je Atalanta brez težav visoko porazila slabe Špance iz Madrida, kar pa ji ni zadoščalo za vstop v polfinale, kamor se je z dvema
zmagama uvrstila Modena.
V IV. skupini je Roma premagala Carlin Boy’s z 2:0.
Jutri je prost dan, v soboto pa se bodo v polfinalu sestali Inter - Genoa in Modena -Roma.
; «»------
Pokal evropskih prvakov
Tekma Milan - Rapid šele v oktobru?
DUNAJ, 22. — Tekma med Milanom in Rapidom za pokal evropskih prvakov, ki bi morala biti edigrana do 30. sept. t. 1., bo iz tehničnih razlogov preložena na oktober. Dunajčani so namreč v septembru angažirani v državnem prvenstvu ter v mednarodnih tekmah Avstrija - Jugoslavija (15. sept.), Avstrija - Holandska (25. sept.) in Avstrija - Luksemburg (29. sept.) za svetovno prvenstvo, Milančani pa še ne bodo zaključili svojih priprav za vigravanje novega moštva.
m * *
DUNAJ, 22. — Izraelsko moštvo «Hapoel» je premagalo dunajskega Waokerja z rezultatom 3:2 (0:1*
Slab start Italijanov na turnirju v Kitzbuehelu
KITZBUEHEL, 22. — Na mednarodnem teniškem turnirju. ki se je začel včeraj v Kitzbuehelu (Avstrija), so Italijani slabo začeli. V prvem kolu je Merouka (CSR) premagal Belardinellija s 6:2, 3:6, 6:2, Petrovič pa Lazzarina s 6:4, 9:7. Tretji Italijan Merlo je premagal Avstrijca Hainka s 7:5, 6:1, Turnirja se udeležujeta tudi Drobni (Eg.) m Javoršky (CSR).
* # •»
ST. MORITZ, 22. — Italijan Carlo Sada je v finalu teniškega turnirja v St. Moritzu premagal Švicarja Balestro s 6:2, 6:3. V polfinalu je Sada premagal Španca 'Olozaga s 6:3, 6:3, Balestra pa Urugvajca Argona s 6:3, 6:4.
jjg	«•»
ORTISEI, 22. Rezultati tretjega dne mednarodnega teniškega turnirja v Ortisei:
Posamezniki:	Bergamo-Mag-
gi 6:3, 6:3: Sirola - Gori 15:13, 8:6; Candy (Avstral.) - Fac-chini 10:8, 6:3; Pi-etrangeli • Jacobini 6:2. 3:6, 6:3.
Zenske (polfinale)
Riedl - Ramorino 6:4. 6:0; Migliori - Beltrame 8:0, 6:0.
PLAVANJE
Švedski plavalci za dvoboj z Italijo
STOCKHOLM, 2;-. — švedsko plavalno reprezentanco, ki se bo pomerila z italijansko 7. in 8. septembra v Terni, bodo sestavljali naslednj; plavalci in plavalke:
Moški:
.100 m prosto: Goeran Lars-
son, Peter Bergengren.
400 m prosto: Lars Eidksson, Willy Hemlin.
1500 m prosto: Leif Wolm-sten, Wiily Hemlin.
Štafeta 4x200 m:	Goeran
Larsson, Peter Bergengren, Per-Ola Li.idberg, Haakan Westeson.
100 m hrbtno: Hans A-nders-son. Ulg-Goeran Johansso-n.
200 m prsno: Rolf Junefel, Rolf Dahi.
200 m metuljček: Hans E-ric Malbeig. B. Larsson.
Štafeta 4x100 mešano: Hans Andersson. Rolf Junefel, 8. Larsson, Goeran Larsson.
Skakalci v vodo: Toivo Oeh-man, Jan Engvvall, Knut Li-den.
Zenske:
100 m piosto: Kate Jobson. Birgitta Waenberg.
400 m prosto: Karin Lars-som, Barbrc Andresson.
Štafeta 4x100 m: Kate Job-son, Birgitta Waenberg, Ka rin Larsson, Birgitta Eriks-son.
100 m	hrbtno:	Gull-Brrtt
Joensson,	Kristina	Larsson.
200 m	prsno:	Gun-Britt
Mellberg, An-ne-Christine Hess-ler.
100 m metuljček:	Birgitta
Lu-ndquist, Karin Larsson.
Štafeta 4x100 m mešano: Gull-Britt Joensson, Gun-Britt Mellberg.	Birgitta	Lundquist,
Kate Jobson.
Skakalke v vodo:	Birthe
Hanson, Anna-Stine Baidin-ger, Gumnel Ageby.
BOKS
LOS ANGELES, 21. — Svetovni prvak srednjetežke kategorije Archie Moore in To-ny Anthony sta podpisala pogodbo za dvoboj, ki bo 20. sept. na olimpijskem stadionu v Los Angelesu.
Otuovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska TisKarsk- zavod ZTT •
Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 23. t. m. barvni film:
SRNICA
Igrata:	Grego	ry	Pečk
in Jan Wimen
0MBBSSS^IESM
predvaja danes 23. t. m. z začetkom ob 19.30 uri NA PROSTEM krasni film:
SABRINA
sr« m
Igfajo: HUMPHRE t BOGART, AUDREY HEPBURN in WILLIAM HOLDEN
LOJZ
KRAIGHER
Roman
KONTROLOR ŠKR0BAR
Nezaupno se obrnem proti Ciliki, ki ždi globoko sklonjena nad svojim delom, in sedem na drugi konec mize.
Presenečena plane pokonci in me pogleda zardela. Upala je, da pojdem na verando, kjer se da bolj neovirano ljubimkati.
Jaz pa naročim nedolžno:
iKakor po navadi, gospodična! četrtinko boljšega!«
In gledajoč za njo, sanjarim: Človek bi si jo zataknil v gumbnico kot vrtnico. Trnja bi se znal izogniti. A ženska hoče biti slak, ki spleza nate, ovije in oplete tvoje ure, da si obrzdan kakor hrast v bršljanu. Saj je slika lepa, morda je prijetno v objemu mehkega zelenja; a človek ni rad štor, priklenjen na prostorček, zapisan trohnobi in pozabi. Prostost je lepša, ki ti dovoljuje, utrgati tam poljsko cvetko, tu vijolico duhtečo, tam orhidejo Izumetničeno, tu nageljček rdeč in bel, tam vrtnico žarečo, tu zopet slak pohleven in preprost.
V Ciliki sem videl slak z nežnobelimi, krhkimi lističi, da se bojiš zagrabiti; ob robu temnovišnjevo marogasti kelih je podnevi zvončasto odprt, da se nasrka sonca, zvečer pa se zvije v preslico, da prenoči bolj varno. Ali je to cvet za tvojo gumbnico, prijatelj? Plezavka in ovijavka, ponoči nedostopna... Ali je to zate? — Milika je kakor roža; bujna, omamljiva teja, ustvarjena samo za slast in užitek. Filika je orhideja, eksotične zunanjosti, z opojnim vonjem, ki potrebuje leta do razcveta. Tilika — vijolica...
Ah, Arnošt, kje so tvoje sanje? Kopljejo se v cvetju, ki ga valjaš v blato...
Cilika mi prinese vino in se ustavi poleg mene. Zadovoljen
smehljaj ji kroži ustnice, zlekne si roke in si otare objokane oči. Zunaj je bila zvedela, da je stvar že v redu, in zdaj bi se strašno rada pobahala, kako se je borila zame. Malce iznena-dena je, da ne upoštevam globlje njenih solz.
Primem jo krog pasu in jo potegnem k sebi, ko da bi imel natakarico v roki:
«Kam bi vas poljubil, gospodična?«
In s prstom ji odpnem gumb na prsih, kjer so bele čipke silile na dan.
Nagne se nazaj in me pogleda vsa začudena:
«No, zdaj vidim, da ste bili res pijani!«
Bila je razžaljena, ker je nisem tikal. Pogled se ji povesi in ustnice se ji našobijo:
«Pa pravijo: dolgi lasje, kratka pamet!«
«Ah — midva sva se pobratila? Glej, Cilika, potem pa imam tako pravico!«
In z nosom ji rinem v njene čipke... Z narejeno jezo, a vendar preodločno, me zgrabi za lase in mi pahne glavo proč.
«Zdaj nič več ne velja! Zdaj ste že zapravili pobratimstvo!«
In izpustim jo, da skoraj pade od mene proč:
«Pa začniva torej spet od kraja! še eno četrtinko, gospodična !»
Izpijem na dušek in jo plosknem z roko po hrbtu, da bi ji pokazal fantovsko surovost.
V tem trenutku vstopi stari Ferenc in se zakrohoče zlobno:
«Cestitam, gospodična Cilika! Predvaja za sveti zakon — tudi to je potrebno!«
Ona pa zardi v zadregi in zamahne z brisačo proti meni. Obrnjena od Ferenca mi pokaže jeziček žugajoče, pograbi z naglo kretnjo steklenico izpred mene in se obregne neprijazno v Ferenca:
«Pivo? AH boste tu sedeli?«
«Z vašim dovoljenjem, gospod kontrolor! — Pivo, da!«
Ciliki je bilo neprijetno — Ferenc ni bil njen prijatelj — zato se je požurila iz sobe.
Ferenc pa nadaljuje:
«Kakor vidim, je stvar že v redu... No, me veseli! Dovolite, da vam čestitam!«
Ceremoniozno mi poda roko. Jaz pa ga pogledam presenečen in ne vem, ali mi čestita zaradi Cilike ali zaradi sprave z Romanom. Z roko ga povabim k mizi in se neokretno privzdignem s stola:
«Hvala, gospod župan! Čast mi je!«
On pa me potreplje naklonjeno po rami z desnico, v kateri se dimi cigara, z levico v žepu, cvenkajoč z denarjem, z nosom, visoko dvignjenim, ko da bi imel glavo pripeto v tilniku:
«To je lepo od vas, da ste že prišli! Le ne dajte se zvoditi od naših hujskačev! VI ste miren'človek In uradnik. Saj je v vašem interesu... No, jaz upam, da bomo še prijatelji! Nisem vam nasproten — jaz sem celo govoril besedo za vas — saj razumete! Ampak — no, seveda... Mi smo si tu že priposestvo-vali prostor in pravice. Dedno pravo — saj razumete.! — Torej — z vašim dovoljenjem!«
Nerodno podrsa s podplati in končno sčde.
Oddahnil sem se. Sedčl sem kot na iglah... Vrag ga nosi! Ali bi moral še jaz vstati? Čemu ta govoranca? Ali ima slabo vest? — In nenadoma se spomnim, da me je bil on ovadil 1 davkarju... Aha, prijatelj — kes! Prenaglili smo se, kaj ne? Za prvi greh že s kolom po človeku?! Kakšna taktika je to? Nemška stranka mora skrbeti za naraščaj. Sama si ga ne rodi dovolj, zato je pač navezana na prilagajanje Slovencev. In tak ubog uradniček je naj hvaležnejši in najprimernejši objekt. — «šuft!» — Res je: greh je velik; a kdo ne ve, da se samo iz grešnika rodi spokornik? - Greh stoji za njim in mu vznemirja dušo; če ga ne izbriše, se sproži iz teme nad njim rezilo giljotine — kdo bi se ne zdrznil in ne uklonil? Poglej nemšku-tarsko armado — ali ne vidiš: samo spokoraištvo? Poturica je hujši od Turčina! In kdo bi si izmislil lepšo kazen grešniku, ki te je zmerjal s šuftom, kakor da se sam obsodi v svinjo? — To je prebrisanost, to je politika, prijatelj! če si razžalil šufta a bi rad popravil greh in si želiš odveze, že slutijo, da tudi sam postajas — šuft. In pridejo ti naproti s cvetjem in hozano...
Cilika se je vrnila in prinesla pijačo.
Morda iz kljubovalnosti proti Ferencu, kateremu je hotela pokazati, da ,io njegova navzočnost prav nič ne ovira v intimnosti z menoj, se skloni k mojemu usesu in šepne poluglasno:
- j.J7 uuiAuiinimii, gospoa Kontrolor! Da vas ne naprav zopet divjega!« in pomežikne skrivoma proti Ferencu
„<7 ?ije™ nagl°' Pogledam Ferenca in povesim oč pred njim. škodoželjnost zenska bi še temu privoščila — šufta A Kolikor sem slišal, Ferenc morda ni nemškutar. Nemec je baje iz Ogrske. Preiskava pokolenja je v tem primeru težja vendar je gotovo, da mora biti vsaj nekaj kapljic njegove k'rv slovenskih. Svoje premoženje pri Pomočnici je podedoval prec ve.c... s?tletji po neki stari teti. ki je bila sicer že nemškegJ mišljenja, a brez dvoma slovenskega rodu. Ko je bil izvoljer za župana pred četrtstoletjem, ga je nenadoma ovadil nekdo da ni avstrijski državljan. In kajpada je moral okusiti preče' nevolje preden je zasedel zaželeni stolček. Zato se ga zda tem krčeviteje drži... Dedno pravo — v smislu njegove neraz jasnjene bistroumne definicije - je razširil tudi na županski stolček. — Bahaški parvenu, prevzeten in ošaben, ko da bi or edini imel še kaj pod palcem. Govoril je izključno nemški 3 nekini izzivajočim tonom, ko da bi se neprestano rogal satf pri sebi: «Sie erlauben schon — das windlsche Idiom ist ja nocl nicht gesellschaftsfahig!« Njegov slovenski dialekt mu je polni zepe v prodajalnici in povzdigoval njegovo vplivnost med pre prostim ljudstvom; v «boljši» družbi pa je občutil slovenske govorico kot osebno razžaljenje, ki ga je razkačilo, da je njego\ že itak rdeči obraz naravnost zasinjel. Tiste žganjarske mod« žilice so se napele, višnjevi nos je zableščal od notranjega ognja, iz trmasto nabitih ust pa je prsknil srd med zmršene, ž( skoraj sive brke in po koničasto pristriženi, nepočesani bradi
Mislim, da ni mogel razumeti Cilikinega namigavanja; a bilo je dovolj, da je slišal slovensko besedo. Njegove mačje oči so zasršele izpod divjih obrvi v ubogo deklico; pogledal je nagl£ skozi okno, s cigaro v ustih, ki je' dogorevala in spravljala ' nevarnost brke; zmel si je raskave roke, da me je zaskelele po zobeh — in prsknil to pot samo v srcu.
«Da, da, moj ljubi gospod kontrolor; izbirati je treba družbo, da človeka ne zapelje v nepotrebnosti. Naš trg le majhno gnezdo — lepo gnezdo, kdo bi to tajil? — in vendal že imamo zgago med seboj.«
(Nadaljevanje sledil