Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. - številka 82 Ustanovitelji: obe. konference SZDL £55*. Kranj' Rad<>vljica, Sk. Loka rtič _ izdaja cp Gorenjski tisk G,avni urednik Anton Miklavčič f Odgovorni urednik Albin Učakar SLL A S ILO SOCIALISTIČNE Z m LOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 23. 10. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik in sicer ob sredah in sobotah. ZA GORENJSKO r ki naj bi temeljilo "V^e veljavi in pomenu obem konference SZDL. ObčUjSJ. konferenca naj bi sC ^ vključevala v r< ševaojr aktualnih in perečih Pr ^ mov v občini, obenem Pr . . • ,in det" njen obstoj in njeno bolj živo čutili tudi sam' f čani. Menili so se tudi o Wg ji vlogi krajevnih skupno^, ki naj bi bile po novih ^ nih dopolnilih osnova/? družbeni razvoj v občini- Na seji so predlagali en«g članov za izvršni oclb°r' h> se bo odslej imenovalo nje predsedstvo kff^S? se menili o možnih *rr.nSj£ tih za predsednika obci\ konference SZDL in »^°b0 tričlansko komisijo. » pripravila Idejni načrt m njem poročilo oziroma gram dela. n §, 0 Včeraj se je na Bledu začel dvodnevni seminai za vodstva mladinskih aktivov na osnovnih šolah kranjske ob ime. Pripravila ga je OK ZMS Kranj. Na seminarju razprav Ijajo o vlogi mladine v osnovni šoli, metodah političnega dela, o delu klubov OZN na osnovnih šolah, o samoupravljanju glede na zakon o osnovnih šolah itd. -lb % Podobno kot na zadnji seji ki an jske občinske skup.mu. je v sredo tudi predsednik radovljiške občinske skupščine na seji obeh zborov opozoril na vse pogostejše in številnejše izostanke odbornikov na sejah skupščine. Dejal je, da ima skupščina v prihodnjem obdobju oziroma do koma tega man dala v pmgrani še več pomembnih obravnav. Zato se lahko zgodi, da bo njeno delo okrnjeno, če ne bodo odborniki red neje prihajali na seje. Se večje težave pa imajo pri delu sveti občinske skupščine, ker so bili zaradi odsotnosti odbornikov ze nekajkrat nesklepčni. A. 2. Raznašalca ZA DOSTAVO JUTRANJIKA DELO NAROČNIKOM ZA TEREN SKOPJA LOKA SPREJMEMO TAKOJ- primerno IB upokojence- zaslužek >° Delo je spodinje in Zelo dober ostali pogoji Ponudbe sprejem. . niča CGP Delo, K'al Koroška c. 16. ta podrti Varčujmo za doto otrok l (c 9 71 ovenija delavskeg država Amandmaji XXXVII. do XLVII. postavljajo v republiški ustavi načela za tako organizacijo Socialistične republike Slovenije, ki bo prilagojena njeni novi vlogi in položaju, kot so ju nakazali že sprejeti zvezni ustavni amadmaji in kot izhaja iz družbenoekonomskih temeljev samoupravljanja in položaja delovnega človeka v temeljnih organizacijah združenega dela. — XXXVII. amandma opredeljuje družbene dejavnosti in pristojnosti republiških organov in organizacij in njihov obseg pri izvrševanju funkcij republike v okviru njenih z ustavo določenih Pravic in dolžnosti. 28. podtočk 2. točke tega aniadmaja dejansko uresničuje temeljna načela izhodišča XXV. amandmaja na vseh področjih družbenega življenja republike v primeri s sedanjim 123. členom republiške ustave, ki le v ožjem obsegu in le z splošnimi določbami opredeljuje izvrševanje družbenih dejavnosti oziroma pristojnosti po Socialistični republiki Sloveniji. — XXXVII. amandma na novo ureja tako imenovano zakonodajno funkcijo republike oziroma njenih organov in organizacij. Ta amandma v 1. točki podrobno našteva zakonodajne pristojnosti republike na vseh področjih družbenega življenja, tako glede družbenoekonomskih odnosov kot tudi vseh ostalih družbenih odnosov na področjih prosvete in kulture, znanosti, notranjih zadev, zdravstva in •nravstvenega varstva, socialnih služb, vseh oblik zavarovanja, državne varnosti, splošnega ljudskega odpora itd. Vse te pristojnosti pa so opredeljene kot pristojnosti skupnega pomena za občane in delovne ljudi v republiki. Da bi se izognili težavam pri izvrševanju pristojnosti republike 10 njenih organov in organizacij na področju zakonodaje, je v 1. točki določba, da lahko republiška skupščina uredi z zakonom tudi druge zadeve, ki so skupnega pomena za delovne ljudi *n občane. Pri tem pa sta določena dva pogoja: Zakon je sprejet, če zanj glasuje večina vseh poslancev v pristojnih zborih republiške skupščine; Pfcd obravnavo in odločanjem o zakonu v prisojnih zborih republiške skupščine morajo dati o zakonu mnenje delegati občin, zbrani na zase-Oanju v republiški skupščini. Precejšnja novost v okviru zakonodaje naše ePublike Jc 3. točka tega amandmaja, v kateri ..o določena področja, na katerih lahko repub-•ka z zakoni ureja le splošna načela. Ta pod-0cJ.a Sicer delovni ljudje in občani samostojno J^iajo v občini, krajevni skupnosti, v samo-Pravnih interesnih skupnostih in organizacijah oru/u,, fleia v tej tocki je tudi določba, da atiko republiška skupščina z zakonom določi Sli* 'i tudi na drugih področjih, ki jih 'ovni ljudje in občani samostojno urejajo, če lišk'm soglaša zasedanje delegatov občin v repub-_ I sltupščini in če zanj glasuje večina vseh poslancev v pristojnih zborih republiške skup- ine. Vsa XXXVII. obravnavati le in ySU ^'d'očja oziroma pristojnosti v km amadmaju je treba obra-------- p začel no gradnjo, kot primeroma pripravljen j. )l *' /i lev, ki naj se dokončno in izčrpno izob-KllK'io po vsestranski in strokovno opravljeni •'Pravi v občinah, raznih društvih in med strojnimi delavci s področja zakonodaje. v XXXIX. amadmaju je opredeljeno sodelo-*n.ie naše republike, njenih organov in organi-Z'(M| 1 M m občin, občinskih organov, organi 011' 'diu/r,„..,.;, dela in drugih samoupravnih st,''",|"l/-u družbenopolitičnih organizacij ter st kovnih in drugih združenj z drugimi sociali-i1;u\'""u republikami in avtonomnima pokraji-a ,0>" njihovimi organi in organizacijami. Ta amandma tudi predvideva način, kako se to sodelovanje uresničuje, in sicer z možnostjo ustanavljanja skupin organov, organizacij in drugih teles. Sklepi teh teles pa ne obvezujejo neposredno ter so obvezni za republiške organe in organizacije le, če jih sprejme pristojni republiški organ in o tem izda ustrezen akt. V XL. amadmaju je opredeljeno sodelovanje naše republike z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnimi pokrajinami na področjih iz pristojnosti federacije oziroma v zadevah dajanja soglasja po XXXIII. zveznem ustavnem amadmaju. V tem amandmaju so naštete iste zadeve kot v XXXIII. zveznem ustavnem amandmaju, s čimer so te zadeve prevzete tudi kot opredelitve naše republiške ustave. V nadaljnjih določbah tega amadmaja je naveden postopek dajanja soglasja v teh zadevah v naši republiki, to je, kateri organi nastopajo v imenu republike v tem postopku. Tako je opredeljena vloga in odgovornost republiške skupščine, njenega izvršnega sveta, republiških upravnih organov in predstavnikov naše republike v medrepubliških komitejih, ki so ustanovljeni za posamezna področja pristojnosti federacije. V XLI. amandmaju je opredeljena vloga Socialistične zveze delovnega ljudstva kot edine družbenopolitične organizacije, ki je lahko nosilec kandidature za člane predsedstva SFRJ po poprej opravljenem postopku kandidiranja. To pa seveda ne pomeni, da v samem postopku kandidiranja ne sodelujejo tudi vsi sedanji družbeni dejavniki v našem samoupravnem socialističnem družbenopolitičnem sistemu, to je delovni ljudje in občani, organizirani v vseh družbenopolitičnih organizacijah, organizacijah združenega dela in samoupravnih interesnih skupnostih. Podrobno urejanje tega je prepuščeno republiškemu zakonu, ki bo uredil tako načela kandidacijskega postopka kot tudi postopek izvolitve in odpoklica članov predsedstva SFRJ iz naše republike. Zaradi pomembnosti tega zakona je za njegov sprejem predvidena posebna večina; zakon je sprejet le, če zanj glasuje večina vseh poslancev v pristojnih zborih republiške skupščine. Pri pripravi teh amandmajev je obstajal namen, da se v skladu z dokumentom »Socialistična zveza danes« uredi že v teh amandmajih dejavnost Socialistične zveze delovnega ljudstva v postopku kandidiranja in to ne le za člane predsedstva SFRJ iz naše republike, ampak tudi na sploh, kot na primer pri volitvah republiškega zastopstva v zboru narodov zvezne skupščine. Tako bi sedanjo prakso tudi ustavno uredili. V javnih razpravah se je ta potreba pokazala tako, da bi lahko že sedaj prišla v ustrezni obliki v besedilo amandmajev. SPLOŠNI LJUDSKI ODPOR — NASA NEODTUJLJIVA PRAVICA V amandmaju XLII. je v republiški ustavi opredeljena vsebina splošnega ljudskega odpora, ki se je tako uspešno pokazala tudi v praksi na nedavno končanih manevrih »Svoboda 1971«. — Ta amandma izhaja iz v zvezni ustavi skupno določene neodtuljivc pravice in dolžnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, delovnih ljudi in občanov, da varujejo in branijo neodvisnost, suverenost, ozemeljsko neokrnjenost in z zvezno ustavo SFRJ določeno družbeno in politično ureditev SFRJ. To je hkrati neodtujljiva pravica in dolžnost slovenskega naroda, italijanske in madžarske narodnosti, ki živi na ozemlju naše republike, in vseh delovnih ljudi in občanov v naši republiki. Glede na skupno v zvezni ustavi dogovor- jene in določene odgovornosti je v naslednji določbi tega amandmaja opredeljena prepoved pristanka na kapitulacijo ali okupacijo naše republike ali kakega njenega dela. Posebej sta opredeljeni položaj in značilnost partizanskih enot v naši republiki, ki jih ustanavljajo republika, občine, organizacije združenega dela in druge organizacije. Partizanske enote kot enote v sistemu teritorialne obrambe in kot enote, ki nadaljujejo tradicije našega narodnoosvobodilnega boja v sodobnih pogojih splošnega ljudskega odpora so v tem amandmaju opredeljene kot osnova in najširša oblika oboroženega ljudskega odbora ter sestavni del oboroženih sil SFR Jugoslavije. V XLIII. amandmaju so podana načela o sodelovanju naše republike z drugimi socialističnimi republikami in avtonomnima pokrajinama ter z zveznimi organi pri določanju in izvajanju zunanje politike SFR Jugoslavije in njenih odnosov z drugimi državami in meddržavnimi organizacijami. To sodelovanje se razvija v skladu z določbami zvezne ustave oziroma XXXV. zveznega ustavnega amandmaja. Naši republiki so namreč s tem amandmajem prvič v ustavi dane pristojnosti neposrednega dejavnika v mednarodnih odnosih, kar izhaja tudi iz njenega značaja države in socialistične samoupravne demokratične skupnosti v okviru federativne Jugoslavije, kot jc opredeljen v XXV. amandmaju. Mednarodna dejavnost republike se bo uresničevala z razvijanjem odnosov z drugimi državami (predvsem s sosednimi: Italijo, Avstrijo in Madžarsko) in mednarodnimi organi in organizacijami. Ti odnosi bodo tako politični kot tudi gospodarski, kulturni, znanstveni in drugi, ki imajo pomen za našo republiko ali za pravico in interese njenih delovnih ljudi ter občanov, še posebej je pomembna tudi skrb republike za delovne ljudi na začasnem delu v tujini in za izseljence z njenega območja, ki se bo uresničevala v raznih oblikah konkretnih dejavnosti republike in njenih organov in organizacij. To bo omogočalo tako sodelovanje občin, organizacij združenega dela in drugih organizacij v okviru določene zunanje politike SFRJ in mednarodnih pogodb, ki bo ustrezalo njihovim interesom, predvsem na gospodarskem in kulturnem področju. Tako sodelovanje je tudi sicer v naši republiki že sedaj v praksi razvito, predvsem med ustreznimi gospodarskimi zbornicami v sosednih pokrajinah Italije in Avstrije (štajersko. Koroško in Furlanijo — Julijsko Krajino) in našo republiško gospodarsko zbornico kot tudi s samimi teritorialnimi enotami tujih držav (mišljene so predvsem posamezne politično-teritorialne enote tujih držav). V XLIV. amandmaju je določeno načelo varstva ustavne ureditve in zagotavljanja osebne in premoženjske varnosti občanov kot pravica in dolžnost občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter družbenopolitičnih skupnosti. S tem se v republiški ustavi načelno opredeljuje družbena samozaščita kot pravica in dolžnost vseh v naši republiki. Posebna določba tega amandmaja določa odgovornost same republike na področju državne varnosti. Za razliko od sedanjega III. amandmaja k republiški ustavi, ki določa le, da pravico in dolžnost varovati ustavno ureditev (državna varnost) izvršuje republika v skladu z zakonom, ta amandma določa izvirno odgovornost našo republike — kar tudi izhaja iz opredelitve njene državnosti po XXV. amandmaju — da je odgovorna za varstvo s to ustavo določene ureditve v okviru svojih z ustavo (torej tudi s temi ustavnimi amandmaji) in zakoni določenih pravic in dolžnosti. Vasilij Polič "Glas * 6. stran V Tržiču "W obnavljajo nekdanje mestno jedro Sprejetje urbanističnih načrtov za posamezna območja občine je končno le stopilo na prste nekaterim, ki so iz starega obrtniško-meščanske-ga središča hoteli napraviti kvazimoderno mesto iz betona. Pred leti zgrajena stolpnica je na srečo edini opaznejši spomenik teh zamisli. Glavna, tako značilna mestna os je ostala skoraj nedotaknjena. Študija, izdelana v zavodu za spomeniško varstvo Kranj, predvideva obnovo fasad, hišnih portalov in odprtje vež ter dvorišč, ki skrivajo za pročelnimi zidovi čudovite primerke meščanske arhitekture 0oki, oboki). V teh dneh ste morali po Trgu svobode hoditi dokaj previdno, kajti na visokih odrih so delavci obrtnega podjetja obnavljali pročelja hiš. Le še 8 stavb ni obnovljenih, vendar so v večini primerov tudi z lastniki le-teh sklenjeni dogovori. Materialni prispevek ni ravno majhen, pa čeprav so priskočila na pomoč tudi podjetja, ki imajo tu lokale, in se do prvega etažnega venca obnavlja na njihove stroške. Zato ne bi bilo odveč, če bodo naleteli na posluh tudi pri občinski skupščini, da bi akcijo finančno podprla. Hiše na trgu, ki so zrasle med barokom in secesijo, bodo spet dobile nekdanje barvne tone. Tudi po deset in več beležev so ostrgali na njih, da so ugotovili, kako so bile prvotno pobarvane: prevladovale so siva, oker in olivno zelena. Dvoje značilnosti tržiških zgradb so tudi železne polkni-ce in kot liči na iztoku žlebov. Po velikem požaru (1811. leta) so Tržičani vgrajevali železna vrata in železne polknice, kar zdaj ponekod izginja (namesto da bi se obnavljalo) in tako siromašni sicer bahav vtis mestnega jedra. Pri obnovitvenih delih na pročeljih so naleteli na prevelike sloje prahu. Poskušali bodo odpraviti vzroke za to. Ena glavnih atrakcij pa bo obnovljena zunanjost zvonika Andrejeve cerkve, kar financira župni urad. Cerkev sama sicer nima posebne arhitektonske vrednosti, predstavlja pa čudovit zaključek trga. Dela potekajo sedaj pod streho zvonika. Vse štiri stolpne ure bodo obnovljene. Njihov premer je 1,80 m, številčnice bodo iz pleksi stekla, od znotraj osvetljene, številke iz patiniranega bakra, kazalca pa pozlačena. s tem in obnovitvijo še preostalih fasad (če bo vreme naklonjeno, še pred zimo) bo stari osrednji del Tržiča spet zaživel v svoji nekdanji podobi, saj je zadnja podobna akcija stekla pred skoraj 20 leti. Vsa rustika, vsi okrasni elementi na hišah s svetlejšimi toni čudovito izstopajo iz temnejšega fazadnega ozadja. Prihodnje leto bodo prišli na vrsto portali. -ok Klavirski recital Igorja Dekleve V Kranju bo v petek, 29. oktobra, ob 19. uri v renesančni dvorani v Mestni hiši koncert pianista Igorja Dekle-ve. Pianist Igor Dekleva je imel uspešne koncertne nastope v vseh večjih kulturnih centrih v Jugoslaviji in v zamejstvu: v Avstriji, Belgiji, Italiji, Turčiji in Zahodni Nemčiji. Na koncertu v Kranju bo izvajal ciklus skladb Orgelski Huberta škofjeločanom se v teh dneh, obetata dva prvovrstna kulturna dogodka. Po sinočnji krstni predstavi Hufmanove tragedije Mož brez obraza, si bodo gledalci to delo lahko spet ogledali nocoj v galeriji na škofjeloškem gradu. Verjetno pa ne bo ostal brez odmeva tudi jutrišnji orgelski ruskega skladatelja Modesta Petroviča Musorgskega »Slike z razstave«. Pred koncertom bo ob 18. uri v Prešernovi hiši otvoritev razstave akademskega kiparja Borisa Sajovica iz Kranja, ob 18.30 pa bo v galeriji v Mestni hiši otvoritev razstave akademskega slikarja Vinka Tuška prav tako iz Kranja. P. L. koncert Berganta koncert Huberta Berganta v starološki cerkvi. Koncert bo pripravil Festival Ribnica. Umetnik na orglah, ki je znan pri nas in v tujini, no jutri zvečer Izvajal dela Fro-bergerja, Freseobaldija, 7.i poli ja in drugih mojstrov. Jg Kot vsako leto je tudi le tošnji oktober mesec knjige, čas ko skušamo približati knjigo in avtorje bralcem, skušamo zbujati zanimanje za knjigo, za branje. Letošnje leto je za posredovalke knjige — naše knjižnice — precej bolj uspešno kot prejšnja leta. Glede na zahteve Republiškega sekretariata za kulturo, prosveto in fizkulturo, so letos knjižnice dobile (ali bi vsaj morale dobiti!) precej več sredstev kot prejšnja leta, tako laže nabavljajo novitete in širijo svojo dejavnost. Rezultati večje finančne pomoči so pone- Mesec knjige kod že vidni: dobili smo prvo povsem novo zgradbo za knjižnico v Sloveniji, in sicer v Velenju, adaptirana je bila knjižnica v Idriji, pripravlja se preselitev v adaptirane prostore knjižnice v Radovljici, predvidena je razširitev knjižnice v Tržiču itd. Ostale knjižnice na Gorenjskem pa še vedno ovira pri razvoju prostorska stiska in ponekod tudi nerazumevanje kulturnih skupnosti za delo knjižnic. Ob mesecu knjige navadno tudi spregovorimo o naših založbah, ki nam knjige izdajajo. Te so letos v težjem položaju kot prejšnja leta, ker dotacije za posamezne publi- Odbor za zaposlovanje in izobraževanje Industrijskega kombinata PLANIKA KRANJ razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. referenta za uvoz Pogoji: višja izobrazba — I. stopnje ekonomske fakultete ali višja komercialna šola, znanje nemškega jezika, dvomesečno poskusno delo. 2. referenta za izvoz Pogoji: srednja izobrazba z nekaj prakse, pasivno znanje nemškega jezika, obvladanje strojepisja. 3. več delovnih moči s srednjo administrativno ali ekonomsko šolo (lahko začetnik) 4. več štipendij za študij na ekonomski fakulteti. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili sprejema kadrovski oddelek kombinata v 15 dneh po objavi. LESNINA prodajalna Kranj, Titov trg 5 sprejme takoj v stalno zaposlitev skladiščnika Pogoji: kvalificiran ali priučen mizar. Ponudbe je treba poslati pismeno aH osebno na gornji naslov. kacije usihajo. Na žalost p£ so skoraj vse založbe začelt iskati rešitev v izdajanju dragih, luksuznih leksikalnih del (ki jim angažirajo tudi ogromna sredstva) in iščejo z njimi pot v vsako družino in si ob tem s skoraj astronomskimi cenami skušajo zakrpati mošnjiček — vse to pa siromasi izbor na slovenskem knjižnem trgu. Tako se je letos prvič zgodil absurd, da imajo nekatere knjižnice denar za knjige, a nimajo kaj pametnega kupiti, prav tako pa ne morejo ponuditi bralcem zadostno število novih knjig. Posebno pomanjkanje čutijo knjižnice pri izdajah znanstvene in poljudnoznanstvene literature, ker bi rade spremenile svoj knjižni sklad v korist le te. Čutijo celo pomanjkanje mladinske literature (mladi bralci redke nove knjige tako rekoč sproti preberejo!). Verjetno bi bila boljša rešitev založbam Iz finančne stiske — izdajanje cenenih, množičnih izdaj i* vseh področij zanimanja človeka. Edino založba Partizanska knjiga Iz Ljubljane Je prav te dni začela z novo akcijo širjenja knjige. Z množičnimi izdajami (npr. pesnikov NOB) skuša približati knjigo preprostemu, neprebo-gatemu bralcu. Prihodnji te* den pa bo začela tudi z veliko prodajno akcijo — potujoč« knjigarno. Potujoča knjigarna se hd prvič odpravila na pot od naselja do naselja v torek, 26. oktobra, v škofjeloško občino. Obiskala bo Gorcnlo vas (26., 27. 10.), žiri (27.. 28. 10.). Trato pri škof ji Loki (28. tO.), Železnike (29. 10.) In škofjo Loko (30. 10.). Prodajo bodo spremljali literarni večeri, na katerih bodo nastopali PrC" vsem avtorji, ki opisujejo loško področje. TI bodo v osnovni šoli v Gorenji vasi In na Trati, v četrtek, (28.10.) Pa bo pogovor pisateljev z bralci v čitalnici Ljudske knjižnice v Skofji Loki (ob 19. uri). Tako ob letošnjem mesecu knjige torej le lahko zabeležimo korak naprej pri približevanju knjige bralcem. J. Krek Razstava Maksima Gasparija Kulturna skupnost in delavska Univerza V Radovljici sta pripravili razstavo akademskega slikarja Maksima Gasparija. Razstavo bodo odprli drcvi ob 19.30 v dvorani radovljiške p , i< ine. otvoritev razstave bodo združU* z literarnim večerom / naslovom Slovenska ljudska P<> sem. Razstava bo odprta »0 5. novembra vsak dan od 1°-do 12. in od 15. do 17. tire. Toplina, ki ozdravlja Zlata poroka v Škofji Loki Ob koncu preteklega tedna sta v Skofji Loki praznovala zlato poroko Ivanka in Jože Oblak. »Nič naju ne boste dajali v 'cajtenge', ne,« se je hu-dovala mama, ko sva jubilanta nekaj dni po tistem obi-t*eba, da se je mama nazad-skala s fotoreporter jem. Kar Precej pregovarjanja jc bilo nje le omehčala. In veliko zanimivega je povedala potem. fii T ila ie biIa roj00* v sk°-^ j-oki, oče pa v Cerknem, a sen6 maJhen s starši pre-11 v mesto pod Lubniko/i. k Jot mlado dekle je Ivan- rt/a s,užkinJ°v LJub- mj, °f na se je izučil za je 7 Ja' ^malu P« izučitvi ga n. otekla vojska. Po obvez-j o laski službi je tri dolga še n i!V/'Vcl v Rusiji in nato Po v ' Časa na Koroškem. sH.. '""vi domov je začel mi-^aženitev. resn° Sva sc *e Pozna,a< OscmLPa sva govorila le ^ama Tccv,<< mi ieP°vedala t^JT . * Ljubezen je vzplam- otrok" p""Klla sva se- Pct Eden \* nama J° rodilo. edcn u" umrl še majhen, Ui pa v šestintridesetem te &2«0811- To ic Ml zame , .V" udarec, /daj so živi vnuk< v' nT3 pa ,U(li 5edem ^a. v f adl se zbirajo doskoki i° ncdc',i° Pridejo v'm ' Vsi- Vedno se pripra- vat]n a to- Ob sobotah na- w»tr«t™m. c,a iim bhk"° V svojem življenju sta Oblakova prestala marsikatero težko preizkušnjo. Veliko je bilo treba potrpeti. »Mož je bil mizar. V času krize pa se je slabo zaslužilo, veste. Tudi po več spalnic je imel narejenih, a jih ni mogel prodati. Denar pa smo potrebovali. Za hrano. Za obleko. Zato je šel mož za hišnika v solo. Dvajset let smo biti tam. Vso šolo sem sama čistila in velikokrat še centralno kurila, ko je bil mož bolan. Za ves trud nimam zdaj niti prebite pare. Ne, nočem, da mi kdo daje denar kar tako. Rada bi le tisto, kar mislim, da sem zaslužila.« Sta pa zlatoporočenca še korenjaka. Mama še vedno doma gospodinji, oče pa tudi ne more brez dela v mizarski delavnici. Tega je navajen. Še v svojem petinsedemdesetem letu je sam i/delal stroj za žaganje in skobljanje. Nisem mogel kaj, da ju ne bi bil povprašal še po najbolj veselem dogodku v zakonu. »To je vsekakor zlata poroka,« sla bila soglasna. »Malo sva že vedno mislila, da jo bova dočakala. Zdaj sva JO pa res. Vsi otroci in vnuki so se zbrali doma. Lepo smo sc imeli. Vse smo pripravili doma. Hčerke so pomagale. Res, prav lepo je bilo.« sta sklenila zlatoporočen-ca, J. Covckar Janez Zupa V ponedeljek, 25. oktobra, }„, praznoval SK rOf» s'm dan lann Zupan, član delovnrua kolektiva CP Gorenjski tisk. 33 let je le Zaposlen v kolektive« i" W*a let kot kurir &t«*U; m' Krcnijeani y,a vrav gotovo dobro poznajo P™* imenom Hanzi. Vedno je raipoU,7en in vesten. Se {ako sjnhn vreme zanj nt Nikoli 1 o pa pomeni še nadaljnje zmanjšanje denarja za vzdrževanje hiš. Stroški vzdrževanja in cene predmetom za opremo so namreč od 1966. leta tako porasli, da se nenehno zmanjšuje obseg vzdrževalnih del. To se dodaja namreč zato, ker nismo stanarine prilagajaU porastu cen v gradbeništvu in povečanim vzdrževalnim stroškom. Prihodnje leto pa bo storjena tudi nova revaloi izaci ja v,<1,"osti stanovanjskih Zgradb in stanovanj. Vendar Pa ne bo potreben ponoven Popis, ker so podatki že zbrani. Treba bo narediti le izračune. Osnova za izračun vrednosti se bo morala občutno Povečati. S sedanjim točko-Vanjem novih stanovanj znaša revalorizirana vrednost stanovanj le 52.2 odstotka od nabavne vrednosti. To zato, ker stanarino obračunavamo °d revalorizirane vrednosti, amortizacijo pa od nabavne vrednosti. Tako je 54,8 odstotka porabljenih za amortizacijo, od zgradb /grajenih Pred letom 1966 pa je porabljeno 28,8 odstotka za amortizacijo. Zvišana vrednost sklada hi* in obračun stanarine od nove vrednosti pomeni torej /\'s'v nje stanarin, ki bi se postopoma uveljai ile od I. iannar-la 1973 do konca leta 197* Od tak i al naprej bodo stanovalci, ki bodo upravio* ni d«) družbene pomoči za nadomestitev stanai ine, dobiva* h pomoč S.veda, če bodo 'Z' polnjevalj prej omenjene V0" goje. Ivo Miklavčlč Prihodnjič: Ugotovitve, «'a' Hšča In jiklepl občinskega komiteja ZK Krnnj 56 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 Predigra ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR! A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Serben) »Kolikor časa lahko vodi Poljska neodvisno politiko (mišljeno: do Sovjetske zveze), lahko z njeno podporo za neodvisnost svoje politike računajo tudi baltske države.« (AdG, 4103 A) Pri tem pa se spomnimo obisk šefa estonskega generalnega štaba Laidonerja 21. aprila 1939 v Varšavi, ko mu je Poljska vlada dala vedeti, da da ne bo nikoli pristala na kako sovjetsko poroštvo za Estonsko in druge baltske države. (AdG 4033 D) Tako pisanje je spremljalo Strangovo misijo v Moskvi, kjer so se 15. junija nadaljevala FRANCOSKO—ANGLEŠKO—SOVJETSKA POGAJANJA Ta dan se je Chamberlainov odposlanec Strang sestal s sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom v prisotnosti britanskega in francoskega poslanika. V uradnem sovjetskem komuni-kej u jc bilo rečeno, da so se ob tej priložnosti pogovarjali o najpomembnejših razlikah v mišljenju med Vel. Britanijo in Sovjetsko zvezo in da so Molotovu izročili nove angleško-francoske predloge. Ob zaključku uradnega sporočila je bilo poudarjeno, da rezultati prvega Strangove-ga pogovora niso povsem zadovoljivi- v krogih sovjetskega komisariata za zunanje zadeve. Dne 16. junija je poročal TIMES, da pri pogovorih v Moskvi niso dosegli še nobenega so-Slasja v naslednjih točkah: »a) Sovjetska zveza izjavlja pripravljenost pomagati Angliji in Franciji, če bi bili ti dve sili v skladu s sprejetimi poroštvi do Belgije, Poljske, Romunije, Grčije In Turčije zapleteni v vojno, toda šele tedaj, če bi Anglija in Francija istočasno pristali na Isto poroštvo glede Finske, Estonske in Letonske. b) Sovjetska zveza želi, da se v pogodbo vne-Se klavzulaSki obvezuje vse tri sile v primeru skupnega vojnega zavezništva, da ne sme nobena °d treh sil skleniti separatnega premirja niti separatnega miru.« Brez dvoma sta obe točki, zlasti druga bili za Sovjetsko zvezo tako zelo pomembni, da brez sprejetja druge v pogodbo pogodbe ne bi mogla Podpisali. Sovjetska zveza ni mogla tvegati, da "i v vojni proti Nemčiji prišlo do separatnega Premirja ali celo miru med zahodnima velesila nia in Nemčijo. Zahodni velesili sta se takemu Pristanku izmikali, ker jc razumljivo oteževalo sklenitev sporazuma, ker bi bil brez te točke neučinkovit, če že ne sumljiv. Prav tako kakor Prvima dvema, sta se Francija in Anglija izmika-1 tudi naslednjima dvema točkama: »c) Sovjetska zveza želi nadalje pristanek, da J glavna pogodba ne stopila v veljavo prej, do-■JS* ne bi prišlo do dopolnilnih vojaških spora-■Umov O medsebojni pomoči med tremi silami v&aJ v glavnih strateških obrisih.« . Tudi ta točka je bila pomembna, saj jc Sov-t i /vvza /c od prvih stikov in začetka poga-!a,,i vztrajala, da bi moralo priti takoj do pogajanj med generalnimi štabi treh sil, zahodni ve- lesili Pa sta še vedno odlašali, da bi poslali v tvo svoji gcncralštabski delegaciji. I četrta točka pa jc zahtevala še odločitve Dru-,va narodov o natančni formulaciji sprejetja Pakta. To jc bila zavlačcvalna točka vsaj v da-,Ul11 trenutku, vendar sta na tej točki vztrajali 0Dc zahodni sili. Istega dne, ko jc Times poročal o točkah, o ateiih se tri sile še vedno niso zedinile, jc bil _ irang še vedno v Moskvi in sc jc drugič srečal L*tOlotOvim. 0 tcm ic ,9- Junija 1939 poročal n^unoerlain v Spodnjem domu. Na vprašanje ■■H poslanca, čc razen nesoglasja glede poro- štva za baltske države obstajajo pri pogajanjih v Moskvi še druga nesoglasja, je Chamberlain odgovoril skoraj brezbrižno: »Ja, obstajajo še po različnih drugih vprašanjih.« O tem sta pisala tudi ITALIJANSKI IN NEMŠKi TISK in namigovala, da 'Sovjetske-zveze bržkone ne zanimajo toliko poroštva za baltske države kakor položaj na Daljnem vzhodu' — v vzhodni Aziji, kjer je divjala vojna med Japonsko in Kitajsko, prihajalo pa je tudi do incidentov med japonskim mandžurskim satelitskim cesarstvom Mandžukuom in Ljudsko republiko Mongolijo, ki so jo branile poleg domačih čet tudi sovjetske čete in doslej odbile in razbile še sleherni japonski napad. Fašistični in nacistični tisk je verjetno želel, da bi prišlo do sovjetsko-japonske vojne, vendar jc prav v zadnjem času, ko je prišlo do večjega letalskega incidenta med japonskim in sovjetskim letalstvom in do odbitja in razbitja japonskega napada na nekem odseku vzhodne mongolske meje, japonsko tipanje sovjetske vojne moči doseglo nov neuspeh (čeprav je japonska agencija poročala, da je v spopadu med sto petdesetimi sovjetskimi lovci in japonskim letalstvom sovjetsko letalstvo izgubilo štirideset letal. O tem je poročal tudi evropski tisk, nacistični in fašistični pa sta v tem času trdila, da Sovjetska zveza zahteva garancijo tudi za vzhodnoazijske dežele in da prav ta zahteva povzroča težave na pogajanjih v Moskvi med Sovjetsko zvezo in zahodnima velesilama, kar pa ni bilo res in je take novice tudi Tass zanikal. RESNIČNE TEŽAVE NA MOSKOVSKIH POGOVORIH so že od vsega začetka teh pogovorov znane: »POGAJANJA SO SE VEDNO ZNOVA SUKALA OKROG VPRAŠANJA ODPORA POLJSKE IN BALTSKIH DRŽAV, DA BI DOPUSTILE, DA BI JIH SOVJETSKA ZVEZA RESILA PRED NEMČIJO.« Tako ugotavlja Churchill v svojih znanih spominih (str. 182). Dne 21. junija 1939 je na nekem banketu v »1900 Club« dejal, da bi bilo treba 'sklenitev zavezništva s Sovjetsko zvezo še posebej pozdraviti, kajti brez takega zavezništva bi ne bilo mogoče obdržati stabilnosti na vzhodu' (AdG, 4110 B), po drugi strani (to je Churchill v svojih spominih zamolčal) pa je prav na tem banketu '1900 Club' v Grosvenor Houseu zavračal govorice, češ da so med njim in politiko ministra za zunanje zadeve lorda Halifaxa 'temeljite razlike v pogledih'. Dejal je, da med njima 'ni očitnih razlik', čc pa ponekod so, so 'samo po vprašanju metode, časovnega trenutka in obsega' (AdG, že cit. vir). To je treba vedeti in kljub zgodovinskemu bogastvu jemati Churchillove spomine ne kot stoodstotno Zgodovinsko, marveč kot Churchillo-vo subjektivno resnico. Sicer pa je bil Churchill v tem čaSU amo spoštovan in vpliven poslanec v britanskem Spodnjem domu, ki je sicer lahko vplival, ne pa s svojim vplivom odločal o britanski zunanji politiki. Lahko je kritiziral nekatere napake lete usodno posledico teh napak pa je prav tako kakor drugi spoznal šele kasneje, kakor bomo še videli. Naj omenim še takratni Churchillov odnos do Nemčije, kakor ga je izpovedal na omenjenem banketu: »Uspešna, spoštovana in zadovoljna Nemčija, ki naj bi Igra'a vodečo vlogo v evropski družini, tvori pomem'-^n stalen interes britanskega imperija. Nihče v Angliji, zavedajoč se polne odgovornosti, ne bo h>tel ukreniti ničesar proti miru in varnosti Neme i le ali proti njenim upravičenim zahtevam. Toda v tem trenutku ne gre za to. Vsa Evropa se nahaja v stanju neke, najmanj polovične mobilizacije. Nihče ne ve, kdaj bo sledil naslednji udarec proti pravici, miru in svobodi. Prišel bo čas, v katerem bodo nadaljna nespro-vocirana napadalna delanja naletela na odpor Anglije In VMga imperija. Treba je vedeti, da bo Velika Britanija pri tem v zvezi z najmanj tremi četrtinami vsega človeštva. Britanska vlada je dokazala svoje stremljenje k miru. Če pa bo po izčrpanju vseh sredstev dan strahotni signal, bo ves imperij storil svojo dolžnost.« (AdG, str. 4110 B) Tudi pri pogledih na britanski imperij je Churchill mislil in govoril kot pripadnik vladajočega naroda in razreda. Vojna bo dokazala, da so ljudstva britanskega imperija drugače gledala na pravico, mir in svbodo, kakor Churchill in britanska vlada. Churchillova svoboda ni bila Gandhijeva svoboda. Anglija je morala pristati na obljubo, da bo kolonialnim narodom svojega imperija dala samostojnost in svobodo, da niso obrnili orožja proti Angliji. Vemo pa tudi, kako krčevito se je po vojni protivila, da bi svojo obljubo izpolnila. In še ko jo je (npr. v Indiji), je svojo nekdanjo kolonialno posest razdelila v skladu z verskimi, diužbenimi in drugimi nasprotji, ki bi pridobljeno svobodo teh ozemelj slabila (na primer: današnja nasprotja med Indijo in Pakistanom). Torej je treba tudi na takratno britansko po litiko in prav tako na Churchillove spomine glo dati razredno drugače, kakor je na primer gledal Churchill ali kaka druga britanska vodilna osebnost. (Ne smemo pozabiti, kako je Churchii lova vlada zadušila partizanski osvobodilni boj v Grčiji in kake težave smo imeli mi, preden smo dosegli, da nismo doživeli usode osvobodil-' nega boja v Grčiji. Tudi o tem bi bilo treba kdaj napisati kaj več, zlasti o taktiziranju med umikajočo se nemško vojsko iz Italije in tamkajšnjimi zavezniškimi štabi. Zadnja nemška ofenziva na IX. korpus marca 1945 je zelo sumljiva. Prav tako sporazum, tajen seveda, da Nemci zapuste bivše italijansko ozemlje do 1. maja 1945 razen na ozemlju, kjer so bili zapleteni v boje z jugoslovanskimi partizani, toliko časa, dokler bi zahodni 'zavezniki' ne zasedli Trsta, Istre in Gorice, kar pa se jim po zaslugi IX. korpusa in IV. armade JLA ni posrečilo — prip. M. KI.) Toda o tem bi lahko razmišljali kdaj kasneje. Ce sem to omenil samo mimogrede, sem omenil zato, da bi ne pozabili, da je v času, o katerem razmišljamo, imperializem (klasični in fašistični) samo taktiziral in da pogodb s Sovjetsko zvezo, takrat edino socialistično državo na svetu, ni resno jemal, niti se jih ni držal, kar je, kakor vemo, dokazal junija 1941 Hitler, a leta 1946 Truman in Churchill kot začetnika hladne vojne med Zahodom in Vzhodom in glavna krivca za povojno blokovsko razdelitev sveta. Dne 21. junija so se anglo-francosko-sovjetska pogajanja v Moskvi nadaljevala. Čeprav je ta dan lord Halifax izrazil 'UPANJE NA SKLENITEV POGODBE S SOVJETSKO ZVEZO* pri tem pa dejal, da je (britanska vlada Šla pri teh pogajanjih mnogo dalj, kot mnogi menijo, da bi bilo prav,' je istočasno že govoril tudi o možnosti poloma teh pogajanj, za kar pa po Halifaxovo 'Anglija ne bo kriva'. (AdG, str. 4110 B). Francoski zunanji minister Bonnet pa je 22. junija 1939 povedal o tem naslednje: »V pogovorih s Sovjetsko zvezo smo se sporazumeli za sprejem več točk pogodbe. Težave, ki so še, nastajajo zaradi posebnega položaja določenih držav, ki poroštvene pomoči nočejo. Pogajanja so razvijajo ugodno in francoska vlada ne bo opustila ničesar, da bi prišlo do skorajšnje popolne sklenitve pogodbe.« (AdG, 4111 F.) To pa ni bilo res. Estonska zbornica je samo dan poprej ratificirala nenapadalno pogodbo s Hitlerjem. (AdG, 1111 A) Novi predlogi, ki sta jih Francija in Anglija predložili 21. junija Molotovu, niso vsebovali nič bistveno novega in za Sovjetsko zvezo ugodnega. V primerjavi s starimi niso pomenili nobenega napredka, kakor je 23. junija poročala sovjetska agencija Tass. Britanski tisk pa je poročal že dan poprej, da je 'Molotov odklonil nove angleško francoske predloge in da so angleški delegati na pogajanjih v Moskvi dobili nova navodila'. (AdG, 4113 E) Zdaj ju je Aleš spet pogledal, rad bi ju spodbudil, naj se ne bojita, naj pokažejo, da se ne poznajo in naj pri tem vzdrže. Glava mu je sama od sebe zanihala v levo in desno. To pa so čakali, kajti podoficir ob njem je revsnil: — Nobenih znamenj in sporočil! Bili so na istem kamionu, vesti pa so se morali kot neznanci. Sprva so težko krotili presenečenje, kajti Alešu in Golobu se je ob tem vsiljenem srečanju zdelo, kakor bi se nanju podirala hiša. Grozljiva tihota, ki jo je motilo le brnenje motorja, je bila polagoma premagana. Kaj ni policist sam pomagal, ko je rekel tisto o poznanstvu! Po dolini, ki je ostajala za njimi, so hitro zvedeli, kaj se je bilo zgodilo. To je obersturm-fiihrer tudi hotel. Ženice na njivah so nehale delati. Od dela razpokane roke so dvignile k čelu in se pokrižale. Srca so vztrepetala v strahu. Obersturmfuhrer je dosegel svoje. Nehote pa je poskrbel tudi za sovraštvo in vera v tretji rajh je bila omajana bolj kot poprej. Tudi obersturmfuhrer ni mogel vedeti vsega. S strahovanjem ni mogel zasejati privrženosti in ljubezni. Preračunljivost se je sprevrgla v nasprotje. Ogrožene je to zdaj vse bolj povezovalo. Nekaj jih je izginilo v gozdove, število partizanov je raslo. Strah je naganjal ljudi k odločitvam. Morda so se vozili slabo uro, ko se je kamion ustavil na obzidanem dvorišču zastraženih zaporov v veliki, sivo pobeljeni zgradbi. Vse tri so vest slabosti in počasnosti pa tudi naivne sentimentalnosti, ki si jo je bil dovolil v zvezi s Filipom. Moral bi ga zgrabiti! Če §e je motil, je bil še vedno čas, da bi to popravil. Zdaj te možnosti ni več! In koliko jih bo šlo zaradi tega morda še v smrt. Zakaj ni Filipa pokončal pri zadnjem srečanju? Bolje enega več kot dva premalo, da večina ostane. Če drugega ne, gestapovske štrene bi bile s tem prav gotovo vsaj nekaj časa zmešane. Zdaj bodo to plačevali tudi drugi. Mar ni zaradi tega največji krivec. Prvi za izdajalcem? Zaprti prostor, molčeči sojetniki, gestapo, negotovost in bolečine, ki so ga kar naprej opominjale na nevarnost, vse to mu je ta trenutek ohromilo misli. Pajek ga je nagnal v mrežo. Tod od njega ne bodo zvedeli nobenega imena, nobene besede, ki bi naredila ali povečala škodo! To je še edino, s čimer se lahko upre in opere pred svojo vestjo! VI. Mehanizem, ki ga je upravljal izkušeni ober-sturmfiihrer \Verner, je v Aleševem primeru začel delovati malo drugače kakor navadno. Aleš je bil zanj vreden več kakor vsota mark, ki je bila omenjena na lepakih. In zdaj, ko je ležal med drugimi, so ga pogledi otipavali plaho, radovedno, nekaterim pa si lahko bral v očeh pomilovanje in spoštljivost. Nikomur ni ušlo, da je novinec bil že tepen, da jivanjan.mrtvi ne lažejo I n spehali z vozila in jih takoj ločili. Dva močna stražarja sta Aleša med radovednimi pogledi uniformirancev odgnala skozi več vrat in mu pomagala priti v temen, samoten hodnik. O tem hodniku in zaporih jc Aleš že marsikaj slišal. Tu se torej začenja konec, ga je zbodlo, ko je ogledoval debele stene in z železom zavarovane odprtine srednjeveške graščine. Oziral se je okoli sebe in se bal, da bi srečal še kakega znanca. Ce so zgrabili Goloba, so prav gotovo še koga. Eden izmed stražarjev je tedaj nekaj zavpil, in odprla so se velika in močna vrata. Aleš je pričakoval, da ga bodo pahnili v samico, toda zgodilo se je drugače. Lovili so ga kot redko divjačino, zdaj pa se je znašel v svetlem prostoru, kjer se je gnetlo, prestopalo in poležavalo kakih trideset, morda tudi več moških. Kolikor je mogel na hitro ugotoviti, ni bilo med njimi nobenega znanca. Sicer pa je bil od pretepanja še tako slab, da si je s pomočjo stražarjev takoj poiskal prostor blizu okna. Stražarja sta odšla, ne da bi mu storil kdo kaj zalega in tudi nobenemu drugemu ne. Le eden je moral zavpiti povelje, s katerim so vedno spravljali na noge vse zapornike, kadar so morali pozdravljati uniformirance. še enkrat je preletel sojetnike, in ker so ob tem vsi molčali in ga samo vprašujoče gledali, je legel na suknjič ter se zazrl v strop. Moram se zbrati in urediti misli, sc je spodbujal. Zakaj so me vtaknili meti to množico? To ni brez pomena. Kaj bodo hoteli od mene.' Zdaj bom nemara srečal tudi Filipa? Je izdajalec ali ni? Pokazati se mora kmalu. In kdo vse bo še tu? Martina? Nemara je /daj že v bataljonu. Da bi le bila .. . Vedo, koliko vem, zato bo treba kaj priznali. Ne, za menoj zaradi mene ne sme nihče! Ce bodo videli, da sem pripravljen povedali malo, bodo hoteli še več. In kar tekmovali bodo, kdo me bo znal bolj ožeti. Tudi če bi jim pripovedoval laži, če bi jim vrgel prazno kost, bodo to takoj oznanili ljudem. »Hauptban-dit« govori, on vas že drugič spravlja v nesrečo. Ni dovolj, da vas je zapeljeval, zdaj vas bo še pokopal! Ne, ne bodo me, naša srečanja bodo drugačna, pa če vame spuste vso elektriko!... Kako bo z Goloboma. Čudno, da so zaprli oba hkrati? Kaj je z otroki? Tako je toiej gestapov-sko kolesje. Bomo videli. Lahko me pokoma, toda potegnilo vase me ne bo. BoleČinc so kljuvalc v njem, toda prekašal jih je občutek krivde. Ne več /ato, kei so ga ujel' tako zlahka, vse bolj je prenikala vanj za- je moral biti partizan. Toda pogovor ni in ni stekel. Ljudje v tem zadušljivcm okolju so vedeli in čutili, da v takih okoliščinah ni zdravo govoriti. Saj je bila dovolj le neprevidna beseda, pa si bil zapisan smrti. Aleš je kljub bolečinam razumel njihove poglede. Strahoma je tudi spoznal, da so ga nekateri med njimi celo prepoznali. Slika na lepakih. In že je dojel, čemu so ga potisnili med množico in ne v samico. Gestapovske metode in beganja! Zdaj se jc še bolj zavedal, da mora zbrati vse moči, kar mu jih je še ostalo, da bo kos zasliševalcem. Tako čudno ga gledajo? Morda se moti. pa so ga nekateri vendarle morali spoznati. Morda pa tudi ne, ker je poraščen, zdelan in zmršen? Podoba jc drugačna? Z roko jc segel po bradi in laseh, ki so bili na več krajih sprijeti od krvi. Z bolečinami je oživel tudi dotik Martininih rok, ki ga je z njimi še sinoči tako nežno božala po laseh. Kako nagla nasprotja! Včeraj še sreča, zdaj bolečine, ki jim bodo sledile ie nove. In ne bo jim mogel ubežati. Počasi se mu je približal koščen možak, ki bi mu težko določil starost. — Nič ne skrbi! Vse bo še dobro, ga je ogovoril šepeta je, kot bi bila že stara znanca. — Jaz sem že dolgo tu, pa kar gre. Ni najhuje. Laže ti bo, če boš kaj povedal o sebi. Si bil partizan? To zadnje ga jc vprašal kakor mimogrede. Aleš je sicer utrujene oči spet uprl v šepetalčev obraz in zazdelo se mu je, da ga je nekoč že videl. Ta ošiljena brada, naprej potisnjena čeljust, redki zobje in nos, ki jc lastnika Izdajal, da je DO njegovem grlu steklo že precej pijače, tak poseben obtaz se človeku vtisne v spomin. Pred leti ga je moral že videli. Ni da bi sodil po zunanjosti, toda človek s takim obrazom ni mogel biti preveč dobronameren. Ali ni tisti zapili godec ali konjski mešetar? se je trudil oživiti srečanje z. njim in vztrajno molčal. Mešetar ali godec, nekaj takega je moral biti, pa se je še vedno držal ob njem. šepetal mu je o tola/bi in Izpovedovanju ter o tem, da se človek marsikdaj zmoti, da je k temu pač nagnjen. Aleš je počasi spustil pogled k tlom, kjer je čepel možak, tedaj pa je pred njegove rame prestregel porled najbli/jeea soseda. Njegova glava ie počasi odklrnavala, oči pa so mu obstale na Kepe talcu. Aleš je spoznali s kom ima opravka in spet ie zaprl utrujene oči Premagal je preseli čcnle ki so mu ga pripravili v tej sobi. Potem pa se je nenadoma ostro zagledal v mešetarja, ki se je ob tem pogledu zmedel. In ko da mu poslej privošči le miren počitek, se je začel izgovarjati. — Umiri se! Potem si boš laže opomogel. Mešetar se je spet umaknil v svoj kot in si vedel, kakor da je Alešu hotel le dobro, vendar ga ta ni hotel razumeti. Aleš se je grizel: Si videl podgano. Ko da ne bi vedeli, kdo sem. Tega ni mogel razumeti. Morda so med sojetniki, ki jih bodo nekaj najbrž kmalu spustili, hoteli vzbuditi vtis, da sta s tem človekom znanca in da je bilo vse, kar je dotlej storil z njim, le igra in slepilo. Kdorkoli se je znašel v tem prostoru, je premišljeval o svoji usodi, o tem kako se bo razvijala njegova zgodba, kakšna bo pot iz zapora? V življenje, v smrt, v še večje trpljenje? To so govorile poteze na njihovih obrazih, to so izdajale včasih motne in mokre oči mož, ki nikoli niso radi kazali svojih čustev. Aleš jih je opazoval molče in na skrivaj, da bi presodil, kakšni so njegovi sojetniki. Ugotoviti pa ni mogel drugega* ko da se je znašel sredi nagrmadene nesreče in zla. Vsak izmed njih je bil delček strte moči. Nakopičena telesa so izdajala različne misli in občutke, a vsa so životarila v upanju na varljivo svobodo. Prostost? Zakaj je vendar ni nikjer. Tudi v gozdovih ne. Zunaj so le okoliščine ki omogočajo izsiliti pot do nje. Prostosti je samo malo več ali malo manj, veliko je ni nikjer. Tu pa je že zborno mesto za slovo. Bog ve, koliko teh, ki so po zaporih, je imelo priložnost uiti, Pa niso. Zdaj bi marsikdo že tvegal, zdaj ko ne more. Morda tile zapori ne prinašajo samo zla* >U.|U Sin..« - z temveč tudi nova spoznanja o pravi vrednosti svobode. Zdravila so tudi grenka in tale gc?t8" povski bič nemara pomaga tudi nam? Kdo bi le verjel našemu razlaganju o fašizmu, čc tega ne bi potrjevali zavojevalci sami! Napačno so zastavili vse skupaj. Zaneteni ogenj razpihujejo se bolj! Aleš se je predal razmišljanju, kakor da ne bi bil v tem hipu tudi sam zapornik, teniV** človek, ki se je že dokopal do globljega in P°" mirjujočega spoznanja. Pravzaprav o tem še malo ve. Prepričan pa je, da ta plamen zdaj ne \\Ol more več ugasniti. Dodajajo mu le novo g°' To ga je navdalo z novimi upi in izzvalo njem nova ra/inišljanja. Ko mu je misel SPC pohitela k Martini, se je oglasila slaba vest. Čudno? Kako, da toliko Časa ni pomislil nanjOr, Kaj to pomeni? Je negotovost kljub razjedajo-čunu učinku vendarle boljša kot resničnost:* o Zdaj stonla tisto vse? Je kakšna zveza med njegovim obiskom pri njej in /aseilo, ki ga je ujela Nenadoma se mu je zazdelo, da sc je kov podganji obraz spremenil v Filipovega in ° so njegove oči prav tako gorele kakor FihP"^" Nic čudnega ne bo, če bi tu srečal tudi njega-/daj bo lahko sproščen. Lahko n^u bo pokaz denar, ki ga je dobil zanj! Nehote je zastokaj Martina in ob njej Filip, to je bil prizor, ki ^ je silil iz srca v možgane in zameglil vse dru Nehote se je ozrl v mešetarjev kot, kakor čakoval, da je medtem ta snel masko; toda m«^ letat je bil še vedno tam in tak, kot ga \c via^ Prej. V prostoru se je začelo mračili. Ko sc zeosiila, je nekdo začel tiho peti: — V mraku gozda ob tabornem ognju bi Pri" c tema Nekaj časa je napolnjeval prostoi le ta osam-Meni in tresoči se glas, ki ni bil najlepši, vendar je deloval kakor iskra. Nasprotje med si varnost jo in vsebino pesmi jc bilo vsiljivo in si" vzbujajoče. Glas pesmi se je počasi oprijel \ in potegnil za seboj še druge. Nekaj časa so lovili ubranost, potem pa.so se /lili v blago i« veeglasiu) melodijo, ki so jo prepevajoči i/gova** lali skladno, kot bi jo prepevali že velikokrat« Nekateri so pogledovali proti mešctaiju, a ta } miroval in se delal, kakot bi spal. Pes "j JJ prevzela \ se. Aleša je prizadela bolj, stisnilo ki da so mu po licih spolzele solze. V gozjj" s" večkrat prepevali, a se mu to ni /godijo >^ koli. Zdaj, v temi, si ni hotel obrisati oči ^'o ga ie ponesla v gozdove, v njihovo taboi išcC tem času bi morda s tovariši pr pcv.d P »'a* ,j pesem in še vrsto drugih. Nemara jo p«>i° ,U lioi oj? RADIO Poročila poslušajte vsak dan ob 5-. 6-, 7., 10., 12., 13., 15., 22., 23. in 24 uri ter rajski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7. in 24. Vf* ter radijski dnevnik ob 9., u> H., 15., 17., 22., 23. in 19.30. — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Vedri napevi in plesni ritmi — 20.05 Mojstri vokalne polifonije — 20.45 Operni koncert — 21.40 Igramo, kar ste izbrali — 23.55 Iz slovenske poezije 24. OKTOBRA 23. OKTOBRA 4-30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 S Pihalnim orkestrom pod vodstvom Francija Puha rja — 9-50 Zav arovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.20 Pri vas doma — 12.10 J. ipa-Vec — K. Cipci: Možiček — glasbena pantonima — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporoča i>> vam — U.IO Sobotno popol dne •■- • • tlc za mladi svet — 15.40 Po, 16.0_ bena i?? naši operni pevci — Ib0° Vrtiljak - 16.40 Glas- medigra — 16.45 S Mi/.neoa t,.ga _ 17 1() <,,vmo mun° ~" 1750 Godak> v ta 18.15 Iz. operetnega S!* — 18.50 Pogovor s polici - 19.00 Lahko noč, otroc, - 19 i5 Mjnute s Rvin. Soh bla,ov Avsonik - 2000 Jn* . ni večer z. dirigentom "zetom Privškom. Plesnim ^'^rom RTV Ljubljana in s H°vinVl BOS« epi J*Jj U) _ 21.00 Melodije Od« • orkestri - 22.15 23Q5a'^ » naše izseljence — nov; Pesmijo in plesom v VI teden Dri,8i progrnsi 13 05 p Koo i »rama zvokov — rii0 ^a'\ka glasba za razved-15~4n ^ Glasbeni varie'tc - l6n- Ja// »a II. programu Pops - orkcstrom Boston 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Se pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.30 Humoreska tega tedna — R05 \edeljska športno popoldne — 17.05 Nekaj melodij iz znanih oper — 17.30 Radijska igra: Tantadruj — 18.18 Lahka glasba — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program f3B 7 zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11 55 Opol danski cocktail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izlet m ški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popol dne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — T7.00 Ples ob petih — 18.00 S popevkami po svetu — 18.35 Jucoslovan-ski pevci zabavne glasbe — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Igrajo veliki zabavni orkestri — 19.40 Japonske zabavne melodije — 20.05 Šport ni dogodki dneva — 20.15 Glasbeni utrinki - 20 JO Kon cert ob dnevu združenih narodov — 2355 Iz slovenske poezije ^daja In tiska CP »Go-r^nJski llsk« Kranj, Ulica Nloše Pljade — Naslov ^ednlitva In uprave \\Ax. *r;»»5, Trg revolucije L Ml«vba občinske skup*čl-- Tek. račun pri SDK " Kranju 515-1135 - Te JJ2J! redakcija 21-835, l"<*>0: uprava list a, ma-"."Klasna In naročniška Sl»iba 22-152. - NaroCnl-Ja: le>t,u» 32. polletna 16 vena za eno Številko M»ra. Muli oglasi: bo 10«? 1 Uin' n»ro*nlki Imajo 1% Popusta. Neplačanih »»asov n. objavljamo. Crne maske (stereo) — 22,15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Slovenski ansambli in pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov -14.00 Ponedeljkov križem-kraž — 14.20 Z ansamblom Francija Puharja — 1435 Glasbeni variete — 15.40 Melodije slovenskih avtorjev — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Orgle v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem trakhu — 17.35 Pota našega gospodarstva — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Naš intervju — 19.10 Zabavni zvoki na tekočem traku — 20.05 V ljudskem tonu — 20.30 Večer umetniške besede — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Iz komornega opusa Cesarja Francka — 22.40 Tri malo znane simfonije — 23.55 Iz slovenske poezije 0 26. OKTOBRA 27. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 925 Vesela godala — 9.40 Iz glasbenih šol — 1020 Pri vas doma — 12.10 Trije odlomki iz Gershvvinove opere Porgv in Bess — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Poje moški pevski zbor Franc Zgonik iz Branika — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Janez Matičič: Suita za godala — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Heinz Hotrer — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.15 Priljubljene slovenske popevke — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Lahko noč s slovenskimi pevci zabavne glasbe rarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz opusov Milka Kclemena in Iva Mal-ca — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Popevke slovenskih avtorjev Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Majhni ansambli igrajo melodije slovenskih avtorjev — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35 Iz knjižne police — 17.45 Z naših javnih prireditev — 18.40 Godala v ritmu — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Trenutki z violinistko Noro Grumlikovo — 20.30 Mednarodna radijska univerza — 20.40 Večerni concerti-no — 21.40 Dva prizora iz Bravničarjeve opere Hlapec Jernej — 22.00 Salzburšv: festival 1971 — 23.55 Iz ske poezije LU 25. OKTOBRA •» j7,_ l6-4n Sobotni mozaik •«* in",} "obimo se ob iati uri Popevke iz studia 14 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Igrajo veliki zabavni orkestri — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasba Bachovih sinov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalne godbe na koncertnem od m — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz zborovske zakladnice finskih skladateljev — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav ljajo — 14 40 Lepe melodije z orkestrom in zborom Rava Conniffa — 16.00 Vrtiljak — 16 40 / orkestrom Jugozahodnega nemškega radia — 17.10 Ponedel i kovt) idasbeno popoldne — 18.15 Ob lahki sdasbi — 18.38 Interna 469 — 19.00 Lahko noč. otroci — PM5 Minut amblom Milana Križana — 20.00 Marij Kogoj: 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Jesenska pesem in druge skladbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vedri zvoki z domačimi ansambli — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Jožeta Kampiča — 14.40 Na poti s kitaro — 15.40 Odskočna deska — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Per-cv Faith — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenjc — 18.45 Narava in človek — 19.00 Lahko noč. otroci — 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Revohttion ntimber 38 — 21.10 Koncert lahke glasbe — 22.15 Gabriel Faure — znanilec glasbenega impreso-nizma — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne elas-bc DrugI program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 1605 Lahka glasba — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Ljudje med seboj — 17.45 Torkov omnibus — 13.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 19.00 Pet minut humorja — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Benjamin Ipa-vec — mojster razvedrila — 20.35 Simfonični plesi in rapsodije — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Pavle Merkii — 23.15 Glasba lohan-na Sebastiana Bacha — 23.55 Iz slovenske poezije Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Ob lahki glasbi — 16.40 Izložba hitrov in glasbeni ekspres — 17.35 Na mednarodnih križpotjih — 18.40 Radi ste jih poslušali — 19.00 O avtomobilizmu —1 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Antun Dobronie: Jugoslovanski simfonični plesi — 20.45 Žive misli — 21.05 Kon-certantni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije I 28. OKTOBRA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 1. slika Gounodove opere Faust — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Vzhodnonemške pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.45 Vzgoja in izobraževanje — 15.40 Jesenska pesem — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Paul VVes-ton — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Kulturna kronika — 19.00 I*ahko noč. otroci — 19.15 Minute s kvartetom Silva Stingla — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Lite- 29. C 4130 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Ra* dijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Od melodije do melodije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Iz domače glasbe — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 čez polja in potoke z godci in pevci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14 35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev —» 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Rias Berlin — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Pavla Kosca — 20.00 Slovenski zbori tekmujejo — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Odda ja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi programi 13.30 Panorama zvokov — 14.00 Radijska ola /a nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Operetne uverture — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Svet in mi — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z orkestrom Caravelli — 18.40 Popevke slovensku* avtorjev — 19,00 Odmevi z gora — 19.20 Igramo za vas — 20.05 Radijska igra — 21.07 Robert Schumann: Dunajska pustna šala — suita, op. 26 — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 2255 Iz literature za pihala in klavir — 23.55 Iz slovenske poezije TELEVIZIJA, 23. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (RTV Ljubljana), 16.45 Košarka Rabot-nički : Jugoplastika — prenos (RTV Skopje), 19.20 Prometni film, 18.15 Obzornik, 18.30 Ni-cholas Nicklebv — serijski film, 19.25 Mozaik, 19.30 TV kažipot, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Glasbenavkrižanka, 21.35 Kratek film, 22.00 Oddelek S — serijski film, 22.50 Poročila (RTV Ljubljana), 22.05 Informativna oddaja (RTV Zagreb) 24. OKTOBRA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Po domače s Henčkovim ansamblom (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.45 Me steče Pevton — serijski film (RTV Ljubljana), 13.35 Reportaža o mnogoboju, 14.00 Boksarska tekmovanja za memo-rial Siki ja Gakoviea (RTV Beograd), 15.30 Rokometno prvenstvo Jugoslavije — Partizan (Bjelovar) : Crvenka (RTV Zagreb), 16.30 Košarka Crvena zvezda : Jugoplastika — prenos (RTV Skopje), 18 20 Lepi Humplirev — ameriški film, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Stare bajte — humoristična oddaja (RTV Beograd), 21.25 Videofon (RTV Zagreb), 21.40 Športni pregled (JRT), 22.10 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 25. OKTOBRA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.55 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.00 Test z glasbo (RTV Ljubljana), 17.15 Sah Fisher : Pe-trosjan (RTV Zagreb), 17.55 Kljukčeve dogodivščine, 18.20 Obzornik, 18.35 S kamero po svetu, 19.00 Mozaik. 19.05 Mladi za mlade, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Čehov: Pozne rože — sovjetska TV igra, 22.00 Kulturne diagonale, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.45 Lutke (RTV Skopje), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika, 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mladi za mlade (RTV Ljubi iana). 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb). 21.00 Spored italijanske TV 26. OKTOBRA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd). 13.50 TV v šoli — ponovitev, 14.40 Ruščina — ponovitev, 15.00 TV vrtec (RTV Zagreb), 15.15 Kluž: rokomet Jugoslavija : SZ (ženske), 16.15 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Janson : Čarodejev klobuk, 18.10 Obzornik, 18.25 Stare krčme. 18.55 Mozaik. 19.00 Srčni infarkt, 19.30 Osebna nega — lasje, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Dolga noč leta 1943 — italijanski film, 22.20 Likovni nokturno: Zrna TV STABILIZATOR ELRA go Jeraj, 22.30 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Od zore do mraka (RTV Beograd), 19.00 Propagandna oddaja, 19.20 TV pošta, 19.50 TV prospekt, 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 27. OKTOBRA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 14.25 Nogomet Jugoslavija : Luxemburg — prenos (RTV Titograd-Ljubljana), 16.45 Madžarski T V pregled (RTV Beograd), 17.05 Sah Fisher : Petrosjan (RTV Zagreb), 17.50 Andersenova pravljica, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Prijatelji glasbe (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.45 3-2-1, 20.55 Uskokovič: Čedomir Ilič — I. del, 21.55 Borodin: Knez Igor — I. dejanje, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja (RTV Za-greb), 19.00 Propagandna oddaja (RTV Beograd), 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo). 19.50 TV prospekt. 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 28. OKTOBRA 9.35 TV v šoli. 10.30 Nemščina, 10.45 An-: ina (RTV Zagreb), 12.00 Francoščina (RTV Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.15 Madžarski TV pregled (RTV Beograd). 17.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 17.30 Kluž: rokomet Romunija : Jugoslavija (ženske), 18.30 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.00 Mozaik, 19.05 F.nkrat v tednu, 19.20 Svet, v katerem živimo, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.35 Koncert OZN, 23.00 Poročila (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 16.35 Poročila (RTV Zagreb), 16.40 Otroški spored (RTV Skopje), 17.15 Kronika (RTV Zagreb), 17 30 Rokomet (RTV Skopi«), 1830 Serijska oddaja (RTV Beograd). 19.00 Koncert. I1' SO TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 29. OKTOBRA 9jo tv v šoli (rtv Zagreb), 11.00 Angleščina (rtv Beograd), 14.40 tv v šoli — ponovitev (rtv Zagreb), 16.10 Osnove splošne iz.ohra/hc, 17.00 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.25 Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Aleksander Veliki — ameriški film, 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 16.35 Poročila (RTV Zagreb), 16.40 Otroški spored (RTV Skopje), 17.15 Kronika (RTV Zagreb), 17.30 Rokomet (RTV Skopje), 18.30 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.00 Koncert, 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV Kranj CENTER 23. oktobra ameriške barvne risanke ob 15.30, amer. barv. cs film tora! tora! tora! ob 17. in 19.30, premiera amer. barv. filma od kje vonj po smodniku? ob 22. uri 24 oktobra ameriške barvne risanke ob 10. uri, amer. barv. film od kje vonj po smodniku? ob 14. uri, amer. barv. cs film tora! tora! tora! ob 16. in 18.30, premiera amer. barv. filma štirje v burji ob 21 uri 25. oktobra amer. barv. film od kje vonj po smodniku? ob 16., 18. in 20. uri 26. oktobra amer. barv. film od kje vonj po smodniku? ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORZIC 23. oktobra nemški barv. film smrt v rdecfm JAGUARJU ob 16. in 18 uri. amer. barv. CS film po.ifm PESEM dominiouf. ob 20. uri 24. oktobra ameriške barvne risanke ob 14.30, nemški barv film smrt v rdecfm JAGUARJI) ob 16. uri. amer. barv. cs film pojem pe SEM DOMINIOUE ob 18, uri 25. oktobra amer. barv. C s film tora! tora! to ra! ob 17. in 19.30 26. oktobra nemški barv. film PRIDI, pridi. LJUBA moja ob 16., 18. in 20 uri Tržič 23. oktobra nemški barv. film PEPEK, strmi in trepet ZA PROFESORJE ob 16. uri. mehiški barv film SREBRNA maska ob 18. in 20. uri 24. oktobra nemški barv. film pepek, strah in TREPET ZA PROFESORJE ob 15 uri, mehiški barv film srebrna maska ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 23. oktobra amer. film LETEČI HUDIČI ob le uri, amer. film VRNITEV v bataan ob 18 in 20. uri 24. oktobra amer. film MUCI III 1)101 ob IS uri. amer. film VRNITEV V BATAAN ob 17. in 19. uri 26. oktobra danski barv. film DEVICA IN vojak 00 18. in 20. uri Radovljica 23. 6ktobra franc. barv. film malenkosti, ki POmenijo življenje ob 18. uri, italij. barv. film PRAVI M02 zahoda ob 20. uri 24. oktobra italij. barv. film pravi moz zahoda ob 16. uri, angl. barv. film kapitan nemo in podvodno mesto ob 18. uri, franc. barv. film malenkosti, ki pomenijo življeNJE ob 20. uri 25. oktobra danski fi'm človek, ki si je izmišljeval stvari ob 20. uri 26. oktobra amer.-italij-film ljubezenski ŠESTA. NEK ob 20. uri Jesenice RADIO 23. oktobra amer. barv. risani film knjiga O džungli, amer. barv. film legija prekletih 24. oktobra amer. barv. film legija prekletih 25. oktobra amer. fi,m bedford strelja BREZ opomina 26. oktobra amer. barv. film oropaj bližnjega Jesenice PLAVŽ 23. oktobra amer. barv. film oropaj bližnjega 24. oktobra amer. barv. film oropaj bližnjega 25. oktobra amer. barv. film legija prekletih 26. oktobra amer. Wf* film legija prekleti^ Dovje Mojstrana 23. oktobra nemški barv-film pridi pridi, ljl'o* moja 24. oktobra amer. bnrv-film dober VEČER, GU" spod CAMBELL Kranjska gora 23. oktobra amer. barv. film madam bov'm'v 24. oktobra amer. barv. film neznosna l eta 26. oktobra amer. [gj bedford strelja brl^ opomina Javornik DELAVSKI DOM 23. oktobra amer. barv. risani fj|„, knjiga " DZUNG1 l. amer. barv. f» dober večer gospo"? cambell flm 24. oktobra amer. f''Ti| bedford str i "i ia '^.^ OPOMINA, amci barv. f'1"1 madam bovary Skofja Loka sora 23. oktobra italii.-f«^ barv. film diaboliK ob ioni 20. uri _ 24. oktobra in-HL-fra«* barv. film DIABOIJ K ob g uri. franc barv film NE\ T* LJI me V SKUŠNJAVO o" 17. in 20. uri j£ 25. oktobra frnnc. 11 ^ film ne VPELJI mp-skušnjavo ob 19. uri . 26. oktobra amer.-ata'^ barv. film sled peljb soho ob 20. uri Železniki OBZORJE ^ 23. oktobra i rane. b'1 ^ film ne vpelji ml skušnjavo ob 20. t'" 24. oktobra amer. film živim za tvoj smrt ob 17. in 20. Ufl NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. SPRAVA, 7. OZKOST, 12. TRUBADUR, 14. ISPA, 15. RA, 16. ONAGER, 18. VAR, 19. DVA, 21. ANO, 22. IDEJA, 24. IRA-DA, 26. KNUTA, 27. KLETI, 28. ARI, 29. ALA, 31. ONA, 32. JAGODA, 35. NN, 36. SILA, 38. LAKOTNIK, 40. AKIAKI, 41. ILIRKA. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitve nam je poslalo 72 reševalcev. Izžrebani so bili: L nagrado (30 din) prejme Darja Friškovec, Kranj, Pin-tarjeva 4; 2. nagrado (20 din) dobi Boštjan Trilar, Radovljica. Cankarjeva — vila bi. V; nagrado (10 din) pa prejme ^fanc šenk, Kranj, Predoslje Nagrade vam bomo posla-u Po pošti. VODORAVNO: 1. vse, kar je za obuvanje, 7. spaka, pokve-*a. nakaznik, 13. oddelek za vodenje knjigovodstva v gosposki organizaciji, 15. reka na Dolenjskem; tudi tovarna Pravil v Novem mestu, 16. švedsko ime (v Kongu ponesrečen generalni sekretar ZN, Hammarskjseld), 17. vojaški pratez, I?d| mig, npr. očesa, 18. prebivalec starorimskega mesta ^Pue, 21. pri Rimljanih 13. ali 15. dan v mesecu (znane so marćeve ..22. avtomobilska oznaka za čačak, 23. vas pod Krimom, 24. Izvršni svet, 26. znak za kemično prvino aktmij, JWi v italijanščini kratica za a conto, 27. otoki med Irianom J> Avstralijo, 29. ovlažitev, orosenje, 34. zemeljski tuneli, pre-*W> 36. okrajšava za oklicanje, 37. najmanjši delec snovi, globokoumje, 42. majhna oaza, zelenica v puščavi, 43. list- ata "revesa, trdega lesa. loterija Neuradno poročilo o žrebanju srečk Jugoslovanske loterije 21. 10. 1971 TRŽNI PREGLED r»8ul nJl!n\VPICNo 1 bajeslovno podzemlje, Orcus, 2. pesem bc H 7,h čolnarjev, 3. gora nad Opatijo, skozi katero bo predor, ' srediit»___1..... b . . .... v___:u. dinarjev, 5. gora nau upanju, — t---- ■ *Je ameriško pristanišče ob Karibskem morju, v Nika-Povri;^; eIk>" 6. življenjsko važna MkoClMjM B°v«-Šin^ T'"' 6 "vljenjsno ^odor sP° i bova poskusila značilno trakfurtako pijačo. Vzduste jo prav prijetno. Vse n3." okrog veseli obrazi, le ncRI Bavarec je bil nekoliko prf več žejen in nadleguj« ' »na S0,' se zopct odPra-?°nilov 0<<- Mn°g° avo-.1 k0 J°Z1 mimo naju, a !e vrača7 VSI Do,ni- Družine 1? ^ S, l iz,ct°v. Nemci •lo. re* »»ljubljeni v nede- Mk^Rodni kamp ^ BREZO «?idva pa trli S'omri;V/tra'ava. Ostali ^soi1 So obupali ?*'U- en sn-,i^" ""'crega leze rv"y- na veji Ž^in' 5a? i rn j. rokc C>^ulmo v krogu, na ;1 »kledo prijet- V V° nenavadna oblačila in dolrro lase. Sploh na se mi zdi da ie pravih hb->ii,.v 7,>io ninlo. Zdi s<- mi, la ie večina takih počitni- ških, ki so prišli na Dam le zato, da požirajo kot fotomodel in cele dneve posedajo. Morda se celo zabavajo v vlogi lažnih hipijev. Naj bo karkoli. Dama in hipijev imam že polno glavo. Zatečeva se v hram umetnosti, kjer vse popoldne občudujeva mojstrovine slikarja Rembrandta. Amsterdam pa ima še eno znamenitost — nočno življenje. Radovednost nama ne da miru. No, pa pojdiva ob kanalu in si oglejva to čudo. Res, kaj takega pa ne vidiš povsod. Tu jc prava veleblagovnica ljubezni. Neonski napisi in kričavi moški vabijo na ogled senzacionalnih filmov, seks trgovine so na vsakem koraku. Dekleta kar v izložbah čakajo na »kupce«. Res velika izbira za vsak okus. Sploh je Amsterdam zelo zanimivo mesto, saj na vsakem koraku odkrijeva kaj noveca. Zelo lepo doživetje je srečanje s svečenikom Hari Krišna. Mladenič v beli tuniki pristopi k nama in nama razloži, da sc pripadniki njeeove vere borijo za mir. Podari nama paličico in naiu povabi v svetišče ter odhiti dalje. Od presenečenja stoiim kot vkopana, ftelc kasneje se zavem, da sem izpu stila morda enkratno priložnost, da se seznanim s filozofijo teh mladih ljudi. Skoda! Ker sc najine denarnice zelo hitro tanjšajo, se morava kar hitro posloviti. Polna vtisov Zaželi VB! srečno, Amsterdam! in se odpraviva dalje r-ovon-ni ciliu naproti. (Se bo nadaljevalo) •* Jelen Janez Prešeren: »želim si, da bi uredil jahalno šolo.« — Foto: A. Zalar skam pa pripomoček in skrb za linijo.« »In koliko stane takle konj ?« »Cene so različne. Toda za manj kot 700 starih tisočakov ga ni moč dobiti. Seveda pa to še ni vse. k jahanju sodi še oprema, pa hrana za konje, vzgoja itd. Skratka, dela hi stroškov je precej. Vendar pa si vseeno želim, da bi uredil jahalno šolo.« A. Zalar Posvet gorenjskih planincev Danes bo v planinskem domu na Uskovnici 34. redni posvet gorenjskih planinskih društev. Na posvetu bodo pregledali letošnje gospodarjenje v planinskih domovih ter razpravljali o investicijskih programih za prihodnje leto, o zimski planinski dejavnosti in organizaciji obč- nih zborov planinskih društev. Ker bodo govorili tudi o delu mladinskih planinskih odsekov, so na današnji posvet povabili načelnike odsekov in člane koordinacijskega odbora mladmskjh planinskih odsekov za Gorenjsko. TOBAČNA TOVARNA LJUBLJANA Ljubljana, Tobačna ul. 5 objavlja prosto delovno mesto: vodje poslovalnice v poslovalnici Kranj Pogoji: ekonomska srednja šola z 2-letno prakso, oziroma komercialna ali druga srednja šola z 2-Ietno prakso. Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialna služba Tobačne tovarne LJubljana, Tobačna ul. 5, do vfte-tega 5. novembra 1971. Pogovori o Besnici (6. nadaljevanje) Zadnjič smo povedali drzno misel, da bi utegnil biti poslednji Prešernov vinski prijatelj, kdo od poznejših besniških rokovnjačev, če ne celo sloviti Dimež sam? A poslušaj-mo raje, kaj piše zgodovino-pisec, ki mu pač ne gre odrekati vere: Simon Rutar v Ljubljanskem zvonu (leta 1900) takole pravi: »... nič poštenega ni hotel delati, pač pa bil poln humorja in drzne šale; po pesnikovi smrti je bil baje celo rokovnjač.« Najbolj natančno pa opisuje Prešernovega poslednjega prijatelja hrvaški pisatelj Avgust Senoa (1838—1881), ki je s svojim sošolcem pripotoval v Kranj in v gostilni pri »Stari pošti« spoznal moža nenavadne vnanjosti in bistrega duha. Takole ga opisuje: »Za mizo (v gostilni pri »Stari pošti«) je sedel bolj majhen možak, glavo si je podpiral z dlanmi in nepremično zrl v steklenico z vinom, ki je stala pred njim. Bil je to zares čuden svat. Na mali glavi so mu štrleli črni lasje, kot pri ježu, in sc mu spuščali na nizko, široko čelo. Obraza je bil rdečkastega in nekam stisnjenega. Nos majhen in šilast, kazal je že na zunaj lastnikovo razdraž-ljivost. Nad majhno bradico so bile stisnjene široke in prav vražje navihane ustnice. V levem uhlju je imel uhan v obliki zamorčkove glavice. Pomcžikml nama je s črnimi očmi — a spregovoril ni. Razvnel se je šele, ko sva ga i v i vprašala, če je res poznal pesnika Prešerna.« ROKOVNJAĆI, ROKOVNJACI ... g b tegnil bi kdo reči, da je IIzdaj pa res že dovolj pisanja o teh temnih možeh iz besniških gozdov. Pa vendar vse kaže, da prijatelji te rubrike le radi bero zapise o rokovnjačih. Pisma dobivam in ustna sporočila me spodbujajo, naj le še pišem o tej snovi. To mi res ne bo težko, ker gradiva imam že kar precej zbranega, če pa je komu tega »rokovnjaškega« pisanja le preveč, naj pa kar obrne list! A zdaj naj steče naša pripoved še v enem ali dveh nadaljevanjih. Strahoten sloves rokovnjačev je vsekakor podpirala še prazna vera: ime svoje so si ti možakarji pridobili baje zato, ker imajo v svojih malhah skrito »roko od takega otroka, ki je iz materinega telesa izrezan, in ki, posušena na brinovem ognju, ro-kovnjače varuje, da se znajo nevidne narediti, kadar se jim najhuje godi«. Tako pripoveduje Josip Jurčič v svoji zgodovinski povesti »Rokov-njači«. Drugo ime za rokovnjače je bilo »plajšarji* ali »plašurji«, pač po širokih temnih plaščih, segajočih skoro do peta. Z GORJAČAMI SO PROSILI Prav posebno mrakoten je bil rokovnjaški obijaj, kadar so nabirali PO hišah hrano za svojo družino v hosti. Tedaj, navadno tik pred nočjo, je »»kovnjač stopil v hišo, skrbno t& seboj zaprl vrata, se postavil na sredo sobe ali veže in potrkal z gorjačo ob tla. Spregovoril pa ni, bil je kot mutec. Gospodar ali gospodinja sta morala sedaj takoj vprašati, česa črni gost nocoj najbolj želi. In kar je reže zahteval, to je dobil takoj. Sicer bi se hiši slabo godilo. Vsaj ognjen petelin bi bil hitro v slamnati strehi, če še hujega ne bi bilo. Se je pa seve zgodilo, da ljudje niso hoteli dati in se izgovarjali, da sami nič nimajo. Tedaj je rokovnjač srepo pogledal v gospodarja: »Dedec, daj! Če ne bi imel, bi ne prišel k tebi. Jaz vem, da imaš, zato moraš dati meni, ki nimam. Jaz imam isto pravico do življenja, kakor ti!« Denarja navadno rokovnja-či niso zahtevali, kaj bi z njim? Pač pa so vedno tirja-li moko, svinino, maslo, jajca in podobno domačo hrano. ZBORI OB OGNJU Nikakor ne moremo reči, Ja rokovnjaštvo ni bilo arganiziranp. Celo prav stroge svoje zakone so imeli in gorje članu bratovščine, ki se ni ravnal po njih. Zborovali so vedno ponoči in le ob ognju kje globoko v gozdovih. Tem zborom, ki so jih sklicali pač glede na potrebo, so pravili »kurjav-šči«. Zborovanje je vodil poglavar; rokovnjači so morali njemu in tovarišem natanko poročati o svojih podvigih; kje so hodili, kako so skrbeli za rokovnjaško »čast in ugled«. Na teh zborih je družina tudi zvedela, kje žive bogati, kje reveži, kje preži nevarnost in kje žive kmetje-pajdaši. Poglavar je na kurjavščih delil pohvale in graje, pa tudi kazni izrekal strahopetnim pajdašem. Na teh nočnih zborovanjih so rokovnjači sklepali o svojih bodočih večjih podvigih. KAJ JE PISAL 4- Slihlova hiša v Zg. Besnici št. 7 (lastnik Franc Knific), ena najmogočnejših v vsej dolini. V hiši je bila nekdaj »gostilna pri Korelnu«. — Lesen strop nosi široka gred z vrezano letnico 1793. Do nedavnega so bile na pročelju hiše obledele freskam podobne slikarije. — Foto: F. Perdau Gmenfec PRED SEDEMDESETIMI LETI Iz zadnje številke tretjega četrtletja starega »Gorenjca« bomo posneli odlomek iz »okultističnega pisma«, značilnega za ono dobo; takrat so namreč ljudje iskali odgovorov na zapletena nerešljiv va vprašanja v spiritizmu, in okultizmu. Eno od značilnih pisem vsebuje med drugimi tudi takele stavke: Cenjena gospa! človeško truplo s svojimi živci, celicami in možgani, bilo bi nekaka mrtva materija, da tiste ne oživlja neka iskra, atom iz pravira vesoljnega življenja. To mogočno in vse oživ-Ijajočo iskro pa imenujemo — duh. Medtem ko si truplo pridobiva svoj razvoj iz preproste hrane, črpa duh svoje moči iz vsemirja. Vez, ki spaja človeka z vesoljskimi močmi, imenujemo psihometrijo. Psihome trija pa označuje hkrati tudi razvoj in uporabo transcendentalnih muči, spava jočih v človeku. Prav s tem pa si že tudi pomagamo pri razlagi onega temnega sveta starodavnih oraklov, lahkotnost mesečnikov, svetniška prerokovanja, razlagalcev bodočih usod, skratka mnogih stvari, zavitih v temo skrivnosti — ki pa jo psihometrija zanika, češ, stvari niso skrivnosti, pač pa tajne in realne vezi z vesoljem. Potem angleški učenjak l. R. Buchanan v svoji knjigi »Psvhometrv« (iz katere črpa stari »Gorenjec«) piše tudi o stvareh, o katerih ljudje do tedaj niso kaj dosti verjeli, morda le rahlo slutili: Buchanan pripisuje vplive predmetov dejstvu, da baje vsaka stvar izpuhteva nekak magnetizem, sličen vonjavi cvetlic, ki poseduje na različne osebe različne vplive. Kakor vonjava cvetic, ravno tako vplivanje izvršuje magnetizem raznih predmetov na občutljive osebe. Poznano je, da se na nekaterih krajih in prostorih nekateri ljudje ne počutijo dobro, ne da bi si znali raztolmačiti to dejstvo. Psihometrija pojasnjuje take hipne vplive s kakim tam izvršenim umorom ali drugačnim zločinom, kajti magnetizem posameznih oseb, dogodkov in predmetov vpliva na gotove osebe še dolgo časa izza storitve. — Pred nekaj leJi so uradno zaprli sobo nekega londonskega hotela. V dotični sobi so se trije popotniki usmrtili zaporedoma, to pa na enak način: z britvami so si prerezali ** rove! Motivov tem grozni*1 samomorom ni bilo mogoč* doznati. Tujci so bili imovitU duševno in telesno zdravi ter brez nesrečnih ljubintskin razmer. — Lonis Napoleon je ukazal podreti neko stražar' nico, v kateri so se zapovrstjo obesili trije vojaki. Zdravniki odsvetujejo spanj' otrok ob starejših osebah, ker se nevede navzernai" oslabujočega starčevskeg* magnetizma. Pač pa bolnikom dobro dene bližina mladih in zdravih ljudi. — ^ival čutijo svojega sovražnika velike daljave; človek Pogled drugega človeka, ce' tudi ne ve zanj. Ker smo že zapisali ta P1? mišljevanja starega »Gorf"*' ca«, omenimo še P°do iC »novico« iz oktobrske dru« številke: V bodoč«0: Bodoči človek. j ■, većic sti bodo imeli • bolj okrogle glave, ma*J fl0. manj prstov. Mezit*0^ hodo gah bo izginil. R"k<-> J ^ b0 več tako dolge, ^^fJL***1 imel več slepiča. Pfl tafa-■ te Pa bodo izginile prst riti' di neporabe. ženske ^ jih slojev ne doje, ke p jo časa, ženske a vlSJ > 'jev pa zaradi kortiodno^ Takega mišljenja 1* ski antropolog M<>" ^ l"a se domačo vesi, ^ no za drobnjakarskc^ ljivost naših pre .-dnikov dot'" Oklic. Po tuhinjski se je razširila govorica, dal bil na Barbare dan, ko i* " semenj, v hlevu gosP0^ Franceta Hribarja, po **JJ če »Klicabirta« v Kant»'f smrkav konj. — To pa rfjjj kar potrjujem tudi jaz, mož Matjan, po domaČe v de, na Lazih, ker sem se *J Prepričal, da je bil ta k°4 v nekem drugem hlevu, *e r v »Klicabirtovem«. ionih In še ščep drot si** Ji ^ V Zagrebu so ki. Več dni jih nt V Pctrogradu so - ,.■ društvo debeluhov. * JtfJ če biti član. , moru najmanj 112 kg — V Prđfa obesili hrafa Antona '"^ff ( lava Stanička, ker stšff* la lastnega očeta. — ^ * i pri Ljubljani so ^ izdelovati posebno va, ki je podobna - ,(i ne,„ški »Spalen« in ang C* ^ednica Tat* Pfeali za t Jana Gunčar je podelila v sredo zvečer osnovni šoli Cvetka Golarja na Trati pri škof ji Loki knjižne nagrade, ker so pionirji te šole najbolj pridno stra« S šolskih klopi. — Foto: F. Perdan V Murski Soboti smo srečali Miška Kranjca '^don! lf>i oktobra je bilo v Murski Soboti srečanje pionir-^ sreča" V fa.vse Slovenije, štirje pa so bili iz Hrvatske, '''asko J*** S° priPrav''a uredništva pionirskih časopisov, mla-lateljev idniŠtVO RTV LJub,Jana, občinska zveza društev prikovan* Ut,ine' zveza Prijateljev mladine Slovenije in s so-^°«nureieni ^v^a za šolstvo. Pokrovitelj srečanja je bila Ska založba. Ljuhnina Vpisnikov se je pripeljala )e gostitelje smo dobili posebnim vlakom iz prosvetnem domu. v gra^k-d0bi1' večerjo in prespali. Otvoritev srečanja je t* Pevski k tivorani- Tam so bil' govori, recitacije in pionirji kraj Dl r je zaPel nekaj pesmi. Po kosilu smo šli v rojst-1 Je per -iUrskega P'satelja Miška Kranjca, Veliko Polano. 0)'<""1 i' pogovarjali z uredniki časopisov, ^Sla'i člai ' ' ^' S<> P°vab'l na srečanje, potem pa so se ^Urej"1111 UlVum M1,1 odborov glasil na pomenek o tem, ^sle " ^';iSlla' ki l/h;,i;,i" na so,ah-^ »Dor^i <,an 80 nam nu>rskosoboškl Pionirji pripravili kul-s T ^a njcm so brali nekateri pionirji tudi svoje nato'1*' Pry0P SC' Potem so podelili še nagrade za najboljša gla-rsUči; u naKrado Je dobilo glasilo osnovne šole iz Obloč, V Pa FU81 Sprc8°vor Krke iz /tižembcrka; tri knjižne na-et*eja . "J dobili: Naše poti iz Železnikov, Valovi Mure iz s°lkanske sapice Iz Solkana. Marko Kralj, osnovna šola Simon Jenko, Kranj Moja prva šolska torba Spominjam se, da sem šla zelo rada v šolo. Priganjala sem mamico, kdaj mi bo kupila zvezke, knjige, svinčnike in torbo in prvi šolski dan ni in ni hotel priti. Pustila sem punčko, da se je v umazani oblekici valjala na knjižni omari. Kolo je ostalo v drvarnici, ker ni bilo več časa /a dirke po dvorišču, kotalke je načela rja, ker ni bilo nikogar, ki bi si jih navezal. Zavijala sem zvezke, črtala robove in pisala naslove. Ogledovala sem čitanko in poskušala brati in tudi slike so bile prelepe. Copati in pe-resnica so bili novi, pa še brisača, barvice in stavnica. Moja prva šolska torba je bila rdeča, pa debela kot balon in težka kot cent, mene pa je bolela roka in težko sem dihala, ko sem jo prinesla iz šole domov. Zelo mi je bilo žal za punčko, za brezskrbne dirke s kolesom in lastovke na kotalkah, ker so tako malokrat prišle na vrsto. Razočaranje Ne vem, kje naj začnem, kajti v mladosti sem bil velikokrat razočaran. Opisal bom le en dogodek, ki mi je ostal najbolj v spominu. Očka mi je obljubil, da bova popoldni šla na izlet. Tega sem se ie dolgo veselil. Zelo rad bi videl, kako se gozdovi, njive in vasi vidijo z višine. Nestrpno sem ga pričakoval. Bliial se je večer in postajal sem nestrpen. Slutil sem, da se tudi danes za našo družino ne bo dan srečno končal. Imel sem prav. Ob desetih zvečer je prišel oče pijan domov. Ko me je za-gledal, da sem užaljen, me je začel pretepati. Čeprav nisem rekel nič, je kričal name, zakaj mu očitam, da me ni peljal na izlet. Rekel mi je, da sem baraba in da bo že gledal, da bom čimprej v zavodu. Pri tem tne je udaril, da sem omedlel. Zbudil sem se v rešilnem vozu. Bil sem zelo razočaran nad obljubami odraslih, mojih najbližjih. Pripis Morda bi včasih na stran, kamor pišejo naši najmlajši, pogledali tudi starši in se ob dopisu učenca 6. razreda zamislili. Velikokrat obljubljamo in ne uresničimo. V mladem človeku pa ubijamo ljube/en in voljo do lepega in poštenega. Modri in beli - Polet Sedaj imam zopet rdečo šolsko torbo in čeprav ni v njej več prvošolskih potrebščin, me večkrat spominja na prvo. Vesna Jenko, 6. d r. osn. šole Simon Jenko, Kranj Kroparski kovači V Kropi smo si ogledali film Kroparski kovači. Fant se je igral ob potoku. V potoku je našel kos železa. Hitro je stekel k očetu in mu pokazal, kaj je našel. Oče je prijel kos železa v roke in začel pripovedovati svojemu sinu, kako je nastalo železo in izdelki iz njega. Pripovedoval jc tudi, kako trdo so morali delati. Delali so tudi otroci. Starejše žene so delale žebljičke, ob sebi so imele še zibelke, v katerih so ležali majhni otroci. Vsi so morali poslušati ropotanje. Se vroče železo so nosili od stroja in iz njega delali najrazličnejše izdelke, med njimi prave umetnine: okenske mreže, luči itd". Imeli so slabe plače, le toliko, da so se preživljali. Ko pa jc oče končal s pripovedovanjem, jc njegov sia dejal, da bo tudi on kovač. Simon Mlkec, 4. a r. os. šole Cvetko Golar, Skofja Loka V petek, 8. oktobra 1971, je bil v osnovni šoli heroja Bra-čiča v Tržiču ustanovni občni zbor športnega draštva. Zboru so prisostvovali učenci osnovne sole, učiteljski zbor, tovariš Zdravko Križaj, tovariš Ivo Gorjanc, predsednik SZDL Tržič. Navzočim jc govoril ravnatelj osnovne šole Stanko Stritih ter jih seznanil z nalogami šolskega športnega društva. V društvu bo šest sekcij: atletska, rokometna, odbojkarska, orodno telovadna, planinska in smučarska. Izvolili smo vodstvo društva in sprejeli ime šport-nega društva — Polet. Dresi, ki jih bodo nosili člani šolskega športnega društva Polet, pa bodo kot nebo modri in beli. Andrej Demšar, 8. b r. osn. šole heroja Bračiča, Tržič r- S 1 'ŠOLSKIH KLOrfl Obleke za močnejše postave SOBOTA — 23. oktobra Afa-ša konfekcija je v zadnjih letih napravila velik korak naprej. V trgovinah lahko kupimo lepe in moderne obleke, plašče in kostime. Vendar zal vsa konfekcijska podjetja izdelujejo le obleke za vitke postave, medtem ko bi SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci! Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 730 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. močnejše ženske zaman iskale obleko zase. V Kroju v Škof ji Loki pa so nam pred dnevi pokazali modele oblek za močnejše ženske. So različnih velikosti, lepih umirjenih barv in enostavnih krojev. Izdelane so iz blaga trevira 2000 in volnenega jerseva. Podložene so s pralno svilo. Tudi blago je pralno. Obleka stane odvisno od velikosti in kvalitete blaga od 400 do 590 din. Obleke se bodo pojavile v trgovinah januarja prihodnje leto. Seveda je to odvisno od zanimanja trgovcev. Te obleke pa bomo lahko kupili tudi v trgovini, ki jo bo podjetje Kroj v začetku prihodnjega leta odprlo v tovarni na Trati. DRUŽINSKI POMENKI Plesni tečaji v delavskem domu v Kranju Nov PLESNI TEČAJ za začetnike se začne 29. oktobra ter v nedeljo, 14. novembra, nadaljevalni plesni tečaj pa 28. oktobra in 14. novembra. Začetni-ški tečaji so vedno ob sredah, petkih in nedeljah, nadaljevalni pa v četrtkih, sobotah in nedeljah. Vpisovanje v delavskem domu, vhod 4/1. Vabljeni! Kotiček ljubitelj e cvetja Ob dnevu mrtvih PISE: INZ. ANKA BERNARD Ker se bliža dan mrtvih, morda ne bo odveč, če tokrat opozorim na nekaj pravil pri urejanju grobov. Na splošno posvečamo pri nas preveč skrbi spomeniku, raznim kamnitim obrobkom, pesku /a posipanje. Pokopališča ho zato kot kamnita puščava s pisano zbirko cvetic in bolj spominjajo na botanični vrt. Pokopališča v drugih deželah pa so predvsem mirni spominski parki, kjer je poudarek na lepi obliki spomenika in pravi izbiri kamna ter na zelenju. Večinoma imajo spomeniki zeleno ozadje, pogosto pa med spomeniki rastejo malo višji iglavci in zimzeleni listavci. živa nuja spomeniki enake visine /.iir/eleno grmovje vrtnice sezonsko cvetje pokrovne rastline trata plošče aH pot dr nj t i jft iu tu; \a pokopališču prevladujejo iglavci in drugo drevje, kar daje kraju resnejši videz, razen tega pa je pokopališče lepo tudi pozimi. Nasadi na grobovih učinkujejo mirno in ubrano. Poleg nekaj zimzelenih grmovnic rasto mnogocvetne vrtnice, posebno pritlikave, v polsenci pa rododendvoni in azaleje. (lomila je zasajena z nizkimi pokrovnimi rastlinami. Ob spomeniku je prostor za sezonsko cvetje, kamor jeseni posadimo mačehe in tulipane, za poletje luksije, pelagonije. vedno eve toče begom je itd. Trata naj bo redno košena. Najbolje je, če jo kosi pokopališka uprava ali vrtnarija na vseh grobovih istočasno, po možnosti enkrat tedensko. PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ CESTA JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Milica B. iz Kranja — Pošiljam vam vzorec blaga za zimski kostim. Ne vem, kako naj bi bil kostim krojen, zato lepo prosim za nasvet. Rada bi imela malo daljšo jopico. Stara sem 45 let, visoka 168 cm, tehtam 68 kg. Marta — Levi kostim je krojen ob liniji. Jopica sega čez boke, zapenja pa se eno-redno. Ovratnik spominja na pas, ki se zapenja z gumbom. V višini pasu so prišiti od prednjega do šiva na zadnji strani trije tanjši pasovi. Zadaj so na pasove prišiti gumbi. Vsi gumbi so rjave barve. Krilo je skoraj ravno, zapenja se zadaj. Prednji del ima gubo. Na manjši skici sem narisala zadnji del kostima, da se bolje vidijo pasovi. Desni kostim ima daljšo jopico, nekoliko večji ovratnik, zapenja pa se dvovrstno. Ro kavi so dolgi, o/ki. gumbi rjavi. Na jopici sta našita dva velika žepa. Krilo je skoraj ravno, zapen.ja sc ob strani. Pljučni rak (4) Poznamo dva načina za najhitrejše odkrivanje pljučnega raka. Prvi način je masovno fluorogra-firanje, ki bi moralo biti vsako leto, če bi se hoteli zares učinkovito boriti Proti tej bolezni. Drugi J« večkratno pregledovanje izpljunka. S posebno me-todo Je namreč dane* možno s preiskavo izplj««' ka v 75 odstotkih odkriti to bolezen. Opazovanja so pokazala, da je taka P1** »skava dosti bolj natančna in bolnika lahko odkrijemo že takrat, ko sprememb na pljučih se * videti. Kaj p« storiti, da do razvoja raka na plj"«5^ sploh ne pride? In kako najhitreje odkriva« to &~ hrbtno bolezen? S starostjo le pogostost raka ** Pljučih večja. Zato J« P" vs«h kadilcih nujen ma pa postane vtiV *«-'n, to fe nadrn/ffafnl k»' šelj, ki *° iie-če lirri " P"";,VS,ju-.- poatane vlažen, v i/puu-ku oprimo sprva gnoJ"' «""cke, zato le MJ**? rumen aH zelenkast. soma pa izplhinek post*** krvavkasl ali celo hn'-,v "ohi.ki imah? nedoločen« bolečin« V prsib. Pri ,c, bolečinah fc treba Ot&V irključltl vse ostale «*JJ ne vzroke In sVIe nato P misliti „a pljučnega Bolnik se pod in l*ff*bXt BDCtlt. Ce \e bolezen . razvita, bolnik Iiufša gjJ s'i'.okrven. Zaradi krvnosfl fma bolnik z" čHen obraz .•dvoru«1*'' barve. dr Gortad Zavrni* v 5* eno priznanje za Almiro ,0vQrnatU*nie,n imenskem zagrebškem velesejmu jc stavila mod»''i pletenin ALMIRA iz Radovljice raz-sk°valce Pln° modelov, ki so zbudili zanimanje obi-Teviji % P*1 razstavnem prostoru in na vsakodnevni ^ be/a i ;a na zagrebškem velesejmu je bila črno !^ot naih y.zorčostega in črtastega volnenega jereseva. kciia n UspeIa skupina modelov je ALM1R1NA ko-Srebr„„ a, toirebškem veles cjmu dobila priznanje — tov. Hladnka na sliki nosi enega od nagrajenih mode-*ratka .v.i-° krnie"c volnenega jerseva v črni barvi. ln rUniP "PtCa dn PQSU ima Peteri prednji del v rde. lzčanio JUGOBANKA f Ekspozitura Jesenice Cesta maršala Tita 20 obvešča, da posluje vsak dan od 7. do 11.30 in v sobotah od 7. do 9. ure Ekspozitura opravlja hranilniško službo, vodi devizne in žiro račune občanov. Poleg poslov deviznega in dinarskega varčevanja nudi ekspozitura občanom tudi ostale usluge, vezane na devizne posle, kakor npr.: prodaja deviz za privatna potovanja, odkup in prodaja čekov, odkup tujih valut, plačila in drugo. Lastniki deviznih računov, kakor tudi dinarskih hranilnih vlog, odprtih pri Jugobanki, imajo možnost, da dobe stanovanjske in potrošniške kredite. JUGOBANKA ekspozitura Jesenice C. maršala Tita 20 TOVARNA OBUTVE TRŽIČ NOVOSTI ZA JESEiM /V Pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE je tik pred izidom umetniška monografija o našem impresionistu RIHARDU JAKOPIČU ki predstavlja enega izmed vrhov slovenske likovne umetnosti. S to edicijo, ki bo tudi grafično na najvišji sodobni ravni, bo zapolnjena vrzel, saj je bilo knjigo že dolgo pričakovati. Knjiga o Rihardu Jakopiču, ki bo izšla v več svetovnih jezikih, bo imela 232 strani velikega formata (25 X 29,5 cm). Rihard Jakopič bo tokrat prvič predstavljen v celoti. Poleg uvodne študije Zorana Kr/isnika, ravnatelja Moderne galerije, bo objavljenih 81 BARVNIH REPRODUKCIJ JAKOPIČEVIH NAJPOMEMBNEJŠIH DEL TER 50 SKIC IN RISB IZ AVTORJEVE ZAPUŠČINE. Slike je izbral Zoran KržiŠnlk, knjigo pa je opremila in uredila ing. arch. Nadja Furlanova. Barvne reprodukcije so natisnjene v Milanu pri ARTI GRAFICHE RI-CORDI, ki je bila s svojo najsodobnejšo tehniko umetnostnih reprodukcij kos tej izredno zahtevni nalogi. Knjiga bo vezana v platno, platnice bodo vatirane, ščltnl zavfll bo iz plastičnega materiala. Celotno delo bo v kartonskem ščitnem ovitku. Založba razpisuje za Jakopičevo monografijo subskrlpcijo, ki bo trajala do izida knjige. Za naročnike velja cena 300 din, ki jo lahko poravnajo v 10 mesečnih obrokih po 30 din. Interesentom sporočamo, da bo v prosti prodaji le manjši del naklade in še ta po znatno višji ceni. Naročila sprejemajo vse knjigarne, zastopniki založbe In tudi uprava založbe, če ji pošljete priloženo naročilnico v ovojnici na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE Oddelek »Knjižne zbirke« 61000 Ljubljana, Mestni trg 26 NAROČILNICA Obvezno naročam umetniško monografijo o RIHARDU JAKOPIČU. Cena: 300 din. Naročnino bom poravnal: — takoj — v 10 mesečnih obrokih po 30 din. Knjigo pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis naročnika: mali oglas momu Prodam ŠTEDILNIK na drva, ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, HLADILNIK zoppas in diatonično HARMONIKO. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 5229 Prodam osem mladih plemenskih ZAJKELJ, električni ŠTEDILNIK, levi ŠTEDILNIK na drva in skoraj nov športni OTROŠKI VOZIČEK. Galičič Marko, Stara Loka 48, Skofja Loka. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, tudi v nedeljo 5233 Prodam dobro ohranjeno SLAMOREZNICO tempo. Cir-če 29, Kranj 5234 Prodam rodovniško KRAVO simentalko, OBRAČALNIK sonce 3 in večjo količino hlevskega GNOJA. Hotav-lje 34, Gorenja vas 5235 Prodam 2000 kg CEMENTA. Sp. Brnik 32 5236 Prodam 4 m5 PLOHOV in nekaj »RIMELJNOV« 3x5 in 3 X 8 cm. Naslov v oglasnem oddelku 5237 Prodam PLINSKO PEC z jeklenko. Kurirska pot 2, Kranj (Primskovo) 5238 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK peg. Cena 600 din. Poizvc se pri Pervanju, Tomšičeva 23, Kranj 5239 Prodam PEC kamin. Stra-hinj 25, Naklo 5240 Prodam eno leto stare KOKOSI. Cena 25 din. Savs, Ba-šelj 9, Preddvor 5241 Prodam osem mesecev brejo KRAVO in zimska JABOLKA. Babni vrt 3, Golnik 5243 Prodam PEC zrenjanin za centralno ogrevanje. Arnež, Ručigajeva 16, Kranj 5244 VRTNICE prodajamo od 28. oktobra dalje od 8. do 17. ure. VRTNARIJA TUŠEK, Podbrezje 5245 Ugodno prodam ŠIVALNI STROJ avtomatic cikcak v kovčku, na električni pogon. Stanovšek, Kidričeva 30, Kranj 5246 Prodam osem mesecev brejo TELICO čisto simentalko. Breznica 8, Žirovnica 5247 Prodam drugič brejo KRAVO. Radovljica, Gradiška pot 8 5248 Ugodno prodam kompletno SPALNICO in avstrijski kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Zaplotnik Nika, Valjavčeva 8, Kranj 5250 Prodam LESNE ODPADKE. Svetelj Jože, Šenčur, Kranjska c. 27 5251 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 37 5252 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlaka 8, Kranj 5253 Prodam ZELJE v glavah, sladki MOST in SADJE /a mošt. Olševck H 5254 Graditelji pozor! ri^pf za enonadstropno hiso PE (kvadri iz opečnega s ba), lahko tudi manji o , čino. Cena zmerna. N3> ^ oglasnem oddelku ^ Prodam nov MAW £j FON za 980 din. Stara ^ 13, Kranj DREVESNICA **ft2 Sv. Duh 44 pri škof Ji nudi vseh vrst SAl> (jablane, hruške, slive; visoke in pritlične- v količine dostavljamo na dom. i 90 kg ja ASPARAG^ Prodam po PRAŠIČE in Lahovče 47, Cerklje u Prodam KOSILNI^V' na ali zamenjam ***lT fi po teletu. Košir Mate"*-^ savec 17 ,.x:no ? Prodam večjo hih BUKOVIH DRV. ^ 4 Potok 18, Železniki ^ Prodam sedem ?%ZA staro ŽREBICO. GaSPV Begunje 127 . p0 m Prodam malo raDU Ay t torno ŽAGO stihi ! drva, polovični Si ćggš na drva in 200 kosov j ne STRESNE OPEJ- d nigoj, Grmičeva ' 5* Kranj JAVA. M Prodam italijan^, Jj SKO PEC. Kuhar tof 175, Kranj Prodam rabljeno S OPEKO. ^"^Vana I , 14. Šentvid. Prodam KRAVO ^ . vembra četrtič te* , m man Anton, Bod*** fi Prodam 14 m f < ^ štvene)20X2(*> J ŽELEZA 15 m črnih premera. j: j CEVl/V 1 prozorne PI*Sgg K' ' 2X1 m. Britof " Prodam hrastovoj h jm^TSvof Ugodno prodam RABLJENO STREŠNO OPEKO folc. Sp. Duplje 60 Prodam 400 kg BETONSKEGA ŽELEZA premera 6 mm. Valjavčeva 12, Kranj, telefon 22-157 5289 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE in 60 kg težkega PRAŠIČA. Tenetiše 29, Golnik 5290 Poceni prodam velika ma-cesnova VRATA. Rus, Cerklje 147 5291 Prodam KRAVO simentalko s prvim teletom. Zg. Brnik 7 5292 Prodam osem mesecev brejo KRAVO, Zalog 6, Cerklje 5293 Prodam 70 kg težkega PRAMCA in sedem tednov stare PRAŠIČKE. Zalog 10, Cerklje 5294 . Prodam drobni KROMPIR ]gor. Trata 10, Skofja Loka 5295 Prodam okrog 250 kg težkega BIKA. Naslov v oglasim oddelku 52% Ugodno prodam novo švedsko PEC exonom z boilerjem *a centralno kurjavo od 21000 do 25.000 kcal h. Dov-, Dora, Mojstrana 82, telefon 81-S7e> c",cyT Kupim avto RENAULT 4 M. Turk Jože, Šenčur, Pipa-nova 17 5231 Prodam FIAT 750, letnik 1968 ali zamenjam za večjega. Jelendol 4, Tržič 5273 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto. Jože Klemen-čič, Pristava 69 a, Tržič 5274 Prodam SIMCO 1000 GLS, letnik 1969. Radovljica. Gradiška 5 5275 Oddam GARAŽO. Oprešni-kova 24, Kranj (Klanec) 5262 V najem vzamem GARAŽO v okolici Vodovodnega stolpa. Ban Milan, Kranj, Šorli-jeva 14 ' 5242 Iščem GARAŽO v bližini letnega kopališča. Markuta, Partizanska 27, Kranj 5249 STA MOV/' Iščem VARUHINJO za otroka. Kebetova 1, Kranj, stanovanje 20 5278 Poučujem ANGLEŠČINO za osemletko. Naslov v oglasnem oddelku 5279 Takoj zaposlim izučenega ali priučenega PARKETARJA. Florjančič, Zasavska 24, Kranj 5280 ' - » ^ Cenjene stranke obveščam, da sem odprla na novo preurejen FRIZERSKI SALON v Kranju, Vodopivčeva 13. Se priporoča Punka! 5284 Dne 14. oktobra izgubljeno URO od Šenčurja, Delavska 6, do Gorenjskih oblačil v Kranju (peljala sem se z avtobusom ob 5.40), vrnite proti nagradi v Šenčur, Delavska ulica 6 5313 Našel sem KLOBUK pred cerkvijo v Cerkljah. Močnik, Cerklje 73 5281 KUD BOREC VELESOVO prireja vsako nedeljo ob 17. uri PLES. Igra ansambel FRENKY. Vabljeni! 5316 ŠD VOKLO vas vabi na PLES vsako soboto ob 20. uri. Igra ansambel TEKTITI 5287 KUD BUKOVICA vabi na PLES, ki bo v prostorih zadružnega doma na Bukovici v soboto, 23. oktobra 1971 ob 20. uri. Igrajo MEHANIKI. Vabljeni! 5288 Iskreno se zahvaljujemo poklicnim gasilcem iz Kranja za požrtvovalno delo pri gašenju naše hiše. Enako se zahvaljujemo podružnici sindikata Tekstilindusa, posebno predsedniku Isteniču Francu ter sodelavkam Planike iz šivalnice 121-123 in tov. Sitarju Alojzu. Vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, lepa hvala. Delavec Marija — Ivan, Velesovo 5 5282 Želim si dopisovati v nemščini. Stara sem 9 let. Sabina Kculig, DDR 90 Kari Marx Stadt, Nestlerstrasse 17 5286 5297 i Prodam delovnega KONJA, ^ga okrog 800 kg in drob-m KROMPIR. Sp. Brnik 61 p 5298 Bltodam tri lcta staro K0" ^..u aH zamenjam za sta- Kokrški log 10, ^ 5299 ohr§0dno Prodam odlično Ki iSJrCn' mal° rabljen »b« SJ-ARINET. Ogled popoldne. Bp tirnice 85, Medvode 5300 JARnram obrana ZIMSKA DULKA. Mavčiče 55, Kranj p D.5U1 °Bl2, ,Prodam MOŠKA eC8SA^lrej' Prankovo na-r ho i ' °f ja Loka 5306 t **hi ^asl°v v oglasnem od-n w 5307 ke MOTOR NSU J f^ujšf J^c, ictnik 1954 alI ! ^vik ?c,n ali brez šasije. ^24-,! Kikclj, Stržišče 8, Proti prhljaju in za rast las uporabljajte DROGESAN lasno vodo. Kozmetična obrt P. Šinkovec Kranj, Prešernova ulica 19 OPRAVLJAM vsa AVTO-KLEPARSKA DELA. Avtokle parska delavnica. škofic M.ujan, Kranj, Jezerska cesta 15 5315 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetnije že preko 40 let KAPELJ V., ba-krokotlarstvo Ljubljana, Aljaževa cesta 4, Šiška 2644 ROLETE lesene, plastične z delnim popustom in žaluzi-jc naročite pri zastopniku Špilerju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-046. Pišite, pridem na dom 4557 KMETOVALCI! Strokovno montiram in popravljam vse MOLZNE STROJE tipa ALFA LAVAL in imam na zalogi rezervne dele. Za stroje, ki niso strokovno montirani, tovarna ne prizna garancije. Izdelujem tudi stojišča za privezovanje živine z verigo ali plastično vrvjo. Se priporočam! KOBAL Štefan, Tacenska 90, Ljubljana — Viž-marje 5170 NACRTE in adaptacije ter načrte za notranjo opremo itd. vam i/delam hitro, kvalitetno in poceni. Ponudbe poslati pod »dipl. ing. arh.« ali telefon 21-062 Kranj 5283 r g -~-«J, Mržišče 8, D> av*o VOLKSVVA- ~ VOLKSVVA-^Ve se v trafiki Cer-,.-godn_ 5309 X 77 Pr°dam FIAT 600. 5230 V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je dotrpela naša draga sestra in teta Manca Pravst Pogreb pokojnice bo v nedeljo, 24. oktobra, ob 14. uri izpred hiše žalosti Hrastje 203 na pokopališče v Šenčur. Žalujoči: sestre Francka, Ivanka, Tončka, brat Janko, nečaki in nečakinje ter drugo sorodstvo Hrastje, 22. oktobra 1971 Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled objavlja prosti delovni mesti dveh vzdrževalcev Pogoji: poklicna šola, obratni električar a li ki ucav-nS, Poskusni rok 90 dni. ^bm dohM po pravilniku o delitvi sredstev na osebne dohodke. Stanovanj ni na razpolago Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo "a naslov: JveJTnineV Bled, Kajuhova I. Rok za sprejemanje prijav Je 15 dni od dneva objave. Komisija za delovna razmerja pri Turistično prometnem podjetju CREINA KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta: 1. mojstra karoserijske delavnice na servisu osebnih avtomobilov Labore 2. vodja saldakontov 3. 2 skladiščnika v obratu proizvodnje kmetij, mehanizacije Pogoji: pod L: dokončana srednja šola strojne stroke s poklicno predizobrazbo kleparja, avtoličarja ali avto-mehanika. Delo zahteva sposobnosti vodenja in reguliranja medsebojnih odnosov. Prednost pri sprejemanju imajo kandidati s prakso na podobnih delovnih mestih in z višjo stopnjo izobrazbe; pod 2.: temeljito poznavanje funkcije saldakontov in gibanja denarnih tokov z aspektom na likvidnost in ažurnost, ki se zahteva zaradi tekočega uravnavanja razmerij kupec — dobavitelj. Zahteva se dokončana srednja šola ekonomske smeri in 3 leta prakse. Nastop dela je 15. decembra 1971. pod 3.: javijo se lahko kandidati s poklicno izobrazbo trgovske ali kovinarske stroke ali osebe, ki so že dalj časa zaposlene na podobnih delovnih mestih. Osebni dohodki so stimulativni. Kandidati naj se javijo osebno v kadrovski službi podjetja, Gregorčičeva 8, Kranj ali po telefonu na št. 210-81. ČELNO TRČENJE V torek, 19. oktobra, dopoldne je na cesti prvega reda med Jeprco in Mejo voznik osebnega avtomobila Bogomir Oblak iz Ljubljane prehiteval kolono vozil. Vtem pa je iz nasprotne smeri pripeljal tovorni avtomobil, ki ga je vozil Jože Peteh iz Kranja, in vozili sta čelno trčili. V nesreči je bil hudo ranjen voznik Oblak in sopotnica Majda Vrhovnik. Voznik tovornjaka je bil lažje ranjen. Škode je za okoli 70.000 dinarjev. NEZGODA NA DRULOVKI V ponedeljek, 18. oktobra, po deseti uri zvečer se je na cesti prvega reda na Drulovki pripetila nezgoda vozniku osebnega avtomobila Arseniju Begoviču s Polja pri Ljubljani. Malo pred nadvozom čez železniško progo je voznik zapeljal v desno s ceste, nato nazaj na cesto. Pri tem se je avtomobil prevrnil in drsel 31 metrov po cesti, nakar ga je vrglo na njivo, kjer je obstal na strehi. Voznik je bil v nesreči le lažje ranjen. Škode na vozilu je za 20.000 din. Voznik je vozil vinjen. ZANESLO GA JE IZ OVINKA Na Kolodvorski cesti na Bledu je v sredo, 20. oktobra, ob četrti uri zjutraj zaradi neprimerne hitrosti zapeljal iz ovinka voznik osebnega avtomobila Anton Dežman, star 22 let, iz Radovljice. Voznik je bil v nesreči težje ranjen, škode na avtomobilu pa je za 8000 din. NEZGODA PRI PREHITEVANJU V torek, 20. oktobra, nekaj pred šesto uro zjutraj je na cesti med Kranjem in Trbojami prišlo do prometne nezgode. Voznik osebnega avtomobila Stanislav Hlebčar iz Trboj J? prehiteval voznika avtomobila Borisa Justina iz Trboj, pri tem pa je voznik Hlebčar zadel z zadnjim desnim blatnikom Justinov avtomobil. Le-tega je začelo zanašati in je trčil v telefonski drog ob cesti. V nesreči je bila huje ranjena sopotnica Marija Justin, odpeljali so jo v ljubljansko bolnišnico. OTROK STEKEL CEZ CESTO Na Rečici na Bledu je v torek, 20. oktobra, dopoldne voznik osebnega avtomobila Jože Kuralt iz Sp. Gorij zadel 9-letnega Igorja Urevca z Bleda. Ta je šel skupaj s sošolci proti šoli. Mimo je pripeljal voznik vprege Valentin Kristan iz Hlebe. Igor Urevc in še en sošolec sta stekla čez cesto k vozu, da bi se peljala. Voznik vprege pa ju je opozoril, naj se ne obešata na voz. Igor Urevc je takoj stekel nazaj čez cesto, vendar se ni prepričal, če je prosta. Vtem je iz blejske smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila in kljub zaviranju otroka zadel. Huje ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. VOŽNJA BREZ IZPITA V četrtek, 21. oktobra, ob drugi uri zjutraj je ra cesti tret-|ega reda v Preddvoru voznik osebnega avtomobila Vasja Podlipec iz Ljubljane vozil brez vozniškega izpita in z neprimerno hitrostjo. V levem ovinku je avtomobil začelo zanašati, tako da je oplazil parkirani avtobus, nato pa je peljal naprej In čelno trčil v betonsko ograjo. Voznik in sopotnica sta bila v nesreči hudo ranjena In so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škode na vozilu je za 30.000 dinarjev. OBJESTNA VOŽNJA V križišču Titovega trga in Ceste talcev v Skofji Loki jc v četrtek, 21. oktobra, zvečer ob pol osmih voznik osebnega avtomobila Franc Sifrer iz Ljubljane zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zavozil s ceste in se večkrat prevrnil. Ob prevračanju je avtomobil zadel 10-letnega Bojana Krta iz školje Loke. Otroka so s pretresom možganov prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Voznik je po nesreči pobegnil. L. M. Zahvala Ob obletnici smrti naše drage mame Marije Žirovnik roj. Naglic se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, darovali cvetje ter vsem, ki ste ji lajšali trpljenje v zadnjih dneh. Žalujoči hčerki z družinama Kranj, 23. oktobra 1971 Zahvala Ob izgubi našega dragega Stanka Modica se za sočustvovanja in pomoč v težkih trenutkih vsem lepo zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo dr. Vadnjalu za vsa prizadevanja med boleznijo. Zahvaljujemo se sosedom, vaščanom Huj in Dobrniča, pokojnikovim in našim sodelavcem, prijateljem, znancem, del. skupnosti KŽK Kranj, sind. podr. Oljarica, sind org. tovarne Sava, vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali v dobrodelne namene ter z venci in cvetjem počastili njegov spomin. Zahvalo izrekamo pevcem društva Enakost, č. duhovščini, zvonarjem in g. Bre-zarju za poslovilne besede. Še enkrat vsem in vsakomur iskrena hvala. žalujoči: žena, hčerka z družino, sin, brat in sestre Kranj, 20. oktobra 1971 Zahvala Ob prerani izgubi našega dragega moža, očeta, strica in deda Ivana Bohinca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu poklonili cvetje, nam izrekli sožalje in z nami sočustvovali. Posebna zahvala dr. Marjanu Žiliču, ki je nenehno bedel nad njegovim zdravjem, vsa zahvala zdravstvenemu osebju bolnice Golnik, predvsem dr. Branku štanglu, lovcem, ki so ga spremili, sosedom, ki so nam v teh težkih dneh pomagali in sočustvovali in še sosedu Filipu Sitarju za njegove globoko občutene besede ob zadnjem slovesu. žalujoči: žena Ana, hčerke Metka, Mina in Mojca z družinami, sestra Marija z družino, brat Andrej z ženo Anico, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame in prababice Ivane Jamnik roj.jenko Udovčkove mame iz Pungrta sc iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so J° spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Lepa hvala dr. Bračkovi za njeno dolgoletno zdravljenje in dr. Koširju. Iskrena hvala č duhovščini za dušno tolažbo in zadnje spremstvo. Hvaležni smo vsem delovnim kolektivom Kroj, Odeja in LTH za podarjene vence. Iskrena hvala vsem sosedom in vaščanom, ki so jo v tako lepem številu spremili in tov. Alojzu Novincu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: mož Janez, sinova France in Blaž, hčerke Marinka, Lenčka, Re/ka in Ivanka z družinami, vnuki in pravnuki ter drugo sorodstv Pungrt, Skofja Loka, Reteče, 16. oktobra 1971 Konfekcija Mladi rod Pot na kolodvor 2 zaposli večje število izučenih ali priučenih šivilj in sprejme v obratu na Trsteniku večje število žensk za priučevanje iz Trstenika in okolice. Osebni dohodki so določeni s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov na osnovi samoupravnih sporazumov. Vsi zainteresirani naj se zglasijo v splošnem sektorju. baterij ALPINA, Aifi tovarna obutve t» ISCE SKLADIŠČE V KRANJU Ponudbe sprejema P jalna Kranj Gorenjska rokometna liga Šešir še vedno v vodstvu I ^e dve koli nas ločita do konca prvega dela tekmovanja • gorenjski rokometni ligi. Vprašanje prvaka je verjetno hlfedSu S^ ^C ek'pa Seširja na čelu lestvice že od prvega n ,a ,jrJe- V sedmem kolu je šešir doma brez težav obraču-„ ' s Kranjsko goro, Jeseničani pa z Zabnico. Križe B so od-Kra-R °' TrŽič B pa J° bil usrJeSen v Preddvoru. Tekma MtiaviU 1 ^adovljica bo ponovljena, kajti ekipa Kranja B je vila V Protest. Tekmovalna komisija pa je tekmo razvelja- ppat_° Jo bodo ponovno odigrali, ■ica r» V, TATI: šešir : Kranjska gora 25:14, Jesenice : Žab-":»3, Križe B : Sava 22:14, Preddvor : Tržič B 14:20. LESTVICA: Šešir Kranj B Radovljica Križe B Tržič B Kr. gora Jesenice Sava Preddvor Žab niča 7 0 0 183:66 14 5 0 1 107:77 10 5 0 1 94:73 10 4 0 3 100:79 8 4 0 3 119:114 8 3 0 4 100:115 6 2 0 5 98:132 4 2 0 5 104:152 4 115 92:110 3 1 6 93:164 1 -dh Gorenjska nogometna liga prv^ Don**6™ k°lu gorenjske nogometne lige je Tržič doživel tudi (V^V111 to na domačem terenu. Točko pa je izgubila i>rcddvPa KranJa v Trbojah. Rezultati: Predoslje : Kropa 1:2, boVs Podbre/je 3:1, Bohinj : Alples 2:5, Tržič : Ranch V m, Yak,° : Lesce 6:1, Trboje : Kranj 0:0. n«ce • X T,i!:lav : Tr/ič 3:0 w-°- Kranj : Trboje 4:1. Camj. VU Je Tr'g'av z 11 točkami pred Kranjem in Jeseni- 7:0Vpr'OMlrSki A skupini so igrali takole: Predoslje : Kra glav ij) p : Sen*ur L4, LTHB : Alples 0:4, LTH A : o sedmem kolu so v vodstvu Predoslje. Kranj B Tri- LESTVICA — ČLANI: Kranj 9 6 3 Tržič 9 6 2 Naklo 10 7 0 Šenčur 9 6 2 Ranch boys 9 4 3 Kropa 9 5 1 Preddvor 9 4 2 Trboje 10 3 3 Alples 9 4 0 Lesce 9 3 1 Predoslje 9 2 1 Podbrezje 10 1 0 Bohinj 9 0 0 30:6 43:11 36:12 30:9 27:12 18:18 20:17 27:16 21:21 23:28 16:30 7:78 7:47 Novak 15 14 14 14 11 11 10 9 8 5 5 2 0 I Invalidi za naslove v,,» S.iSL,utri bo na nt> tu run , !lseu v Slovenjgrad- \ u fenu. -, v ^'ovenjg > *enšt» sk(> invalidsko 1 pr- *>od0 v kegljanju. Danes fc>rtijc ■ programu borbene aie Or»ć JUtn pa bo tekmova-™sameznikov. V Slovcnj- gradec je odpotovala tudi kranjska ekipa. V različnih kategorijah bo nastopilo 12 kranjskih invalidov kegljačev, ki imajo velike možnosti za osvojitev najvišjih republiških naslovov. -jk ^olfinale v Kranju l^adn.ea osnovne to ' StiJJf0010 '» nede- SSlnLJK skupinc S dnTvUl ,n'ck'ln;i OC 10 Bos , ,soboto >n nede- letošnjega slo-SS Tprvenstva za Npom U,Se b°do na-?'n; SlovTnl1 Prvaki ^bliski" *~ ,anskoletni St, S*, anhovski Sa-S'lav p.e ter domači 2* Wadi0riti 80 vseka t?1 SSS?, pa bod° to-^'Po^'b s pionirsko ]e lani osvojila najvišji slovenski pionirski naslov. I' ' pored tekem: sobota: ob 15. uri Slovan : Salonit ob 16.30 Triglav : Celje nedelja: ob 8.30 Salonit : Triglav ob 10. uri Celje : Slovan ob 1430 Celje : Salonit ob 16. uri Triglav : Slovan Organizator tokrat nudi gledalcem brezplačen ogled tekem z željo, da bi tekmovanju prisostvovalo čimveč mladih obiskovalcev, -dh streho. — Foto: F.Perdan Učenci osnovnih šol v atletiki Pred dnevi je bilo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju občinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki. Tekmovanja se je udeležilo sedem popolnih šol z 240 udeleženci. Učitelji telesne vzgoje so učence dobro pripravili, saj so poprečni rezultati kar obetavni. Tako je pri fantih poprečje med nastopajočimi na 60 m 8,5, na 400 m 67,0, v skoku v daljavo 440cm, v skoku v višino 135 cm, suvanju 4 kg krogle 9,3, v štafeti 4x60 m pa 32,0. Pri učenkah so poprečja naslednja: 60 m 9,0, na 300 m 52,0, v daljavo 3,5 m, v višino 115 cm, krogli 3 kg 8,0 m in štafeti 4x60 m 36,0. Rezultati — UČENCI: 60 m: 1. Janez Celar (FP) 7,0, 2. Andrej Frantar (Šenčur) 7,9, 3. Lado Ratkovič (Sž) 7,9; 400 m: 1 Marjan Burja (P) 61,8, 2. Zoran Benedičič (LS) 62,3, 3. Dušan Lamovšek (LS) 62,9; daljava: 1. Lado Sofranjevski (FP) 516 cm, 2. Janez Sagadin (SZ) 506 cm, 3. Dušan Skok (LS) 400 cm: višina: 1. Ljubo Calič (SJ) 155 cm, 2. Zlato Be lu.eič (LS) 150 cm, 3. Marko Rudež (LS) 140 cm; krogla (4 kg): 1. Boris Kokalj (LS) 1133 m, 2. Miloš Oman (Sž) 10,13 m, 3. Milan Cvetkovič (FP) 900 cm: 4x60 m: 1. Oš Simon Jenko 31,7, 2. Oš Stane Žagar 32,1. 3. Oš Preddvor 32,8; UČENKE: 60 m: 1. Irena Bre-zar (FP) 8,0, 2. Jelena Jovano-vlč (SJ) 83, 3. Sonja Cvetkovič (FP) 8,7; 300 m: 1. Irena Slntlč (FP) 46,3, 2. Ljuba Pre stor (Sž) 472, 3. Teja Kodran (LS) 49,4; daljava: 1. Jovita Eržen (LS) 426 cm, 2. Dušanka Skrk (LS) 393 cm, 3. Vesna Ožek (FP) 300 cm; višina: I. Vlasta Traven (FP) 130 cm, 2. Mira Cicmil (LS) 125 cm, 3. Darka Jelovčan (LS) 120 cm; krogla 3 kg: L Helena Zupane (SJ) 9,63 m, 2. Vesna Horvat (FP) 9,20 m, 3. Vlasta Muro-vec (LS) 8,90 m; 4x60 m: L OŠ Lucijan Seljak 34,1, 2. Oš Cerklje 36,0, 3. OŠ Šenčur 37,9. Najuspešnejše šole so bile: Lucijan Seljak, France Prešeren, Stane Žagar, Simon Jenko in Preddvor. J. Ažman P. Mohorčič Ljubljanska conska rokometna liga V vodstvu Tržič in Alples V zadnjih dveh kolih ljubljanske conske rokometne lige za moške so gorenjski predstavniki igrali takole: 7. kolo: Mokerc : Križe 21:15, Duplje : Zagorje 10:18, Kamnik : Cosmos 25:17, Alples : Šmarje 18:13, Tržič : Slovan B 15:13; 8. kolo: Zagorje : Tržič 16:19, Slovan B : Kamnik 13:21, Križe : Duplje 16:18, Alples : Mokerc 12:14. V vod- stvu je Tržič pred Mokercern, Zagorjem, Kamnikom itd. V ženski conski ligi pa so bili zabeleženi naslednji rezultati: 5. kolo: Alples : Sava 34:8, Kranj : Kamnik 12:21, Usnjar : Kranjska gora 13:12, Preddvor : šešir 13:4, 6. kolo: Alples : Preddvor 36:6, Kamnik : Šmartno 14:16, šešir : Kranjska gora 3:14. V vodstvu so rokometašice Al plesa iz Železnikov. J. Kuhar Nova sankaška proga v Sori CIani sankaške sekcije TVD »Partizan« Sora že dalj časa pripravljajo novo polumetno sankaško progo. Opravili so že nad 700 prostovoljnih delovnih ur, zataknilo pa sc je na skalnatem terenu, kjer z deli lahko nadaljuje samo buldožer. Ker nimajo denarja za najem buldožerja, so se obrnili za pomoč na delovne organizacije v Medvodah. Ce bodo pravočasno dobili denar, bo proga do sezone pripravljena. Računajo, da bodo organizirali republiško prvenstvo in dve medklub-ski tekmovanji. Domači tekmovalci so že dosegli nekaj pomembnih uspehov na tek movanjih, ob večjih možnostih treniranja pa lahko pričakujejo še nove. Viki se ženi Danes bo stopil pred matica, j > eden najboljših kranjskih vaterpolistov Viki Mohorič. Redakcija športnega uredništva Glasa mu iskreno čestita in upa, da bomo v prihodnjih dveh desetletjih po njegovi zaslugi dobili obetajoč vaterpolski naraščaj. Kranjski športniki invalidi so med najboljšimi v Sloveniji. Imajo svoj klub Borce, ki ima 350 članov, člani pa se lahko pohvalijo z vrsto velikih uspehov. Da bi zvedeli, kaj pomeni šport za invalida, smo se pogovarjali s tremi kranjskimi športniki invalidi. # Marko PREZELJ, Kranj, invalid III. kategorije: »Organiziran invalidski šport se je pri nas jveljavil 1950. leta. V Kranju nismo zaostajali. Sprva so tekmovali le vojaški invalidi, kasneje pa so se jim priključili še ostali invalidi. Osnovali smo Športni klub Borec, ki združuje borce in Invalide športnike, člani se ukvarjajo z različnimi športi. Vajveč Invalidov šnortni-kov je z mesta. Podeželskih je malo. Šport vrača invalidu zaupanje vase, vpliva nanj psihično In fizično ter mu daje telesno kondicijo. Najbolj primerni športi za to so plavanje, keplianje In smučanje. Obenem pomeni Šport za Invalida tudi zabavo. Zaradi teera bi morala Imeti družba za ta Šport več razumevanja. Če naše društvo ne bi imelo vsakoWn«» loterije, bi težko shalall.« # Tone TOMC, Bela, invalid ITT. kategorije: »S Sportom se ukvarjam 8 let, in sicer s kegljanjem, plavanjem, smučanjem, streljanjem, sedečo odbojko in atletiko. Osvojil sem že nekaj republiških naslovov. Sem član invalidske vaterpolske ekipe, ki je najboljša v državi. Šport krepi zdravje in daje telesno vzdržljivost, pri športu pa se sreča tudi s sebi enakimi. Mislim, da bi se moralo s športom ukvarjati več invalidov.« # Ivo BEVC, Visoko, II. kategorija: »20 let se ukvarjam s športom. Takrat društva Borec še ni bilo. Ukvarjam se z različnimi športi, šport je za invalida rehabilitacija, vrnitev v življenje, kakršno je bilo pred poškodbo. V Kranju je veliko mladih invalidov, ki se s športom ne ukvarlalo. To Je škoda. Osvoiil sem precej prvih mesl v svoji kategoriji. 1963. leta sem bil svetovni prvak v atletskem mnogoboju, lani pa sem bil zaradi poškodbe v tej disciplini 6. Zaradi velikega števila invalidov nI mogla družba naš šport bolj podpirati.« J. Košnjck Je res medved na ežaklji ? Že konce julija, ko sem se podal na Mežakljo, so me domačini opozorili, naj se ne podajam tjakaj sam, ker so nekateri pred dnevi videli medveda le lučaj daleč od hiš. Pred kratkim pa so vaščani Spodnjih in Zgornjih Lazov nad Gor jami, ki imajo ovce na paši na Mežaklji, povedali, da jim je mec}'ed raz-, trgal že okrog 25 ovac. Vaščani so prepričani, da ne gre jza krajo ovac, ker so ovce našli z znaki in sledovi, ki jih je pustila mrcina. Menda pa se lovci na opozorila in prošnje za odškodnino ne zmenijo kaj dosti, pravijo vaščani, kmetje in oškodovanci. Morda pa bi bilo vseeno prav, da bi tudi oni povedali svoje mnenje? J. Ambrožič se meni loško kavo iz nove pražarne Tončka VODNIK se je rodila 1925. leta na ™a^0 kmetiji v Dobrovi pri Ljubljani. Končala je mesca 9 šolo na Viču m učiteljišče v Ljubljani. Postala ,e jjia teljica. 1959. leta se je preselila v Kranj in se zap ^f(ym kot tajnica takratnega okrajnega odbora li11®"* sartiO svete. Delala je v vseh mogočih organizacijah* ^ pri gasilcih ne, kot pravi sama. Njena največja ^a in veselje je bila in je vzgoja mladine. S Plon,r,'inSfcit že 30 let, tabornica je od 1954. leta dalje, PlatV ^ vodnica pa je 12 let. Razen tega srečamo Tončko^. (elfi krajevnih družbenopolitičnih organizacijah na 6 polju. Zakaj, Tončka? u jtt »Želim, da živi mladina v naravi, ne v stav vgt na cestah. Mladim hočem vcepiti ljubezen do f* l^q, ker vem, da kdot ljubi naravo, ljubi tudi .^"'^r