-plHlllillllllllliiH^ VICTORY 11 ^BUY»1 I UNITED ?>M STATES WAR liONDS AND <* » STAMPS AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN 1 W LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 0. 147 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, JUNE 24, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. Ingleška poslanska zbor-nca skuša najti krivca a poraz v Libiji London. — Ko je dobila po-toska zbornica prva poročila ede poraza v Libiji, je nastal ed poslanci ropot. Skupina po-incev je izjavila, da bo skušala '■»biti dovolj podpisov za pred-da se strmoglavi vlada preverja Churchilla. Predlog bo izražal nezadovoljno s sedanjim vodstvom v voj-in bo vseboval kritiko, da si Iti Churchill preveč pravic v 'Jaških zadevah. Kljub temu, da je prišlo poro-\ da so na potu v severno fako ojačenja, pa je zbornica Počasno zvedela, da je izgubila Nove registrirance bodo klicali k vojakom po letnikih One fante, ki se bodo registrirali v soboto in prihodnji torek pri 5. registraciji, ne bodo klicali k vojakom po izžrebani številki, ampak po letnikih. Do 30. junija se bo registriralo v Ameriki 3,-000,000 mladih fantov v starosti 18, 19 in 20 let. Od te registracije bodo naj- ~~ prej poklicali pod orožje one, ki ^ 43 bilijOIlOV dolarjev so dosegli 20. leto. Drugi J bodo pa klicani, kakor hitro bodo dosegli 20. leto. Po novi odredbi bo vsaka naborna komisija dajala serijalne številke po datumu rojstva in sicer bodo dobili prve številke oni, ki so bili rojeni 1. januarja 1922. Oni, ki so bili rojeni 2. Mija v bojih za Libijo sedem januarja 1922 bodo dobili na- 'Jtoih ladij in 30 bombnikov, krnica bo na vsak način sku-''a najti krivca za poraz v Libi-Pa bo segla po njem in naj je sam Churchill. tada je zasegla 750 patentov Nemčije Washington. — Varuh tuje-'"iske lastnine, Leon Crowley, Uplenil 750 patentov, ki jih tujejo sovražni tujci. Med 'li je okrog 200 patentov, ki lastuje nemška I. G. Farben-^Ustrie nemški kemični trust. ^veški Kvizling ne mara izobraženih ljudi Stockholm. (ONA). — Nor-minister za šolstvo, Nor-j ^ je povedal Norvežanom, da i |reb,a standard izobrazbe zni-ite i Otroke je treba siliti, da \ Hjo kak drug poklic, na pri-rj; i naj se raje posvete kmetij-I ^ To je v popolnem soglasju \ "tnči je) ki hoče prebivalstvo podjarmljenih dežel posla-^ Polje, kjer bodo pridelovali a Nemci bodo delali v in-: j i in imeli vso obrt. slednjo številko in tako dalje. Oni, ki so bili rojeni 30. junija 1924 bodo dobili najzadnjo številko. To so oni, ki so zdaj stari 18 let, Ako bo imela kaka naborna komisija dva ali več registriran-cev, ki so bili rojeni na isti dan, bodo dali številke po alfabetu re-gistrirancev. Glavni stan obvezne vojaške službe pravi, da bodo dani ti najnovejši registriranci na koncu listine onih v starosti 20 do 44 let, ki so se že prej registrirali. Naborne komisije in pomožni uradi za registracijo bodo odprti to soboto od poldne do šestih zvečer in v torek od 7 zjutraj do 9 zvečer. ■ne Mornariški kadet aul J. Hribar, sin družine J' Hribar iz 954 E. 144. St. soboto graduiral iz mor-llllJJIIi Jške akademije v New Lon-r^i'1 Conn., s činom kadeta. eUen bo rušilcu v New Or-V La. Tukaj je pohajal I Carroll univerzo in od-;riiŽko šolo, kjer je dobil di Ho Jeva , JŠa pred enim letom. Hri- družina ima še dva sina v armadi in sicer [Wrence B. v zdravniškem 0 v taborišču McQuade, 1 lfornia, Albert F., pa v Ev- Idaho. Zavezniki so izgubili v 12 dneh 13 ladij Washington. — V dvanajstih dneh, vštevši od 3. junija so zavezniki izgubili v Karibejskem morju 13 ladij. Nekaj jih je bilo torpediranih, nekaj zadetih od krogel. 354 mož posadke je bilo rešenih, 186 jih pogrešajo in 23 je mrtvih. -o- Dečko poškodovan Emil Stefančič, star 13 let, stanujoč na 10802 Prince Ave., je bil včeraj zadet od avtomobila na Kinsman Rd. in 163. cesta. Odpeljali so ga v St. Lukes bolnišnico, kjer je še v nezavesti. Pozdravi iz Niagare Družina Frank Kožar ter no-voporočenca Mr. in Mrs. Frank Kopina pošiljajo pozdrave od Niagarskih slapov. ia >0 »fl- oti a medenem potovanju Ni Voporočenca Mr. in Mrs. 'ph J. Smeker sta se poda-na kratko ženitovanjsko po-j^je z avtom. Ko se vrneta, °sta ustanovila dom na r North Moreland Blvd., V Heights, O., apt. 20, za armado 4,500,000 mož Washington, 23. jun. — Poslanska zbornica je danes z 352 glasovi odobrila največjo vsoto za armado v zgodovini Amerike, to je $42,820,003,606. Ta vsota naj bi bila za stroške armade za eno leto, od 1. julija 1942 do 1. julija 1943. V poslanski zbornici je trajala debata pet ur in predlog je bil sprejet soglasno ter poslan v senatno zbornico v nadalno akcijo. Niti en poslanec ni glasoval proti. Vojaški_poveljniki so povedali kongresu, da boda s to svoto opremili in plačali armado 4,-500,000 mož do 1. julija 1943. Tako demokrati kot republikanci so v debati izjavljali, da so namenjeni Združeni narodi premagati osišče, ne glede na denarne stroške. Nadaljnih 130 Čehov je bilommorjenih London. — Iz Stockholma prihajajo ^ročik, da Nemci nadaljujejo s čistko na ičisškem. Poročilo pravi, da je bilo v petek ustreljenih 84 oseb, v soboto 28 in v nedeljo 18. K vojakom Danes odide v ameriško armado Ivan J. Rožanc, ki je vodil dobro urejeno modno trgovino na 406 E. 156. St. Ivan se je šele zadnji teden oženil, pa bo moral pustiti ženo in trgovino. Ivan je. sin poznane družine Mr. in Mrs. John Rožanc. Njegov oče je vardni vodja 32. varde. Ivanu želimo mn^go sreče in pa zdrav povratek. Za bombnik Miss Dorothy Fritz je prišla za tri tedne na počitnice k staršem, 1235 E. 124. St. Dorothy je nameščena v državnem sanatoriju za jetične v Mississippi kot di-jetičarka. Izročila nam je tudi $1 za Mac Arthurjev bombnik. Prav lepa hvala in mnogo zaba^ ve doma, Dorothy! Zelo primeren napis London. (ONA). — Nemške oblasti v mestu Eecloo, Belgija, iščejo na vse krip-Ije krivce, ki so obesili na steno nemške policijske sta-nice napis: "Tukaj se lahko dobi svinjino!" Sicer so se pa po vsem mestu kar čez noč pojavili razni značilni napisi po hišah. Na hiši župana, ki so ga postavili Nemci, je bil pribit napis: dihur, Na cerkveni steni je bila pribita karikatura Hitlerja. Mesto šteje 15,000 prebivalcev in ti napisi so povzročili, da je mesto zdaj pod strogim polici j skim nadzorstvom. Nemci zopet napredujejo pri Harkovu 16®® J16 TEMA P0 MESTU Polovica vzhodne strani Clevelanda bo danes prvič imela poskusno zatemnitev. Od desetih do 10:10 bo delna zatemnitev, potem pa za pet minut popolna tema. Sledeče mestno .okrožje bo prizadeto: na zahodu do 30. ceste, na vzhodu do 116. ceste in East Boulevard; na južni strani do mestne meje, na severni strani do ceste ob jezeru. Ako vas ta zatemnitev zaloti na ulici, pojdite v najbližje poslopje. Ako vozite avto, zavo-zite k robniku ceste in ugasnite luči. Doma in v businesu pogasite vse luči, ki.-^e lahko vidijo s ceste. Ako delate v tovarni, delajte naprej, ker v tovarni ne bodo pogasili luči. Ko bodo dale znamenje svarilne sirene, je treba' ugasniti vse napise na trgovinah in v iz-ožbenih oknih. Istotako je tre-aa paziti v hišah, da se nobena uč v hiši ne bo videla s ceste. Zadnjih pet minut zatemni-te, to je od 10:10 do 10:15 bodo pogasili tudi vse ulične svetil-te in ulične kare morajo ustaviti, kjer se bodo takrat pač nahajale. Nad mestom bodo ob tem času letal aeroplani civilne patrulje. Kdor ne bo ubogal tega povelja mestne policije, zapade kazni od $5 do $200 in tudi zaprt je lahko. Ta poskus zatemnitve je priprava za slučajne zračne napa de sovražnih letal. Dezerter v prvi svetovni vojni, bi zdaj rad stopil v armado New York. — Grover Cleveland Bergdoll, ki se je tekom prve svetovne vojne izognil vojaščini v Ameriki s tem, da je pobegnil v Nemčijo, je zdaj zaprosil za pomilostitev, da bi lahko stopil v letalsko službo Zed. držav. Kot znano je prišel Berg-dcll po vojni nazaj iz Nemčije in je zdaj zaprt radi bega. Zdaj pravi, da bi šel rad v vojno, da bi pomagal nemškemu narodu sneti Hitlerjeve verige. V prvi svetovni vojni je pobegnil iz Amerike radi tega, ker se ni hotel kot sin nemške krvi boriti proti Nemčiji. Star je zdaj 48 let in je izurjen pilot še od leta 1914. Za praznovanje 4. julija se delajo v Clevelandu obširne priprave >je Na 4. julija, ko bomo praznovali dan Neodvisnosti, bodo prirejene v clevelandskem stadionu velike svečanosti. To bo splošno narodno slavlje in vsaka narodnost bo povabljena k sodelovanju l* JU prijatelji lahko'obišče^ s svojimi narodnimi nošami | Ženinova sestra, Mrs. Hal Temu praznovanju so dali na- i targ, kj je bila prišla k po . mi , ... }[> se je vrnila nazaj v San'nik odbora je Theodore Andrica Viseo, Cal. Njen soprog' od Cleveland Pressa To bo pr-W mornarici. Njena mati vič v zgodovini Cleve anda, da bo Wker iz 6412 St. C 1 a i r! posvečen glavni del programa je šla ž njo za kratek ob-! narodnostnim skupinam v Cleve il pravijo za udeležbo k temu Festivalu svobode. Za vsako narodnost je bil izbran načelnik ali na-čelnica, ki bodo imeli in imele nalogo, da skličejo skupaj one, ki imajo narodne noše in urede vse potrebno za udeležbo. Vsega skupaj se pričakuje udeležbe od 36 narodnosti v Clevelandu, vsaka v svojih narodnih nošah. Nad 4,000 ameriških zastav bo v paradi. Določena bo 7 letna deklica, ki bo nosila zasta vo z groba Francis Scott Key-a ki je skomponiral Star Spangled landu. Od teh narodnosti se pa t Kastracija fantov | pričakuje, da se bodo udeležile ~ £ ■£ r *0txTto in prihodnji torek se slavnosti z največjim številom 0 morali registrirati vsi mo-'svojih narodnih noš. | Za načelmco slovenske sekc.je ;ki bodo dosegli do 30. juni-j Kot zatrjuje Mr Andrica se je bila imenovana ga. .. P- leto in oni, ki so dosegli 1. pričakuje tedaj v stadion do 80,-^clFla ali nAfom 90 l«vfn Po' 000 ljudi, da bodo videli parado narodnih noš. še ob nobeni priliki ni bilo toliko narodnih noš skupaj, kot jih bo tedaj. Apelira se že sedaj na vse, ki imajo narodne noše, da se pri- "arja ali potem 20. leto. [j|a,1ji postavi niso vzeti k vo-°m, dokler ne dosežejo 20. ■ V državi Ohio pričakujejo, bo pri tej registraciji vpi- do 170,000 fantov. Albina Novak, urednica Zarje, ki bo v kratkem sklicala sejo vseh onih ki imajo narodne noše. Apelira mo že zdaj na vse lastnike lastnice narodnih noš, da se od zovejo v velikem številu, da bo mo Slovenci zopet med prvimi. Maksimalne cene bodo za čistilnice, popravljalnice čevljev in garaže Washington. — Urad za kontrolo cen bo v kratkem izdal odredbo, ki bo stopila v veljavo 1. julija in ki bo določevala maksimalne cene za čistilna podjetja, za popravljalnice čevljev, za pralnice, krojačnice in za popravo avtov. Cene za ta podjetja bodo one, ki so bile tekom letošnjega marca. Profecijska postrežba kot dravniška, zobozdravniška in odvetniška, nima nobene določbe ža maksimalne cene. Enako tudi ne brivnice in lepotilni saloni. -o- 40,000 francoskih otrok je umrlo v 1940 London. — Oblasti Svobodne Francije izjavljajo, da je umrlo leta 1940, ko se je umikalo francosko prebivalstvo pred Nemci, 40,000 francoskih otrok na cesti. To je bilo vse v juniju omenjenega leta. Toda pristanišče Sebastopol na Črnem morju se še vedno drži. Garnizija je poslala brzojavko Stalinu, da se bo borila do zadnje kaplje krvi, smrt ali zmaga. Moskva. 24. jun. — Močna nemška ofenziva na fronti pri Harkovu je primorala armado generala Timošenka, da se je umaknila v nove pozicije, dočim se garnizija v pristanišču Sebastopol še vedno drži. Branitelji Sebastopola so zamašili vse vrzeli, ki so jih bili napravili Nemci v obrambne linije pred Sebastopo-lom. (" Nemška ofenziva pri Harkovu gj^j fa(Jj0 pripoveduje je morda namenjena, da napravi! J J sunek proti Kavkazu, ne glede na nemškemu narOflU, da to, če bo padel Sebastopol naci- j J|j|Jer fle more Zmagati jem v roke ali ne. Glavna nem-, _ _ Skvivnost_ ska ofenziva ie proti zelezmci,! .... , . ... j r. j. ,■■• ,r - j na radijska postaja, ki je poki pelje do Rostova, ki je ključ do ^ Kavkaza. Tukaj je bilo, kjer so potisnili Nemce nazaj v spomladanski ofenzivi. Dasi so Rusi vrgli Nemce iz vseh priborjenih pozicij pri Se-bastopolu, pa je položaj pristanišča še vedno zelo resen. Kljub ognju sovražnih baterij je dospelo rusko črnomorsko ladjevje v pristanišče in pripeljalo nove zaloge potrebščin garniziji. V boju pomagajo tudi ruski bombniki, čeprav jih nemški v številu daleč presegajo. časopis Pravda naznanja, da so odpeljali iz Sebastopola del civilnega prebivalstva, zlasti otroke. Oni, ki so sklenili ostati in se boriti do zadnje kaplje krvi, so poslali Stalinu sledečo brzojavko: "Imej zaupanje v bra-nitelje Sebastopola! Mi bomo branili to naše rojstno mesto do zadnje kaplje krvi! Smrt ali zmaga t" in Dr. Furlan je bil tu Včeraj nas je obiskal profesor dr. Boris Furlan s svojim sinko-tom Aljošo. Profesor se je usta vil v Clevelandu na potu iz La-Salle, 111., kjer je imel predavanje glede jugoslovanske pomožne akcije. Njegov sinko Aljoša, ki je star nad 15 let in je prav čvrst dečko, bo ostal nekaj dni na počitnicah pri Marian Urban-čičevi družini, ki se s Furlano-vimi poznajo še iz domovine. Aljoši se bodo naši slovenski dekliči in fantiči v Clevelandu gotovo dopadli. Delegacija dr. sv. Vida Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ je izvolilo prihodnjo konvencijo: Anton Strniša Sr., Jos. J. Nemanich, Louis J. Kraje in Stanley P. Zupan. Namestniki so: John Melle, Joseph Hrovat, John Russ in Anton Hochevar. Zadušnica V četrtek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Margie Kamber v spomin 2. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vablje-|ni. V zaslužen počitek Mr. Frank Vesel, znani slovenski trgovec na 787 E. 185. St., si je rekel, da se je v življenju že dovolj trudil in mučil in da bo zdaj počival. Te dni je minilo ravno 47 let, kar se je šel učit za mesarja k Streharju v Ljubljano. Od tistega časa je bil pa vedno v tej obrti. Ko se je izučil je šel v nemški Gradec, na Nemško in pozneje v Ptuj, odkoder je šel v Ameriko. Na 40. ce-^ti in St. Clair Ave. je dolgo let vodil mesnico, zadnja leta pa na 185. cesti. Zdaj so mu že odpovedale noge, kar ni čudno in sklenil je počivati. Franku želimo, da bi ob strani svoje ljubljene ženke Albine še dolgo let užival sadove svojega dolgega in trdega dela. Zeleni kader v Hrvatski Iz Berna poročajo, da vlada v Zagrebu vse večje vznemirjenje in da ljudje iz strahu, da bi jih ne poslali na rusko bojišče ali na delo v Nemčijo, be-že v gozdove. Zeleni kader se širi v hrvatskem Zagorju. Vendar je še brez orijentacije, orožja in organizacije. V Slavoniji vlada nemška manjšina. Ta upravlja z razdeljevanjem živeža in ne mara zalagati celo zagrebških uradnih oblasti. Ob proslavi obletnice razglasitve tako imenovane Neodvisne Hrvatske, so se nemške organizacije udeležile zagrebških slavnosti z nemškimi zastavami in nemškimi značkami. -o- stavljena nekje v Evropi, ki dela propagando proti Hitlerju, je oni dan govorila nemškemu narodu, da js Hitler s tistim trenutkom izgubil vojno, ko je stopila v vojno Amerika. Radio je pozival nemški narod naj pomaga k naglemu koncu Hitlerjevega reži-mp. s tem, da započne doma revolucijo. "Hitler mora pasti in bo pade1," je govoril radio, "toda ne sme pasti samo z močjo njegovih nasprotnikov. Oči delavcev vsega sveta so obrnjene na nemške delavce. Od teh mora priti signal za vstajo naroda. Mi, ki se nahajamo v središču fašistične sužnosti, moramo biti prvi, ki br.no dvignili zastavo svobode!" Glas po radiu je končal: "Le-toiinje leto bo videlo odločitev! Vsaka protifašistična akcija sedaj šteje dvojno, čas za priprave revolucije je minil, zdaj je nastopil čas za akcijo proti fašistom !" Nova tovarna v Euclidu Thompson Products Co. na 222. cesti in Euclid Ave. bo zidala na severni strani sedanje-sledečo delegacijo za i ga poslopja novo tovarno, ki bo veljala z opremo do $10,000,000 Denar za zgradbo bo dala vlada Poljski vojaki bodo imeli svoje poštne znamke London. (ONA). — Med angleško vlado in poljsko, ki je v pregnanstvu v Londonu, je prišlo do sporazuma, da bodo smeli poljski vojaki rabiti na pismih znamke svoje poljske vlade. To bo nekak simbol za Poljsko. Odredba bo v veljavi samo do 28. junija. Pismo s poljskimi znamkami bodo morali biti pa oddana na posebnih poljskih uradih. V Gdanjsku je poljščina prepovedana Bern.—Raba poljskega jezika je prepovedana v Gdanj-skem in okolici. Nemške obla- Ii raznih naselbin Universal, Pa. — Dne 10. junija je tukaj umrl Tomaž Previč, §tar 65 let in rojen v Podgori pri Stari Oseiici nad škof j o Loko. Clinton, Ind. — Dne 12. t. m. je umrla Branislava Gorše, živeča na bližnjem Universalu. Rojena je bila na Poljskem. Pred 20 leti je živela v Breezy Hillu, Kans., in v Ameriki je bila 34 let, Tukaj zapušča moža Franka in dve hčeri, Heleno in Emo. Universal, Pa. — Dne 10. t. m. je umrl znani rojak Tomaž Pre-v-ic v starosti 66 let, doma iz Podpore, občina Stara Oselica nad škofjo Loko. V Ameriki je bil 44 let. Tukaj zapušča ženo, štiri sinove, dve hčeri in enega brata ter eno sestro. - Library, Pa. — Pri streljanju premoga v rovu se je 15. t. m. motno ponesrečil Jakob Zupančič. Zadelo ga je v levi bok s tako silo, da mu je zdrobilo kosti. Nahaja se v težkih bolečinah v bolnišnici Mercy v Pittsburghu. ljena enkrat v jeseni. Podjetje bo potrebovalo več tisoč novih delavcev. Deseta obletnica Jutri bo preteklo 10 let, kar je umrl Jakob Germek. V njegov spomin bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša ob osmih. Z delom bodo pričeli koncem te- sti Pravij°> da tukaj ni ,prostor ga tedna. Zgradba bo dogotov-! ^-nikogar, ki se v zadnjih dveh letih in pol ni naučil nemščine. Tone šubelj odide Naš operni pevec Tone šubelj je aganžiran čez poletje pri Cincinnati poletni operi, ki bo dajala operne predstave od 28. junija do 2. avgusta. Mr. šubelj odide v Cincinnati v petek opoldne. Mnogo uspeha, Tone! Ste oddali kavčuk? Ako še niste oddali starih predmetov, v katerih je kaj kavčuka, na bližnji gazolinski postaji, storite to še danes. Dežela nujno potrebuje kavčuk, ki se ga bo dobilo iz teh stvari. Dežni plašči, čevlji s kavčukastimi podplati, obrabljene vrtne cevi, avtna kolesa in sploh vse, kar je od kavčuka, oddajte. To lahko darujete, ali pa vam na gazolinski postaji plačajo en cent od funta. Ako se bo nabralo dovolj starega kavčuka, potem ne bomo dobivali gazolina na karte. AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 24, 1942 r v <117 St. Clair Ave. AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor Cleveland. Ohio. Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA : Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. No. 147 Wed., June 24, 1942 Predstavnik Jugoslavije je dospel v Ameriko Jugoslovanski kralj Peter je dospel v naše Zedinjene države. To je prvič v zgodovini, da je stopil kak jugoslovanski kralj na demokratska ameriška tla. Mi ga pozdravljamo kot gosta naše nove domovine, ki ga je sprejela v svojo sredo prav tako gostoljubno, kot je sprejela nas, ki smo prišli iskat sem kruha, katerega, ni bilo dovolj za nas vse v tesni naši rojstni domovini. Predsednik in ga. Roosevelt bosta danes oficielno sprejela kralja Petra v Beli hiši. Ne bosta ga sprejela kot kralja, ampak ga bosta sprejela predvsem kot predsednika one Jugoslavije, katera je s svojimi drznimi borci rešila, to lahko trdimo, Moskvo, in ki je lansko leto rešila tudi Bližnji in Srednji vzhod pred Hitlerjevimi kohortami. Ko bo predsednik Roosevelt segel v roko mlademu kralju Petru, bo hotel s tem pokazati, kako da mu je Jugoslavija pri srcu, kako občuduje in spoštuje vse tri narode, ki tvorijo Jugoslavijo: Slovence, Srbe in Hrvate. Ko bo predsednik Roosevelt, predstavnik največje demokracije na svetu, stisnil roko kralju Petru, bo hotel s tem povedati in javno pokazati, da bo storil vse v svoji moči in vse v moči mogočne Amerike obenem z Združenimi narodi, da bo Jugoslavija zopet svobodna, da bodo njeni trije bratje: Srb, Hrvat in Slovenec po tej vojni zopet gospodarji na svoji zemlji, v svobodni Jugoslaviji, ki se bo raztezala vse od Črnega pa do Jadranskega morja. iKralj Peter prihaja v Zed. države, da dobi za Jugoslavijo, pomnimo: za Jugoslavijo — pomoč. Kot zaveznica Združenih narodov naj je tudi Jugoslavija deležna pomoči iz sklada, v katerega je nasula Amerika bilijone. To je tista ogromna vreča, iz katere se gradijo letala in tanki in ladje in bombe, ki bodo končno odrešile svet izpod trde pesti diktatorjev. Kralj Peter ni prišel sem, da bi se tukaj razkazoval kol kako posebno čudo. Prišel je sem kot mlad pa bister dečko, kot dober in čvrst Jugoslovan, da se osebno zahvali našemu velikemu predsedniku za vse, kar je in kar bo še storil za Jugoslavijo. Tudi mi ne vidimo v kralju Petru kralja kot takega, ampak vidimo v njem sina onega kralja, ki je v zadnji vojski peljal svojo armado čez gore in doline in potem udaril nazaj pa stri s pomočjo zaveznikov centralne sile na solunski fronti. Mi vidimo v kralju Petru sina in brata onih treh narodov ki še danes kljubujejo v srbskih in slovenskih gorah in zajedah vsem silam osišča, da govori o njih ves svet, da jih občuduje in slavi ter postavlja v vrsto največjih junakov. Da, mi ameriški Slovenci, vidimo v kralju Petru našega brata, sina preprostega srbskega naroda. Nam, ameriškim Slovencem, je vseeno, če stoji na čelu kake države mož, ki ga imenujejo predsednika, ali ga imenujejo cesarja ali kralja, ali pa ga imenujejo komisarja. Kar je glavno v naših državniških idealih je to, da je v državi vlada naroda, da jo vodijo zastopniki naroda, ne glede na to, kak naslov nos najvišji predstavnik. Sedaj stopamo v stoletje, ki bo posvečeno preprostemu človeku. Svobodni narodi sveta bodo določili in odločili, da mora biti svet vladan od preprostega človeka. Ker preprost človek je, ki sedaj preliva kri na bojnih poljanah za svoboden svet. Zato zasluži in mora biti svet po tej vojni svet, v katerem bo imel besedo preprost človek, to se pravi narod, ves narod. Mi smo prepričani, da bo tudi Jugoslavija po tej vojni vladana od naroda, in za narod, preprostega naroda, ki je prav za prav država. Ta narod naj pa odloči, ali hoče imeti za najvišjega predstavnika kralja ali predsednika ali komisarja, ker mi, ameriški Slovenci, mu ne bomo diktirali. V tem znamenju pozdravljamo mladega kralja Petra na svobodnih ameriških tleh in iskreno želimo, da bi mnogo dosegel za njegovo in našo Jugoslavijo. TAKO GOVORE NEMCI Največje umetniško delo — Ker je Fuehrer sam umetnik, so mu vsi nemški umetniki globoko vdani. Velika umetniška dela so bila ustvarjena v teh letih, Fuehrer pa je ustvaril največje: iz brezlične množice je ustvaril ljudstvo, svoboden narod. Ideja tega ustvarjajočega spočetja se je rodila iz njegove umetniške fantazije. (Dr. Goebbels, Letno zborovanje Državne Kulturne zbornice, 27. 11. 36.) • « .» Poljska mora imeti dostop do morja — Prepričani smo. da bo ta dogovor s Poljsko prinesel trajen mir, Mi razumemo, da morata naša dva naroda živeti drug ob drugem, da eden ne more drugega uničiti. Država 33. milijonov bo vedno potrebovala dostop do morja. (Veliki shod v Športni palači, Berlin 26. 9. 38.) » » » Nihče ni bolj miroljuben — Nobena evropska država ni storila za mir več kakor Nemčija, nobena ni doprinesla večjih žrtev za mir. (Adolf Hitler, Zbor stranke 13. 9. 1938.) BESEDA IZ NARODA Silno smo zaposleni na Hubbard Rd. Vse tako izgleda, kot da smo res v vojni. Kaj takega pa še nisem doživel, kot se dogaja sedaj tukaj na Hubbard Road. Če bi le videli in slišali ta ropot, traktorji skoro noč in dan kar naprej brne sem in tja. Tudi naš Eddie kaj pridno suče traktor, da ga je kar veselje gledati. Sploh pa vsi ljudje pri nas tako pridno delajo, kot bi sami hoteli dobiti to vojno. Podnevi delajo v tovarnah in ob večerih pa še na polju. Tako se mi nerodno zdi biti med njimi, pa tudi nič kaj preveč lepo ne izgleda, ker drugi se na vso moč trudijo za zmago, a jaz pa se lepo sprehajam med rožicami, katere ne prineso in tudi ne pripomorejo prav do nobene zmage. Pa saj bi šel morda tudi jaz kam v žernado,če bi me prišel kdo vprašat, ponujam se pa ne rad, kajti če bi se, potem bi zahtevali od mene preveč dela, kakor pravijo, da zahtevajo od drugih, ki so se sami ponujali za delo. Napravil sem bil že prošnjo če bi mogoče dobil kje službo za kakšnega delovodjo, pa do sedaj nisem dobil še nobenega odgovora. Kar bojim se, da bo morda vojne prej konec, kot bom jaz dobil tisto delo. No, saj bi menda tudi ne imel časa, da bi hodil v žernado, ker imam toliko opravka s sladkorjem, že trikrat sem bil šel, da bi se registriral, pa je bilo vselej nekaj narobe, da ne dobim karte. Oni dan sem bil šel in glejte, tam je stala že cela vrsta slad-kosnednežev pred mano. Vsake vrste kandidatje so bili to, vse od kmeta pa tja do gospoda. Vsi so dobili in ko sem prišel pa jaz na vrsto, so mi pa-povedali, da ker nimam karte od prve registracije ne bo nič in tako sem odšel z dolgim nosom brez sladkorja. Vidite kaj je vse to in lel, da naj sedem. Takoj mi je padlo v glavo, da bo nekaj posebnega in nisem se zmotil. Ko se je Matevž umaknil za malo časa v sosednjo sobo, sem bil pa že kar uverjen in siguren, da bo in res je bilo, ampak povem vam, da ni prinesel take brozge, kot sem jo jaz imel preteklo zimo doma. To je bilo vse nekaj boljšega, še dalnes želim Matevžu in vsej njegovi družini vso srečo na tem in onem svetu in prav tako tudi Strletovim. Priznati moram, da so ti ljudje res od sile prijazni in postrežljivi. Tudi Teličeve sem nameraval obiskati, pa je bila hiša zaprta, zato sem jih obiskal pa pozneje. Tudi tukaj sem bil jako prijazno sprejet in tudi postrežni so ti ljudje. Njih dom je tudi čisto nanovo urejen tam na Dock Rd. nasproti Maukotovih. Ker so jako delavni so si vse uredili kar najlepše je bilo mogoče. To vam je prava mestna rezidenca. Hiša stoji sredi najlepšega vrta obdana z lepimi cveticami. Rečem vam, da je kar veselje živeti v takem kraju. Ampak vsa ta lepota ne pride sama od sebe, treba je veliko muje in trdega dela predno se vse to napravi. Iz tega sem razvidel, da je Mr. Te-lič jako delaven, ko se ne ustraši nobenega dela. Mislim pa da se pravega farmarskega dela ne bo oprijel, to se reče, da bi garal kar naprej. Tudi njegova soproga in hčerka sta jako prijazni, s katerima smo si segli v roke enkrat prej pri Maukotovih, ker takrat, ko sem bil pri njih jo ni bilo doma. želim jim vso srečo pri njihovem novem podjetju. Mrs. Mlakaa* se (me tudi od časa do časa spomni, za kar ji gre naj lepša hvala. Ko sem bil oni dan tam pri Mr. Strojinu, našem slovenskem gostilničarju v našem prelepem parku, mi je razkazal tudi njegovo novo hišo, katero je dogotovil pred kratkim in prav lepo izgleda. V njej je vse kar je potreba za vso udobnost. včasih smo se pa na prsa trkali, kaj smo in kako nam je luštno Ker je pa Mr. Strojin že tako in kako srečni smo med temi, ko postrežljiv, je uredil tudi to hipa v starem kraju ljudje stoje v : šo tako, da bo izletnikom v vseh krušnih vrstah. Zdi se mi, da smo 1 czirih postreženo v vročih poletje pregrešili in kakor vse izgle-' r.ih dnevih. Ker je to prav bli-da tudi pri nas ne bo vse šlo' za jezera, se bodo izletniki lahko hodili kopat ali pa ribe lovit. Precej sem zaposlen s presaja- ako gladko. Mislim, če bi bili bolj tiho o sladkorju, pa bi se zanj nihče ne zmenil, sedaj ko se ga dobi težko, bi ga pa vsak porabil trikrat toliko. Tudi s kavo imamo precej težave. Prej sem jo kupil po tri funte, a sedaj pa ga moram iti iskat trikrat, ker jo dobim samo en funt naenkrat. Kako naj potem hranim z gazolinoiri, ko pa meram delati toliko nepotrebnih potov; samo stroški se mi večajo, a jemati pa nima kje. K sreči imamo že domač nov krompir, ki je kaj okusen s ta novo solateo. To je tako dobro, da se včasih kar po trikrat na dan nalomim solate in krompirja. Sladke češnje so tudi že zrele, le škoda, ko letos najbrže ne bo Strnišetovega Toneta tam iz Coit Road, da bi jih pomagal cbirat, kot jih je lansko leto. Pa če utegneš Tone, pa le pridi, seveda če nisi preveč zaposlen z delom za zmago naše kontre. Ko sem se oni dan peljal malo r,a izprehod krog naših prijaznih ljudi, sem se najprej ustavil pri Strletovih na Bennett njem mojih rožic, zato bom pa sedaj končal, pa se bom še drugič kaj oglasil. Vas pozdravlja, Frank Leskovic. -o- LORAIN RIFLE AND HUNTING CLUB Piše M. K. Vse mobilizacije in 'priprave za napad so navadno vojaške tajnosti.'. In skoro v vse j in z veseljem poučevali v umet-vojne skrivnosti je upeljan si- j nosti streljanja. Zato pa naj stem špijonaže, da je predčas- vsak lovec, ki ima svojo puško, prvo silo na tisoče glinastega materiala na razpolago. Vseeno pa pravi, da se ne more nič preveč sigurnega počutiti, ker se boji morebitne pete kolone s kakšno sabotažo. Pomožni oskrbnik se prav strinja s poročilom svojega predstavnika. Vojni poročevalec doda temu poročilu samo toliko, da on stoji na nevtralnem stališču in poroča samo o zmagah ali izgubah, kakor se resnično za-vrše, kajti njegova poročila gredo skozi strogo vojno cenzuro. Vsa morebitna priporočila ali nasveti raznih kvizlin-gov tukaj ne bodo upoštevana. Nadaljno poročilo iz vojnega stana proti zračnemu napadu govore, da so vse priprave v teku, da ob vse dobro pripravljeno, tako orožje, kakor tudi m uniči j a ter nam je od tova-ren garantirano "not a blank in a carload." Ker pa vsa armada obstoji iz napadalcev, branilcev, voznikov, črnovojnikov in rezervistov obojega spola in ker je potek in izid iste dosti nagla-šan in določen po dobro založenih zalogah prehrane in okrep čil je generalni štab izdal od lok, da se z vsem tem dobro preskrbi ter da bo vse ob času ofenzive na mestu z rezervo v ozadju, da ne bo potreba upe-ljavati sistema določene kvote (Rationing) v slučaju, da bi se potek bitke kaj podaljšal In ne šlo vse po predpisanem načrtu. K temu Se pripominja, da se za enkrat oprosti vse prestop ke v tem ali onem oziru in se iste pripiše delovanju pete kolone in vsem drugim skrivnim potom podzemeljske sabotaže. Ce bi pa vseeno kakšen "Hoarder" omagal pod težo svojega bremena je upati, da se bo udeležilo dovolj prostovoljcev žen skega spola, da bodp s tem po kazale, da "Home Defense Guards" še vedno obstoja in da bodo spravile morebitne žrtve v varno zavetišče domačega krožka. Sicer pa nam bodo pomagale tudi pri drugih de lih, kar spada v žensko področje. Po končanem boju pa bodo razdeljene nagrade in odlikovanja in sicer prvič tistemu, ki bo razbil največ parašutar jev v zraku, bo podeljeno najvišje odlikovanje itd. Seveda, pa je treba pripomniti, da se bo vse to streljanje zaključilo ob poskočnih zvokih godbe domačih fantov. Charles Newcomb iz Phila-delphije, voditelj The American Trapshooting division of the National Sports Board, Division of Physical Fitness, Of fice of Civilian Defense, poroča da se je do Sedaj že priglasilo nad štiri milijone športni kov obojega spola (lovcev in trapshooterjev) za domačo obrambo, katerim je znano delovanje orožja, ki bi 'bilo zelo opasno delovanju napadujoče sile. Ta organizacija priporoča vsem ljubiteljem tega športa, da se pridružijo ali pa vsaj delno sodelujejo v tem pogledu, da se udeležujejo strelskih vaj raznih klubov, kjer jih bodo člani istih z veseljem sprejeli no znano v taboru sovražnika poseča strelske vaje najbližje- in če že ne vse, pa vsaj delno, | ga kluba, kjer bo dobil dovolj vaje in razvedrila v prosti na- ravi. S tem bomo tudi pripomogli do velikanske razmno-žitve domače obrambe, katera bi se v slučaju ofenzive lahko da se pripravlja za napad na Road. Ko pa sem vprašal po oče- j teritoriju Lorain. R. & H. klu-tu Janezu, pa mi je Mrs. Strle- ba na vzhodni strani Clinton tova povedala, da se mudi v Cle-1 Ave. in sicer v nedeljo, 28. ju-velandu po opravkih. Ogledal j nija. Način invazije bo prire- j • em si njih novo hišo, ki so jo jen v obliki parašutarjev glina-' pokazala kot nevaren in neor-vavnokar dogradili. Jako lepa stih skodelic. j ganiziran branilec proti sovraž- je in povsem moderno zgrajena,; Naš klub je bil že vnaprej , niku. ko bo vse enkrat urejeno, bo to dobro podučen in se je dobro. Za vsa nadaljna pojasnila se krasen dom. 1 pripravil za ta zračni napad.! posamezniki ali klubi lahko Nato pa sem se ustavil pri Po svoji lastni ocenitvi je prav obrnejo na: Dr. R. H. Butler, Maukotovem Matevžu na Dock dobro utrjen, kot se posnema State Defense Trapshooting Rd. Tam imajo pa že tako lepo iz zadnjega poročila našega ] Director, Bellefontaine, Ohio, urejeno zunaj hiše, še bolj pa vojnega štaba. Oskrbnik b^- On je direktor za državo Ohio. 1 mi je dopadlo znotraj, ko me tonske utrdbe poroča, da je j Kakšen namen ima ta organise Matevž povabil notri in mi ve- motor namazan in da ima za zacija se jasno vidi iz tega, ko vemo kakšnega pomena je puška v današnjih časih, za tistega, ki jo zna pravilno rabiti in z njo ravnati. Kajti le na ta način je mogoče ameriškim civilistom pomagati redni vojni sili, da se uniči napodujoče nasprotne sile. Vsak moški in vsaka ženska bi morala znati rabiti orožje in če si še fant, nikar ne čakaj, da te pokličejo k vojakom, obišči strelski klub v svoji sosedšči-ni, kjer te bodo z veseljem sprejeli in te poučili, kako je treba ravnati s puško in municijo. Razni klubi prirejajo strelske tekme za Rdeči križ in vojne znamke, kakor tudi vojne obveznice, da s tem bolj poživijo delovanje klubov, da so tako postali bolj aktivni v tem športu kot kdaj prej. Ker sem že ravno omenil vojne obveznice, naj tudi tukaj omenim, da je vzel Lorain H. & R. klub $500.00 dolarjev iz klubove blagajne in kupil za vse to vojnih obveznic in ima namen še nadalje pomagati na ta način našim fantom, ki se bojujejo za nas, da imamo lahko prosto lovske klube in brez skrbi nosimo še puške na rami, kadar gremo na lov ali pa če gremo samo na vežbe. Vse ostale pa opozarjam in prosim, da nam gredo v vsakem slučaju na roke v tem oziru ter da nam vsaj nekoliko pripomorejo s tem, da se udeležijo naše prireditve v kar največjem številu ter nam na ta način z gmotnega stališča v finančnem oziru pripomorejo, da se bo ta šport še nprej obdrže-val in tako nam samim in Stricu Samu pomagajo do gotove-gaga uspeha in zmage. Čas, ko smo streljali samo za zabavo, je minil. Le pridite vsi v nedeljo, 28. junija na prostore Lorain Rifle and Hunting kluba. Na svidenje! ustrešenih sinov njegovega naroda in ti so jo nadaljevali z večjimi in manjšimi presledki celo stoletje, dokler ni bila kronana v času Karadžordže-vega vnuka kralja Petra I. z osvobojenjem in zedinjenjem jugoslovanskih narodov: Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kralj Peter I. Osvoboditelj (1903-1921.) je vsekakor' med največjimi srbskimi vladarji. Dolgo vrsto let je živel s svoj0 rodbino v Švici, kamor je odšel, ker je moral njegov oče Aleksander Karadžordževič (1842-1858.) zaradi dinastij-skih sporov zapustiti prestol in domovino. Bil je prepojen z demokratskimi principi, čvrsto vzidanimi v temelje švicarskega državnega in socialnega življenja in jih sam skušl prene' sti v svojo domovino. Karakteristično zanj je bilo, da je v svoji mladosti prevel znamenito delo Stuart Mill-a "Esej 0 svobodi." Ko je po dinastijsk' spremembi prišel I. 1903. na prestol, se je trudil, da bi svojemu narodu omogočil vse dobrote prave demokratične vlade. Njegova vlada je bila vsekakor zlato razdobje v zgodovini srbskega naroda. Čeprav so v njegovi dobi bile vePe v i 7a vojne, je narod enodušno seib svojimi priljubljenim kralJein in pisal slavne strani svoje zg° dovine. Iz balkanskih v0jB (1912-1913.) je Srbija izšla tno povečana in osvobodil8 Je dragocene predele s čistim 110 cionalnim življem izpod škega jarma. Ko pa je nato 1. 1914. izbruhnila Pf ka- svetovna vojna, je Srbija » kor zid iz granita ustavU Nemcem pot proti BližnJ6"1^ Vzhodu in z izredno hrabrostJ leto dni odbijala silne naPa.e„ avstro-ogrske vojske in 'zV?i 0 vala niz z m a g, ki jih la" ■ M ■ Dinastija Karadžordževič Današnji jugoslovanski vladar kralj Peter II. je član dinastije Karadžordževič, ki je med vsemi dinastijami Balkana edina izšla iz naroda, na katerega čelu se nahaja. Kralj Peter II. se nahaja točasno v Washingtonu. Ustanovitelj dinastije Kara-djordje Petrovič (kar pomeni Črni Jurij Petrovič) spada v vrsto mož, ki so s svojo silno močjo in odločnostjo ustvarjali epohe. Ker ga je bolelo, da je njegovo ljudstvo že štiri stoletja bilo pod turškim jarmom, je spoznal, da je prišel čas, ko je treba temu nasilju v južno-vzhodnem delu Evrope napraviti konec. Mnoge generacije njegovih prednikov se v teku suženjstva niso nikdar pomirile s surovo stvarnostjo in so se vedno borile proti osvojevalcu, s čemer so nedvomno slabili moč in polet turškega prodiranja' in tako reševali Evropo pred daljnjim turškim osvoje-vanjem. Karadžordže, prežet z neustavljivo željo po svobodi je v začetku 19. stol. čutil skupaj s svojimi sodobniki, da je poklican izvojevati svojemu narodu svobodo. Izšel je iz srede srbskega naroda, iz rodbine kmetskega naroda, iz rodbine kmetov in poljedelcev in v njem so bile zbrane odlike čiste srbske rase: izredna hrabrost in energija, bistrost in navdušenje, odločnost in samopožrtvo-vanje, narodni ponos in zavednost, zavest o odgovornosti pred sedanjostjo in bodočnostjo. Obdarjen z osebno privlačno silo in zmožnostjo izražanja tistega, kar hočejo ljudske množice, kar čutijo in žele, je bil med svojimi vrstniki izbran za "Vodža" in je leta 1804 začel boj proti močnemu turškemu cesarstvu—vstajo, ki je bila po dolgem bojevanju v teku ene-; ga desetletja zadušena. Karadžordže je moral 1. 1813 zapustiti rodno grudo in oditi v izgnanstvo, a njegova delavnost je vžgala ogenj v srcih ne- LIBERTY HMEf?l^S A barber named Arch**1«1 Wee,dum Said—"Here, Uncle ^ if you need 'em, Are all of my saving9 From haircuts and s» ings I'm buying Bonds aUfl Stamps for freedom off io: IB že ire: fav 'ait ide] hi iki in be: Hi h n In a r fiče i Ho trel tli. >n£ 'lih je ič ; Wk: br #t< ir< že ;elik »ali a, »ln bo sla ftiec kri; aj g tv ai M tali ®"jav •n o 'esit % 'Pita črr Pi gf 1 v i V: se VSi ^ti, tako fnel Nn Mu fodi irJen flu tra de fiel , 1 ko 'ca f Vi Sodi iti. ■»Ike »Poln in Pet h Dres H% , Trim i few do«1"" crcased earning* "'{"g* 9»f* country. Buy » Ami' inga Bond erery P»» --rnnnTH^' mkl Če If v21 , stS'l 10 b: Človek sam ne ve, kdaj -^ji, kne. Jaz bi jo bil kmalu °^njsi na kravo ; bika- ce farmarju, kaaoc na ^ .^te "Joj, kako lepo K""dajati Pa lccliko mleka mora n «ta Ss-2 mi Ne *vedj ?Hiti m va kc fcev« >'ok >va * tra •tli j tt»iTTTTTiTiiiiiiiTiiiiiiiimxrinriritrTiiiTim MAY: ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU DINASTIJA KARADŽOR-DŽEVlC (Nadaljevanje z 2 strani) taTTTTTT^TTTTTTTTXXEXXXXXTXXIIlXXXXXXXXXXXXlXlXXia že je Mali medved prihi- irez mostič, kazal na reko lavil ves zasopel: famle bežijo —! Cornel je del veliki čoln in beži s mi ljudmi na nasprotni t krovu je gorelo vse polno h' v njihovem svitu so vi-bežeče trampe. Zaničlji-ii tulili in se rogali, srdito odgovarjali z ladje ka-3in njegovi ljudje, i njimi v malem čolnu!" ;iče svetoval eden. nič ne pomagalo!" je pravil Old Firehand. belili bi vas pa vkljub te-'šlu Najbolje je, da počaka dan in zarana poišče-'jihovo sled." je bodo že tistikrat!" ič se ne bojte! Bi ne bi-Wkrat, da —." bregu je odjeknil krik. »j te —!" je prisluhnil firehand. "Veliki medved že je vpil Indijanec črez s'iki medved si je izposo-li čolni Zasledoval bo da se maščuje. Pustil »In drugem bregu, na-'bodete. %wa ne bodeta izgubila " pa izpred ači! Veliki in Medved morata imeti nje-]u kri! Howgh!" ^ aJ se je zgodilo?" je poka.. val^ kapitan. č posebnega. Čisto ala litin itjo ade oje-hk° I f fit« (II i ne j M ■ nJ3.1 smo i na Indijanca v naši avi. Vzela sta si mali 'i odveslala za trampi. •esite se na nju! Stvar je h rokah!" Mtan je zabavljal. Prive-črnca. Firehand ga je zasliše-" ga s svojimi vprašanji v tako zagato, da je vse priznal in povedal, se je pogovarjal s corne-Vsako besedo je moral ^i, ki mu jo je povedal. takoj se je vse pojasnilo, 'lel je poslal črnca na pokanje v jedilnico, črnec f'sluškoval pogovoru Old ,atida s Črnim Tomom, intern in Drollom pa šel poročat. Po njem je krampov zvedel za inžen-' denar, navrtal ladjo in Jel bowieknife pa jo po-ko je parnik pristal. lca so vrgli v ladijsko je-Vi dan bi imel dobiti pa-^odniii ira žal niso mogli iti. 'alke so bile 'vdirajoči volanoma kos, zamašili so "in črez nekaj ur je par-fet odplul. Gostje so se fla krov in se odškodova-Pfestane neprijetnosti na 8(11 obrežju s .čajem in jeni. Zamuda jih prav Vznemirjala, mnogim je odek še v zabavo. Wnj je bil neljubega do-Vesel inženjer. Trampi "Ušli z devet tisoč dolarji, I80 bili njegova last in ki moral nadomestiti iz svo- -til, Rifehand ga je tolažil. a k rn- da dobite denar j® j[j|! Potujte mirno dalje s ju ' fužino! Na farmi vašega se spet vidimo!" !l)jer se je začudil, pustili nas bodete —?" Za cornelom pojdem." Nu?" ,? mu odvzamem rop." 'ste dolarje?" *v'eda! Jih mu mar misli-fetiti?" al »- Ko gun1 j sta' rad« , zi11'1 ko pa da bi radi mene ^varnost!" °marno je zamahnil or-f*oko. ^Varnost —? Pshaw —! I^^ampi —! Že z vse dru-^ ljudmi sem imel posla —! Takih lopovov se ne bojim _t» "Pustite jih in pojdite rajši z menoj! K bratu pojdeva in tam se domenimo radi Srebrnega jezera!" Pa Old Firehand je odkimal. "Naj prvo bomo opravili s trampi, / potem pa pridemo k vam. Ne gre samo za vaše dolarje! Trampi so zvedeli po črncu za ves naš pogovor pa zvedeli tudi, da ima Črni Tom denar in da je namenjen v gozdove ob Black Bear Riverju. Poznam trampe in prav nič se ne motim, če sodim, da se mislijo predvsem polastiti Tomovega denarja. Tom je v nevarnosti in ker imam z njim svoje posebne namene, bom šel z njim. V nevarnosti pa so tudi njegovi rafterji. Trampi jih bodo našli in napadli in ker- so Tomovi ljudje, bom -tudi njim pomagal, utegne biti, da tudi nje še kedaj potrebujem." Inženjer je majal z glavo. "Za trampi poj dete —? Verjel bi, da končno taki ljudje za vas, slavnega westmana, niso nevarni, ampak — jih bodete našli?" Tonkawa sta se jim obesila za pete in jih ne izgubita več! Mojstra sta v zasledovanju! In že zato se bodeta potrudila, ker imata maščevanje do cornels." "Sami pojdete za trampi?" "Mislim, da ne bom sam. Kaj, Tom?" "Razume se samo po sebi, da pojdem z vami!" je dejal Črni Tom preprosto. "In teta Droll in njegov Fred?" "Da!" je pomežiknil Droll. "Tudi midva pojdeva! Cornel mora biti naš! In ne samo radi tega, ker je enemu naših ukradel denar! Tudi radi drugih reči. Mož ima marsikaj na vesti, za kar ga oblast že dolgo išče !j In ko ga primemo, gorje mu, če je treba!" V. V drvarski koči. V pragozdu ob gornjem Black Bear Riverju je bilo. Mesec je oblival z bledo lučjo vrhove dreves, pod njimi pa je bila gosta tema. Le ob drvarski koči je bilo svetlo, ki je stala na visokem bregu reke. Tam je gorel velik ogenj, debela bruna je oblizoval plamen, se dvigal meter visoko in osvetljeval nizke, sirove stene koče. Na prvi pogled se je videlo, da je narejena le za silo. Ni bila sestavljena iz obtesanih brun, kakor navadno naredijo koče pri nas in tudi v Ameriki. Drvarji so si enostavno izbrali na primernem mestu v pragozdu štiri močna drevesa, ki so stala v štirikotu vsaksebi, jim odrezal vrhove, jih oklestili — in štirje ogli hiše so bili gotovi. Na te štiri ogle so nabili počre-zne trame in položili na nje preprosto streho, — ne iz de-sek, kajti žage pragozd tistikrat še ni poznal, ampak iz ce-panic, ki jim pravijo v pragozdu clapboards, iz takih cepa-nic so bile tudi stene. V prednji steni so bile tri odprtine, večja, ki je služila za vrata, in dve manjši, ob desni in ob levi vhoda, ki sta služili za okna. Trdo pred vrati je sedelo okoli ognja dvajset ljudi. Videti jim je bilo, da že nekaj mesecev niso bili deležni dobrot tako zvane "kulture." Njihova obleka, po večini iz debelega platna in iz usnja, je bila obnošena, oguljena in raztrgana, njihove roke in njihovi obrazi niso bili od solnca samo ožgani, že kar rjavo ustrojeni so bili. Nož je tičal vsakemu za pasom, drugega orožja ni bilo videti, najbrž so bile njihove puške v koči. , ... . (Dalje prihodnjič.) --o-- primerjamo z najlepšimi zmagami zaveznikov na zahodnem bojišču. Ko so končno jeseni 1915. združene sile Avstro-Ogr-ske, Nemčije in Bolgarske napadle Srbijo od vseh strani, njena vojska na čelu s starim kraljem Petrom ni hotela kapitulirati pred številčno daleč nadmočnim sovražnikom. Čeprav so tedaj Srbom ponujali povoljen mir, ga je kralj Peter v imenu svojega naroda odbil, v skladu s tradicionalnimi željami naroda, da se ne popusti nasilnikom in sovražnikom domovine, Tedaj je srbska vojska s svojim starim kraljem Petrom in s prestolonaslednikom Aleksandrom odšla , v izgnanstvo, pozimi, čez neprehodne in zasnežene albanske gore, umik, ki je s slavo ovenčal srbski narod. Kmalu potem si je ta vojska, razredčena in utrujena, opomogla na otoku Krfu in od tam je vnovič opremljena in oborožena prešla na solunsko bojišče. Po pro-boj.u solunskega bojišča je leta 1918. zmagovita srbska vojska pognala premaganega sovražnika iz domovine in tedaj so se uresničile sanje, ki so jih stoletja imeli najboljši sinovi jugoslovanskega naroda: da Hrvati in Slovenci, ki so tedaj živeli na svojih narodnih tleh a v državnih mejah \Avstro-Ogrske, po svojih narodnih zastopnikih izrazijo željo po ze-dinjenju s Srbi v skupno državo, kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, poznejšo Jugoslavijo. Sin kralja Petra I., kralj Aleksander I. Zedinitelj (1921-1934) je že v svoji mladosti is-kusil vse neugodnosti vladarskega življenja. Kot vrhovni poveljnik vojske v svetovni vojni in kot regent v zadnjih letih življenja svojega očeta je imel stopivši na prestol novoustvar-jene velike in močne jugoslo- vanske države težko nalogo: zbližati in navaditi skupnega in složnega sožitja dele naroda, ki so v teku zgodovine živeli pod raznimi kulturnimi, političnimi in verskimi vplivi. Pri tem so se pojavljale mnoge težave, zlasti, ker je načrtna akcija nekih inozemskih sil po-iskušala vse mogoče, da bi v državi zanetila nesporazume in nesloge. A kralj Aleksander ni bil človek, ki bi se ustrašil težav. Bil je nezlomljiv in odločen do skrajnosti, velik rodoljub iskreno želeč samo eno: Edinstvo in napredek Jugoslavije. Cesto je z ostro udarnostjo rešil male spore, ki so onemogočali pomirjevali je in urejevanje države. Bil je vdan privrženec Društva Narodov, Male Antante in Balkanskega sporazuma in med najmočnejšimi stebri, na katerih je počival, red Versaillske Evrope. Zato so ga sovražniki tega reda — današnje sile osišča in njeni sateliti obsodili na smrt. Ko je pri obisku prijateljske Francije padel kot žrtev gnusnega atentata, 9. oktobra v Marseille-u, je bilo jasno, da je padel kot najizrazitejši simbol svetovnega reda, ki so ga nekatere sile hotele uničiti. Tako je v spopadu, ki je danes zajel vso zemeljsko oblo prvi udarec zadel Jugoslavijo, njenega kralja. Najstarejši sin kralja Aleksandra in kraljice Marije, kralj Peter II. (roj. 1923), je zaradi prezgodnje smrti svojega očeta že v otroških letih spoznal vso resnost življenja in dolžnosti, ki ga čakajo. Ko je bil jeseni 1934. v šoli v Angliji, jo je moral pustiti in se vrniti v domovino, čeprav je bila uprava zaupana regentstvu, je mladi kralj, resno nadaljujoč svoje študije, začel spoznavati razne probleme življenja jugoslovanskega naroda in se je zlasti zanimal za politična. gospodarska in socijalna marca 1941. po svoji lastni volji postavil na prestol še nepolnolet-1 nega kralja, je mladi Peter II. ponosno in odločno, kot vreden sin svojih viteških in junaških prednikov, sprejel to oblast, ki jo je bilo v teh časih lahko primerjati s sprejemom težkega križa na ramo. Tako se je njegovo vladanje začelo s težko Golgoto, ki po svojem trpljenju prekaša vsa druga mučna razdobja v zgodovini jugoslovanskega naroda, v kateri je več trpljenja in nesreče, kot kadarkoli poprej. Po zahrbtnem napadu osišča na Jugoslavijo na Cvetno nedeljo, 6. aprila 1941., je kralj Peter II. skupaj s člani jugoslovanske vlade kot zakonitimi predstavniki jugoslovanskega naroda, odšel prostovoljno v pregnanstvo, kajti vojaški odpor proti nadmočnemu sovražniku je bil zlomljen. Ko je prispel po nevarnem potovanju v Anglijo je šelel nadaljevati in poglobiti svoje študije v Kambridge-u. Istočasno pa pazno spremlja vse dogodke v svoji zasužnjeni in razdeljeni državi, in potek vojnih dogodkov v svetu, želeč čim boljše služiti svojemu narodu je tako uredil svoje življenje v izgnanstvu. želeč čim boljše služiti svojemu narodu, je krenil na ;o potovanje v Združene Države, v to veliko in napredno državno telo, 3 katerim je bila njegova domovina v usodnih zgodovinskih trenotkih vedno na isti črti. Naj bi to potovanje pomenilo utrditev prijateljskih odnošajev med močno in svobodno demokracijo Združenih ameriških držav in viteško in nezlomljivo Jugoslavijo. --o- Pokojni angleški lord Lloyd je bil zelo uspešen svetovni potnik, ki je prepotoval Indijo, Tibet, Egipt, Maroko in Malo Azijo. Zavezinška vojna razstava v Pittsburgh!! Tudi v Turčiji je v veljavi zakon, da mora vsak, ki se hoče poročiti, predložiti pristojnemu vprašanja. Ko je jugoslovanski j oblastvu spričevalo o ugodnem narod z državnim udarom 27. zdravstvenem-stanju. Avstralski vojaki, ki so v skupnih četah z ameriškimi vojaki, pokušajo v ameriški vojaški kantini kakšni so naši dobri, ameriški "Hmburgerji," ki jim jih servirajo ame-rišlr vojaški lcuhi. Avs+alci, v širokih klobrkih, si naročajo "burgers" s čebulo. Mesarji v Milanu morajo prodane količine mesa vpisavati v posebne sezname odjemalcev. Govor ministra Kosanovica V Pittsburghu je bila odprta zavezniška; vojna izložba. Na proslavi grško-jugoslovanskega dneva je v prisotnosti velikega števila Slovanov, Grkov in predstavnikov Združenih držav govoril v imenu Jugoslavije minister Sava Kosanovič, ki je dejal: "Hitler, največji sovražnik človeštva, ideolog sovraštva in uničevanja, je človeštvu vendarle proti svoji volji napravil neko uslugo. S svojim sovraštvom in uničevanjem je na drugi strani izzval slogo in harmonijo. Nikdar ni bilo v človeštvu tisto kar je moralno, dobro in pošteno, složnejše kakor danes. Na eni strani surova sila brezumnega sovraštva, rasnega in narodnega uničevanja, poniževanja človeškega in narodnega dostojanstva, na drugi načelo narodne sloge in spoštovanja človeka. Kar je dobro v človeštvu se enako razvname, ko sliši ime MacArthura, čan-kajšeka, Timošenka ali Draža Mihajloviča. Ta čustva kažejo skupnost velike človeške rodbine. česar ni moglo izzvati razdobje miru je izzvala sedanja surova vojna. Ko se je postavilo temeljno vprašanje človeštva, se je pokazalo, da je med človekom in človekom, med narodom in narodom mnogo več vezi nad plemenskimi razlikami, nad številno močjo in nad političnim prepričanjem, vezi, ki vodijo prej do harmonije kot pa do sovraštva. V tej vojni, ko teko reke krvi najboljših Kitajcev, Slovanov in Anglosak-sonov, se mora roditi skupnost, v kateri bodo narodi složnejši v svobodi zaradi strahu in potrebe. Tam na Balkanu se je narod Jugoslavije, Srbi, Hrvati in Slovenci, spustil v borbo s tehnično neprimerno močnejšim sovražnikom. Življenje Jugoslo vana je danes manj vredno kot vžigalica. In vendar ta narod z razdrto državno konstrukcijo, strašno razmesarjen in izčrpan, z najbolj omejenimi sredstvi, s pomočjo, ki jo je komaj imenovati pomoč, že leto dni predstavlja moralno najbolj občutljivo točko Hitlerjevega "novega reda." Ko se je lansko leto v marcu zdelo, da gre Jugoslavija po poti kapitulacije, je človeštvo to sprejelo z razočaranjem, vendar kot nekaj logičnega. Vse države pred Jugoslavijo so poiskušala skleniti s sovražnikom človeštva kompromis. Zaradi odgoditve roka smrti so sprejele ponižanja. Ko pa so 127. marca Srbi, Hrvati in Slo-| venci z edinstveno eksplozijo 1 upora poštenega človeka odloč-jno in junaško odgovorili Hitlerju "ne(55 je človeštvo občutilo, da se dogaja nekaj velikega, nekaj kar pomeni preokret, dogodek, ki napravlja zgodovino. Ni bilo tu vprašanje razmerja, ali vprašanje, če Jugoslavija, kmečka država s 15,000,000 prebivalstvom more vzdržati udarce sovražnika s 150,000,-000, ki jo je obkolil. Ne pred narodom, ne pred vlado, se ni (postavljalo vprašanje, kako dolgo bo mogoče vzdržati. V temveč se golorok že nad 10 mesecev po planinah in gorah Balkana, od Jadrana do Egeja, bori pod vodstvom človeka, v katerem so vtelešene težnje vseh narodov, ki ljubijo svobodo in ki se upirajo suženjstvu — pod vodstvom Draža Mihajloviča— ta narod je napravil iz Jugoslavije krvavo bojišče, kjer okupator ne more mirno zaspati, ker mu izza vsake stene grozi smrt od roke človeka, ki pri izbiri med suženjstvom in ponižanjem ter smrtjo rajši izbere zadnjo in čim bolj drago proda svoje življenje. To razpoloženje je razpoloženje vsega naroda, zato bo vzdržalo, zato ne more biti uničeno, zato se bo razširilo čez državne in narodne meje. Iz jugoslovanske borbe pod Dražom Mihajlovičem se poraja velika skupnost, ne samo Južnih Slovanov, temveč vseh balkanskih narodov, vse Vzhodne Evrope. Tu nehajo narodnostne razlike, tu nehajo politične razlike in nastaja veliko bojišče tistih, ki čutijo enako, pa naj jih vodi MacArthur, Čankajšek, Timošenko ali Mi-hajlovič. V zmagi ideje te skupnosti bo smisel te vojne. Nisem neskromen, če porečem, da je moj narod — Srbi, Hrvati in Slovenci — tu izvršil svojo dolžnost. VICTORY BUY UNITED STATES BONDS AND STAMPS MALI OGLASI REGISTRACIJA HIŠNIH POSESTNIKOV! Odvetnik Wm. J. Ken-nick vam po zmernih cenah izpolni vaše listine za stanovanje. Uradne ure so: vsak dan od 9. zjutraj do 8 zvečer na uradu 982 E. 63. St. Telef onHEnderson 2383. 'I Trgovina naprodaj Proda se ali pa se zamenja za hišo dobro vpeljana modna trgovina z vso zalogo in opremo. Proda se radi odhoda lastnika k vojakom. To je zelo dober trgovski prostor ter je- zelo lepa prilika za podjetnega človeka. Vprašajte v trgovini sami na 406 E. 156. St. (149) Ford naprodaj Proda se 1938 Ford, 2 vrata, 5 dobro ohranjenih koles, je kot nov, lastnik gre iz mesta. Telefonirajte Mr. Brazis, EN- jtem dogodku je bilo nekaj več,jdicott 8614 od 3:30 P°P°ldne nekaj nadčloveškega. Bilo ie do desetih zvečer. (148) 'načelo, da imajo tudi mali in j i slabi pravico do oDstanka in do j j človeškega dostojanstva in dol- Voznik išče delo Spreten voznik za truk išče jžnost, da to branijo, če hočejo j del°- Kdor potrebuje dobrega ; biti spoštovani, da to pravico | voznika, izve nasldv v uradu | zaslužijo, pa čeprav zato v boju tega lista. (148) Kdor se bori za pra padejo. vično stran ne more zgrešiti, pa čeprav pri tem pade. S 27. marcem, tem prvim moralnim udarcem Hitlerju je Ju- Angleški letalci, ki so se udeležili zračnega napada na nemško mesto Essen, so se srečno vrnili. Na sliki jih vidimo stoječe pod krilom velikanskega Stirling bombnika. Slika je poslana iz Londonu. , . ■ > , . • Delo dobi Išče se pomočnico za lepotil-ni salon, Slovenko ali Hrvatico. Za stalno delo ali samo delno. goslavija dobila čisto zavest, da! Dobra Plača- Naslov izveste v je napravila svojo dolžnost in1 uradu teEa ]ista-_(148) človeštvo bi ne moglo zameriti narodu, če bi se strt pod surovo okupacijo pomiril z usodo. To- da narod se ni pomiril z usodo, j more 7398 Za del« ob sobotah Izučen mesar želi dobiti delo ob sobotah. Pokličite KEn-(Jun. 20, 24, 25) AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 24, 1942 —fffBIII ft ni V. J. KRIŽANOVSKA: PAJ6EVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Prvi dogodek je bila nezgoda, ki je zadela hišno Anisjo. Ko je šla zvečer v klet po mleko, je v temi padla v podtličje, katerega vrata so bila v tisti uri proti navadi odprta. Nekdo jih je moral odpreti. Le po srečnem naključju se starka ni ubila, toda odrgnila si je roke in noge in se ranila na glavi. Anisja ni še vstala s postelje, ko bi se bil vrtnar Pivo-varov skoraj zastrupil s kar-bolno kislino, ki jo je posrebal namesto vodke. Na nerazumljiv način je prišla strupena tekočina v steklenico, iz katere je navadno pil "življenjsko vodo." . . Dasi niso mogli priti na sled storilcem, sta vrtnar in hišna glasno dolžila Nemce, ki so jima želeli smrt, da bi sami zasedli njih službe. Nista hotela več ostati v tem razbojniškem brlogu, kjer niso Rusi varni življenja. Na Jurijevo priporočilo sta oba dobila službo v Turovu; Matilda Ferdi-nandovna pa j^ vkljub splošnemu neodobravanju in pastorko-vi jezi takoj zamenjala Anisjo z Malvino, a Pivovarova z Osvaldom. Po mnogih težkih prizorih, katerih vzrok so bili zadnji dogodki, se je Jurij skoraj stalno preselil k Valerijanu Petroviču in le redkoma je obiskal očeta. Bivanje v Vsesvjatskem mu je postalo tako neznosno, da je sklenil oditi in pustiti do jeseni Milico s pestunjo v stričevi oskrbi. Nekega večera, malo dni pred. svojim nameravanim odhodom, se je Jurij vrnil z lova tako razdražen, da ga je stric nemirno vprašal, kaj se je zgodilo. — Nič posebnega. Dogodek, ki me je tako razburil, je tukaj docela na mestu, — je odgovoril Jurij ter odložil puško v kot, čepico in lovsko torbo pa na divan. — Jeza in razburjenje pa sta mi tako pretresli živce, da moram najprej izpiti ko-zace vina, predno ti začnem pripovedovati, kaj sem doživel. Vzel je iz omare steklenico z vinom, si natočil kozarec in ga v dušku izpraznil; nato si je osvežil glavo s hladno vodo, šel s stricem na balkon in si zapa-lil smotko. — No, dragi prijatelj, nestrpno pričakujem tvojo povest, — je rekel Valerijan Petrovič, ko je videl, kako ntčak molče kadi in buli v praznino. — Morda me boš grajal, toda moram ti reči, da 3e n>3em imel v oblasti, — je začel Jurij ter šel z roko preko čela. — Nič za to. Zgodilo pa se je tole. Sipočetka sem lovil, toda nisem imel sreče: divjačine je bilo malo; okrog enajste sem bil pošteno truden. Ker sem bil v bližini Okulovke, sem sklenil stopiti k starešini, da se od- OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. počijem. Vas je bila skoraj prazna, ljudstvo je delalo na polju, starešino pa sem srečal nedaleč od njegove hiše. Takoj sem zapazil na njem izpre-membo: zelo se je postaral in shujšal. Rekel sem mu, da se bom pri njem nekoliko odpočil in izpil kozarec gostega mleka. Odgovoril mi je z ubitim glasom : — Izvoli v vrt, gospod. Tja ti vse prinesem, v kočo te ne vabim; tam je malo vesolji zdaj. Njegov glas me je še bolj presenetil, zato sem ga vprašal, kaj se mu je pripetilo. Žalosten mi je začel pripovedovati, da se je pred kakima dvema letoma naselil v vasi nov kovač — zagrizen štundist, ki je vse ljudi nadlegoval s svojimi spletkami, z izpreobrnjeva-njem h krivoverstvu in bogo-skrunskimi govori. Zaradi tega so občinarji sklenili, da ga odstranijo in so celo na zborovanju napravili tozadevni sklep, toda niso mogli udejstvi-ti sklepa, ker so se oblastni je, in zdi se, da celo sam guberna-tor, upirali temu, češ, da imajo kmetska zborovanja pravico izgnati samo svoje sovaščane, nikakor pa ne tujcev, ki so se priselili k njim. — Kakšen nezmisel' To je ravno tako, kakor če dovoliš rodbini, da sme odstraniti svoje člane, istočasno pa ji prepo-veš, da ne sme izgnati pocestnega tatu, ki se je vkradel v hišo, — je rekel Valerijan Petrovič. — Glupo ali pametno, tako je. Posledica tega je bila, da je tisti kovač, Strus, okužil s svojimi nauki nemajhno število prebivalcev, a med njimi sta-rešinovo ženo, sestro, h£er in zeta. Ravno v tistem hipu je bila vsa družba zbrana pri verskih vajah, katerim je predsedoval kovač. Jaz sem se zavzel in izrazil ^voje začudenje Terentiju, da dovoljuje kaj takega v svoji hiši, največ pa me je presenetilo to, da je kovač imel čas ob delavniku. Na to | mi je starec ogorčeno odgovoril: — V moji koči se ne smejo zbirati, to sem jim strogo za-branil. Zbirajo se v prizidku, ki sem ga prepustil hčeri in njenemu možu. Sicer pa dela kovač samo za prevaro; denarja ima vedno dovolj, odkod, ne ve se. Zdaj ne spoštujejo niti nedelje več, ampak praznujejo soboto kakor Judje; za svoje zlo delo izbira tak čas, ko je malo ljudstva doma, zakaj utegnila bi mu slaba presti. Dva ali trikrat je dobil kamen v glavo; silno ga sovražijo za vse gorje, ki ga je zase-jal v družinah. Strašno je, če i kdo odstopi od Kristove vere; | v tisti hiši je potem pravcati' pekel. Prišlo mi je na misel, d*, bi si ogledal tako zborovanje, zato sem vprašal Terentija, če bi bilo mogoče na skrivaj prisostvovati. Odgovoril mi je, da je mogoče in me privedel preko vrta k oknu, ki je bilo napol | skrito za grmovjem. Tam sem se pritajil in sem vse videl in slišal. Sektanti so bili očitno! uverjeni, da jih ne bo nihče motil. Molili so molitev posebne vrste, nato je imel kovač propoved, v kateri je obsojal naše svečeništvo. Njegov govor je bil prepleten s stavki iz svetega pisma in s takimi podlimi psovkami proti križu, Materi Božji in svetnikom, da so me roke zasrbele in sem se hotel vreči na tega podleža in mu razbiti glavo> Nisem pa maral začeti tepeža z mužiki, zato sem se zatajil in tiho odšel, £ ne da bi se dotaknil mleka, ki mi ga je prinesel Terentij. Do skrajnosti jezen sem se napotil po cesti proti Turovu. Moral sem črez vsesvjatsko zemljo od miha j lovske strani; komaj pa sem prišel iz leskovega grmovja, se mi je nudil takšen prizor, da sem obstal kakor pribit. Na cesti je stal Li-berman, obrnjen s hrbtom proti meni; držal je roke v boku in zaničljiva| zmerjal nekega mužika, ki je klečal pred njim in ga nekaj prosil, kaj, nisem mogel razumeti zaradi Nem-čevega vpitja. Pomisli, stric, ko mu je oni revež hotel poljubiti noge, ga je ta garjevi pes brcnil nekolikokrat, da se je revežu pocedila kri iz nosa in ust. — Tu imaš, ruska svinja, lenuh, pijanec! Nadaljnih psovk nisem hotel več poslušati. Zgrabila me je taka jeza, da sem bil v skoku poleg podleža, mu prisolil nekaj krepkih zaušnic in ga z nogo brcnil v stran. Mužika sem dvignil in ga pokaral: —Tepec! Ali te ni sram klečati pred nemškim sleparjem. Samo pred Bogom in carjem moraš upogniti kolena. Medtem se je Liberman dvignil na noge. Nepričakovane zaušnice so ga spočetka ogluši-le. Njegova nesramnost je bila tako velika, da se je že pripravljal na tepež z menoj, ker mi pa ni bilo do šale, sem od-skočil in pomeril nanj s puško. — Še korak, pa te na mestu ustrelim, potepuh, ki si prišel semkaj gol in si se preobjedel meni ukradenega kruha! Kako si drzneš ravnati z ljudstvom kakor z živino in ga brcati črevlji, katere si si kupil z ruskim denarjem. Liberman je sicer podel, toda tudi strahopeten. Od strahu se je odmaknil. Tresoč se od jeze mi je zaklical od daleč, da me bo tožil. — Je že zmožen kaj takega, — je pripomnil Valerijan Petrovič. — Naj le toži, če ga je volja! Videli bomo, če je postavno to, da si pušča poljubljati noge in bije po licu Ruse; razen tega imam po zaslugi očeta Nikan-dra mnogo dokazov o njegovem tatinstvu. M[ene ne bo prisilil k molku kakor uboge kmete, ki jih tlači in odira. Ah, stric, ne nlorem ti povedati, kako me je bolelo v srce in kako me je bilo sram zaradi nesrečnega mužika, ki se je ponižal pred to nemško spako in pokorno pre- našal žalitve in udarce. Ne vem, kaj bi mu dal, kako bi ga prosil odpuščanja za nezaslišano sramoten je, katero je moral prenesti po zaslugi naše družabne in vladne nemarnosti in neodpustljive ravnoduš- Grof Carlos S f or za, ki nam ga predstavlja gornja slika, je poznan v Ameriki, kot voditelj protifašistične stranke v Italiji, ki sedaj pripoveduje po Ameriki o "velikanski borbi" italijanskega ljudstva proti fašizmu. Poljedelski tajnik Claude R. Wickard je bil imenovan za predsednika odbora za prehrano. KAVE YOU BOUGHT YOURS? HERft A STARTER, MR PRESIDENT) IF WE MAKE EVERY P«W A BOND DAY WE CAN DO IT. J —Courtesy Washington, D. C., Star V kampanji vojnih obveznic so se gasilci iz Seattle, Wash., po služili gasilske lestve in se je izkazalo, da je bil ■ta način zelo uspešen, kajti po lestvi so dosegli prebivalce v višjih nadstropjih in so tekom enega dneva prodali za $20,192.00 vojnih obveznic. ~ f MNK < ^ iffi&P t i : ' \ * < « * 4 . • - '" \ * , V ' V avstralskem pristanišču Sydney so dvignili eno izmed štirih japonskih malih podmornic, ki so se bile vtihotapile v pristanišče in so bile po topovskem ognju potopljene. Podmornica je nosila posadko šest mož in meri v dolžino 60 čevljev. nosti, ki dopušča, da inozemski pritepenci preplavljajo deželo, jo izsesavajo in bogate na škodo ljudstva, ki je vsak dan ubožnejše in brez kruha. — Kako pa je končal prizor z Libermanom? Ali si zvedel, kaj ga je prosil oni revež — je vprašal po kratkem molku Valerijan Petrovič. — Liberman? Mislim, da je razumel, da me njegova grožnja ni ustrašila, ker sem zavpil za njim, naj gre k vragu, sicer dobi strel v hrbet, v ostalem pa naj napravi, kar hoče. Kar sem o mužiku zvedel, je tudi žalostno. Imenuje se Ivan Petrov in je po poklicu sodar. Do lanskega leta je živel še prej cej dobro, ker je imel dela; preteklega poletja je na njegovo nesrečo izbruhnil v Šarlo-tentalu požar in bogatemu kolonistu Merderfeldu je pogorel kozolec žita. Po pričanju mnogih očividcev je požar P^ vzročil naselnikov nečak, k' 1 hud pijanec in katerega so v| deli spati na senu pod ko zo j cem; vkljub temu so obdolži^ Ivana Petrova, ki dela v tvornici milo. S pomočjopaj nika, nadpaznika in policij8ik{ ...... ga nadzornika, ki so vsi slug llllll Nemcev, so Petrova najpre__ pretepli in celo mučili, da ■==■ mu izvabili priznanje, nato sft ga vrgli v ječo, kjer je odsete^. šest mesecev v preiskovalne! zaporu. Toda revežu se je P J srečilo dokazati svojo _msoolll nost in morali so ga izpUS J zaradi pomanjkanja dokaz (Dalje prihodnjič) MAKE EVERY pay day X* BOND DAY w i osi meh "mer gen k Vu v Ptov« iovr; «1 V Hdel Hloj igle mil *vne ski ebšc Kiji Uz Igle • do* Ameriški tank na Irskem. — Vt Severno Irsko )c ^ spel največji konvoj z vojnim materialom iz Amerike. jih je bilo še kedaj poslanih preko Atlantika tekom te Gornja slika nam kaže tank, katerega so z mogočnim s cem prenesli z ladje na suho. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLO VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE KCADEB" iiieg gil lrael tati toi-Po kc kateremu je znižana gena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, 0» h v tia S S8pf v i "Pot u ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnder«®" s P 'on % Mi ar, * i^iMirn 11 i n 1111 i i k 111 i H i M i k k11 tf ti 020001010101000201000000010202010002010101010000000000010001 01000201010201000048010102000201010202020201010202000000000000