LJUBLANO STR. 7 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 9. novembra 2006 • Leto XVI, št. 45 Izjemno založniško dejanje VILKO NOVAK: SLOVAR STARE KNJIŽNE PREKMURŠČINE Težko bi našli primernejši la, da so Slovenci, »živeči letih izdali vrsto pesma- Terplan, Imre Agustič in Jo geličanska cerkev, o čemer čas za izid Slovarja stare na ozemlju med Muro in ric, molitvenikov in raz žef Bagary. je na predstavitvi govoril knjižne prekmurščine kot Rabo, v ogrski monarhiji ličnih nabožnih besedil, Največ je verskih besedil, murskosoboški duhovnik tik pred Dnevom reforma razvili svoj knjižni jezik, močno pa so vplivali tudi sledijo učbeniki in vzgojne mag. Leon Novak, ter ne cije -praznikom evangeliča ki temelji na prekmurs na razvoj katoliškega prek knjige, nekaj besedil obrav kateri pesniki in pisatelji; v murskega slov- Porabju mediji, stva. Stara knjiž šole, kulturne naprekmurščina skupine in knji je jezik, ki se je v ževni ustvarjal- Prekmurju upo ci. »Mogoče bo rabljal in razvi knjiga njim jal v času od prve ( Po r a b s k i m knjige (1715) v S l o v e n c e m ) prekmurščini do celo bližje leta 1919, ko se je (kot Prekmur- Prekmurje zdru cem), ker se žilo s preostalo je njihov jezik Slovenijo v skup dodatno arhi ni državi.« viral. Pri nas Slovar stare knjiž se je prekmur ne prekmurščine ščina razvija- Dr. Milena Hajnšek – Holz, red aktorica slovarja in avtorica Uv je tip zgodovinoda; mag. Privlačno oblikovana zunanj la bolj dinaost – Miloj- Leon Novak, ki pri bogoslužju uporablja prekmurski knjižni je s k o -n a r e č n e g a zik in dr. ka Žalik Huzjan – kjer vidim mično, zato o silhueto Oto Luthar, direktor ZRC SA ZU, ki je po več letih uspel zbrati slovarja. Delo zanj denar za vrtanika/vrtaneka (stran 852):gače, spletene iz treh kit z lukn poznajo roja pšenične pojo v sredini, tako zahte ven projekt. (Foto: eR). je prevzel prof. po porabsko in goričko pereca ki v Porabju /peretza (iz dr. Vilko Novak, madžarščine); več besed kot nov na Slovenskem, čeprav kih govorih. Za jezik in priznani etnolog, literarni mi,« ocenju sodi avtor, akademik dr. kulturo tega območja je zgodovinar in jezikoslovec, nava zgodovino in ljudske je dr. Oto Luthar, direktor Vilko Novak, med vrhun bila značilna močna izo predvsem pa odlični po običaje; izpisan je tudi ča Znanstveno-raziskovalnega ske katoliške izobražence liranost od osrednjega znavalec stare prekmurske sopis Prijatel. V slovarju je centra SAZU. O pomenu svojega časa. Slovar je po ozemlja, hkrati pa nadal književnosti in njenega 14.880 iztočnic in 2.407 pod slovarja v širšem prostoru, temeljitih in zahtevnih pri jevanje cirilo-metodijske jezika. Izpisal je besede iztočnic, njegov obseg pa iz stališča raziskovalca pa, pravah izdal Inštitut za slo tradicije, zato tudi parale in besedne zveze iz 25 je 947 strani večjega formata. »da je izjemen dogodek, venski jezik Frana Ramovša le z zahodnoslovanskimi zikovno, avtorsko, in vse- Slovar stare knjižne prek izjemen rezultat, ne samo pri Znanstveno raziskoval jeziki in kajkavščino. V binsko najznačilnejših del murščine je, ob Porabsko slovenskega raziskovanja nem centru Slovenske aka jezikovnem in kulturnem prekmurskih piscev 18. in književnoslovensko-mad in ukvarjanja s kulturno demije znanosti in umetno življenju je bilo za ogrske 19. stoletja. Zastopani so vsi žarskem slovarju Franceka dediščino, ampak tudi sti, predstavitev pa je bila v Slovencenajpomembnejše pomembni avtorji: Franc Mukiča, edinstven priroč v tem srednjeevropskem Murski Soboti. obdobje protestantizma, Temlin, Mihal Sever, Števan nik novejšega oziroma naj prostoru ni dosti tákih slo- Vsebino Slovarja stare knjiž ko so se prvič povezali z Küzmič, Mikloš Küzmič, novejšega datuma tistim, ki varjev, ki bi tematizirali ne prekmurščine je predsta osrednjimi slovenskimi Mihal Bakoš, Števan Sijar v pisni in govorni obliki, v nek historični jezik«. vila redaktorica dr. Milena območji. Prekmurski pro- to, Mihal Barla, Jožef Košič, javni rabi, uporabljajo na- Ernest Ružič Hajnšek – Holz in poveda testantski pisci so v dvesto Janoš Kardoš, Aleksander rečje. V Prekmurju evan 2 Dolenji Senik, 1. november OBLETNICA Z LEPOTNIMI NAPAKAMI Madžarov zgodovina še vedno ni dovolj naučila, da brez enotnosti, brez soglasja, brez solidarnosti ne bodo dosegli prave demokracije, ne bodo dosegli pogojev, pod katerimi lahko živimo človeka dostojno življenje. Praznovali smo. Nismo bili sami, praznovala je z nami tudi Evropa, Amerika, Avstralija. Praznik je zaznamovala cela vrsta paradoksov. Nekje so deklamirali najlepše revolucionarne, domoljubne pesmi, povedali ganljive besede spominov, na nekem drugem mestu se je hkrati dogajalo nekaj podobnega, le v izvedbi neke druge stranke. Medtem ko so v Parlamentu državni voditelji po protokolu praznovali obletnico revolucije 1956, so se na ulicah bile bitke. Rezultat je bil blizu 200 ranjenih, med njimi osem težko ranjenih. Večina tistih, ki so se pred petdesetimi leti udeležili znanih zgodovinskih dogodkov, danes žal več ne živi, toda imamo še na srečo priče, ki nam rade volje pripovedujejo o takratnih dogodkih. »Nikakor se nisem mogel pomiriti s situacijo, ki je takrat vladala na Madžarskem, toda kot mladi delavec nisem imel nobene možnosti, da bi soodločal pri kakršnem koli vprašanju. Venomer sem le čakal, da se bo nudila kakšna priložnost in tudi jaz najdem kakšno področje, na katerem se lahko aktiviram,« pripoveduje Sándor Rácz, takratni predsednik Centralnega revolucionarnega delavskega sveta v Budimpešti. »In ta priložnost se je kazala takrat, ko so Rdečo armado usmerili proti nam. Takrat sem bil star 23 let, bil sem že deset let zaposlen v tovarni kot delavec. Opazoval sem že leta in leta, da so protislovja med medijskimi poročili in dejanskim življenjem. Tudi jaz sem se takoj vključil v revolucijo, čeprav sem bil prejšnji dan operiran in sem moral pobegniti iz bolnice. Začelo se je zame s tem, da smo pet minut po pol deseti uri zvečer podrli Stalinov kip. To je bilo tisto dejanje, ki je dalo hrabrost in moč budimpeštanski mladini. Meni je bilo seveda lažje, ker sem bil takrat še neporočen. Oboroženih spopadov se nisem udeležil, kljub temu, da sem se dobro razumel na orožje, ker sem bil v vojski orožar (mojster za izdelavo orožja). Uveljavljal sem se bolj na političnem področju. Postal sem najprej član Delavskega sveta, nato pa predsednik Centralnega revolucionarnega delavskega sveta.« • Se spominjate tistih hrabrih dnevov, dogodkov, ki so se pred petdesetimi leti dogajali v Budimpešti? »Videl sem veliko ljudi umreti, razmrcvarjena trupla ležati na cesti. Zanimivo je, kako ravnodušno sem spremljal te dogodke, kajti vedel sem, da se morda naslednjo minuto isto lahko pripeti tudi meni, kajti uprli smo se največji armadi sveta. Nismo se ustavljali, da bi objokavali padle sobojevnike, ker smo vsi računali na to usodo. Nadaljevali smo začrtano pot.« • Kakšna akcija, ki ste jo izvedli kot predsednik Delavskega sveta, se vam je najbolj ohranila v spominu? »Deset noči sem razpravljal z Jánosem Kádárjem, ki me je poklical v Parlament, kamor je prišel s sovjetskim tankom, ko smo razglasili oseminštirideseturno stavko. Prišli so v Budimpešto tudi štirje visoki sovjetski funkcionarji, poveljnik KGB-ja Serov, minister za obrambo Žukov, Mikojan in Suslov. Mikojan se je neposredno vmešal v delo Centralnega komiteja komunistične partije s tem, da je povedal, »vse lahko obljubite madžarskemu narodu, le tega ne, da bomo našo armado umaknili z madžarskega ozemlja«. Računal je na to, da bo vsak hip prišla novica, da so madžarsko vstajo zaduši li. Toda na to novico so morali dolgo čakati. Zadušiti revolucijo ni bilo tako enostavno, kot so si prvotno predstavljali. Mladi fantje so namreč začeli metati molotovke na tanke, ki so se vneli in kmalu za tem eksplodirali. S to metodo so uničili dva tisoč tankov. Na vojsko, ki je bila na Madžarskem stacionirana, niso mogli računati, kajti mladi vojaki so bili v dobrih odnosih z madžarsko mladino. Po ukazu Serova so v mestu polovili pet tisoč mladih in jih hoteli odpeljati v Sovjetsko zvezo. En del so že odpeljali, ko sem jaz šel k sovjetskemu vojaškemu poveljniku Greberniku in zahteval, naj ustavi tovornjake, ki bi peljali mladino v Sovjetsko zvezo in zahteval, da že deportirane pripeljejo nazaj s sovjetskega področja. To svojo dejavnost sem podrobno opisal v svoji knjigi, ki je sedaj izšla. Ni mi še uspelo raziskati, kdo je dal Žukovu povelje, da največjo armado sveta napoti proti nam. Zanimivo je bilo namreč to, da smo mi bili z njimi v skupni vojaški zvezi, kar pomeni, da so napadli svojega zaveznika, torej nas, ki smo bili v znatni manjšini. To, kar so storili, je bil zločin proti človeštvu, ki ne zastara. • Kaj menite o praznovanju obletnice? »Kakor sem napisal v svojem članku, se strinjam z demonstracijami mladine. Kajti prepričan sem, da mi nismo svobodni. Mi ne odločamo sami. Naše tovarne so tudi prodali tujim velekapitalistom in se pri nas uveljavljajo njihove pretenzije. Celo življenje, od trinajstega leta starosti naprej, sem poslušal obljube, da bomo po težavah, ki jih trenutno preživljamo, imeli lepše življenje. Sedaj sem star štiriinsedemdeset let, živim iz borne penzije, od katere bom moral verjetno že naslednje leto plačevati tudi davek. Vidite, nimam nobenega državnega priznanja, ker ga nikoli nisem hotel prevzeti.« • Kaj je največji nauk, ki ga Evropa ali morda celo svet lahko pripiše revoluciji? »Predlagam vam knjigo, v kateri so zbrane pesmi triinštiridesetih pesnikov iz osemindvajsetih držav sveta, ki pozdravljajo madžarsko revolucijo. V svetovni zgodovini še ni bilo dogodka, ki bi dobil tako velik odmev v poeziji. Nauk naše revolucije je, da še v najbolj brezizhodni situaciji ne smemo kapitulirati, temveč se boriti za svoje pravice. Našo revolucijo so praznovali po vsem svetu. Ustavili smo Njim v spomin, nam v opomin 1. novembra je na Dolenjom Seniki dosta lidi vtjüpprišlo na graubištji, kakoli se je dež lejvo. Na te den se vseposedik spominjamo na naše pokojne, zatok je te datum priličen bijo za tau tö, ka so blagoslovili mrliško vežico (ravatalozó) pa spo menik tistim sodakom z Dolenjoga Senika, steri so spadnili v drugi svetovni bojni. Spominsko vežico je dala obnoviti samouprava, pred staro zidino so dali napraviti en prostor, steroga so s strejov pokrili. Na Dolenjom Seniki je dotejga mau ešče žlata tö mogla venej stati, gda je pokapanja bilau. Tau je vleta v velkoj ici ali v dežji, vzimi v snejgi neprijetno bilau. Ograjo iz železa je napravo domanji kovač Balázs Racker. Pred mrliško vežico malo notra v brejg skopano stoji spomenik spadnjenim dolnjeseničkim sodakom v drugi svetovni bojni. Spomenik je iz železa vöskovani, na njem je tabla iz marmora. Spomenik so postavili na privatno iniciativo, za njega so pejneze dali: Balázs Racker, Imre Makoš, Elizabeta Bartók, župnik Ferenc Merkli pa kamnosek Csaba Kollár. Po sveti meši 1. novembra je župnik Ferenc Merkli blagoslovo mrliško vežico in spomenik. Pred tem je bivša županja vesi Elizabeta Bartók povedala par misli o bojni, stera je dosti žrtev (áldozat) zahtevala od Dolenjoga Senika tö, 22 mladi lidi je nigdar nej nazaj prišlo iz pekla bojne (Tőke János, Spirk József, Perschy József, Petrovics Ödön, Kiverszky József, Novák Ferenc, Horváth József, Fliszár Gyula, Pintér Ödön, Csuk Rudolf, Próder Vilmos, Kern István, Treiber József, Gáspár Ferenc, Csuk János, Möhlmauer József, Majcán József, Trájber Ferenc, Perschy Ödön, Serfecz Lőrinc, Glanz Imre, Glanz Ferenc). Spomenik naj bau takšno mesto, gde se leko njini sorodniki stavijo, vužgejo svejčo za nji. Plamen svejče pa naj bau v opomin vsakšomi človeki, ka nigdar več bojne. M.S. širjenje temačnosti. Teh deset še vedno živijo in so še vedno dni je bilo pravo čudo, ki je pret-aktualne? reslo svet. Ameriška filozofinja »Poglejte, mene so obsodili na Anne Aren piše, da je naša revo-dosmrtno ječo. Bil sem zaprt v lucija presegla po pomembnosti celici, iz katere sem vsako jutro francosko revolucijo, ker je ves slišal izvršitev smrtnih kazni. čas vztrajala pri nespremenjeni Danes še živim in dokler bom zahtevi, pri zahtevi po neodvis-živel, bodo živele tudi ideje.« nosti, po svobodi.« Suzana Guoth • Kaj mislite, ideje leta 1956 Porabje, 9. novembra 2006 3 KOROŠKA Trno malo poznamo Koroško, zatok pa nika ne vejmo, kelko lepoga pa zanimivoga leko najdemo tam. Koroška je sestavljena iz trej dolin: Mislinjska, Mežiška pa eške Dravska. Kamakoli se obrneš, vseposedik vidiš Uršljo goro, trno znano točko, na štero radi odijo lidje. Koulik Uršlje gore leko odimo po planinski in turistični pouti, sama gora pa ma dosta naravne in kulturne erbije tö. Rimsko vretino so inda svejta poznali po naravnoj mineralnoj vodi. Domanji lidje pravijo tomi Kiseuva voda. Najbole so vodo pili v velkij mestaj avstro-ogrskoga orsaga, pa v Meriki tö. Nad varašom Kotlje stoji spominski muzej Prežihovoga Voranca, šteri zaznamüvle koroško ižo maloga pavra – bajtarja tö, dapa je v Prežihovi bajti iža, štera nam pripovedavle o tom pisateli. Srejdi goušče v Rožankovom gauški na Uršlji gori stoji leseni objekt – indašnje špitale Mirta. Skrite srejdi goušče je nüdiu zavetje partizanom v drügoj svetovnoj bojni. Liki, če te iskali te špitale, trbej rejsan skrb meti, ka te je našli srejdi gouške, ka se nete odpelali mimo! Boga molimo pa tö leko v cerkvi sv. Uršule, pa sv. Danijela, pa sv. Jošta, pa sv. Roka, pa sv. Mohorja in Fortunata. Najvekša pa je cerkev sv. Uršule iz 16. stoletja. Šentanel je stara koroška vesnica, znana po mošti in dobroj künji, gnesden trno turistična, v vesnici pa najdete poulek mira paver-ski muzej Dvornik tö s starim škerom, vcüj pa vam povejo, kak so inda vertivali. Varaš Ravne na Koroškom je znani po železarni. Z delom v fabriki želejza si slüži krüj lüdstvo iz Mežiške doline, Mute v Dravski dolini in Mislinje v Mislinjski dolini. Železarstvo in jeklarstvo se tü začne razvijati že v začetki 17. stoletja, najvekše pejneze pa so tü slüžili srejdi 19. stoletja. V fabriki so vlivali kovinske možnarje pa pejgle tö. Na Povhovom mlini si leko poglednete mlin pa stope, s šterimi so mleli dino. Mlin poganja reka. Mlin je obnovleni na nouvo, vert in vertinja pa postrežeta z moštom tö. Gda idete na Koroško, mujs trbej pogledniti Škratovo deželo na Zagmajški vrejek. Dapa z avtobusom težko prideš do škratov, liki z avtonom leko prideš. Tam vas počakata vert pa vertinja, oblečeniva v škratove gvante in vam pripovejta vse fele pripovejsti o škrataj (manó) pa čalaricaj, pa povodnom mouži, vilaj (tündérek), pa divji jagi. Če te dobro poslüšali, te čalarice leko čüli tö. Dapa gučijo, ka v njuvi deželi čalarice in škrati nejso lagvi. Čalarica vam pripravi nekši čüdni tej, škrati pa vam sküjajo dinske žgance pa mlejko vcüj. Prle, kak oditete, vam škratki pripravijo krst, kak nekšo vpelavanje, tou zaznamüvle, ka z njimi spopejvlete škratovo nouto, pa vas oblečejo v škratov gvant, te pa vküper zaplešete ešče škratov ples. Tak ka gda oditete, idete domou kak škrat. Škrati pa dobre čalarice, pa vile djestejo eške gnesden, samo vörvati trbej. Gda pa spidješ grüškovo palinko pa mošt pa cumprniški tej, te pa sploj čüješ in vidiš, pa zatok vörvleš. Jelka Pšajd GDE STA DVA, TAM ŽE EDEN PREJDJEN MORA BITI Bila je lejpa, duga djesen, zatok je lüstvo vse vanej delalo. Istina, ka so noči že mrzle, dapa gda sonce začne sijati, te tak nagnauk toplo grata. Vanej delati je v takšom časi najbaukše. Edni so na njivi, drugi so grauzdje ali djaboke brali, bili so pa taši, šteri so ešče z drvami delali kak Joži Ropoš pa njegva mati Ana Ropoš iz Števanovec. • Vi se nika sploj bodjite od zime, ka taše velke panjé kalate, nej? »Moramo, zato ka če de velka zima, te fejst trbej nalagati. Sploj pa tü v dolej, gde smo mi doma.« • Že zdaj zmrzava? »Buma pri nas že zmrzava, zato ka že slana bila.« • Kelko drv nalaužite ta edno zimau? »Mi dosta, zato ka nejmamo centralne pa v pet mejstaj moramo nalagati. Vsakšo zimau tak pet, šest zetorov drv zakürimo. Sreča, ka ešče mamo gauštjo pa nam nej trbej kipüvati drve. Zdaj so že drve tö zavole drage. Eden mejtar že več kak šest djezero forintov pride.« • Kak tau, ka te itak djalenkove drve kalate, če že gnauk mate gauštjo? »Zato, ka tau djalenkovo je vse betežno gratalo pa taposenilo, pa tau mujs vözosejkati. Če nej, te drugo tö betežno grata. • Te drva trno toplino ne dajo. »Toplino brž dajo, dapa tau je baja, ka tau brž dolapogori pa dugo ne drži vaudjaldja. Dapa ka vejš, če so že gnauk taposenili. Tak Žaga je tö dobra, dapa zatok brezi tapače nede kusti so bili, ka z rokauv je ne moreš prejkprijati. Ka je lepšo bilau, dva zetora, smo pelali na žago, ka fausline pa deske zožagajo. Zato, ka če de trbelo, ka gda de redo kaj pojep, te de emo. Na Židovo smo mogli pelati, zato ka tü v krajini nega, gde bi leko dali gorazožagati. Sin je tišlar, on tašo kaj vsigdar nüca.« • Hrastove ali druge trde drve tö mate na zimau? »Agacove smo že sprtulejt nasekali, zato ka seniti morajo, ovak ne gorijo. Tiste so že znautra v sejnci.« • S sinaum vküp delate, sto je te zdaj prejdjen med vami? Zato ka pri dvöma človeka že eden šejf mora biti. »Pa vejš, ka sam dja prejdjen, če ovak nej, pri lampi gvüšno. Dja zapovejdam, pojep pa dela. On žaga z motorno žagov, dja pa pravim, kak naj dela. Če ne dela dobro, te se korim z njim. Gda ga svadim, te mi žago v roke ške dati, naj go vožgem.« • Zaka, ka nej dobro, gda žaga? »Gda ma nakriva dé, gda duge žaga, pa dje tak, ka se špila z menov. Tašoga reda ga te malo dolazmrdam. Drugo pa tau, ka dosta sak lauv djesta v lesej, pa te se ma zadejva žaga. Nej zaman sam dja prejdjen, tašoga reda ma taraztolmačim, kak trbej delati.« • Bauga vas? »Mora baugati, če ške ali nej.« • Ka ti k tauma povejš, Joži? »K tauma samo tau leko povejm, ka mati laža. Tau je nika nej tak, kak ona pravi.« »Mati serdja, nej laža,« pravijo Ana pa se zasmejejo. »Vejš ka, mati, ti bola pivo pij, pa te ne’š norijo gučala,« ponüja sin materi glaž. »Pa vlej mi, vejš, ka z glaža nemo pila,« pravijo. »Dobro, te ti vlajem,« pravi Joži pa naprej vzema kupico, iz stere je ešče nejdavnik palinko pijo, pa notravlaje pivo. »Zdaj gledaj, ka dela z menov, njegvoga andjala. Tau povej, kak leko s tašim vküp dela. Svojo mater za norca ma.« »Mati dja te nejmam za nor-ca, samo skrb mam nate, nej ka bi si tapačo v nogau vsejkla. Na, te na zdravdje,« pravi Joži pa glaž pivo vkumas zdigne. Mati ga pa samo gledajo s kupicov v rokej. S tejma bi dja tö rad vküp delo, zato ka sta sploj koražna, pa etak ešče delo tö bola lakejšo, zmišlavam, gda vö z dvaura dem. K. Holec Porabje, 9. novembra 2006 4 DRUŽINSKO SREČANJE Dosta takšni Slovencev je, steri so v petdeseti lejtaj ali 1956. leta v Meriko šli. Tak vsakši vej, ka je tü pri nas lagvo šlau, lüstvo so nejvrejdno zapirali. Te so si pa zbrali nauvo domovino. Tau se je zgodilo z mlado držino Erišinoga Ferina pa Matjine Mariške. Onadva sta s štirimi pojbiči mogla oditi. Najstarejši je biu te devet lejt star. Te je že v Meriki bijo Erišini Štifi, ka je on trestoga leta, gda je na Vogrskom sploj lagvo šlau, tanazaj v Meriko išo, ka se je tam naraudo. (Erišina baba pa dejdek sta na začetki preteklega stoletja tam bila, samo ka je babej nej dobro bilau, pa sta domau pri šla. Štifi je pa te tak ta išo kak merički državljan (állampolgár)). Oni so tö v tisto državo (állam) šli, dej je on bijo. Držina je že večkrat doma bila, prvin v šestdeseti lejtaj, te v sedemdeseti lejtaj. Na žalost je Erišini Feri že mrau, Matjina Mariška je pa lansko leto vcejlak domau prišla v Slovensko ves. Zdaj sta jo dva pojba, Feri pa Gabor, z družinami prišla obiskat. Devet ji je prišlo z Merike. Feri (On je najstarejši sin, je inženir, steri zida mauste pa poti. On je odo na hirešno univerzo, ma velki prstan te univerze, tau v Meriki vejo, če stoj takšen prstanek ma, gde je šaulo končo.) pa žena, dvej dejkle, Kristina s padašom pa menkša, Melisa, stera je pred lejtaj bila lepotna kraljica (szépségkirálynő) v Atlanti, ka oni živejo v državi Georgia. Gabor (On pa dela na železnici, vse na računalniki naredi. Vse tak vögleda kak oča, Erišini Feri. Gda sam ga v Pešti zaglednila, mi je tau namisli prišlo.) je pa domau prišo z ženov, s sinom pa z njegvo ženo. V Budimpešto so prišli 17. oktobra. Sploj se jim je vido te völki varaš. S turističnim avtobusom so se kaulek pelali, ka so jim vse kaj lejpoga pokazali. V paunauči so pa šli s šiftom po Duni. V četrtek so pa s Švedskoga prišli potomci Erišine držine, od Rejzina menkši sin z držino. V petek pa v soboto smo se pa napautili v Porabje, v Monšter pa v Slovensko ves, ka Matjina Mariška zdaj tam žive. Velka radost je bila, gda so se z materdjov srečali, ka so se eno leto nej vidli. V soboto zadvečerkoma smo v Varaši v Slovenskom daumi držali družinsko srečanje. Zbralo se je nas več kak šestdeset lüdi od dvej držine. Erišina baba je mejla 11 mlajšov, žau od nji več nišče ne žive. Te mlajšov mlajši smo bili tam. V gostilni Lipa so nam sploj dobro djesti pripravili, vse je fajnsko bilau. Mariška je dala spečti dvej völke torte, pokaraja so pa telko vtjüp znosili, ka smo ga nej mogli podjesti. Muziko smo tö meli pa smo dosta plesali, sploj dobra vaula je bila, šče vanej na dvauri smo plesali. Nazdravili smo tö. Mariška je osemdeset lejt stara, Feri je 59, Gabor pa 56. Škoda, ka je tretji sin Zoli nej mogo pridti. Na žalost je štrti sin Laci v Vietnami mrau. Veselje pa ples je držo prejk paunauči. Prej na gostüvanji je nej takšno koražno pa dobra vola, kak smo mi naprajli, so prajli kölnarge. Če bi vidli, kak so Merikanarce plesale, ena bola kak drüga! V nedelo, 22. oktobra, smo šli z »Merikanari« pa »Švedi« na obed v Slovensko ves k Matjini. Tam so nam tö kak gostüvanje pripravili. Feri Meggyes je v kotli gulaš tjüjo, ženske so telko mesa pa hurke spekle, ka smo nej ladali i njimi. Retaše, pokaraj, šče kremšnito so tö na sto nosile. Takšno lejpo vrejmen je bilau, ka smo na dvauri prstrli pa djeli. Zadvečerkoma smo šli na graubišče pokojne gledat, škoda, ka so nej mogli na tau lejpom srečanji z nami biti. Ja, živlenje je takšno, narodimo se pa merdjemo. Gostje s Švedskoga so v torek domau šli, Merikanardje so pa ostali šče do petka, do 27. oktobra. Eni pa drügi so bili pri Balatoni. S Švedskoga žlata vsakšo leto pride na Balaton, tej eni Merikanardje so zdaj bili od prvin, pa se njim je sploj vidlo. Matjina držina je bila velka pa Erišina tö. Pa smo se tak po svejti ta razstrausili. Vse tau pa za volo 1956, ka je te revolucija vövdarila prauti Rusom, Rusi so pa dola zbili Vaugre, je dosta lüstva moglo oditi. Zdaj, gda se narejdki srečamo, je völka radost, žalostni smo pa, gda se trbej posloviti. Baug vej, če mo se šče vidli v živlenji. Mislim, ka je Merikanarom tau bilau veliko doživetje, tak v Budimpešti kak pri Balatoni pa doma v Porabji, ka so tak radovedni bili, kakšne so pri nas vesi. Prajli so, ka tü völke, krepke rame zidamo, presenečeni so bili in se njim je Porabje sploj vidlo, nej samo Slovenska ves, drüge vesi tö. S težkim srcaum smo se poslovili. Irena Pavlič ZVEZA SLOVENCEV NA MADŽARSKEM VAS PRISRČNO VABI NA OBČNI ZBOR, KI BO V SOBOTO, 18. NOVEMBRA 2006 OB 9. URI V KONFERENČNI DVORANI V SLOVENSKEM KULTURNEM IN INFORMATIVNEM CENTRU (MONOŠTER, GARDONYI U. 1). VESELIMO SE VAŠE PRISOTNOSTI! Predsedstvo Zveze Slovence Porabje, 9. novembra 2006 5 TE JE VRAG, GDA DOLASPADNE SNEJG Predlani sam v Števanovci kejpe redo za prvo stran kalendara v ednom sploj lejpom mesti. Te sam se odlaučo, ka mo ta ešče gnauk nazaj üšo pa poglednam, kak je kaj družina Pöjštja. Rad sam bijo, gda sam se proto rama pelo, zato ka sam že audalič vido, ka so doma. Pred ramom stoji Ana z glažom palinke v rokej pa se s Kometrski Marišom pogučavata. »Poj samo,« pravijo Mariš, »vej dja že tak dem.« »Vse zaman si prišo, zato ka dja nika ne vejm pripovejdati,« pravijo Ana pa se že paštjijo notra. »Tau nej baja,« pravim njim, »vej mo dja spitavo,« pa samo dem za njimi. »Ka mo zdaj te delo s teuv, sedi si dola pa pitaj na, koj si najgari.« • Dobro vejm, ka ste vi Pöjštja po iži, nej? »Že moji stariške so se tak zvali, pa smo mi tö tej ostali.« • Dja sam tak mislo, ka ste za možaum tau ime dobili. »Pa kak bi dubila, vejpa on je z Gorejnjoga Senika.« • Gde ste se z njim spoznali, vejpa Senik je zato nej tak skrak? »Obadva sva na marof odla v Komárom, na Újpuszta, pa tam sva se spoznala. Tistoga reda ešče delo trno nej bilau, pa s porabski vasej so mladi na marof odli delat. Od tec iz Števanovec nas je dosta bilau pa ešče več s seničkoga tala.« • Ka ste tam delali? »Vse fele. Mak, repo smo rejčili. Kukarco, kromče smo okapali, žetvo smo delali. Dosta smo se mantrali. Cejli den vanej na ijca smo bili. Strašno je bilau zato. Konca marciuša smo šli pa smo do novembra tam delali. V zimi smo pa doma bili. Na pa te, gda sva se spoznala, za dvej leta, šestdesetdrugoga sva se oženila.« • Kak tau, ka so vaš mauž sé prišli, pa nej ste vi šli na Gorejnji Senik? »Dja sam ta nej stejla titi. Najbola vejn zato, ka sta obadva stariša betežniva bila. Ka bi delala brezi mena. Nej bilo léko. Sama sam bila doma s stariši pa z dvöma deteti. Pa te ešče tam bila gazdija, mara. Mauž je delat odo, tak ka sam dja doma mogla ostati. Zdaj pa te nejmam penzijo, samo ka mauž ma, s tistoga živeva. Krave že nejmava, zato ka nej bilau vrejdno držati. Kositi zato kosimo pa dolapucamo gröjnt, ovak bi vse notrazaraslo. Svinje zato ešče mamo, pa dvej koze. Lepau smo dobili letos kromče, kukarco, bagondli pa tikvi tö. Istino, ka mamo električnoga pastira pa psa tö, šteri skrb ma na njivo.« • Te ram, v šterom živeta so ešče stariške zidali? »Oni so ga zidali štiridesetdrugoga leta. Dapa mi smo že na njem dosta vse popravlali. Dvera, mosnice, strejo, okna, pa smo ga vöpucali tö. Te ram se je že s cügli zido, pa cejla cügla, ka je trbelo, so doma vöžgali. Tü v kauti je bila edna peč notrazozidana, dapa vö smo go ličili zato, ka tistoga reda je tau nej bilau divat (moda).« • Vidim, ka raje pogače pečete, zdaj bi zato baukše bilau v tistoj staroj peči pečti, nej? »Tau gvüšno, ka bi se tam lepše spekle, dapa zdaj že ka vejš. Vekšo okno smo notradjali v künjo pa že za tauga volo bi tö nej mesto mejla peč. Vejn tak za tauga volo smo go najbola völičili.« • Tau ste prajli, ka nejmate krav, pa v glaži itak vidim, ka mlejko mate. »Tau mi je Kometrska Marika prinesla. Zato ka mi brezi mlejka ne moremo biti. Na keden dvakrat dva litra mlejka nam prinese. Tam spodkar na križ nam goraobejsi, gda v Otkovce v bauto de.« • Vi kama odite v bauto, v Števanovce ali v Otkovce? »Od tistoga mau, ka je v Otkovci bauta, od tistoga mau mi ta odimo, zato ka je skrajej pa nej trbej na brejg titi. Jaj, gda pa dolaspadne snejg, te je ešče vrag. Dočas, ka ga samouprava ne potisna dola, dočas se mi ranč djenti ne moramo. Tak vidiš, kak daleč je odtec poštija.« • Ka delata te, gda snejg zapadne pa ne mora tavö? »Ka bi delali? Počivamo pa goščice löjpamo. Znautra v rami se tö vsigdar najde nišo delo. Vsakši drugi den po krüj dem, zato ka je tau mojo delo. Mauž za vraga nede pa ga ranč ne morem nanje vzeti. K meši zato de, de, ovak je pa on bola rad doma. Dja zato vsakšo nedelo dem, ešče leko. Z andovski busom se lepau taodpelam pa nazaj tö. Z biciklinom se goraodpelam do andovskoga križa pa mi ranč nej trbej v brejg pleziti. Sploj fanj je tau tak.« • Pomalek te zdaj že zabadali nej? »Ešče nemo, zato ka zdaj nejmamo taša lejpa, kak smo meli prva leta. Zdaj smo niša zamanstja zavadili tjöjpti. Enga pred svetki, drugoga pa te nikak na konca januara zabodnemo. Tašoga reda mlajši pridejo domau malo nam pomagat. Sin iz Varaša, či pa iz Trauštja. Sin ovak tö dostakrat pride, zato ka dosta pomaga nam. Ka kositi trbej, tau vse on dolapokosi.« • V lejpom mesti mate ram. Sploj pa zato, ka je ta velka gröjška pred ramom. »Gda si kejp naredo od našoga rama za kalendar, dosta lidi je nam prajlo, ka v lejpom mesti smo doma. Vejš, kakšna gröjška je tau? Loška. Tau gröjško je ešče moj oča posado. V gauški go je vöskopo, ka go vcepi, dapa betežen je grato pa te tau tazaostalo. Zdaj pa pogledni, kak je velka zrasla. Ne ’š dau valati, dapa letos smo šest bečk vküppobrali pod njauv. Vejš, kak dobro palinko ma?« • Dam valati. »Vejpa kaušto si go. Ka sam ti vönatočila, tau je ta bila.« • Rejsan je dobra palinka. V lejpom mesti ste doma tü varkar na brgej, cejlo ves vidite. »Tau leko, samo moram prajti, ka enga poštenoga sauseda nejmamo. Puno je že Peštarov, s sterimi samo navolo mamo. Ešče sreča, ka mamo telefon. Če bi se kaj zgaudilo, nej bi vedli kama titi.« • Zdaj ka so vöro naprej postavili pa je brž kmica, ka delate po večeraj? »Tauma se dja rada. Vejš, zakoj? Zato, ka dja Monika show rada gledam. Tau se v pau šestoj začne, pa dja dočas vanej taopravim pa dem pred televizijo. Zdaj je že kmica pa leko gledam. Dočas ka je te ešče vanej sveklau bilau, sam zato nej gledala. Vse sam fertik bila od tauga.« • Zaka se vam tau tak vidi? »Dja ne vejm, zaka je tak nauro lüstvo, ka vse vöguči. Pa tau se mena vidi. Dostakrat je tak, ka se ešče kovejo tö. Vejš, ka se človek mora smejati.« • Gda stanete zazranka? »Zdaj, ka nejmamo mare, zdaj v pau sedmoj. Dvej koze mam, te dja opravlam. Cejlo leto so mejle mlejko, dva-tri litra na den. Pekli smo s toga mlejka, psaum pa mačkom smo davali, tak ka vse smo gorponücali.« • Zdaj, ka smo se pogučavali, nejste meli čas pogače spečti, pa ste obed tö nej meli. Zaka ste me nej zagnali! »Zaka bi te zagnala? Mi več niše sile nejmamo. Ka taostane, tisto sledkar napravimo, pa gotovo.« Karel Holec Porabje, 9. novembra 2006 6 Preživeli smo. Ja, lübi moji, dragi moji, preživeli smo volitve. Vö smo zvolili pa zdaj mamo, ka mamo. Depa če smo si mi prousti lidge odejnoli, se tisti vöodebrani zdaj kuman eške začnejo mantrati. Rejsan, človek bi si brodo, ka so največ energije tamnjali v bojni za vöodebranje za žüpana ali za varaški parlament. Depa nej! Nevola je v tejm, ka naš nouvi-stari žüpan nema zavole svoji lidi v varaškom parlamenti. Pa tou zdaj tak vövidi, ka tisti, ka so nej njegovi, vküper stoupijo v koalicijo prouti njemi. Tak do po mlašeče lagvo delali prouti žüpani. Tou znamenüje, ka njegva vola nede najbole naprejvalaun v varaškom parlamenti. Zato zdaj un pa njegvi delajo na toum, ka bi do toga nej prišlo. Tau bi vi mogli videti pa čüti! V bojni za vöodebranje je dosta lagvi rejči spadnilo med kandidatami. Kak če bi eden biu bole naoupačen -ka ne povejm, nouri -kak pa drugi. Depa zdaj si te stari-nouvi žüpan trno želej, ka bi steri stoupo na njegvi brejg. Obečavle pa ponüvle njim pozicije, slüžbe pa eške kaj drugoga, če do zanga v varaškom parlamenti roke zdigavali. Ka od toga je dosta usojeno. Vej je pa svojim tutorom pa direktorom, ka so njemi pleča držali, obečo, ka zatoga volo od varaša kaj dobijo; kakšo pošteno plačano delo, kakši višešnji pejnez ali pa slüžbo. Srmak se mi vse smili. Ali vse vküper se eške bole vküper mejša. Vej pa vejte, ka se mejša, ka eške bole vonja? Depa v tejn mejšanji vunječoga se vsebole vökaže eške neka. Vö se kaže, kelko je vrejdno poštenje, kelko je vrejdna rejč pa kelko leko vörvlemo lidam, ka so naš kormanj. Boug moj, vej pa na kraji gore prideš, ka več skur niške ne dela, ka bi varaši boukše šlau! Vej pa vsikši dela samo eške za svojo žepko, za svojo žlato pa za svoje poznance. Na, če je tou varaš, te pa naj bou, depa te je tou nikšen trno mali pa dühovno srmački varaš. Čemeri zavolo koalicije so zatoga volo pri žüpani pa pri njegvi ekipi zato telko vekši. Vej pa si srmaki nedo več mogli samo tak talati tisto, ka bi si škeli. Moja tašča Regina, trno čedna ženska, si od vsega toga brodi vcejlak po svoje. Vejte, una eške živé z možganami v tisti časaj, gda je od vsega kaj leko povedo samo eden človek. Ja, una je eške itak v časaj diktature. Una si brodi, ka bi vsi prejdnji mogli biti Titoji. Rejsan! Vej pa je eto gučala, ka bi mogo naš nouvi-stari žüpan zapovedati, ka naj varaški parlament tak dela, kak un zapovej. -Vej pa ne mora ovak normalno delati, če uni ne brodijo ranč tak kak un, je skur djoukala. -Un samo za naš varaš brodi pa za njegve lidi, zato bi mogo po stoli vdariti pa zapovedati, naj delajo po njegovom, ovak brž vsi kunčajo v vouzi. Pa bi ranč tak moglo biti! je zdaj že rejsan požirala kak od krokodila kuste skuze. Tak, vidite, je nouva koalicija v varaškom parlamenti na nikoj djala mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Tak zdaj ne dejvle na nikoj samo žüpana, liki tiste tö, ka ne morejo razmeti, ka nega več mali pa velki Titonov, čeglij se edni za takše držijo. Meni pa vüpanje po normalnom varaši pomalek mira. Brodim si, ka koalicija nede krepka, kak bi mogla biti. Vej smo pa samo lidge pa leko brž gora pouči zavolo kakši apetitov. Na, te de se spunila želja od Regine. Žüpan de se leko znouva držo kak kakši mali Tito. Boug moj, kakši zvörčeni kroug. Miki Andraža je obremenjevalo sporočilo na prenosnem telefonu. Vedel je, da Vesna želi preživeti noč z njim, na kar ni bil pripravljen, ker bi preveč mislil na Gajo. Zato je sklenil, da se izgovori na projekt samostojna razstava in sporoči, ta popoldan in zvečer ne bo zapustil ateljeja. Pravzaprav niti ni bila izmišljotina, kajti če je želel imeti vse nared do osemnajstega junija, je moral pohiteti z delom. Vesna je na njegovo sporočilo odgovorila z vprašanjem, ali je našel v delu izgovor, da se ji ne pridruži v ambulanti in pozneje še kje. „Če ne verjameš, pridi pogledat!” je vtipkal v telefon in v isti minuti dobil odgovor: „Ne verjamem, da si z vabilom mislil resno, jaz sem ga sprejela in bom med osemnajsto in devetnajsto „Ne vem, kdo je, toda nedolž-VESNIN OBISK na ob najinem prvem seksu nisi bila, kot prvo in najmanj Divja zobozdravnica Vesna obišče je moral moški telovaditi toli-važno, kajti bila si poročena ko časa, da je povsem omagal, in rodila sina, bolj pomemb- Andraža, po strastnem ljubljenju njej pa je ostalo še toliko moči, no, če že ne odločujoče, je, da mu pove, da bi rada njegovo mne-da je seks zaključila s strast-tako strastna in seksi ženska, nimi poljubi. Andražu ni bilo s tolikšno energijo in stikov s nje o stanovanju, ki ga kupuje. jasno, od kod ji toliko strasti in toliko ljudmi, tudi moškimi, s „Vesna, izvoli!” Sledilo je presenečenje: „Kupujem drugo stanovanje, bi mi malo svetoval, pomagal pri dokončni izbiri?” „Sem slikar, nisem pleskar, torej po obrtni plati kaj dosti ne vem,” se hoče izviti na duhovit način. A Vesna se ne dá: „Dovolj bo tvoje slikarsko znanje, ker ne iščem mojstra, ampak prijateljski nasvet, za kar bo dovolj tudi profesor in stanovalec.” „Če je tako, potem ne vidim zadržkov. In kdaj?” „Zdaj!” Andraž odpre usta od presenečenja, vendar ostane tiho, ker vidi, da Vesna misli resno, čeprav je bolj noč kot večer. Pove, da ima ključe od poslopja v središču mesta, kje sta rezervirani dve stanovanji, manjše in približno enake velikosti, kakor je sedanje, in večje, prek sto kvadratnih metrov površine in z dvema parkirnima mestoma. „V tem nadstropju imam rezervirani stanovanji, večje na vogalu z velikim balkonom, manjše ob njem. Poglejva najprej manjše!” (se nadaljuje) uro pri tebi. Vesna, s presenečenjem.” „Danes pa si se posebej uredila, ne zaradi mene?” se Andraž z vprašanjem poskuša izogniti poljubu med vrati, vendar ne gre. Ko je spretno sezula elegantne čevlje, ne da bi se jih dotaknila, mu je padla v tako tesen objem, da je krilo počasi zdrselo daleč nad koleni, on pa je na svojem čutil njeno telo, kot da se želita zliti v Királyevo skulpturo. Zato se je zgodilo tisto, čemur se kot moški ni mogel odreči, z Vesno sta tesno objeta odšla do širokega jogija. Kosi oblek so padali po tleh, po ležišču, povsod naokoli, kot bi jih razpršil veter. Do zadnjega: tudi njena prstan in verižica, tudi njegova ura. Vesna se je zmeraj želela ljubiti popolnoma slečena brez vsega, rojstno nedolžna in hkrati divje razuzdana, ko Porabje, 9. novembra 2006 moči v postelji, ko ob srečanju na ulici deluje tako hladno. Danes se je Vesna po ljubljenju zelo hitro oblekla in se v kopalnici uredila. „Grem stavit, da ne veš, zakaj sem pri tebi oziroma si prepričan, da nisem mogla brez seksa in sem kar planila nate. Slednje se je zgodilo, vendar kot uvod v to, zaradi česar sem tu,” pojasnjuje Vesna prvi obisk. Skrivnost njenih besed nekoliko vznemirja, nekje globlje pa ga rahlo zaskrbi, čeprav to odrine in se tako pripravi na presenečenje. „Nisem rekel, da ne moreš brez mene, ker bi v skrajnem primeru poiskala koga iz rezerve, zato se mi ne sanja, kaj je bistvo obiska,” je nekoliko zajedljiv Andraž in precej blizu njenemu pogostemu cinizmu. „Si prepričan, da imam rezervnega ljubimca?” zanima Vesno. tako izzivalnim črnim avtomobilom, pravo limuzino, v kateri je ljubljenje enako prijetno kot v postelji, ne bi imela ljubimcev, ali vseskozi vsaj enega, tega ne verjamem oziroma me niti ne zanima,” je odgovor, ki je na meji dostojnega. „Misliš resno ali si sproti izmišljaš? Izmišljaš kot sliko, ki nastaja na platnu in se rojeva nekje v tvoji bíti, in če prav tisti hip ne bi vzel čopiča, umetnine nikoli ne bi bilo oziroma bi bila kdaj pozneje in druga in drugačna.” „Tudi na likovno umetnost se spoznaš?” Andraž ne skriva presenečenja. „Težko bi rekla, da sem poznavalka ravno likovne umetnosti, spoznam se na psihologijo in tudi na psihologijo umetnosti, prvo sodi v študij, drugo pa v hobi. Bi me zdaj poslušal, zakaj sem tako prihitela v objem?” 7 vmes čakali 17. grad, kjer smo si ogledali film nik, ki se imenuje Branko, je bil Upam, da bom še večkrat šla smo se ustavili veseljem preko Ljubljanice peljali na spoznati glavno mesto. Naš vod-busu mi je bilo malo slabo. domu, zgodovini Ljubljane. Grad prijazen in je govoril zelo lepo in na izlet v Slovenijo. v prestolnico Slovenije v Ljubljano na izlet. Morali smo vstati zgodaj zjutraj, saj je avtobus iz Monoštra odhajal ob 6. uri. Toda na pot smo krenili malo kasneje, ker je ena deklica prišla v Monošter z vlakom, vlak pa je imel zamudo. Peljali smo se preko mejnega prehoda Martinje, mimo Murske Sobote, Maribora in Celja. Med potjo smo se ustavili na kavico ali sok. Okrog 11. ure smo že bili v Ljubljani. Nisem vedela, da je Ljubljana tako majhna, kljub temu je zelo lepa in zanimiva. Bila mi je všeč. Najprej smo obiskali Prirodoslovni muzej. Tam smo si ogledali naravo Slovenije. Na razstavi smo videli živali, ptice, rastline, minerale in školjke. Potem smo imeli kosilo v restavraciji, ki se je imenovala Skriti kot. Po kosilu smo dobili prosto, da malo sami spoznamo Ljubljano. Nekateri so jedli slovenski sladoled, kljub temu, da je bilo mrzlo, nekateri so pili vročo čokolado. Sprehajali smo se po Prešernovem trgu, ki je poimenovan po največjem slovenskem pesniku, Francetu Prešernu. Tam je tudi o je v zelo dobrem stanju. Na gradu je bil razgledni stolp, po stopnicah smo prišli do vrha, od koder smo videli vse mesto. Popoldne ob pol petih smo se vračali domov. V Gornji Radgoni smo večerjali, in sicer v lepi pizzeriji smo pojedli pico in popili coca-colo. Ob pol desetih smo se pripeljali v Monošter. Bili smo utrujeni, vsak pa je imel lepe spomine na Ljubljano. Izleta se je udeležilo 23 dijakov Izlet v Ljubljano (1) počasi, zato smo vse razumeli, kar nam je povedal. Zahvaljujemo se mu za zanimivo vodenje izleta. Posebej se v imenu vseh gimnazijcev zahvaljujemo Zavodu RS za šolstvo, ki nam je financiral in omogočil ta lep izlet v slovensko prestolnico. Upam, da bomo imeli še priložnost za podobne izlete v Slovenijo. Agica Holecz, 12-b.r., Gimnazija Monošter V Ljubljani mi je bil najbolj všeč grad. Na gradu je bilo veliko zanimivosti. Najboljši je bil razgledni stolp. Malo sem se bala tam zgoraj. Seveda mi je bil všeč tudi Prirodoslovni muzej, posebej okostnjak mamuta, ki je star 20 tisoč let. Mesto je bilo polno zanimivih stvari. Vlakec, s katerim smo se peljali na grad, je bil enkraten. Vse je bilo krasno. Počutila sem se zelo dobro. Martina Bajzek, 7-a.r., Po poti v Ljubljano sva se z Martino veliko zabavali, veli- Reka Dzida, 7-a.r., Zelo sem čakala izlet v Slovenijo. Ko smo prispeli v Ljubljano, sem bila zelo vesela, da je vožnje konec. Zunaj je bilo hladno, na srečo, ni deževalo. Najprej smo šli v muzej, kjer je bilo veliko lepih stvari, na primer školjke, kamnine, skeleti in živali. Potem smo šli kosit. Kosilo mi je zelo teknilo, všeč mi je bila tudi notranjost restavracije. Po kosilu smo pogledali Prešernov trg. Od tod bila tako velika, da je nisem mogla pojesti, zato sem prosila natakarja, naj mi jo zavije. Domov smo prispeli pozno zvečer. Upam, da bomo večkrat imeli podobne izlete. Bettina Princz, 7-a.r., V Ljubljani so mi bili všeč grad, Prešernov trg in restavracija Skriti kot, ki je bila res skrita pod eno stolpnico. Čudila sem se številnim kolesom in kolesarjem, ki so prečkali ceste Ljubljane. Glede na to, da je to glavno mesto, jih je bilo veliko, kar se mi zdi zelo dobro. Ljubljanske ceste so bile čiste. Ob reki Ljubljanici so prodajali sladoled in kostanj. Sladoled je bil zelo fin, toda drag, čeprav je bila kepica velika. Patricia Scheili, 9-a.r., V Ljubljani mi je bil najbolj všeč grad. Že pot do grada je bila zanimiva, ker smo se pe ljali s turističnim vlakcem. Ko smo se povzpeli na razgledni stolp na gradu, se je pred nami odprla lepa panorama Ljubljane. V centru Ljubljane smo občudovali Ljubljanico s Tromostovjem, pa seveda cem smo se čez Tromo Imelismoslovenskiavtobus,slo-teknila, žal, je nisem mogla dali film, dobili smo posebna 9-a.r. S gimnazije in dve profesorici: Ele-ko smo fotografirali, slike so smo z vlakcem potovali na Prešernov spomenik. vlak-na in Irena, ki sta na nas pazili. zelo smešne. Tudi pica mi je grad. Na gradu smo si ogle venskega šoferja in slovenskega v celoti pojesti. Na izletu sem očala, izgledali smo smešno. vodnika, ki nam je pomagal zelo uživala, edino na avto-Nato smo se odpeljali proti stovje Porabje, 9. novembra 2006 PETEK, 10.11.2006, I. SPORED TVS 6.15 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.10 RESNIČNA RESNIČNOST, 10.40 Z VAMI, 11.30 NEANDERTALČEVA PIŠČAL, DOK.ODD., 12.20 OSMI DAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 OBZORJA DUHA, 13.45 DUHOVNI UTRIP, 14.00 DOTIKANJA -PORTRET KIPARJA DUŠANA TRŠARJA, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MALI MOZART, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE: ŽLICA, 16.25 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAVA, IZOB. DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 HIDROFILIA, ŠPANSKA DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 ŽELEJČKI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 21.20 TURISTIKA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 HIDROFILIA, PON., 1.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 2.30 INFOKANAL PETEK, 10.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 13.00 TARČA, 14.30 DOJILJA, FRANC. FILM, 16.05 JASNO IN GLASNO, 17.00 ŠPORT ŠPAS, 17.30 ZDAJ!, 18.05 MOSTOVI – HIDAK, 18.35 PRVI IN DRUGI, 19.00 IDIOT, RUSKA LIT. NAD., 20.00 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK. SER., 20.50 SLOVENSKI MAGAZIN, 21.15 CITY FOLK, 21.45 TOM WHITE, AVSTR. FILM, 23.30 POSLEDNJA BITKA, FRANC. FILM, 1.05 INFOKANAL SOBOTA, 11.11.2006, I. SPORED TVS 7.00 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, 13.40 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 14.10 PIRAMIDA, 15.10 UMETNIKI IN MODELI, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.25 SOŽITJA, 17.25 O ŽIVALIH, 18.05 KUHAM Z ZVEZDAMI, 18.35 PRIHAJA NODI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 20.30 HRI-BAR, 21.40 NEČEDNI POSLI, ANG. NAD., 22.40 POROČILA, ŠPORT, VREME, 23.10 HUDIČEVA MASKA, IT. FILM, 0.35 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.15 HRI-BAR, 2.25 INFOKANAL SOBOTA, 11.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.35 SKOZI ČAS, 9.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 11.50 CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: KOŠICE, 12.20 ZDAJ!, 12.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 13.45 ŠPORT, 17.10 LP V ROKOMETU, CELJE PIVOVARNA LAŠKO -GUMMERSBACH, 20.00 LOLITA, AM. FILM, 22.15 IDIOT, RUSKA LIT. NAD., 23.05 NIKOLI OB DESETIH, 0.05 SOBOTNA NOČ: PINK, KONCERT, 1.35 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 2.25 INFOKANAL NEDELJA, 12.11.2006, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 20.00 SPET DOMA, 21.35 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.00 ODMEVI, VREME, 22.40 VEČERNI GOST, 23.35 SKRIVNOSTI DVORNIH PREVRATOV, RUSKA NAD., 0.50 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 1.35 INFOKANAL NEDELJA, 12.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 9.05 SKOZI ČAS, 9.15 MLADI VIRTUOZI: KVARTET FLAVT NEREIDE, 9.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 11.15 HRIBAR, 12.20 SLOVENSKI VODNI KROG: MEŽA, IZOBR. DOK. NAN., 12.50 SP V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (M), 13.55 KOŠARKA, LIGA NLB, UNION OLIMPIJA - HELIOS, 15.45 LP V ROKOMETU (M), CELJE PIVOVARNA LAŠKO - GUMMERSBACH, 17.10 LP V ROKOMETU, GOLD CLUB - HAMMARBY, 19.00 ŠPORT, 20.00 SUPERNETOPIR, FRANC. DOK. ODD., 20.50 OPERNA ARIJA, 21.00 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, GLASB. DOK. SER., 21.50 ANNA PIHL, DANS. NAD., 22.35 Z GLAVO NA ZABAVO, 23.05 ŠPORT, 0.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.35 INFOKANAL PONEDELJEK, 13.11.2006, I. SPORED TVS 6.25 ODMEVI, VREME, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 SLOVENSKI VODNI KROG: DRAVA, IZOBR. DOK. NAN., 9.30 UMKO, 10.25 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 14.25 TURISTIKA, 15.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.40 TELEBAJSKI, OTR. NAN., 16.05 ANČINE NOGICE, RIS., 16.15 TRAKTOR TOM, RIS., 16.30 PODSTREŠJE, IGR. NAN., 16.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: USLUGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZDRAVO! BOG ŽIVI!, DOK. FILM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PAVLE, RDEČI LISJAČEK, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 IZZIVI, 20.30 PISAVE, 21.00 JULIJA, AVST. NAD, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 DEDIŠČINA EVROPE: LEV POZIMI, AM. NAD., 0.15 ZDRAVO! BOG ŽIVI!, DOK. FILM, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL PONEDELJEK, 13.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 14.20 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 14.40 SLOVENSK/PORABSKI UTRINKI, 15.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 15.15 PO POTEH SLOVENSKE OPERE, GLASB. DOK. SER., 16.05 SUPERNETOPIR, FRANC. DOK. ODD., 17.10 TEKMA, 18.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 UMORI V MUZEJU, ANG. NAD., 20.05 SLON: UMOR NE ZASTARA, NEMŠ. NAD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ARITMIJA, 22.40 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.55 INFOKANAL TOREK, 14.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.30 SOŽITJA, 10.30 O ŽIVALIH, 11.10 KUHAM Z ZVEZDAMI, 11.40 PRI JOŽOVCU Z NATALIJO, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 HRI-BAR, 14.30 V ŽIVALSKEM VRTU, AVSTR. DOK. SER., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 MARJAN, KONJ, KI PLEŠE STEP, RIS., 16.05 POTEPANJA, IGR.-DOK. NAN., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 CHARLOTTE IN THIBAUT, DOK. ODD., 18.00 MODRO, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 PIRAMIDA, 21.00 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 AUSCHWITZ - NACISTI IN DOKONČNA REŠITEV, ANG. DOK. SER., 23.40 CHARLOTTE IN THIBAUT, DOK. ODD., 0.10 MODRO, 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 1.45 INFOKANAL TOREK, 14.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 15.30 ARITMIJA, 16.10 STUDIO CITY, 17.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.10 LABIRINT, 19.00 MALI OGLASI: PRSTAN, IZV. TV NAD., 20.00 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 21.00 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 21.30 DANTONOV PRIMER, TV PRIREBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 23.45 VILA PARANOJA, DANSKI FILM, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL SREDA, 15.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 HIDROFILIJA, ŠPANS. DOK. ODD., 11.20 SPET DOMA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO, 13.35 LJUDJE IN ZEMLJA, 14.25 MI SE MAMO RADI, DOMAČA TV NAD., 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ŠOLA PRVAKOV, RIS., 16.00 POD KLOBUKOM, 16.35 ODDAJA ZA OTROKE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 Z VAMI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA IN LOTA, 18.40 KRTEK, RIS., 18.45 VRAN DOKOLENKO, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 POMLAD, POLETJE, JESEN, ZIMA IN POMLAD, JUŽNOKOREJSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 OMIZJE, 0.10 Z VAMI, 1.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.00 INFOKANAL SREDA, 15.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 10.25 NAJBOLJŠA PODJETNIŠKA IDEJA, 10.55 NIKOLI OB DESETIH, 11.55 PINK, KONCERT, 13.20 LABIRINT, 14.10 TEKMA, 15.00 Z GLAVO NA ZABAVO, 15.30 VIZUM ZA PRIHODNOST, BOS. NAD., 16.20 UŽIVAJMO V ZDRAVJU, 16.55 KVALIFIKACIJE ZA EP V NOGOMETU LETA 2008, MAKEDONIJA - RUSIJA, 19.00 PRAKSA, AM. NAD., 20.00 ANDREJ ŠIFRER S PRIJATELJI, KONCERT IZ CANKARJEVEGA DOMA, 22.00 DESET DNI BREZ LJUBEZNI, ŠPANSKI FILM, 23.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.10 INFOKANAL ČETRTEK, 16.11.2006, I. SPORED TVS 6.20 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.25 JULIJA, AVST. NAD., 11.15 IZZIVI, 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEČERNI GOST: ALEŠ LOMBERGAR, 14.15 PISAVE, 14.40 ODPETI PESNIKI, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KLJUKEC S STREHE, RIS., 16.05 TEKMA, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.20 DUHOVNI UTRIP, 18.40 POLICAJ ČRT, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 PRVI IN DRUGI, 21.20 OSMI DAN, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.50 KNJIGA MENE BRIGA, 23.10 GLASBENI VEČER - FESTIVAL SLOWIND 2006, 0.45 ŠTAFETA MLADOSTI, 1.30 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT, 2.30 INFOKANAL ČETRTEK, 16.11.2006, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, 16.00 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.30 ZLOČIN V SVETU UMETNIN, ANG. DOK. SER., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 MED VALOVI, 18.25 ŠTUDENTSKA, 19.00 IZBRANEC, AM. NAD., 20.00 SMUČARSKI MAGAZIN, 20.40 EVROLIGA V KOŠARKI, UNICAJA - UNION OLIMPIJA, 22.30 GLAD PO ŽIVLJENJU, NEMŠ. TV FILM, 0.00 DOBER ZAKON, FRANC. FILM, 1.35 MALČKA GLEDATA MALČKE, AM. RIS., 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE, 2.20 INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 5.200 SIT ali 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB