Kdaj ratifikacija evropske listine? V Šempetru še eno »čezmejno« rojstvo Dobrodošlica za prvošolčke na Opčinah
Primorski
□ Available on the
App Store
Šotorišče migrantov sredi Gorice
Dušan Udovič
Na goriških straneh našega dnevnika že od avgusta pišemo o stotniji afganistanskih migrantov, ki so v nemogočih razmerah najprej dalj časa preživeli v zasilno postavljenem barakarskem naselju na bregu Soče. Borne razmere, v katerih so preživljali svoje dneve, niso ostale neopažene, naproti so jim prišli mnogi solidarni Goričani. Nazadnje je deželna Civilna zaščita na pobudo pokrajinske uprave z dokaj smelo, če že ne tvegano potezo, zanje postavila šotorišče v mestnem parku na Ulici Brass. In tu je začela napetost v mestu naraščati.
Na eni strani številni Goriča-ni in človekoljubne ustanove še vedno izkazujejo pozornost nesrečnim Afganistancem, obenem pa naraščata tudi napetost in zaskrbljenost za nastali položaj. Naj povem, da mimo tistih, ki kot običajno izkoriščajo človeško bedo mi-grantov za ščuvanje proti njim in brezvestno pridobivanje političnih točk, razumem jezo in zaskrbljenost župana, ki si je nenadoma sredi mesta znašel šotorišče, ne da bi bil o tem prej obveščen oziroma vprašan za mnenje. To bi narekovalo osnovno pravilo korektnega komuniciranja, saj župan prvi odgovarja za to, kar se dogaja na ozemlju občine.
Vsekakor je na dlani, da je šo-torišče na Ulici Brass lahko le kratkoročna in začasna rešitev za priseljence, kajti njihov položaj brez ustrezne infrastrukture lahko v kratkem postane kočljiv. Prav tako je jasno, da je do takšnega položaja prišlo zaradi nedorečenosti državne politike do migrantov. Če so jih prej na podlagi zakona Bossi-Fini bolj ali manj kot kriminalce zapirali v centre, kakršen je CIE v Gradišču, vlada po ukinitvi navedenega zakona kaos, v katerem lahko nastanejo situacije, kot je sedanja v Gorici. Brez ustreznih pravil namreč krajevne uprave lahko le improvizirajo in mašijo luknje, z vsemi tveganji, ki jih lahko s seboj prinaša tako početje.
Gorica je nekako na dobrem glasu, češ, da znajo tam poskrbeti za migrante, toda t» pomeni, da jih lahko pride iz dneva v dan več in jasno je, da problema ni mogoče reševati tako, da se utaborijo na bregovih Soče ali v zasilno opremljenem šoto-rišču Civilne zaščite sredi mesta. Na take okoliščine je treba biti pripravljeni in za to je država dolžna poskrbeti. Čemu pa naj služi, denimo, cela vrsta opuščenih vojašnic od Gorice do Krmina. Vsaj ena izmed njih bi lahko postala zbirni center za sprejem in pomoč migrantom. Seveda pod pogojem, da to ne postane zloglasen lager kot oni v Gradišču, ki je dolgo delal sramoto Goriški in vsej naši deželi.
dnevnik
št. 217 (21.150) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
ČETRTEK, 18. SEPTEMBRA 2014 1,20 €
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
9 II	OOUUU«
RIM - Donato Bruno in Luciano Violante že spet nista dobila zadostnega števila glasov
Volitve ustavnih sodnikov ponovno brez uspeha
Napolitano jezno očital strankam sektaško obnašanje
PORDENONELEGGE
Knjiga o dialogu Borisa Pahorja z mlado generacijo
PORDENON - Med protagonisti včerajšnjega otvoritvenega dne praznika piscev in bralcev Pordenonelegge je bil tudi tržaški pisatelj Boris Pahor. Na festivalu se je javno srečal s skupino dijakov iz Gumina, s katerimi že dalj časa goji dialog. Ob tej priložnosti so razodeli, da iz te »čudovite avanture«, kot jo je nekdo označil, nastaja knjiga.
Na 11. strani
GORICA
Z bombo
grozili
beguncem
GORICA - Trije moški so v torek zahtevali takojšnjo odstranitev šotorišča iz Ulice Brass v Gorici, eden izmed njih pa je grozil celo z bombo. Z dogodkom sta pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in direktor nadškofijske Karitas Paolo Zuttion seznanila policiste oddelka Digos. Grožnjo naj bi izrekel sam obiskovalec središča Karitas, ki je po Zuttionovem mnenju nasedel strumentalizaciji celotne zadeve. Medtem se še naprej vrstijo odzivi na postavitev šotorišča tako iz vrst desne kot leve sredine.
Na 12. strani
RIM - Včerajšnje glasovanje v parlamentu, ki bi moral izglasovati dva ustavna sodnika in dva laična predstavnika v Višji sodni svet, je bilo po več zaporednih poskusih ponovno jalovo. Kandidat Demokratske stranke Luciano Violante je dobil 518 glasov, kandidat stranke Forza Italia Donato Bruno pa jih je dobil 511. Ne eden ne drugi pa nista dosegla potrebnega kvoruma 570 glasov, kar znaša tri petine skupnih glasov Poslanske zbornice in Senata.
Potek glasovanja, ki se brez rezultata ponavlja že nekaj dni, je ostro komentiral predsednik republike Giorgio Napolitano, rekoč, da neizvolitev postavlja huda vprašanja. Ob tem je predsednik strankam očital sektaško obnašanje, ko niso sposobne zagotoviti izvolitve članov Ustavnega sodišča s potrebnim spoštovanjem pluralizma.
Na 9. strani
EDINBURGH - Glasovi neodločenih bistveni
Danes referendum o škotski samostojnosti
9
RICMANJE - Letošnje in vsakoletne težave
Trgatev v znamenju vlažnega poletja in divjadi
Danes v Sloveniji nova vlada
Na 2. strani
Trst: šolnik žrtev prometne nesreče
Na 5. strani
Zaprisega pred šefom italijanske policije
Na 5. strani
Rak ni več smrtna obsodba
Na 13. strani
Klopi treh štandreških parkov samevajo
Na 13. strani
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
mm pm
vww,obalnimaraton.si
Matija Praprotnife Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171
NAJVEČJI KOLESARSKI DOGODEK V SLOVENSKI ISTRI!
9771124666007
2
Četrtek, 18. septembra 2014
ALPE-JADRAN
/
CERJE - Slavnostni govornik bo v soboto slovenski predsednik Borut Pahor
Prireditev za mir bo letos potekala dva dni
Pred dvema letoma se je ob spomeniku braniteljem slovenske zemlje zbralo precej ljudi
arhiv
MIREN - Slovesnost ob spomeniku braniteljem slovenske zemlje na Cerju nad Mirnom bo v soboto najverjetneje privabila številne obiskovalce. Slavnostni govornik bo predsednik države Borut Pahor. Že dan prej organizatorji pripravljajo Dan mladih za mir.
Na dnevu mladih bodo sodelovale Unesco šole s Severne Primorske ter iz Škofje Loke, Ptuja in Ljubljane. Mladi bodo na likovni, literarni in gledališki delavnici ustvarjali na temo miru. »To je prvi poskus takega druženja mladih, ki naj bi postal tradicionalen dan pred osrednjo slovesnostjo,« je na novinarski konferenci povedal predsednik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Marjan Bevk. Slednji pričakuje, da se bo petkove prireditve udeležilo več kot 70 mladih iz vse Slovenije.
Tradicionalno bo sobotna prireditev, ki se bo ob 12. uri pričela pred pomnikom braniteljem slovenske zemlje na Cerju, namenjena spominom na različna obdobja slovenske zgodovine. Letos bodo nekoliko več poudarka v programu namenili prvi svetovni vojni, katere 100-letnico začetka smo obeležili letošnje poletje. Scenarij prireditve je pripravil Rok Andres, za režijo pa je poskrbel Marjan Bevk.
Po besedah Mihe Pogačnika iz Društva TIGR je slovesnost velikega pomena za vse veteranske in domoljubne organizacije, na kateri se lahko poklonijo vsem sodelujočim in umrlim v številnih vojnah na slovenskem ozemlju: »Ta sporočilna vrednost tega objekta poudarja pomen boja slovenskega naroda za obstoj in tega, da imamo danes svobodno, lastno državo.«
V zadnjem letu dni je Občina Mi-ren-Kostanjevica v okviru dveh čez-mejnih projektov ponovno pripravila nekaj novosti v samem pomniku in njegovi okolici. Tako so s protiprašno prevleko dokončno uredili cesto do spomenika, saj so asfaltirali še zadnjih 2,6 kilometra ceste, ter opremili konferenčno sobo in v stavbo postavili dvigalo. Po besedah župana Občine Miren-Kostanjevica Zlatka Martina Marušiča so nekoliko dopolnili tudi muzejsko zbirko o prvi svetovni vojni v prvem nadstropju pomnika, in sicer z multi-medijsko opremo.
LJUBLJANA - Seja Odbora EU
Cerar: Komisarske kandidature Bratuškove vlada za zdaj ne bo odpirala
LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora za zadeve Evropske unije (OEU) je včeraj na nujni seji razpravljal o sporni kandidaturi odhajajoče premierke Alenke Bratušek za evropsko komisarko iz Slovenije. Odbor je ob koncu soglasno sprejel sklep, v katerem poziva k spremembi zakonodaje na način, da bo v postopek imenovanja komi-sarskega kandidata iz Slovenije vključen tudi DZ. Sklic nujne seje OEU na omenjeno temo so zahtevali poslanci SDS. Ti so odboru v sprejem predlagali več sklepov, a so člani odbora vse njihove predloge zavrnili.
Vprašanje člana Evropske komisije iz Slovenije je zdaj v rokah evropskih institucij in nova vlada tega vprašanja zaenkrat ne namerava znova odpirati, pa je na včerajšnji seji dejal mandatar Miro Cerar. Je pa zatrdil, da bo njegova vlada, če se bodo pojavile kakšne nove okoliščine ali se bo zgodilo kaj spornega to nemudoma obravnavala. Kot je poudaril, je Juncker Bratuškovi namenil izjemno visok in pomemben položaj v komisiji in v interesu Slovenije je, da ima komisarja s čim večjimi pooblastili in močnim re-sorjem. Zato je treba sedaj zanemariti osebne ocene in interese ter ravnati državotvorno, je še dejal Cerar, ki je takoj po svojem nastopu sejo odbora zapustil.
Moča v kmetijstvu povzročila za več let škode
LJUBLJANA - Letošnja moča bo pustila posledice ne samo na letošnji letini, temveč se bodo poznale posledice tudi prihodnje leto, opozarja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. Zadnje poplave so skupaj z močo prizadele več kot 25.000 hektarjev kmetijskih površin, pri tem pa so najbolj prizadeta območja Pomurja, Podravja in Dolenjske.Na območju Pomurja je prizadetih 12.100 hektarjev kmetijskih površin, v Podravju 10.400 hektarjev in na območju Dolenjske 1300 hektarjev. Ob izdatnih padavinah v septembru se je namreč pretekli teden položaj na kmetijskih površinah še dodatno zaostril, saj je prišlo do novega razlitja rek in potokov po že tako razmočenih površinah. Tako je v prvih devetih mesecih tega leta padlo že več padavin, kot je dolgoletno povprečje za celo leto. Po prvih ocenah so ponekod dokaj uničeni travniki, buče, koruza in oljna ogrščica. Na nekaterih območjih ni mogoče opraviti siliranja, prav tako ni možna setev dosevkov za ozelenitev njivskih površin. Plazovi so ponekod odnesli cele vinograde, sadje in grozdje pa gnijeta.
Posledice poplav in moče bi se bistveno omilile, če bi se v prihodnje nadaljevalo suho vreme. Kmetje si predvsem želijo suhega vetra, ki bi osušil rastline in tla.
SLOVENIJA - Državni zbor bo danes potrdil novo ministrsko ekipo Mira Cerarja
Po štirih mesecih nova vlada
Miro Cerar bo imel kot ministrski predsednik pod seboj 16 ministrov, med katerimi bo sedem žensk, kar je največ doslej
arhiv
LJUBLJANA - Slovenija bo danes po več kot štirih mesecih predvidoma dobila vlado s polnimi pooblastili, ki bo 12. v samostojni državi. Zmagovalka julijskih predčasnih parlamentarnih volitev SMC je koalicijo sestavila še z DeSUS in SD, skupaj imajo 52 glasov v 90-članskem DZ. Glavna naloga nove vlade pod vodstvom Mira Cerarja bo poiskati pot iz krize.
Ministrski kandidati so v minulih dneh uspešno prestali zaslišanja pred matičnimi državnozborskimi odbori, zato presenečenj na seji, kjer bodo poslanci glasovali javno, za sprejem odločitve pa je potrebna navadna večina, ni pričakovati. Nova vladna ekipa se bo na ustanovni seji sestala v najkrajšem času, morda že danes zvečer ali pa jutri, ko jo bo po napovedih sprejel tudi predsednik republike Borut Pahor.
DZ je Cerarja, ki je na predčasnih volitvah 13. julija prepričljivo zmagal s 34,5-odstotno podporo, 25. avgusta potrdil za novega mandatarja. Cerarjeva vlada je nasta-
SLOVENIJA - Odziv na izjave ministrskega kandidata
Mes: Železnicam brez drugega tira Koper - Divača grozi stagnacija
LJUBLJANA - Torkova predstavitev kandidata za ministra za infrastrukturo Petra Gašper-šiča na seji matičnega odbora v DZ je sprožila kar nekaj odzivov. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes opozarja, da železnicam brez drugega tira Divača-Koper grozi stagnacija, zaradi Gašperšičevih stališč pa so kritični tudi v zavezništvu področnih sindikatov.
Gašperšič je člane odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor na torkovem zaslišanju presenetil z nekaterimi stališči, med drugim s tem, da drugega tira železniške proge Di-vača-Koper, kot je zamišljen, glede na potrebe Luke Koper ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let.
Mes je z Gašperšičevimi idejami zaenkrat seznanjen le iz medijev, zato bo počakal, da zasede položaj, nato pa ga bodo seznanili z vsemi dejstvi. »Dejstva so po mojem mnenju nekoliko drugačna, kot je bil on seznanjen,« je včeraj dejal za STA in izrazil upanje, da bo Ga-šperšič glede na posredovane argumente spremenil svoje mnenje. Ob tem je poudaril, da bo
morala Slovenija hočeš nočeš vlagati v železniško infrastrukturo, če želi razvijati logistiko in če želi biti država, ki jo bodo prečkali železniški koridorji.
Do Gašperšičevega nastopa se je včeraj kritično opredelilo tudi Zavezništvo sindikatov energetske, železniške, pristaniške in cestne dejavnosti Slovenije. Navedbe, da drugega tira Di-vača-Koper ne potrebujemo še 30 let, so po njihovem mnenju škodljive in nesprejemljive. »Da ne doživimo prometnega infarkta na slovenskih avtocestah, bi bilo treba o drugem tiru razmišljati danes in še izkoristiti enkratno priložnost, da ta projekt na primeren način umestimo znotraj finančnega okvirja EU za 2014-2020. Glede na pasivnost izjav kandidata za infrastrukturnega ministra bo ta evropski denar, ki bi ga bilo treba načrtovati še letos, izgubljen,« so napovedali. V zavezništvu, kjer nasprotujejo tudi nekaterim drugim Gašperšičevim izjavam, pričakujejo, da se bo ministrski kandidat ogradil od »spornih in škodljivih razmišljanj« in da se bo do teh stališč opredelil tudi predsednik vlade oz. koalicija.
jala dobra dva meseca. Želel si je mavrične koalicije, zato je v pogajanja povabil vse stranke, ki so bile izvoljene v DZ, z izjemo SDS; njen predsednik Janez Janša je namreč navedel, da »SDS ne bo šla v koalicijo s strankami brez programa in brez časti«.
Kmalu so preveč različna stališča za morebitno sodelovanje s SMC v vladi priznali v ZL, zato so pogajanja končali prvi. Bolj vztrajno se je Cerar pogajal s pomladno NSi, vendar je ta zaradi zavrnitve svojih ključnih programskih točk pogajanja prekinila. S tem je v vodo padla ideja o mavrični koaliciji. V opoziciji je pristala tudi najmanjša parlamentarna stranka odhajajoče premierke Alenke Bratušek ZaAB, saj je SMC kljub programskim sorodnostim zavrnil sodelovanje z njo v vladi.
Nov ministrski zbor bo imel 16 članov, tri več kot doslej. Največja vladna stranka bo vodila devet resorjev, DeSUS štiri, SD pa tri. Ministrska mesta prevzema sedem žensk, kar je največ doslej. V novi vladi je kar nekaj novincev, predvsem iz kvote SMC, v njej pa so tudi štirje dosedanji ministri: prvak DeSUS Karl Erjavec bo še naprej vodil zunanje ministrstvo, predsedujoči SD Dejan Židan kmetijski resor, Anja Kopač Mrak (SD) ostaja ministrica za delo, družino in enake možnosti, Gorazd Žmavc (DeSUS) pa minister brez listnice na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Iz kvote SMC bo gospodarski minister Jožef Petrovič, finančni Dušan Mramor, pravosodni Goran Klemenčič, za javno upravo Boris Koprivnikar, za infrastrukturo Peter Gašperšič, za zdravje Milojka Ko-lar Celarc,notranja ministrica bo Vesna Gyorkos Žnidar, za izobraževanje, znanost in šport Stanka Setnikar Cankar, vodenje novoustanoveljenega urada za razvoj, strateške projekte in kohezijo pa bo kot ministrica brez listnice prevzela Violeta Bulc. DeSUS za kulturno ministrico predlaga Julija-no Bizjak Mlakar, Ireno Majcen pa za ministrico za okolje in prostor. Iz kvote SD bo med ministri še Janko Veber, ki bo prevzel vodenje obrambnega resorja.
Cerar je po podpisu koalicijskega sporazuma s SD in DeSUS izpostavil, da želijo koalicijske partnerice predvsem pripeljati državo iz krize, stabilizirati politični prostor in spodbuditi gospodarske tokove. Prizadevale si bodo za konsolidacijo javnih financ, poskrbeti si želijo tudi za normalno socialno okolje. (STA)
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Četrtek, 18. septembra 2014
3
RIM - Delegacija FJK v senatu spet opozorila na zamude
Parlament še ni ratificiral listine o manjšinskih jezikih
Na srečanju s senatorjem Francescom Palermom tudi Rezijanka Luigia Negro
RIM - Predsednica Dežele Furla-nije-Julijske krajine Debora Serracc-hiani se je zavzela, naj italijanska država končno le ratificira Evropsko listino o varstvu regionalnih in manjšinskih jezikov, ki jo je Svet Evrope sprejel leta 1992 in je stopila v veljavo leta 1998. O tej veliki zamudi Italije je tekla beseda na srečanju v senatu, na katerem se je Serracchianijeva skupaj z nekaterimi predstavniki furlanske in slovenske manjšine iz Furlanije Julijske krajine sestala z bocenskim senatorjem Fran-cescom Palermom. Južnotirolski senator je že aprila lani vložil zakonski osnutek za ratifikacijo te za narodne in jezikovne skupnosti pomembne evropske listine.
Na delovnem sestanku je bilo izpostavljeno, da listina izrecno spodbuja čezmejno izmenjavo med državami, v katerih se govori isti ali podoben jezik, s ciljem sodelovanja sorojakov (ali govorcev istega jezika) na kulturnem, gospodarskem, izobraževalnem, vzgojnem in informativnem področju. Pozvali so italijansko vlado, naj pospeši priznanje omenjene listine. Na srečanju so obravnavali tudi vprašanja, ki se tičejo šolskega pouka v manjšinskih jezikih.
Če bomo imeli na razpolago dovolj finančnih sredstev - je opozorila Serracchianijeva - nameravajo v šolah FJK okrepiti eksperimentalno poučevanje jezikov (italijanščine, slovenščine, nemščine, furlanščine). Hkrati bodo spodbujali izvedbo projektov, ki zadevajo tako učenje manjšinskih jezikov, kot tudi soočenje s sosednimi območji, kar velja za nemščino in slovenščino. Udeleženci srečanja so obenem poudarili, da je treba nujno »najti rešitve, ki naj omogočajo udejanjenje statuta Furlanije Julijske krajine in državnih ter
deželnih manjšinskih zaščitnih norm, tudi v okviru napovedane skorajšnje šolske reforme.«
Sestanka so se med drugim udeležili Ivano Strizzolo (paritetna komisija med državno in deželno vlado), Silvana Schiavi Facchin (Odbor 482), zastopniki furlanske skupnosti, Domenico Morelli (zveza Confemili), Roberto Pensa (tednik Vita Cattolica iz Vidma), Alessandra Burelli (videmska Univerza) ter Luigia Negro in Velia Plozner v zastopstvu slovenske ter nemške manjšine. Navzoč je bil tudi poslanec Gibanja 5 zvezd Alessandro Di Battista.
Predsednik paritetne komisije Strizzolo je povedal, da bi se lahko ta organ po novem ukvarjal tudi z manjšinskimi jeziki. Bivši poslanec se je v ta namen zavzel za sklicanje delovnega omizja med šolskim ministrstvom in deželno upravo.
Debora Serracchiani
ARHIV
Luigia Negro
ARHIV
PALMANOVA - Srenje, jusi in združenja lastnikov zemljišč
Ustanovili koordinacijski odbor Natura 2000 za FJK
PALAMNOVA - Nedavno so se v Palmanovi srečali na ustanovni seji člani Koordinacijskega odbora »Natura 2000« Furlanije - Julijske krajine, ki ga sestavljajo Kmetijsko združenje Srednjega Tilmenta, združenje »Človek, narava in energija« iz Pordenona, Odbor za zaščito kmetijstva in njegovega okolja zaščitenega področja izvirov reke Stella, Združenje zasebnih kraških lastnikov, Združenje srenj iz Kanalske doline ter Agrarna skupnost jusov in srenj
v tržaški pokrajini ter še drugi predstavniki lastnikov oziroma njihovih pooblaščenih upraviteljev ter uporabnikov zemljišč, na katerih velja zaščita »Natu-ra 2000«. Novoustanovljeni odbor namerava preveriti, kako je dejansko poskrbljeno za upravo zaščitenih področij in če slednja poteka v skladu z evropskimi smernicami. Prisotni so ugotavljali, da niso bili primerno vključeni v postopke priprave upravnih načrtov in predhodno v postopke kartiranja in določanja površin Natura 2000. Vse to je po njihovem prepričanju v nasprotju z veljavnimi smernicami Evropskega gospodarskega in socialnega odbora in Odbora evropskih regij ter z resolucijo evropskega parlamenta.
Evropske smernice jasno opredeljujejo potrebo po aktivnem vključevanju prizadetih lastnikov oziroma po-
oblaščenih upraviteljev in uporabnikov bodisi na začetku postopkov kot pri oblikovanju dokončnih osnutkov upravnih načrtov področij »Natura 2000« in torej tudi o nadomestnih odškodninah za zaščitena zemljišča, pa o plačilu za negovanje zaščitene krajine do nadomestil za zmanjšano vrednost zemljišč, vključenih v področja »Natura 2000«. Dežela doslej tega ni upoštevala, češ da ni denarja, kot tudi ni vzela v poštev možnosti, da bi prizadetim lastnikom oz. pooblaščenim upraviteljem in uporabnikom poverila upravljanje zaščitenih področij.
Novoustanovljeni odbor namerava vzpostaviti neposredno zvezo z Brusljem in spodbujati politike k celovitemu in ne samo delnemu uresničevanju evropskih smernic na področjih »Natura 2000«, piše v tiskovnem sporočilu novoustanovljenega odbora.
Uspešna akcija karabinjerjev iz Čedada
ČEDAD - Karabinjerji iz Čedada pod vodstvom kapetana Pasqau-leja Staraceja so odkrili kriminalno združbo, ki je imela zelo razvejano kriminalno dejavnost. Ukvarjala se je s prodajo mamil, plačevala s ponarejenim denarjem, poleg tega pa je s prijavami lažnih prometnih nesreč ogoljufala več zavarovalnic. V okviru akcije so opravili 34 hišnih preiskav v vi-demski in pordenonski pokrajini, včeraj pa so tudi aretirali pet ljudi. Trije od teh so bile že v zaporu, dva pa v hišnem priporu. Poleg tega so v preiskavo vpleteni še trije drugi. Tolpo so sestavljali mladi kriminalci v starosti od 23 do 26 let, ki so po rodu iz Scampie (Nea-pelj), stalno pa živijo v Vidmu in 24-letni Romun.
Preiskava, ki so jo po znanem To-tojevem filmu imenovali »Banda poštenih«, se je začela oktobra lani, v hišnih preiskavah pa so zaplenili mamila, 1500 ponarejenih evrov, sumijo pa, da so doslej v obtok spravili od 20 do 30 tisoč ponarejenih evrov. S pomočjo slamnatih mož, ki so bili vpisani kot lastniki luksuznih avtomobilov, pa so ogoljufali nekaj zavarovalnic, od katerih so dobili odškodnine za lažne prometne nesreče. Pri tem so jim pomagali tudi mehaniki nekaterih avtomehaničnih delavnic v Vidmu. Za zdaj je preiskovanih 14 ljudi, preiskava pa se nadaljuje še na nekaterih področjih.
Prometna policija FJK pomagala pri odkritju ukradenega aluminija
TRST - Sodni oddelke prometne policije iz Furlanije-Julijske krajine je imel pomembno vlogo pri odkritju ukradenega tovora aluminijastih profilov v okolici Neaplja. Ukradeni tovor so odkrili pred dnevi, ko so iskali izginuli tovor mesa, ki naj bi ga iz Španije odpeljali na Hrvaško, vendar so ga kriminalci »preusmerili« proti Neaplju. Pri tem pa so policisti iz enega od neapeljskih komisariatov po obvestilu prometne policije iz FJK odkrili tovor aluminija, ki so ga ukradli v bližini Pesara in je bil namenjen v Rusijo.
oglasno sporočilo
ABONMAJSKA PONUDBA Kosovelovega doma Sežana v sezoni 2014-15
Kosovelov dom Sežana razpisuje naslednje abonmaje in programe:
•	GLEDALIŠKI ABONMA
■	GLASBENO-PLESNI ABONMA
•	BRILJANTNI ABONMA
•	PETKI V SREDNJI
•	SREČKIN ABONMA
•	FILMI S ŠKRATKO SREČKO (novost!)
•	FILMŠULA
•	ŠOLA ZA ŠALO (novost!)
■	KINO KINO SEZONSKA KARTICA (novost!)
Do konca septembra bo naša blagajna odprta od ponedeljka do petka od lOh do 12h in od 15h do 17h (informacije tudi na tel. št. 05 731 20 12 ali preko e-naslova info@kosovelovdom.si) Več informacij in podroben opis abonmajev: www.kosovelovdom.si
GLEDALIŠKI ABONMA
PREVARE (Mestno gledališče ljubljansko), KRAJA (SNG Nova Gorica), NAJSTAREJŠA OBRT (Mestno gledališče Ptuj), MRTVEC PRIDE PO LJUBICO (Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj), MISTERIJ BUFFO (SNG Drama Ljubljana) in NOČ BOGOV (Gledališče Koper).
GLASBENO-PLESNI ABONMA
ANSAMBEL MANDOLINA LJUBLJANA, Carmina Sloveni-ca: BALKANIKA, RADE ŠERBEDŽIJA, KATALENA, SNG Opera in balet Ljubljana: Peter lljič Čajkovski - LABODJE JEZERO, balet (ogled v Ljubljani), Gledališče Koper: Aldo Nikolaj - PAROLE PAROLE in Koncert nagrajencev Svirel 2013: BRIN BERNATOVIČ, harfa; LUCIJA STIVCEVIČ, kitara; ZALA VIDIC, violončelo
BRILJANTNI ABONMA
Briljantni abonma obsega osem (8) predstav, kijih lahko kombinirate po želji in sicer iz gledališkega in glasbeno-plesnega abonmaja.
ABONMA PETKI V SREDNJI
NECA FALK, LUPINCTRIO IN ANDREJKA MOŽINA, BRINA VOGELNIK IN JANEZ DOVČ, URŠULA RAMOVEŠ IN FANTJE Z JAZBECOVE GRAPE, ISTRANBUL, TAMARA OBROVAC IN TRANSHISTRIA ENSEMBLE. Pozor! Vpis v abonma Petki v Srednji velja do vključno 19.9.2014 (koncert Nece Falk).
/	TRST	Četrtek, 18. septembra 2014	4
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
DEVIN-NABREŽINA - Srenje in jusi o vplivu uplinjevalnika na okolje skupnih lastnin
Smart Gas: potencialna škoda znaša 481.702,59 evra letno
Srenje in jusi devinsko-nabrežin-ske občine so »izstavile račun« o potencialni škodi, ki jo lahko prizadene uplinjevalnik družbe Smart Gas skupni lastnini. Na torkovem sestanku v Ce-rovljah so njihovi predstavniki odobrili dokument s celo vrsto pripomb, med katerimi je tudi ocena škode na okolje.
V dokumentaciji, ki jo je predložila družba Smart Gas, ni analize o morebitni škodi, ki bi jo lahko struktura prizadela okolju (zaradi tehnične okvare, nesreče, človeške napake). Potrebo po podobni analizi so uvedli po katastrofi v Sevesu in jo predvidevajo tudi evropska zakonska določila. Predstavniki srenj in jusov so v dokumentu nakazali, koliko naj bi znašala potencialna škoda. Na podlagi določil o kršitvi evropskih direktiv je predvidena »cena« 812,17 evra na hektar. Skupna lastnina srenj in jusov devinsko-nabrežinske občine obsega 589,48 hektarja, potencialna škoda naj bi torej znašala skoraj pol milijona evrov, točneje 481.702,59 evra letno. K čemur bi bilo treba dodati še stroške za poškodovane ali uničene »okoljske komponente«.
Srečanja v Cerovljah so se udeležili predstavniki Agrarne skupnosti in enajstih srenj in jusov iz devinsko-nabrežinske občine (Medje vasi, Devina, Vižovelj, Cerovelj, Mavhinj, Na-brežine, Slivnega, Prečnika, Šempo-laja, Praprota in Trnovce ter Križa). V dokumentu s pripombami so uvodoma omenili pomen skupne lastnine za ohranitev in upravljanje domačega ozemlja. Prav to ozemlje je bilo podvrženo številnim posegom za gradnjo infrastrukture, nazadnje pa tudi omejitvam evropskih zaščitnih območij (ki še čakajo na upravljalske načrte!). Zato je za podpisnike trdi-
Računalniški prikaz uplinjevalnika Smart Gas
tev predlagateljev načrta o uplinje-valniku, češ da odgovarja vsem omejitvam, »tvegana in bizarna«.
Omenjen je tudi dogodek izpred desetletij, ko je tržišča občina prodala konzorciju za industrijski razvoj ob-
čine zemljišče iz katastrske občine Medja vas, ki pa ni bilo last občine (Comune di Monfalcone), temveč tamkajšnje srenje (Monfalcone Co-mune). Tistega zemljišča ne bi bili smeli prodati, ker skupne lastnine (brez privoljenja takratne upravne oblasti) ni mogoče odtujiti.
Nadalje so predstavniki srenj in jusov ocenili, da je bilo informiranje javnosti o tako pomembnem načrtu neprimerno in da ni prišlo do sodelovanja s krajevnim prebivalstvom in njihovimi predstavniki, s čemer so bili kršeni zakon o prozornosti in določila zakonsko predvidene Agende 2000.
Skratka: ocena domačih srenj in jusov o uplinjevalniku Smart Gas je nadvse negativna.
M.K.
RASIZEM
Obletnica
fašističnih
zakonov
Na današnji dan pred 76 leti (1938) je Benito Mussolini na Velikem trgu napovedal rasne zakone, ki jih je razglasil nekaj tednov kasneje. Tega žalostnega dogodka se bodo danes ob 18.uri na osrednjem mestnem trgu spomnili pristaši Odbora za sožitje in solidarnost Danilo Dolci.
Ob tej priložnosti bo omenjeni odbor javno izrazil nestri-njanje z besedilom spominske table, ki jo je lani ob 75-letnici Mussolinijevega govora postavila občinska uprava. Odbor, ki mu predseduje Luciano Ferluga, je namreč mnenja, da fašistični rasni zakoni niso prizadeli le judovske skupnosti, temveč tudi druge skupnosti, ki jih fašistični režim ni maral in jih je zato preganjal. Ob tej priložnosti bodo predstavili nekatera dopolnila k spominski tabli.
UPLINJEVALNIK - Razprava na zadnji seji deželnega tajništva stranke
Deželna SSk zaskrbljena
»Potrebno je, da je prebivalstvo podrobno informirano ter soudeleženo v vseh postopkih sprejemanja odločitev«
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je zadnjo sejo posvetilo obravnavanju vprašanja načrtovanega plinskega terminala pri Moščenicah. Stranka razume in deli zaskrbljenost, ki so jo izrazili zlasti neposredno soudeleženi domačini iz vasi devinsko-nabrežinske občine, saj naj bi terminal Smart Gas zrasel le lučaj od Štivana, pa čeprav administrativno na območju tržiške občine.
»Načrt za plinski terminal je še v povojih, vendar je prav sedaj bistvenega pomena, da so izpostavljene vse kritičnosti in torej zahteve po dopolnitvi načrtov, spremnih študij in ostale predvidene dokumentacije. Potrebno je, da je prebivalstvo podrobno informirano ter soudeleženo v vseh postopkih sprejemanja odločitev, ta-
ko kot predvideva državna zakonodaja. Ker gre za prostor, ki ga naseljuje priznana in zaščitena slovenska narodna skupnost, utemeljeno pričakujemo, da bo gradivo dostopno tudi v slovenskem jeziku. Nadalje je pomembno podrobno preučiti gospodarsko trdnost načrta, da ne bodo potem le zevale ruševine in neplačani dolgovi,« je zapisano v tiskovnem sporočilu SSk.
»Že dokument Pokrajine Trst je jasno izpostavil pomanjkljivosti študij glede možnih negativnih vplivov, ki bi jih imela uresničitev objekta na že obstoječe gospodarske dejavnosti, od ladjarske industrije pa vse do pristanišča, plovbe, ribištva in ribogojništva, turizma, obrtništva in kmetijskih ali kmečko-turističnih razvoj-
nih ambicij tega prostora. Posebej skrbijo tudi nezadostni podatki in projekcije o varnostnih ukrepih, pa tudi o možnih posledicah v primeru hude okvare, nesreče ali atentata. V bližini so pomembne prometnice, letališče, vodna črpališča, naselja. Ob tem je treba tudi poudariti, da načrt mora biti usklajen s pristaniškim prostorskim načrtom in načrtom za razvoj pristanišča.«
»Zadnjo besedo bo imelo ministrstvo za okolje. Sedaj pa so na potezi krajevne uprave; sama Dežela mora pozorno proučiti ugovore. Pri tem naj bo čim prej soudeležena tudi Slovenija, saj plinski terminal nastaja v zalivu, ki je skupen obema državama, kopna mejna črta pa je le nekaj kilometrov stran,« je zapisano v sporočilu SSk.
VZHODNI KRAS - Nov režim zbiranja odpadkov ni vsem po godu
Kje so tisti zabojniki
Po vaseh se hudujejo, ker so manjši zabojniki izginili - Poseg rajonskega predsednika Milkoviča
V vaseh Vzhodnega Krasa ljudje, predvsem starejši, že nekaj časa nergajo na račun novega režima zbiranja odpadkov. »Kje so tisti zabojniki, ki so nekdaj bili?«, ponavljajo pesem v spomin na kante, v katere so dolga leta odlagali odpadke, a so čez noč izginile, potem ko se je tržaška občinska uprava odločila za uvedbo novega režima zbiranja odpadkov.
Prizadeti so predvsem občani, ki živijo v zgodovinskih jedrih vasi. Podjetje Acegas je odstranilo manjše zabojnike iz ozkih ulic, ker tovornjaki za odvoz odpadkov le težko privozijo v tiste ulice, je bilo pojasnilo tehnikov podjetja predsedniku vzhodnokraškega rajonskega sveta Marku Milkoviču. Nanj so se v prejšnjih tednih obrnili številni prebivalci vzhod-nokraških vasi in potožili, da jim nov režim zbiranja odpadkov ne ustreza.
Milkovič si je podrobno ogledal, kaj se je v vaseh Vzhodnega Krasa zgodilo z zabojniki. Občina je uvedla ločeno zbiranje organskih odpadkov. V ta namen je namestila po vaseh majhne kante z rjavimi pokrovi (na sliki). Obenem pa je dala s številnih krajev odstraniti srednje velike zabojnike. Tako je na primer openska Brdina ostala brez teh zabojnikov, podobno še
številne druge ulice v sedišču vasi.
Najbolj hudo je v Trebčah. Vsi manjši zabojniki po vasi so bili odstranjeni, z izjemo dveh na obeh koncih vasi (da bi zadostili normi o oddaljenosti zabojnikov največ 300 metrov od stanovanj, ker sicer bi bili prizadeti upravičeni do znižanja davka na odvoz odpadkov). Tako je ostal v vasi edinole tako imenovani ekološki otok na glavnem vaškem trgu pri spomeniku, za katerega pa si vaščani že leta zaman prizadevajo, da bi ga premestili drugam, ker kvari videz osrednjega trga,
in to predvsem takrat, ko odpadki - zaradi zamud z odvozom - prekipevajo iz zabojnikov. Trebenci so predlagali nekaj lokacij za nove zabojnike: na Rouni pri Pi-lju proti Padričam in na Fantaričah, na začetku kolesarske steze. Tam so dve desetletji tovornjaki prevažali odpadke na zloglasni trebenski »škovacon«; pomeni, da bi do tja lahko privozili tudi tovornjaki podjetja AcegasAps.
Tudi na Padričah je bilo podobno. V vasi vztrajata dva ekološka otoka, eden pri cerkvi, drugi na glavnem trgu. Pri Kalu je bil zabojnik odstranjen, podobno je bilo z zabojnikom ob cesti za Gropado. Tega bi morali vrniti, čeprav na drugo mesto, so zagotovili tehniki podjetja Acegas Aps predsedniku Milkoviču med srečanjem pretekli teden (» ... a do včeraj se ni nič spremenilo,« je ugotavljal rajonski predsednik).
V Gropadi je »obstal« le ekološki otok na trgu pri cerkvi. Vse ostale so odstranili. Tako morajo stanovalci s konca vasi prinašati odpadke vse do osrednjega trga. Nekateri domovi so več kot 300 metrov oddaljeni od zabojnikov, zato bi morali plačevati davek na odpadke po znižani ceni, je ocenil Milkovič.
M.K.
SPOMIN NA GIORGIA CAMOLESEJA
Gasilci so se spomnili pokojnega sodelavca
Sorodnici pokojnega gasilca Giorgia Camoleseja ob spominski tabli
Gasilci so se spomnili pokojnega kolege Giorgia Camoleseja, ki je umrl pred enim letom. Camolese, ki je v sklopu pokrajinskega poveljstva vodil oddelek za reševanje v jamah, gorah in morju (kratica SAF) ter njegovo skladišče, je bil doma iz Zagraja ob Soči. Nenadoma je preminil prav na dan odhoda na reševalno vajo Vajont 2013 v sosednjem Venetu.
Po Camoleseju so poimenovali pokrajinski oddelek SAF in pokojnemu kolegu postavili tudi spominsko ploščo. Tablo, ki jo je blagoslovil gasilski kaplan don Fabio, so odkrili ob prisotnosti Camoleseje-vih sorodnikov, zastopnikov krajevnih uprav ter prefektke Frances-ce Adelaide Garufi, saj gasilci delujejo pod okriljem notranjega ministrstva in za njihovo dejavnost je na lokalni ravni pristojna Prefektura.
/
TRST
Četrtek, 18. septembra 2014
5
VINOGRADNIKI - Pričetek trgatve po zelo deževnem poletju, obisk pri Igorju Grgiču
Dež jim povzroča težave, hujši problem pa je divjad
V Bregu se je trgatev začela, na hladnejšem Krasu pa dober del vinogradnikov še čaka na pravi trenutek, ko bosta grozdje zrelo in vreme sončno. Vsem po vrsti je vsekakor prekrižal račune dež. »Zaradi deževnega poletja imamo opravka z zelo čudno letino, kakršne ne pomnijo niti starejši vinogradniki,« pravi Igor Grgič. Padričar, ki goji vinske trte na 3,5 hektarja obsežnih vinogradih na območju Ricmanj, Loga, Domja in Doline, je ta teden začel s trgatvijo. Včeraj smo njega, njegovo družino in sodelavce zmotili med trganjem grozdov vitovske in malva-zije v ricmanjskem vinogradu, medtem ko bo treba za refošk še počakati. »Kljub vsemu nam je uspelo ohraniti zadovoljivo količino grozdja, mislim da več ne bi mogli narediti. To je vsekakor zadoščenje,« je povedal Grgič ter pojasnil, da je ne glede na letošnje padavine precej hujši drug problem, ki ga nihče ne zna ali pa noče rešiti. To je divjad.
Grgič je začel uporabljati biološka sredstva proti oidiju in peronospori, po njegovih besedah se je poskus dobro obnesel in rezultat je dejansko boljši: »Zaradi obilnega dežja pa sem moral škropiti dvanajstkrat. Običajno to počnem šestkrat.« Avgusta je grozdje začelo gniti, tudi to pa se lahko rešuje z biološkimi preparati. Boj proti posledicam dežja je bil v glavnem uspešen, vino pa bo po vsej verjetnosti vsebovalo manj sladkorja in več kisline. Grgič napolni s svojim vinom po 6000 steklenic na leto, »kar ni veliko, ker večji del vina prodamo na turistični kmetiji na Padričah«.
Če mu je uspelo kolikor toliko ublažiti posledice prepogostega dežja, pa mora Grgič nemočno opazovati škodo, ki jo v vseh njegovih vinogradih povzroča divjad. »Srne in divji prašiči se kamorkoli splazijo. Nekateri vinogradi so zagrajeni, a tudi tam vča-
sih najdejo kako luknjo. V ta vinograd redno prihaja srnjak,« je povedal padriški vinogradnik in pokazal vrsto pozobanih grozdov refoška. Srne in srnjaki si »postrežejo« in odidejo, divji prašiči pa so povsem brezobzirni. Z ritjem, energičnim trganjem in lomljenjem vej povzročajo hudo škodo na trtah. »Letos so mi divje živali uničile polovico pridelka, obupno je,« je še opozoril Grgič. Deželna uprava namenja vinogradnikom prispevek, javne uprave pa bi morale po njegovem mnenju odločneje ukrepati proti temu pojavu.
Boletu požrli tono grozdja
Na tržaškem mestnem obrobju je divjih prašičev še največ. Pri Piščancih se hranijo z grozdjem krajevnih vinogradnikov, ki so prav tako že obupali. »Letos so mi pojedli tono grozdja,« pravi Andrej Bole. Rešitev
Levo Walter Corbatti in Igor Grgič, desno trgatev v ricmanjskem vinogradu, spodaj pa od oljčne muhe prevrtan plod oljke
fotodamj@n
je po njegovih besedah samo ena: večji odstrel. »Iz političnih razlogov pa se to ne izvaja. Pokrajinskih lovskih čuvajev letos nisem videl v bližini. Na Južnem Tirolskem nimajo pomislekov in brez sramu streljajo na neav-tohtone živali,« je dejal ter opozoril, da vinogradniki zaradi divjadi pridelajo manj vina in izgubljajo stranke.
Bole bo trgal ta ali prihodnji teden, zaradi dežja ni zelo hudih posledic: »Prejšnja leta so bila krasna, letos je pač tako, a nič hudega.« Rastline so opravile svojo nalogo, sonce bi moralo pomagati pri prenosu sladkorja iz korenin in debla v grozdje. »Do prenosa hranil bi moralo priti s sončnim vremenom. Zadnji dnevi so bili odlični, napovedi niso kdove kako dobre ... Vino bo letos zmernejše, stopnja alkohola bo nižja. Za točnejše napovedi pa je prezgodaj,« je še povedal Bole. (af)
Olja ne bo prav veliko
Mila zima, vlažno poletje in razmnoževanje oljčnih muh: vsi ti dejavniki, ki so med seboj povezani, negativno vplivajo na oljkarsko dejavnost. Ricmanjski oljkarji vedo povedati, da so bile letos zaradi tople zime štiri generacije oljčnih muh namesto dveh. »Več oljk gnije, letos jih bo za 50% manj. Proti škodljivcem se trudimo z biološkimi sredstvi,« pravi domačin Walter Corbatti. Samica oljčne muhe odloži po eno jajčece v plod oljke, skupno pa več sto jajčec, iz katerih se izležejo ličinke, ki se hranijo z mesnatimi deli plodov. Po številnih metamorfozah iz ploda odleti muha, v napadenih oljkah se pričnejo oksi-dacijski procesi in kakovost se močno poslabša (informacije na spletni strani čezmejne mreže Sigma2 www.sigma2.upr.si). (af)
SV. IVAN - Priseglo 243 policistk in policistov
Prvi policist nastopil na tržaški slovesnosti
Generalni direktor za javno varnost oziroma šef italijanske policije Alessandro Pansa je bil včeraj v Trstu (fotoDamj@n). »Preživljamo zapleteno obdobje, ki ga zaznamujejo gospodarske težave, notranji impulzi ter kompleksna mednarodna stvarnost. Potreben je nek okvir, potrebno je zagotoviti varnost. Vi morate doživljati ta trenutek s čutom odgovornosti, ker morate biti v oporo državljanom. Vi predstavljate novo življenje za našo državo.« Tako je med slovesnostjo na dvorišču policijske šole pri Sv. Ivanu nagovoril 243 no-vopečenih policistov, ki so zaprisegli ob koncu 189. tečaja za policijske agente.
Šefa policije je pozdravil ravnatelj šole Giorgio D'Andrea, ki je tudi prebral
slovesno zaprisego. Med mladimi v uniformi, ki so z glasnim »lo giuro!« obljubili zvestobo republiki, je bilo veliko žensk, med občinstvom pa so bili poleg predstavnikov oblasti in krajevnih uprav številni sorodniki z raznih koncev Italije. Tečaj za policiste se bo v resnici zaključil 29. decembra, v teh mesecih pa bodo policijski pripravniki že začeli delati na uradih raznih kvestur po vsej Italiji.
Po slovesnosti je Pansa skupaj s kve-storjem Giuseppejem Padulanom obiskal tržaško kvesturo, kjer je bilo na sporedu srečanje s sindikati policistov. Sindikata SAP in COISP sta vabilo odklonila, ker se ne strinjata z varčevalno politiko notranjega ministrstva. (af)
PROMETNA NESREČA - Silovit trk v betonsko ogrodje hitre ceste
51 -letni šolnik ponoči z avtom v smrt pred trgovskim centrom Torri d'Europa
Pred trgovskim centrom Le Torri d'Europa v Ul. Svevo se je preteklo noč pripetila prometna nesreča, v kateri je umrl 51-letni Tržačan Federico Pillinini. Poučeval je na italijanskem tehničnem zavodu Alessandro Volta.
Pokojni je s svojim avtom fiat panda iz še nepojasnjenih razlogov silovito treščil v betonsko stebrišče hitre ceste in bil na mestu mrtev. Na asfaltu ni znakov zaviranja, so ugotovili mestni redarji, ki preiskujejo okoliščine in vzroke nesreče. Pillinini je prihajal iz Ul. Baiamonti in je bil namenjen v središče mesta. Morda ga je obšla slabost ali je zaspal za volanom.
Pillinini je že druga tržaška žrtev prometne nesreče v tem tednu. V ponedeljek je na avtocesti pri Mestrah izgubil življenje geolog Giulio Radivo, ki je s kombiniranim vozilom na ravnem odseku trčil v parkirani tovornjak. Vzroki nesreče so še neznani. Tudi v tem primeru je morda voznika obšla slabost.
Aretirali Romuna, ki je kradel na Siciliji
Na bivšem mejnem prehodu pri Fernetičih so policisti aretirali 21-let-nega Romuna A.A.S., ki ga obtožujejo kraje bakra na Siciliji. Moškega so odkrili na romunskem avtobusu. V Catanii naj bi skupaj z rojakoma ukradel 300 kilogramov bakrenih žic.
Prizorišče tragične prometne nesreče v Ulici Svevo
foto damj@n
Pri Sv. Jakobu je najprej grozil, nato napadel policiste
Pri Sv. Jakobu se je 31-letni moški R.B. preteklo noč spravil na policiste in enega tudi poškodoval. Čaka ga kazenska ovadba zaradi upiranja in poškodbe javnega funkcionarja. R.B, je - kot so izjavile policistom nekatere priče - vstopil v neki javni lokal, kjer ga je tuji državljan najprej grobo žalil, nato mu še grozil. Prišlo je do prepira, upravitelju lokala pa je moška uspelo ločiti. Medtem ko jo je tujec popihal, se je Tržačan spravil na upravitelja lokala ter proti njemu mahal s steklenico piva.
Ko je na kraj prišla policija je R.B, zbežal na ulico, policista pa za njim. Po krajšem zasledovanju sta ga varuha javnega reda prijela in zahtevala od njega osebni dokument, kar je »ubežnika« dodatno razburilo. Spravil se je na policista in enega porinil na tla, pri čemer je utrpel lažje poškodbe (okreval bo v petih dneh). Nasilneža so odvedli na kvesturo, kjer so odkrili, da je imel pri sebi še mamila, ki so mu jih zasegli.
6
Četrtek, 18. septembra 2014
TRST
/
MEDJEVAS - Odvijal se bo od 3. do 5. oktobra
Priprave na 7. praznik Konji in vonjave mošta
V	Medjevasi se že nekaj tednov pripravljajo na 7. praznik Konji in vonjave mošta, ki bo tudi letos zaživel v prvem oktobrskem vikendu. Za letošnjo izvedbo organizatorji Slovenskega športno-kultur-nega društva Timava, Jusa Medjevas in Vaške skupnosti Medjevas pripravljajo pester program z nekaterimi novostmi. Med glavnimi pokrovitelji praznika je seveda tudi devinsko-nabrežinska občina.
V	Štivanu že stoji ogromna podkev, ki naznanja bližajočo se prireditev. Vaške osmice in turistične kmetije že pripravljajo svoje prostore za obiskovalce. Na voljo bo tudi bogat kulturni program s plesnimi nastopi in koncerti, ki se bodo odvijali na odru sredi vasi. Na večnamensko površino, vzhodno od vasi, bodo organizatorji namestili tabor konjenikov. Na travniku v neposredni bližini vaškega trga pa bo-
do obratovali dobro založeni enogastro-nomski kioski s hrano in pijačo, kjer bo organizirana tudi vodena animacija za otroke in najmlajše. Po vasi bo kar nekaj razstav, od katerih bodo nekatere vezane na dogodke iz časa 1. svetovne vojne. V petek zvečer bodo prireditelji organizirali dobrodelno baklado peš in na konjih, z namenom, da zberejo nekaj sredstev in jih namenijo združenju Via di Natale iz Avia-na. Med tridnevnim praznikom se bodo predstavili tudi nekateri obrtniki z razstavami lastnih ročnih izdelkov in s praktičnim prikazom podkovstva in kovaštva. Za ljubitelje hoje bosta v nedeljo zjutraj in popoldne na voljo zgodovinski ekskurziji, ki ju bo vodil raziskovalec Paolo Pizzamus.
Domačini iz Medjevasi in Štivana v teh dneh marljivo pripravljajo in urejajo
Včeraj danes
Danes, ČETRTEK, 18. septembra 2014
SUZANA
Sonce vzide ob 6.47 in zatone ob 19.11 - Dolžina dneva 12.24 - Luna vzide ob 1.10 in zatone ob 16.02.
Jutri, PETEK, 19. septembra 2014
SVETLANA
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21,3 stopinje C, zračni tlak 1016,4 mb ustaljen, vlaga 45-odstotna, veter 16 km na uro severovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C.
praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
U Kino
CI3 Lekarne
Od ponedeljka, 15., do sobote, 20. septembra 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Ul. dell'Orologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Ul. dell'Orologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Drevored XX. Septembra 6 - 040 371377.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Tartarughe Ninja 2D«.
ARISTON - 18.45, 21.00 »Anime Nere«.
CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Frances Ha«.
FELLINI - 17.00 »Dragon trainer 2«; 18.45, 20.30, 22.20 »I nostri ragazzi«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Le due vie del destino«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.10, 22.10 »Un ragazzo d'oro«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La nostra terra«.
KOPER - PLANET TUŠ - 17.50 »Fantovska leta«; 16.20 »Hrabri avtek Plodi«; 16.00, 18.00, 20.00 »Lucy«; 16.10, 18.20, 20.30 »Odpleši svoje sanje: Združene moči«; 18.10, 20.45 »Plačanci 3«; 17.00, 21.00 »Popotovanje«; 16.20, 19.20, 21.10 »Pot v raj«; 18.25 »Vroči posnetki«; 16.30, 20.20 »Čarovnija v mesečini«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.50, 20.40, 22.15 »Sex tape - finiti in rete«; 18.45, 20.30 »Tartarughe Ninja 3D; Dvorana 2: 16.40 »L'ape Maia«; 22.15 »Necropolis - La citta dei morti«; Dvorana 3: 16.30, 18.10, 20.00, 22.10 »La preda perfetta«; 18.00, 20.00, 22.10 »Jimi: all is by my side«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 16.30, 18.30 »Colpa delle stelle«.
SUPER - 17.00, 19.00, 21.00 »La ra-gazza del dipinto«.
THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 21.10, 22.15 »Tartarughe Ninja«; 21.30 »Tartarughe ninja 3D«; 16.40, 18.35 »L'ape Maia«; 16.25, 19.00 »Colpa delle stelle«; 16.20, 19.00 »I Mercenari 3«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sex tape - Finiti in rete«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »The Giver - Il mondo di Jonas«; 21.40 »Ne-cropolis -La citta dei morti«; 16.30, 19.00, 21.30 »La preda perfetta«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 21.45 »Tartarughe Ninja«; Dvorana 2: 18.00, 20.20, 22.15 »Sex tape -finiti in rete«; Dvorana 3: 16.45 »L'ape Maia«; 18.10, 20.00, 22.10 »The Giver - il mondo di Jonas«; Dvorana 4: 17.30 »Le due vie del destino«; 19.50 »Colpa delle stelle«; 22.15 »Necropolis - la citta dei morti«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.15 »La preda perfetta«.
H Šolske vesti
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da do petka, 19. septembra, bo pouk od 8. do 13. ure s kosilom. Od ponedeljka, 22. septembra, bo pouk potekal redno do 16. ure.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA »JOSIP PAN-GERC« sporoča, da pouk v otroških vrtcih bo do 19. septembra, od 7.30 do 12.30 brez kosila; od 22. do 26. septembra, od 7.30 do 13.30 s kosilom.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE obvešča, da so na www.vsopcine.it objavljene začasne lestvice učnega osebja.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA NABREŽINA sporoča, da bo pouk v prvem tednu potekal po naslednjem urniku: otroški vrtci prvi in drugi dan do 12.00 brez kosila; ostale dni do 13.00 s kosilom (začetek: OV Nabrežina, Mavhinje in Ga-brovec ob 7.30; OV Devin ob 7.45). COŠ v Zgoniku od 8. do 13. ure s kosilom, COŠ v Šempolaju od 7.50 do 13.00 s kosilom. OŠ v Nabrežini in De-
vinu od 8. do 13. ure brez kosila. Srednja šola Igo Gruden v Nabrežini redno od 7.45 do 14.13. Na podružnici v OŠ v Nabrežini oba prva razreda srednje šole od 7.45 do 14.13. Šolabusna služba bo redno zagotovljena s prvim dnem.
DIZ J. STEFAN obvešča, da bo informativni sestanek za starše dijakov, ki obiskujejo prve razrede v ponedeljek, 22. septembra, za 1. E razred ob 18.00 ter za 1. KB razred ob 18.30.
S Izleti
V Štivanu že stoji ogromna podkev, ki naznanja bližajočo se prireditev
prizorišče, saj je organizacija praznika, na katerem so prisotne živali, v tem primeru konji, zelo zahtevna zadeva. Konjem je treba zagotoviti ustrezno namestitev in zavetišče, obiskovalcem pa predvsem varnost, pri čemer je nujno upoštevanje vedno strožjih predpisov. Tudi na letošnjem prazniku bodo največ zanimanja prav gotovo požele konjske igre, na katerih bodo jezdeci prikazali vso svojo spretnost pri vodenju svojih poskočnih prijateljev.
Organizatorji si v prvem vikendu v oktobru, po nenormalno deževnem poletju, nadejajo sončno vreme s številnimi obiskovalci, katerim ne bo zmanjkalo priložnosti za zabavo in prijetno počutje v tesnem stiku z naravo, kmečkim življenjem in očarljivim svetom konj.
IT
SPDT prireja v nedeljo, 28. septembra, pohod iz Gonjač po grebenu na Sa-botin. Odhod avtobusa ob 7.00 s trga Oberdan; ob 7.15 s trga v Sesljanu. Prijave do srede, 24. septembra, na tel. 040-413025 in 040-220155.
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet v Zagreb v sredo, 1. oktobra. V katedrali na Kaptolu bomo imeli sv. mašo in ogled cerkve. V bližini bo »za-grebsko kosilo«, nato si bomo ogledali del starega mesta s poklicno vodičko. Vpis in informacije čim prej tel. št. 347-9322123 ali 340-1395070.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira v nedeljo, 12. oktobra, izlet na Ptuj in v okolico. Pater Janez Ferlež nas že pričakuje. Vabljene ženske, pa tudi moški! Tel. št. 00386-31866081 (Marija).
0 Prireditve
SKD VIGRED vabi v Šempolaj, na ogled razstave. Vsak dan od 16. do 18. ure do danes, 18. septembra. V spodnjih prostorih Škerkove hiše razstava o tridesetletnem delovanju SKD Vigred. V Štalci v spodnji dvorani ogled obnove in otvoritve Štalce, v zgornjem prostoru razstava o delovanju društev: Razvoj, Zarja v svobodi, MD Vigred in vaških šager v Šempolaju.
SLOVENSKI PROGRAM Deželnega sedeža RAI za FJK v Trstu, vabi danes, 18. septembra, ob 17.30 v dvorano DAngelo Luchetta Ota, na predstavitev dokumentarca o rezijanskem pesniku Renatu Quagli z naslovom »Trije kraji Duše - Trije kraji Življenja«. Ob režiserki Mariji Brecelj bo prisoten tudi sam portretiranec. Vhod je v Ul. Giustiniano.
NSŠ »SIMON GREGORČIČ DOLINA« v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine v Sloveniji, pod pokroviteljstvom Občine Dolina, vabi na odprtje razstave »Drobci materialne kulture v Občini Dolina« v Galeriji Torklja v soboto, 20. septembra, ob 19. uri, na Kaluži. Sodelujejo: SKD V. Vodnik, MoPZ V. Vodnik, Majenca Dolina, Fantovska Boljunec, ŽPS Stu ledi. V primeru slabega vremena bo prireditev v prostorih SKD V. Vodnika.
GLEDALIŠKI VRTILJAK obvešča, da se bo prvič zavrtel v nedeljo, 21. septembra. Na sporedu bo predstava »Pepelka« v izvedbi Male gledališke šole Matejke Peterlin iz Trsta. Prva predstava bo ob 16. uri, druga ob 17.30. V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Abonmaji se vpisujejo v Ul. Donizetti 3 ali na tel. št. 327-2527008 od 9.30 do 16.30.
DSI sporoča, da se bo v ponedeljek, 22. septembra, začela nova sezona ponedeljkovih srečanj. Na prvem večeru bodo predstavili vojni dnevnik Alojzija Goriupa »Od Galicije do Južne Tirolske«, ki ga je uredil Vinko Avsenak. Ob uredniku bodo sodelovali avtorjev sin Sergij Goriup in zgodovinar Renato Podberšič ml. Začetek ob 20.30.
OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da bo ogled načrta uplinjevalnika na območju med Tržičem in Štivanom omogočen občanom v Grudnovi Kamnarski hiši v Nabrežini št. 158, do 22. septembra. Urnik: ponedeljek 9.00-13.00 in 15.00-17.00; sreda 15.00-17.00; petek 9.00-13.00.
TFS STU LEDI vabi na koncert »Ljudska pesem v jeseni« v sredo, 24. septembra, ob 20.30 v centru Anton Uk-mar - Miro pri Domju. Sodelujejo: MePZ Slovenec - Slavec, MePZ Fran Venturini, ŽPS Stu ledi in moški sestav Kraška klapa. Pobuda spada v
projekt »Universo del canto popola-re« - USCI Friuli Venezia Giulia.
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po Barkovljah v soboto, 27. septembra, »Pohod z Zoro Starec - Po sledeh 1. Svetovne vojne«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Zbirališče na sedežu društva ob 14. uri. Pohod se bo v društvu tudi zaključil ob pričevanjih, spominih in paštašuti, za katero se morate javiti. Tel.: 040-411635 ali 349-4599458.
BOLJUNČANI IN VODA - v društvenem baru n' G'rici je do konca septembra na ogled zanimiva razstava starih fotografij o vaščanih in o njihovi navezanosti na Klinšco, ki so jo pripravile članice Skupine 35-55 pri SKD F. Prešeren. Vabljeni k ogledu.
SKLAD MITJA ČUK vabi na predavanje »Medicinska terapevtska vadba za srce« (predavanje o dejavnikih tveganja za srčno-žilna obolenja ter na medicinsko terapevtske vadbe). V ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ulica 131.
SKD TABOR OPČINE: v Prosvetnem domu je na ogled do 30. septembra razstava »Opčine v 1. svetovni vojni«. Urnik ob delavnikih, od 16. do 19. ure. Vodeni ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem telefonskem dogovoru na 040-211936, od 8. do 9. ure (Nori).
0 Mali oglasi
IZPRAZNJUJEM hiše, stanovanja, kleti, podstrešja itd., popravljam pohištvo, lesena polkna, okna in vrata; tel. 340-2719034.
IŠČEM DELO kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel.: 0038631354244.
MOTORNO KOLO GRAN DINK 251 CC, letnik 2004, po ugodni ceni prodam. Klicati v večernih urah na tel. št. 040-232365.
NA KRASU ugodno prodam knjižno omaro, s prostorom za televizijo, iz masivnega lesa, v barvi oreha. Tel.: 347-8204897.
NSŠ PRI SV. IVANU IN NA KATINARI išče v dar izvode knjige J. Jurčiča - Jurij Kozjak. Tel. št.: 040-567500 (Sv. Ivan) 040-390716 (Katinara).
ODDAJAMO opremljeno stanovanje na Proseku, 70 kv.m., s samostojnim ogrevanjem. Tel.: 320-1509155.
ODDAMO PSIČKE male pasme ljubitelju živali. Tel. št.: 333-4239409.
PRODAJAM knjige za klasično smer, li-cej Prešeren - Trst in Trubar - Gorica ter knjigo Pravo in ekonomija. Tel.: 040-208002.
PRODAM 500-litrski rabljeni sod za vino iz rostfreia (acciaio inossidabile) s pokrovom (semprepieno) in ugraje-nim stojalom. Tel.: 348-5159966.
PRODAM hladilno omaro iz inoxa, 700 litrov, temperatura 0-18 stopinj C. Tel.: 338-5098764.
PRODAM lovsko puško šibrenico, kalibra 12, znamke Beretta. Tel.: 0481882421.
PRODAM posodo za grozdje (baden) veliko 12 kvintalov. Klicati na tel. št.: 040-814212.
PRODAM pripomočke za trgatev: električni mlin za drozganje, preso, kado 10 hl in sod inox 5 hl. Tel. št.: 3331557062.
FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. 040-299442. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623.
SKUPEK je v Koludrovci odprl osmico.
Tel.: 040-2296038. V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Vabljeni!
/
TRST
Četrtek, 18. septembra 2014
7
□ Obvestila
DPZ KRAŠKI SLAVČEK - KRASJE vabi v svoje vrste nove, ambiciozne in resne pevke. Vaje so ob petkih zvečer v Na-brežini. Informacije: facebook stran ali tel. 339-1115880.
FOLKLORNA SKUPINA KD BORJAČ - Sežana vabi k vpisu nove člane, ki jih veseli glasba, petje in plesi slovenske dežele in si želijo spoznati običaje ter se veseliti v prijetni družbi. Vaje so ob petkih. Info in vpis na tel. 00386-41549353 ali 00386-41481026.
MEPZ LIPA vabi nove pevce v svojo sredo. Vaje so ob ponedeljkih in četrtkih, od 20.30 do 22.00.
MLPZ IGO GRUDEN je začel novo sezono. Če ti je všeč druženje in lepo petje se nam pogumno pridruži. Informacije na tel. 334-5357914 (Sonja).
PIHALNI ORKESTER BREG obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo ob četrtkih, od 20. ure dalje na sedežu godbe v Dolini. Informacije na tel. 3386439938. Vabljeni.
TEČAJ YOGE pri Skladu Mitja Čuk, se začenja meseca oktobra ob torkih 19.3021.00 in četrtkih 18.30-20.00. Prijave na tel. 349-0981408 (Bruna) ali 3397051338 (Eva). Število mest je omejeno.
V ŠTALCI v Šempolaju bi v primeru zadostnega zanimanja potekali tečaji angleščine vseh stopenj in poseben tečaj za otroke, ki obiskujejo otroški vrtec. Mentorica Lara Iskra. Info: tajni-stvo@skdvigred.org; tel. 380-3584580 (ob delavnikih).
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da bo v sodelovanju z ZKB, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja danes, 18. septembra, od 14.30 do 16.00 na kmetiji Mirota Zigona (Zgonik 36) in od 16.30 do 17.30 na kmetiji Andreja Antoniča (Cerovlje 34); v petek, 19. septembra, od 10.30 do 12.00 na kmetiji Renzota Tavčerja (Repen 42).
PLESNA SKUPINA VIGRED sporoča, da bo prvo srečanje v novi sezoni v Štalci v Šempolaju, danes, 18. septembra, ob
16.	uri za vrtec in osnovno do 4. raz., ob
17.	uri za 5. raz, srednjo in višjo, ob zaključku vaje seja za določitev urnikov. Vabljeni tudi novi plesalci!
RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal danes, 18. septembra, ob 20. uri na sedežu na Proseku 159.
ŠOLA KLASIČNEGA BALETA: poskusne vaje bodo danes, 18. in 25. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za š.l. 2014/15. Info v tajništvu, Ul. Mon-torsino 2, od pon. do petka, od 10. do 14. ure (tel. 040-418605; trst@glasbenama-tica.org).
KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi vse svoje klekljarice na sestanek pred začetkom nove sezone v petek, 19. septembra, ob 20.00 v prostorih Bazovskega doma. Vabljene tudi nove klekljarice, ki bi se nam rade pridružile.
TRŽAŠKO KNJIŽNO SREDIŠČE TS360 srl obvešča, da bo delovalo s sledečim urnikom za naročanje in prevzem šolskih učbenikov: do danes, 18. septembra, od 10. do 17. ure. V petek, 19. septembra, bo odprto od 8.30 do 12.30.
ŠOLA JAZZ BALETA: poskusne vaje bodo 19. in 26. septembra, ob 17. uri v prostorih občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
BABY BAZEN - ŠC Melanie Klein prireja tečaj, namenjen dojenčkom in otrokom do 4. leta in staršem. Dojenčki bodo zaplavali, starše bomo učili pravilne drže dojenčka v vodi. Info in prijave: www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
GLEDALIŠKI VRTILJAK vpisuje abonmaje za sezono 2014/15: 7 nedeljskih predstav od septembra do marca v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. Prva bo ob 16. uri, druga ob 17.30. Info in vpis na tel. 040-370846 ali od pon. do petka, od 9.30 do 16.30 na Ul. Donizetti 3, 3. nadstropje.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju z WWF-Zaščitenim morskim območjem v Miramaru, prireja v nedeljo, 21. septembra, vodeni ogled v italijan-
skem jeziku »Botanični pionirji: od Medje vasi do vrha na Kokem«. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Za info in rezervacije vodenega ogleda tel. 366-9571118 od torka do petka od 14. do 17. ure.
TELOVADBA ZA ZDRAVO HRBTENICO IN OBLIKOVANJE TELESA - Skupina 3555 SKD France Prešeren iz Boljunca in vaditeljica Sandra sporočajo, da se vadba vrši ob torkih od 9. do 10. ure v društveni dvorani občinskega gledališča. Vabljene.
OTROŠKA GLASBENA SKUPINA VIGRED
vabi, v Štalco v Šempolaju, vse osnovnošolce, ki bi radi potom igre spoznali čarobni svet glasbe in razne instrumen-te(nekatere da na razpolago društvo), na glasbene vaje ob ponedeljkih od 17.00 do 18.00. Mentor: Aljoša Saksida, 1. vaja v ponedeljek, 22. septembra.
OTROŠKA PEVSKA SKUPINA VIGRED
vabi v svoje vrste tudi nove pevce. Vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure v Štal-ci v Šempolaju. Prvo srečanje v ponedeljek, 22. septembra.
ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ Bor obveščata, da se bo športna šola za otroke od 6. do 8. leta pričela na Stadionu 1. Maja v ponedeljek, 22. septembra, od 17.30 do 18.30. Informacije in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 04051377.
MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED - Kraški fenomeni vabi v Štalco v Šempolaju, srednje in višješolce na skupne vaje, ob torkih od 18.00 do 19.30 (instrumente da na razpolago društvo). Mentor: Aljoša Saksida, prvo srečanje v torek, 23. septembra.
TEČAJ SLOVENSKEGA JEZIKA za otroke in odrasle (začetni in nadaljevalni) pri Skladu Mitja Čuk. Predstavitev tečajev v torek, 23. septembra, ob 17.30 na sedežu Sklada, Proseška ulica 131. Vpisi in info na tel. 040-212289 ali urad@skladmc.org.
TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 23. septembra, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja, vabljeni tudi novi pevci in orkestraši.
ŠAHOVSKI KROŽEK za osnovnošolce, srednješolce in odrasle, v organizaciji SKD Vigred in šahovskega društva kraške sekcije SST 1904, bo v Štalci v Šempolaju vsak torek od 16.30 do 18.30. Prvo srečanje v torek, 23. septembra.
ŠZ BOR - GIMNASTIČNI ODSEK začenja novo sezono ritmične gimnastike s sledečimi urniki: treningi na Stadionu 1. maj bodo potekali ob torkih od 16.30 do 17.30 za predšolska in osnovnošolska dekleta; ob petkih od 16.30 do 17.30 za predšolske deklice, za osnovnošolske pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v torek, 23. septembra. Treningi na Opčinah (telovadnica osnovne šole Bevk) ob sredah; za predšolska dekleta od 16.30 do 17.30 in osnovnošolke pa od 17.30 do 18.30. Prvi trening bo v sredo, 24. septembra. Za prijave in info: 040-51377 ali 328-2733390 (Petra).
DELAVNICA KLEKLANJA (idrijske čipke) v prostorih SKD Vigred v Šempolaju, vsako sredo od 17.30 do 19.30. Prvo srečanje v sredo, 24. septembra.
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja glasbeno šolo za otroke in odrasle. Tečaje vodijo diplomirani profesorji tolkal, pihal in trobil ter se odvijajo od septembra do junija na sedežu Godbe v bivši klavnici v Nabrežini (Kamnolomi, 12). Zainteresirani naj se javijo na tel. št. 3484203196 (Niko) ali 040-200777 (v večernih urah).
MI SE GREMO GLEDALIŠČE - Dramski odsek SKD Vigred, vabi v Štalco v Šem-polaju otroke in mlade, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca, osnovno in srednjo šolo, na tedenska srečanja ob sredah od 16.00 do 17.00. Mentorica: Jožica Forčič, prijave v sredo, 24.septembra.
TEČAJ HATHA JOGE v društvenih prostorih, je na voljo tudi v jutranjih in opoldanskih urah, ob torkih in petkih od 9.00 do 10.20 in od 13.00 do 14.00. Info.: 3406887720 (Jan).
BREZPLAČNI TEČAJ SLOVENŠČINE za začetnike: DSMO K. Ferluga vabi na 4 brezplačne ure za čiste začetnike kot uvod v slovensko kulturo in jezik. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Ure se odvijajo v Miljah,
Ul. Roma 22 - 1. nad., vsak torek v septembru s pričetkom ob 18. uri. Za info 347-5853166 (Zvezda).
PLAVALNI KLUB BOR organizira tečaj plavanja na Alturi za otroke od 4. leta dalje. Info in vpis na tel. 040-51377 ob delavnikih, od 14. do 17. ure.
SLOVENSKA PROSVETA IN ZALOŽBA MLADIKA sporočata, da sta zaradi večdnevne okvare na stacionarni telefonski številki, začasno dosegljivi na številki:
327-2527008.
PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da so vpisnine glasbenih tečajev odprte do vključno 30. septembra. Zainteresirane vabimo na informativni dan, ki bo v petek, 26. septembra, od 16. do 19. ure v Babni hiši, v Ricmanjih. Info: po.ri-cmanje@yahoo.it ali 329-1814250.
SKD F. VENTURINI organizira brezplačno predavanje na temo »Bitcoin« v petek, 26. septembra, ob 20.00 na sedežu SKD F. Venturini pri Domju 227 (za banko). Namenjeno je vsem in ne zahteva nobenega znanja informatike. Za tiste pa, ki bi želeli še podrobneje spoznati svet Bitcoinov, je predviden tudi tečaj, ki bo potekal v društvenih prostorih. Za morebitne informacije pišite na: dam-jan.krizmancic@gmail.com
VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi člane, prijatelje, prostovoljce sorodnih ustanov in vse, ki se kakorkoli udejstvujejo na področju humanitarnega dela, na duhovno okrepitev ob začetku delovnega leta, v petek, 26. septembra, (ob prazniku svetnika revnih sv. Vincencija), v kapeli zavoda šolskih sester, Ul. delle Doc-cie 34: ob 16. uri sv. maša, nato duhovna spodbuda ob mislih, ki nam jih bo posredoval dr. Janez Bajzek.
AŠD POLET vabi vse otroke do 8. leta na brezplačen začetniški tečaj hokeja na ro-lerjih, ki bo potekal do konca septembra ob torkih in četrtkih, od 18. do 19. ure v športni dvorani na Pikelcu. Info na in-fo@polet.it.
JOGA - SKD France Prešeren iz Boljunca sporoča, da se vadba joge z Goranom Korenom vrši ob sredah v društveni dvorani občinskega gledališča; od 17.15 do 19.00 začetniki; od 19.00 do 20.30 nadaljevalni tečaj. Vabljeni.
KD SLOVAN s Padrič organizira tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce. Informativni sestanek bo v torek, 30. septembra, ob 20. uri v Zadružnem domu Skala v Gropadi. Informacije in vpis: jan.grgic@alice.it ali na tel. št. 3497386823 (v večernih urah).
MLADINSKI KROŽEK DOLINA in mali kitaristi iz Brega vabijo nove prijatelje, da se vpišejo v glasbeno šolo. Info na tel. št.
328-5761251	ali info.mkib@yahoo.it.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina,
Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Septembra so predvidene delavnice oblikovanja: Igre in skulpture in Po-slušajmo kako se približuje dež. Info na tel. št. 040-299099, od pon. do sob., od 8. do 13. ure.
SOCIALNA SLUŽBA OBČIN OKRAJA 1.1 obvešča vse vaščane občin Devin Na-brežina, Zgonik in Repentabor, da v kratkem bodo prejeli na dom pismo s priloženim vprašalnikom, vezanim na odprtje Dnevnega centra - Alzheimer v Mavhinjah. Prosimo vaščane naj izpolnijo vprašalnik in ga izročijo lastni občini po navodilih navedenih v spremnem pismu.
ZSKD obvešča včlanjene zbore, da rok prijave na deželno zborovsko revijo Nativi-tas zapade v torek, 30. septembra. Info na www.zskd.eu ali tel. 040-635626.
PLAY&LEARN - Želiš, da bi se tvoj otrok učil angleščine na preprost in zabaven način? Igre, pesmice, maske in še marsikaj drugega čakajo otroke od 3. do 10. leta starosti. Urniki: sreda od 17.00 do 17.45 (za otroke od 3. do 5. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Sreda od 18.00 do 18.45 (za otroke od 6. do 10. leta starosti) - začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, in-fo@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
SLOVENSKI ABC - ŠC Melanie Klein prireja zabavni tečaj slovenščine za otroke od 3. do 6. leta. Potekal bo ob sredah od 16.00 do 16.45 na društvenem sedežu, v
Ul. Cicerone 8. Začetek 1. oktobra. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
KK ADRIA obvešča, da se bo v četrtek, 2. oktobra, ob 20. uri v ŠKC v Lonjerju, pričela telovadba za odrasle. Podrobnejše informacije na tel št.: 040-910339 (Pierina).
KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da se bo sprostitvena telovadba, pod strokovnim vodstvom Mateje Šajna pričela v četrtek, 2. oktobra, ob 19.30. Urnik: ob ponedeljkih 9.30 in 18.30; ob četrtkih 19.30. Info na tel. 346-9520796 (Alenka).
MOŠKA TELOVADBA za dobro počutje pri SKD Igo Gruden, ob ponedeljkih in četrtkih od 20.00 do 21.00. Prvo srečanje bo v četrtek, 2. oktobra. Info: 3384563202 (Katja).
SAME BABE - v četrtek, 2. oktobra, ob 18.30 na Dolgi kroni pri Dolini.
Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na Stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9.00 do 10.00 in od 10.00 do 11.00 ter ob torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 2. oktobra. Info: urad Stadiona 1. Maja tel.: 040-51377; urad.bor@gmail.com.
ACQUAFITNESS - ŠC Melanie Klein obvešča, da se bo skupinska vadba začela v četrtek, 3. oktobra, in bo potekala v bazenu na Pesku. Vadba v vodi ublaži gravitacijo, sprosti, izboljša prekrvavitev in razvedri. Vadba učinkovito deluje tudi proti celulitisu. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanie-klein.org, tel. 345-7733569.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da bo vadba gimnastike za otroke in mlade (6-18 let) ob sredah v prostorih OŠ Bevk na Opčinah (po nivoju): A) 16.45-18.00, B) 18.00-19.15 ter C) 19.0020.15. Novost: vadba za odrasle - Zum-baerobik ob ponedeljkih in/ali petkih od 18.00 do 19.00 ter Cheer starši ob petkih od 17.00 do 18.00 v prostorih M. Čuk. Prvo srečanje bo 3. oktobra. Info: 347-8535282 ali info@cheerdancemille-nium.com
SEMINAR VOKALNE TEHNIKE V ZBORU s slovenskim dirigentom Robertom Fe-gušem, v organizaciji MePZ Tončka Čok, SKD Lonjer-Katinara, v sodelovanju z ZSKD in USCI FJK, bo v soboto, 4. oktobra, od 14. do 20. ure v Športno-kulturnem centru Lonjer-Katinara. Vabljeni pevci, zborovodje, koripetitorji. Info in prijave na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel. št. 040-635626 ali trst@zskd.eu, www.zskd.eu.
ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ Bor obveščata, da se bo športna šola za otroke od 1. do 6. leta pričela na Stadionu 1. Maja v soboto, 4. oktobra z urnikom: 9.30
-	10.30 za otroke od 1. do 3. leta in 11.30
-	12.30 za otroke, od 3. do 6. leta. Info in predvpisi v uradu na Stadionu 1. Maja, e-pošta: urad.bor@gmail.com ali na tel. št. 040-51377.
SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja začetniške in nadaljevalne tečaje. Tečaj traja 20 ur in poteka enkrat tedensko. Minimalno število tečajnikov je pet, maksimalno pa deset. Info in prijave na: www.melanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 345-7733569.
âant'Anna
¥
Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908
Več kot stoletje nudimo pogrebne storitve in prevoze na tržaškem območju, v Italiji kot tudi v inozemstvu.
Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstria 129 Prosek 154 - Trst Ul. degli Alpini 2 - Opčine tel. 040 630696
Usluge na domu
ZAČETNIŠKI IN NADALJEVALNI TEČAJI
slovenščine različnih stopenj - prireja jih DSMO K. Ferluga v Miljah, Ul. Roma 221. nad., ob ponedeljkih in torkih od 6. oktobra dalje. Vodi jih prof. Kristina Ličen. Za info 347-5853166 (Zvezda).
KRU.T obvešča, da s 7. oktobrom steče skupinska vadba, ki se bo odvijala ob torkih in četrtkih od 9. do 10.00, ob torkih tudi v popoldanskih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. oktobra. Vse dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 12. do 22. oktobra, tudi z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad. - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
Prispevki
V	spomin na drago nono Marijo ter dragega moža in očeta Leota Kralja darujeta Renata in Ingrid z družino 25,00 evrov za AŠD Zarja in 25,00 evrov za MePZ Lipa.
Namesto cvetja na grob Borisa Pecchia-rija daruje Jolanda Smotlak 20,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga. V spomin na Borisa Pecc-hiarija daruje Marina Merlak 20,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga.Namesto cvetja na grob Borisa Pecchiarija daruje Ljuba Smotlak daruje 30,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga.
V	spomin na Nino Metelko Purič darujejo soletniki: Margherita, Marija, Elvira, Vanka, Edda, Mili, Edi, Fabian, Miranda, Mirela, Romano, Lala, Marjan, Silva, Marjetica, Ada, Milva in Karlo 140,00 evrov za NK Kras Repen.
t
Zapustila nas je naša draga mama in nona
Marija Petaros vd. Petaros
Žalostno vest sporočajo
sin Zvonko z Dario, brat Franc, zet Diego, vnukinje Uljana, Irina in Pamela z družinami ter ostalo sorodstvo.
Od nje se bomo poslovili v soboto, 20. septembra, od 10.30 do 12.00 v ulici Costalunga.
Datum in uro pogreba z žaro bomo sporočili naknadno.
Ricmanje, 18.9.2014
Pogrebno podjetje Alabarda
Ciao nona bis Manuel, Sebastian in Jacopo Leone
Odbojkarice in odbojkarji, planinci, trenerji in odborniki pri AŠZ Sloga in AŠD Sloga Tabor se klanjamo spominu na dr. Oda Kalana, našega odbornika, velikega prijatelja in dobrotnika obeh društev.
Hčerki Ingrid in vsem svojcem izrekamo občuteno in iskreno sožalje.
18.9.1994
18.9.2014
Pavel Stranj
V naših srcih si vedno živ.
Tvoji najbližji
8
Četrtek, 18. septembra 2014
TRST
/
OPČINE - Srečanje prvošolčkov krajevne večstopenjske šole
Dobrodošlica najmlajšim s slikanico Šola ni zame
Začetek šolskega leta za prvo-šolčke prinaša veliko novosti, med drugim tudi tekmovanje za Bralno značko. V okviru tega tekmovanja mentorji po različnih šolah spodbujajo prostovoljno branje v prostem času. S pomenom Bralne značke se je včeraj seznanilo približno 50 prvošolčkov Večstopenjske šole Opčine, ki so se v dvorani ZKB srečali z ravnateljico Marino Castellani.
Pisano druščino prvošolčkov je uvodoma pozdravila učiteljica Bruna Vizintin, ki je prvošolčkom razložila, zakaj so pripravili to srečanje in kdaj se v šolah začne tekmovanje za Bralno značko. Ravnateljica Castellanije-va je otrokom prinesla lepe pozdrave, in jim zaželela, da bi čimprej spoznali črke, jih začeli povezovati v besede, nato v povedi in da bi se čimprej naučili brati sami.
Da je šola zabavna reč, sta potrdili šolnici Anka Peterlin in Manica Maver, ki sta kot sodelavki Radijskega odra slikovito pripovedovali zgodbico, povzeto po knjigi Šola ni zame Cvetke Sokolove. V tej zgodbici so lahko malčki spoznali malega Miho, ki je tik pred svojim prvim šolskim dnem prepričan, da je šola "bedna". Sestrična Eva ga zaman prepričuje, da
Šolnici Anka Peterlin in Manica Maver med branjem pravljice
fotodamj@n
s šolo ni nič narobe, tam ga celo čaka čarovnik, pa rumena rutica in kresnička. Kljub odporu, ki ga Miha goji do odhoda v šolo, tam že prvi dan doživi številna prijetna presenečenja, zato se mu šola zelo priljubi.
S to knjigo sta pripovedovalki druščini sporočili, da v šolo ne hodimo le
po znanje, ampak tudi po prijetne in smešne trenutke. S prepričljivim glasom sta učiteljici Anka in Manica otrokom sporočili tudi, da je branje zelo lepo opravilo, saj se nam z njegovo pomočjo odpirajo novi svetovi. Hkrati pa so otroci spoznali, da so vstopili v obvezni proces učenja, ki ga določajo dru-
gi. Ta program, imenovan redno šolanje, bo trajal najmanj devet let - po veliki verjetnosti pa še tri, štiri ali več, zelo verjetno se bo potegnil v odraslost. In da bo njihov trud večkrat poplačan, so prvošolčki spoznali tudi včeraj, ko je bilo pozorno poslušanje nagrajeno s čokoladnimi bonboni. (sč)
DVORANA TESSITORI - Evropski dialogi
Za začetek o (ne)uradnih
•	W	»V V«|	m
vojnih žariščih po svetu
Srečanja so uokvirjena v niz pobud ob 50-letnici Dežele FJK
UNIVERZA TRST - Posvet o energiji
Kako bi lahko znižali stroške energije?
To bi lahko dosegli s skupno evropsko energetsko politiko
V	deželni dvorani Tessitori je v ponedeljek popoldne potekalo prvo srečanje iz letošnjega niza konferenc z naslovom Dialoghi Eu-ropei (Evropski dialogi). Občinstvo sta uvodoma pozdravila predsednik študijskega centra Dialoghi Europei Giorgio Rossetti in podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Ta je uvodoma povedal, da so cikel srečanj Dialoghi Europei letos vključili v sklop pobud, s katerimi bodo obeležili 50-letnico Dežele FJK. V nadaljevanju je Ga-brovec izpostavil pomen tovrstnih srečanj, ki so dobrodošla, ker obravnavajo aktualne in vroče teme, kot sta trenutni vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Navzoči so se strinjali z Gabrovcem, ko je poudaril, da je v preteklosti tudi naša dežela doživljala težke trenutke in srdite spopade. 'A smo uspeli dokazati, da lahko z medsebojnim spoštovanjem ustvarimo odlične pogoje za sobivanje na obmejnem področju. Spoštovanje manjšin predstavlja tisti adut, ki je temelj sožitja med različnimi narodi na istem območju"' je izpostavil slovenski deželni svetnik.
V	nadaljevanju je besedo prevzel dober poznavalec mednarodne politike, Stefano Silvestri, sicer odgovorni za revijo Affari Interna-zionali. Gost prve letošnje konference se je osredotočil na dve vojni žarišči: na Ukrajino in Bližnji Vzhod. Po njegovem prepričanju se je danes dojemanje vojne popolnoma spremenilo. V preteklosti naj bi bili konflikti časovno omejeni in zaključeni z mirovnim sporazumom, ki je na novo začrtal meje držav. Dandanes pa ni več tako. Vojne so stalne, sovražnik pa je neviden oz. ga sploh ni mogoče identificirati. To "napol" vojno dogajanje je absurdno, saj po televiziji gledamo strašne prizore, a kljub temu trdimo, da živimo v miru ... (sč)
Tržaški svetilnik so sinoči prižgali z laserskim signalom z morja; sistem za pošiljanje tega signala, ki je last tržaškega podjetja Eufoton, so izdelali v laboratoriju tržaškega sinhrotrona
fotodamj@n
Samo še danes na ogled razstava v šempolajski Štalci
V	sklopu praznovanja 30-letnice delovanja in 10-le-tnice Štalce je Skd Vigred v Šempolaju v spodnjih prostorih Škerkove hiše in v sami Štalci postavilo zelo bogato in zanimivo razstavo.
V	spodnjih prostorih Škerkove hiše so na ogled slike, lepaki, članki in podobno gradivo, ki prikazujejo tridestletno delovanje Skd Vigred.
V	Štalci, v spodnji dvorani si lahko obiskovalci ogledajo, kako je potekalo slavje ob otvoritvi pred desetimi leti ter še razno gradivo o obnovitvenih delih, Štalco v raznih publikacijah in notno gradivo, dediščino društev, ki so delovala v prvi polovici prejšnjega stoletja. V zgornjih prostorih so poleg miniature Štalce, ki jo je izdelal križan Giuliano Košuta, na ogled dokumenti, lepaki, članki in slike, ki prikazujejo kul-truno delovanje izobraževalnega in pevskega društva Razvoj (1918-1927), društva Zarja v svobodi (19451955), mladinskega društva Vigred (1971-1974) in vaških šager v Šempolaju (1978-1986). Razstava bo odprta še danes od 16. do 18.ure.
Insiel: kritično mnenje sindikata Fiom
Nov triletni industrijski načrt podjetja Insiel je - po oceni baznega sindikata Fiom - nezadovoljiv. Tako so izjavili sindikalni predstavniki po srečanju, na katerem je predsednik Pozza predstavil načrte podjetja. Po njihovem mnenju naj bi se podjetje Insiel spremenilo v pretežno »nakupovalni center Dežele Furlanije-Julijske krajine«. Ne bo več proizvajalo računalniških programov, temveč bo postalo servisno središče, s čimer bo dejansko izničena vloga In-siela v deželnem informatskem sistemu, je ocenil bazni sindikat. Ob koncu srečanja je vodstvo podjetja sporočilo, da se je enostransko odločilo, da uslužbencem zadrži del plače, ki ga je anticipiralo lani, s čimer je - vedno po mnenju baznega sindikata Fiom - kršilo sklenjeni dogovor.
S sinočnjim prižigom Svetilnika zmage na Greti se je začel strokovni posvet združenja za elektrotehniko, elektroniko, informatiko, telekomunikacijo in avtomatizacijo AEIT (Associazione Italiana di elettro-nica, informatica, telecomunicazioni e au-tomazine). Danes in jutri bodo v veliki dvorani osrednje stavbe tržaške univerze na Trgu Evropa 1 predavali strokovnjaki akademskih in izobraževalnih ustanov, inštitutov, državnih služb in proizvajalcev informacijskih rešitev. Osrednja tema srečanja, ki je predvsem strokovni posvet za strokovnjake, se bo vrtela okrog energije, komunikacij in gospodarstva. Gostje bodo govorili o ceni energije in njeni porabi, ki ni v sorazmerju z njeno dostopnostjo. Za udeležence letnega posveta bo tudi zanimiva razprava o tem, kako bi lahko znižali stroške energije in kaj bi se spremenilo, če bi vzpostavili panevropski energetski trg. Strokovnjaki so prepričani, da bi korak k integraciji evropskega energetskega trga lahko naredili s skupnimi prizadevanji, s katerimi bi uravnovesili proizvodnjo in porabo električne energije na transnacionalni ravni.
?: srečanja ob salonu kave
Illycaffe bo protagonist med stranskimi prireditvami v okviru poklicnega salona o kavi TriestEspresso Expo, ki se bo odvijal od 23. do 25. oktobra v Starem pristanišču. Tako bo agronom podjetja Lu-ca Turello pojasnil vzroke o nižji rasti brazilske proizvodnje kave; Marino Petrac-co, docent na univerzi kave, bo govoril o odnosu med kavo in zdravjem, Massimo Barnaba pa bo vodil degustacijo kave.
Zmaga brez miru, nova knjiga Raoula Pupa
V	knjigarni Minerva (Ul. S. Nicolo 20) bo danes ob 18. uri Fabio Todero predstavil knjigo Zmaga brez miru. Italijanske vojaške zasedbe po koncu prve svetovne vojne, ki jo je uredil tržaški zgodovinar Raoul Pupo. Ob njem bo prisotna še druga avtorica Giulia Caccamo.
Balet o Ani Franck
V	opernem gledališču Verdi bo od jutri do 24. septembra na sporedu baletna predstava Anne Franck, besede iz sence, delo Walterja Matteinija in Ine Broeckx, na glasbo Bacha, Vival-dija, Haendla, Marcella in židovskih tradicionalnih motivov, ki jo bo izvedel Imperfect dancers company. Začetek ob 20.30.
Srečanja ob evropskem tednu mobilnosti
V	okviru evropskega tedna mobilnosti bo danes ob 17.30 v poročni dvorani tržaškega županstva srečanje tehničnega omizja o »paktu sožitja med različnimi koristniki ceste«. Sledil bo (ob 18.30) seminar z naslovom Trajnostna mobilnost: zdravje, nove tehnologije in izposoja avtomobilov.
Popravek oz. dopolnilo
V	torek, 16. t. m., smo na 4. strani našega dnevnika objavili članek za naslovom »Kaj ima opraviti 12. junij?«. V njem smo povzeli resolucijo, ki so jo razne borčevske organizacije naslovile na tržaškega župana, tržaške občinske odbornike in na predsednika tržaškega občinskega sveta v zvezi dokumentom z naslovom »26. oktober 1954-2014«, ki ga je pred kratkim odobril tržaški občinski svet. Pojasnimo naj, da so resolucijo podpisali: predsednik deželne zveze ANPI-VZPI, predsedniki pokrajinskih zvez ANPI-VZPI iz Vidma, Pordenona, Gorice in Trsta, predsednica tržaške sekcije ANED in predsednik tržaške sekcije ANPPIA ter predsedniki Furlanskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja iz Vidma, Pokrajinskega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja in sodobne zgodovine iz Pordenona, Posoškega raziskovalnega in dokumentacijsko zgo-dovinsko-socialnega centra L. Gaspari-ni iz Gradišča ob Soči ter Instituta Livio Saranz iz Trsta.
/
ITALIJA, SVET
Četrtek, 18. septembra 2014
9
RIM - V parlamentu volitve dveh ustavnih sodnikov
Violante (DS)in Bruno (FI)
-	■ •	V	• V •
tudi na včerajšnjem glasovanju brez izvolitve
RIM - Včerajšnje glasovanje v parlamentu, ki bi moral izglasovati dva ustavna sodnika in dva laična predstavnika v Višji sodni svet, je bilo po več zaporednih poskusih ponovno jalovo. Kandidat Demokratske stranke Luciano Violante je dobil 518 glasov, kandidat stranke Forza Italia Donato Bruno pa jih je dobil 511. Ne eden ne drugi pa nista dosegla potrebnega kvoruma 570 glasov, kar znaša tri petine skupnih glasov Poslanske zbornice in Senata.
Potek glasovanja, ki se brez rezultata ponavlja že nekaj dni, je ostro komentiral predsednik republike Giorgio Napolitano, rekoč, da neiz-volitev postavlja huda vprašanja. Ob tem je predsednik strankam očital sektaško obnašanje, ko niso sposobne zagotoviti izvolitve članov Ustavnega sodišča s potrebnim spoštovanjem pluralizma.
Napolitano je spomnil, da so politične sile same predlagale zvišanje kvoruma za imenovanje predstavnikov v pomembna državna telesa. Vendar visoki kvorumi pomenijo, da mora za izvolitev kandidatov priti do dialoga in dogovora med različnimi političnimi silami v parlamentu, bodisi večine kot opozicije, je povedal predsednik. Če pride do neutemeljenih nasprotovanj nekaterim kandidatom in sektaškega zadržanja tistih parlamentarcev, ki ocenjujejo, da so primerni le kandidati iz njihovih vrst, pride neizbežno do paralize celotnega mehanizma izvolitve, je še dejal Napolitano in pozval politične sile v parlamentu naj razmislijo o nastalem položaju.
Demokratska stranka in stranka Forza Italija sta potrdili kot kandidata za ustavna sodnika Luciana Vio-lanteja in Donata Bruna, ki bosta torej na dnevnem redu parlamentarnega glasovanja tudi danes. kar zadeva Višji sodni svet je Forza Italia umaknila kandidaturo Luigija Vitalija, kar je
KIJEV
Pod lupo bo milijon javnih uslužbencev
KIJEV - Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je včeraj napovedal, da že sestavlja posebno komisijo, ki bo v skladu z novo protikorupcijsko zakonodajo preverila približno milijon javnih uslužbencev in pripadnikov varnostnih služb. Med njimi bodo tudi člani vlade in celotno sodstvo, je povedal Jacenjuk. Ukrajinski parlament je novi proti-korupcijski zakon sprejel v torek. In kot je včeraj povedal Jacenjuk, bo zadeval približno milijon ljudi v državi.
Zakon so že imenovali za »lustracijskega«, uperjen pa naj bi bil predvsem proti tistim, ki naj bi imeli povezave z nekdanjimi sovjetskimi tajnimi službami, pa tudi z aktualnimi ruskimi oblastmi. Ukrajinski poslanci so sicer v torek sprva zavrnili zakon, kar je takoj sprožilo množične proteste pred parlamentom. Sprejem tovrstne zakonodaje je bila namreč ena od glavnih zahtev voditeljev krvavih protestov v Kijevu minulo zimo.
odprlo pot dogovora z Demokratsko stranko o kandidaturi senatorja FI Pierantonia Zanettina, ki pa je namesto potrebnih 514 prejel le 448 glasov.
Zaradi včerajšnjega ponovno ponesrečenega glasovanja sta se včeraj za dve uri sestala Matteo Renzi in Silvio Berlusconi. Parlamentarci Sel so tako glede ustavnih sodnikov kot Višjega sodnega sveta napovedali belo glasovnico, kar je po Napolitanovem posegu naredilo tudi Gibanje petih zvezd.
Medtem je vlada včeraj v senatu predstavila amandama glede reforme
dela, tako imanovanega »Jobs act«, ki je v razpravi v senatu. Poudarek je na delovni pogodbi s tako imenovano »rastočo zaščito« za vse na novo zaposlene. Predstavnik Forza Italia Mau-rizio Sacconi je izrazil zadovoljstvo, ker amandama za nove zaposlene ne predvideva zaščite kot po 18. členu delavskega statuta.
Povsem drugačnega mnenja so sindikati, ki so se, vsaj kar zadeva CGIL, FIOM in UIL znašli na podobnih pozicijah in so takoj napovedali sestavo koledarja protestnih akcij.
Predsednik Giorgio Napolitano s soprogo Clio
ansa
EDINBURGH - Danes referendum o škotski neodvisnosti
Še zadnji pozivi za »Da« ali »Ne«
Tri nove javnomnenjske raziskave v časnikih Daily Telegraph, Scotsman in Daily Mail pokazale, da je tesna večina proti neodvisnosti
Glasovi
neodločenih bi lahko jeziček na tehtnici prevesili na katerokoli stran.
ansa
REFERENDUM - Tržaška Slovenca, ki dobro poznata Škotsko
»Škoti ne ljubijo Angležev« »Slovenci bolje organizirani«
Današnji škotski referendum bo odmeval tudi pri nas. Posebno zanimiv bo za tržaška Slovenca, ki sta nekaj let preživela v Glasgowu in Edinburghu. V glavnem škotskem mestu je bil dve leti zaposlen nekdanji Borov odbojkar, 36-letni Gabriele Talotti. Naš drugi sogovornik, prav tako Slovenec iz Trsta, je hotel ostati neimenovan, saj so ga v londonskem Ci-tyju ravnokar sprejeli v službo. »Med drugim bo tudi izid referenduma vplival na strategijo našega podjetja. Ker so me ravnokar zaposlili, pa so mi, kot piše v pravilniku, prepovedali dajati katerokoli izjavo za medije,« je povedal. »Vsekakor bom z veliko radovednostjo spremljal referendum. V Edinburghu sem preživel pet let. Najprej sem zaključil enoletni podiplomski študij v ekonomiji in nato so me zaposlili v zavarovalnici oziroma družbi, ki se ukvarja z investicijskimi skladi.«
»Na Škotskem, po pravici povedano, ne ljubijo Angležev. Velika večina ljudi pa misli racionalno in se boji za svojo prihodnost. Ti bodo prav gotovo glasovali proti neodvisnosti. Mlajše generacije in brezposelni bodo glasovali za. V zadnjih dneh so največjo napako storili angleški politiki. Predsednik vlade Cameron in
vodja opozicije, laburist Ed Miliband, sta se skupaj odpeljala na Škotsko. Bolje bi bilo, da bi ostala doma, saj se Škoti niso veselili njunega obiska.«
Gabriele Talotti je v Glasgowu preživel dve leti. Bil je zaposlen v podjetju v bio-molekularnem sektorju. Talotti, ki je v Trstu, pravzaprav v padriškem znan-stveno-raziskovalnem centru (ICGEB -International Centre for Genetic Engineering and Biotechnology) zaključil doktorat, pravi, da so najbolj razgreti pristaši neodvisnosti mladi. »Največjo napako so storili, ker so mladim od 16. leta starosti dovolili glasovanje na referendumu. Mladi doživljajo referendum zelo čustveno in bodo na glasovnici prečrtali Da.«
Talotti je povedal, da je življenje na Škotskem po eni strani zelo udobno (organizacija in storitve so na višku), po drugi pa zelo dolgočasno. »Podnebje ni prijazno. Sonca je malo, vse je sivo, vključno z zgradbami v mestu. Le trava ima močno zeleno barvo, katere pa sem se kmalu naveličal. V Trstu je lepše,« je poudaril Gabriele. O škotskem referendumu je še povedal: »Prišel sem do zaključka, da so bili Slovenci pred osamosvojitvijo v devetdesetih letih prejšnjega stoletja bolje or-
ganizirani. Imeli so bolj jasne pojme. Nacionalistična stranka Škotske SNP še nima jasnih pojmov, kal<o bi potekala tranzicija, v primeru zmage. Zadnje volilne ankete so nemalo presenetile tudi zagovornike neodvisnosti.«
Talotti obenem dodaja, da so Škoti precej zaskrbljeni: »Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo dan po referendumu. Nekateri so že začeli dvigovati denar oziroma ga premikati nekam drugje, na sigurno. Če želim biti iskren, je Škotska doslej skoraj v celoti živela na ramenih bogatejše Anglije. Ne vem, ali bi uspelo Škotom obdržati tako visok življenjski standard tudi v samostojni škotski državi. Sem skeptičen.«
Tako Talotti kot naš drugi sogovornik bosta jutri zjutraj, pravzaprav dopoldne, poklicala prijatelje v Glasgow oziroma Edinburgh. Ne glede, kako se bo končalo, bodo eni ali drugi danes ponoči praznovali vse do jutranjih ur. Že danes bosta dogajanje na severnem delu Otoka pozorno spremljala po spletnih straneh The Guardiana (www.theguardian.com) oziroma BBC-ja (www.bbc.co.uk).
Jan Grgič
EDINBURGH / MADRID - Dan pred zgodovinskim referendumom o škotski neodvisnosti so zagovorniki in nasprotniki na vse načine izkoriščali še zadnje priložnosti, da volivce pridobijo na svojo stran. V Glasgowu in drugod po Škotski so se na zborovanjih zbrali privrženci obeh taborov, voditelji kampanj pa so ognjevito ponavljali že slišane obljube.Ta-ko tabor za neodvisnost kot proti sta včeraj po vsej Škotski organizirala zborovanja in mobilizirala na tisoče prostovoljcev, ki so delili letake. S tem so želeli na svojo stran pridobiti predvsem neodločene volivce, katerih delež ostaja dokaj visok.
Škotski premier in predsednik Škotske nacionalne stranke (SNP) Alex Salmond je v pismu, naslovljenem na Škote, pozval volivce, naj izkoristijo zgodovinsko priložnost in končajo 307 let staro zvezo z Anglijo. »V petek zjutraj se zbudite v prvi dan boljše države. Zbudite se v zavedanju, da ste vi zaslužni, da se je to zgodilo,« je zapisal Salmond. »Gre za to, da vzamemo prihodnost svoje države v lastne roke. Naj se vam ta priložnost ne izmuzne,« je dodal.
Vodja nasprotnega tabora, nekdanji britanski finančni minister Alistair Darling je medtem vztrajal, da bo za Škotsko »hitrejša in boljša sprememba«, če ostane znotraj Združenega kraljestva. Voditelji treh glavnih strank na Otoku so namreč škotskemu parlamentu v primeru zavrnitve neodvisnosti obljubili obsežne nove pristojnosti.
Dan pred referendumom so tri nove javnomnenjske raziskave v časnikih Daily Telegraph, Scotsman in Daily Mail pokazale, da je tesna večina proti neodvisnosti, da pa bi lahko glasovi neodločenih jeziček na tehtnici prevesili na katerokoli stran. Brez upoštevanja neodločenih volivcev so vse zabeležile 48-odstotno podporo neodvisnosti, medtem ko bi jih proti glasovalo 52 odstotkov.
V	razgreto razpravo o škotskem referendumu se je včeraj vključil španski premier Mariano Rajoy, ki je menil, da težnje po neodvisnosti, kakršne izražata Škotska in Katalonija, spodkopavajo evropsko integracijo. »Vsi v Evropi mislijo, da so ti procesi izjemno negativni,« je dejal v španskem parlamentu in pri tem izpostavil finančne in gospodarske razloge. Predvsem pa ti procesi po njegovem prepričanju »minirajo evropski duh, saj je Evropa nastala zaradi integracije držav in ne, da bi jih razdrobila«.
V	Španiji z zanimanjem opazujejo dogajanje v zvezi s četrtkovim referendumom na Škotskem, saj nameravajo tudi v njeni regiji Katalonija 9.
novembra izvesti referendum o neodvisnosti. A za razliko od britanske vlade španska referendumu nasprotuje, saj da je v nasprotju z ustavo. Ta posameznim regijam prepoveduje, da bi same odločale o svoji prihodnosti. (STA)
1 0 Četrtek, 18. septembra
2014
KULTURA
POGOVOR - Guillermo Berzins o festivalu TriesTango, ki se prične danes
»Tango je treba nositi v srcu«
fNmi@pnmorski.eu
GREMO V KINO
Leta 2012 je Guillermo Berzins, argentinski plesalec in učitelj tanga, ustanovil svojo plesno šolo ASD GB Dance School v Trstu. Letos bo druga izvedba mednarodnega festivala TriesTango v njegovi organizaciji gostila mednarodno priznane umetnike, gostujoče izvajalce in učitelje tanga ter privabila v Trst stotine plesalcev ne le iz evropskih držav. Festival se bo odvijal od danes do nedelje na sugestivni lokaciji v samem središču mesta, na četrtem pomolu (Molo 4) na tržaškem nabrežju.
Druga izdaja festivala TriestTan-ga predstavlja velik organizacijski podvig in zelo ambiciozen izziv?
Svojo lanskoletno zamisel, da bi v očarljivo kuliso mesta Trst z morjem in habsburškim arhitektonskim videzom umestil festival argentinskega tanga, sem programsko dopolnil in obogatil s pestrim glasbeno-plesnim dogajanjem. Festival TriesTango sem razširil na štiri plesne večere, t.i. milonge, povabil sem tri mednarodno uveljavljene orkestre, ki bodo igrali v živo, in tri pare vrhunskih argentinskih plesalcev, ki se bodo predstavili z lastnim nastopom in bili v popoldnevu na razpolago prijavljenim tangerom z vodenimi delavnicami. Na mi-longah pa bo priložnost tudi za ogled in preizkus edinstvenih oblek in plesnih čevljev, kar spada tudi k užitku in občutku estetskega ugodja argentinskega tanga.
Današnji uvodni večer bo posebej sugestiven in privlačen tudi za neple-salce tanga?
Letošnji izvedbi festivala odpira vrata plesna predstava Tango Fatal v gledališču Rossetti. Gre za pravi debut istoimenske skupine štirih plesih parov pod mojim umetniškim vodstvom in predstavlja moje najbolj ambiciozne upe. Skupina se je sestavila pred enim letom in odgovarja moji notranji potrebi, saj sem po duši predvsem plesalec. V zadnjih treh letih sem nekoliko opustil samostojne plesne nastope, ker me je prevzela organizacija tango tečajev in didaktična odgovornost do svojih gojencev, ko sem se odločil za svojo šolo v Trstu. Imam zelo jasno izdelano vizijo glede tehnične pripravljenosti plesalcev, čustvene intenzivnosti in umetniško-spektakel-skega dometa, ki ju želim posredovati svojim gledalcem. Predstavo sem do potankosti glasbeno in scensko zasnoval s pomočjo sodelavcev: argentinskega maestra Mariana Speranza, ki vodi orkester Tango Spleen, tonskega mojstra in odrske razsvetljave Fulvia Vascotta in z izvirno adaptacijo kostumov Chiare Angelice. O empatiji in čutnem naboju plesnih parov bi lahko tudi govoril v presežkih. V predstavi bomo ponudili pregled tradicionalnih in folklornih slogov skozi zgodovino tanga, poudarek bo na spoju izraznosti plesalcev in intenzivne emocionalne vži-vetosti gledalcev.
Argentinski tango z vsemi različicami ritmov in stilov postaja vedno bolj popularen že na vseh straneh sveta, tako rekoč od Argentine do Japonske. Kako ga doživlja Argentinec v Trstu?
Pri šestih letih sem se začel približevati tangu. Buenos Aires ima trinajst milijonov prebivalcev in od teh jih dva milijona pleše tango. Kdor koli želi v prestolnici uspeti, mora vstopiti v eno izmed treh šol visokega umetniškega nivoja. Imel sem posebno čast, da so me usmerjali in vodili izjemni učitelji, različni pro-ducenti in koreografi. Nasvet vsakega sem izkoristil, osvojil kot uvid in svoje tehnično znanje izpopolnil. V Buenos Airesu se pod skupnim imenom tango prepletajo različni plesni slogi, ki so del ljudske plesne tradicije. Ko je argentinski tango
Guillermo Berzins
prestopil meje Evrope in torej postal evropski ballroom, so ga angleški ljubitelji shematizirali, poenostavili in prestavili v obliko različnih figur, da bi se merili v plesnih tekmovanjih. Bistvo tanga je objem, dotik dveh teles in emocijski doživljaj, ki se pri plesu sprošča. Pri tržaških tangerih in nasploh v Italiji opažam, da plesalca dolgo premagujeta strah pred bližino, preden se zaupljivo prepustita drug drugemu in se ovijeta v enoten objem.
Kako sam spajaš svojo tradicionalno dušo tanga z izkušnjo poučevanja?
Sposobnost prenosa muzikalnosti v gibanje pretvarja ples v izjemno čutno izkušnjo. Moj petnajstleten pristop k poučevanju poudarja in predvsem vnaša odprt odnos do plesa, pri učencu razvija osebni slog, ki je osvobojen ustaljenih struktur in hkrati obdeluje njegovo tehniko (telesno mehaniko, os-
novne korake in figure, dojemanje vodstva, sledenja, ...) s privajanjem na različne metrične takte in stile (v odprtem ali zaprtem objemu). Tango sloni predvsem na improvizaciji in na posameznikovi interpretaciji melodij, od klasičnih glasbenih izvajalcev, kot so Pugliese, Greco, DArienzo, Troilo, do modernejših zvokov Color tanga.
Kako je s tangom v Argentini?
V času se tango spreminja, v nenehnem iskanju novih oblik, usvaja nove ritme in melodije, tudi besedila npr. Horacia Ferrera vnašajo nove urbane motive v glasbo. Tango je že v svojem izvoru nastal s kontaminacijo različnih stilov, kot spojitev plesnih elementov kubanskih črncev (habanera), urugvajskih afriških sužnjev (candombre) in milon-ge, izrazila glasbene folklore, ki je nastala ob izlivu »srebrne reke« - Rio de la Plata. Na začetku prejšnjega stoletja se je bandoneon, ki ga je izumil Heinrich Band na Nemškem, takoj oprijel tradicionalnih argentinskih orkestrov - t. i. guardia vieja in postal tipični tango instrument. Astor Piazzola je inovator, ker je osnoval glasbeni stil tango nuevo in spet obudil tango v Parizu. V tem se kaže tudi transgresija in življenjskost plesa, ki ohranja osnovni estetski videz. Mladi Argentinci osvajajo in obnavljajo pristno tradicijo tanga, ki pa je ne gre združevati s poslovno dejavnostjo, ki je zgolj dobiček, ali povezovati z napačnimi pomeni. Tango ni rdeča vrtnica v ustih. Tango je treba nositi v srcu.
Loredana Umek
Un ragazzo d'oro
Režija: Pupi Avati
Igrajo: Riccardo Scamarcio, Sharon Stone in Cristiana Capotondi Italija 2014 Ocena: ★★★
Največje zanimanje vlada prav gotovo za prisotnost Sharon Stone, čeprav se ameriška plavolasa lepotica v najnovejšem filmu Pupija Avatija bolj slabo izkaže. Dejstvo pa je, da že ideja, da v celovečercu bratov Avati igra hol-lywoodska zvezda, predstavlja izredno presenečenje. Zgodba je postavljena med Rimom in Milanom. Davide Bias je pisatelj, ki ne uspeva, kot bi si želel, in se zato iz Rima odseli v Lombardijo, kjer se zaposli kot pisec reklamnih scenarijev. Delo mu ni posebno pri srcu poleg tega pa mu tudi ljubezenska zgodba z lepo Silvio povzroča precej preglavic. Pravi problem pri vsem tem so v resnici sam Davide in odnosi, ki jih ima z družino: že več let si zaradi tega pomaga s pomirjevalnimi tabletami in sestanki pri psihoterapevtinji.
Nekega dne pa mu sporočijo, da je v Rimu njegov oče umrl v hudi prometni nesreči in da ni jasno, ali je pri tem šlo za incident ali za samomor. Davideja to definitivno prepriča, da gre spet domov. Tam spozna tudi očetovega založnika, ki je v resnici čudovita ženska, s katero je mogoče preminuli oče imel tudi ljubezensko razmerje.
Psihološki triller bratov Avati (znamenitejši Pupi je režiser, njegov manj poznani brat Antonio pa producent) je že petnajsti film v pičlih štirinajstih letih, saj Avatijeva označuje neverjetna produktivnost, kar pa ni nujno sinonim za kakovost.
Filma na primer niso hoteli na pretekli Mostri, za kar je Avati zelo zameril beneškemu festivalu. Delo je bilo nato predstavljeno v Torontu, kjer pa ni doseglo posebnih rezultatov.
Gotovo pa je izbira Sharon Stone in Riccarda Scamarcia precejšnja garancija za uspeh pri gledalcih. (Iga)
GLASBA - Zadovoljiv obračun čezmejne prireditve
Festival Echos vzbudil zanimanje
Na festivalu so se poleg glasbe predstavili vedno tudi lokalna kultura, zgodovina, kulinarika in vina
Po lanskem debiju se je z drugo izvedbo še dodatno utrdila uspešnost čezmejnega glasbenega festivala Echos. Kljub poletju, ki je bilo radodarno z dežjem, se je letošnji festival zaključil z zelo pozitivnimi rezultati. Festival je ena izmed aktivnosti projekta Echos - Čezmejni odmevi, sofinanciranega v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slo-venija-Italija 2007-2013, pri katerem so kot partnerji sodelovali Društvo Progetto Musica iz Vidma, Kulturni dom Nova Gorica in Kosovelov dom Sežana.
V okviru festivala se je v samo dveh mesecih zvrstilo 14 koncertov (8 v Furlaniji-Julijski krajini, 6 pa v Sloveniji) na krajih z visoko arhitekturno, umetniško in kulturno vrednostjo. Tokratna rdeča nit izbire festivalskih prizorišč so bili gradovi in dvorci. Letošnjega festivala se je udeležilo več kot 2.000 ljudi z obeh strani meje. Tvorili so ga predvsem koncerti komorne glasbe mladih glasbenikov in nastopi uveljavljenih skupin, ki so nas popeljali v svet jazza, klezmerja, etno in renesančne glasbe, ki je poslušalce vpeljala v vzdušje, čar in prefinje-nost dvornih zabav. Letošnjo izvedbo festivala so oblikovali: 2 umetniški vodji, 2 profesorja na glasbenem taboru v Sežani in 58 sodelujočih glasbenikov, od teh 16 mladih italijanskih in slovenskih glasbenikov novonastalih čezmejnih zasedb ter 42 uveljavljenih poustvarjalcev. Za letošnji festival so mladi skladatelji z Akademije za glasbo iz Ljubljane in s Konservatorijev za glasbo iz Vidma in Trsta napisali 4 krstne izvedbe. Poleg glasbe velja poudariti tudi spremljevalne aktivnosti: 15 vodenih ogledov in delavnic za več kot 750 udeležencev in 14 kulinaričnih dogodkov. Utrip festivala je bilo moč zaznati tudi na spletnem omrežju in v medijih: 660 všečkov na Facebookovi strani in skoraj 5.000 posameznih obiskovalcev na spletni strani v samo dveh mesecih, 363 objav in več kot 291 fotografij.
»Glasba je prežela kraje, kjer so potekali koncerti, in prisotni so imeli možnost uživati v kakovostni glasbi ob skrbno izbranih programih kon-
Tokratna rdeča nit izbire festivalskih prizorišč so bili gradovi in dvorci
certov na visoki ravni, ki so zajemali iz ustvarjalnosti obeh držav. Za zelo uspešno se je izkazala formula, saj se je na festivalu poleg glasbe predstavila vedno tudi lokalna kultura, zgodovina, kulinarika in vina, in s tem razkrila dediščino slovenskih in italijanskih krajev ob meji« - je v imenu vseh partnerjev projekta izjavil Loris Celetto, generalni direktor Društvo Progetto Musica.
Med cilje projekta spadajo namreč tudi promocija in razvoj čezmejnega območja, dostop in ustvarjanje na področju kulture ter ustvarjanje novih priložnosti za mlade glasbenike iz Slovenije in Furlanije Julijske krajine. »Tudi letos smo, tako kot lani z veseljem ugotovili, da so nekatere skupine sodelovale in koncertirale tudi po zaključku festivala, kar nas je še posebej navdušilo« je doda-
la Pavla Jarc, direktorica Kulturnega doma Nova Gorica. Tako bosta Gregor Dešman (klavir) in Leonardo Franz (klarinet) spet znova nastopila, enako kot Carmen Anastasio (klavir) in Alja Man-dič (violončelo), ki sta izjavili: »Na Echos naju bodo vedno vezali prijetni spomini. Prav na tem festivalu sva se namreč spoznali in prvič dobili priložnost, da skupaj nastopiva. Med nama je takoj preskočila iskrica umetniške usklajenosti, zato sva se odločili, da bo Echosu nadaljujeva skupno nastopanje v duetu.«
Dejavnosti projekta bo zaokrožil sklepni dogodek, ki bo organiziran v začetku leta 2015. Na njem se bodo predstavile najboljše skupine mladih glasbenikov, ki so nastopile na obeh festivalih, leta 2013 in 2014.
/
KULTURA
Četrtek, 18. septembra 2014
1 1
PORDENONELEGGE - Na uvodnem večeru ovacije za izraelskega pisatelja
Grossman: Na nikogar nočem vreči svoje sence
Dolg aplavz, ki se je postopoma spreminjal v stoječo ovacijo, in dolga dolga vrsta ljudi, ki je na koncu potrpežljivo čakala v vrsti, da ji David Grossman podpiše izvod ene ali več knjig. Tako se je sinoči zaključila uradna otvoritev letošnjega 15. literarnega festivala Pordenonelegge. In težko bi bilo drugače. Kajti srečanje z izraelskim pisateljem je bilo pravo doživetje: njegove besede so bile preproste in učinkovite, bistre, mile, ironične, odločne obenem. Najbrž ni pretirano zapisati, da se je sinoči David Grossman dotaknil marsikatere duše.
Uvodnega večera v pordenonskem Verdijevem gledališču se je udeležila tudi deželna predsednica Debora Serracchia-ni in podčrtala, da so tovrstni kulturni dogodki sredstvo za družbeno, a tudi ekonomsko rast Furlanije-Julijske krajine in celotne države: samo z vlaganjem v kulturo se bomo prelevili v odraslo družbo. Kljub prisotnosti javnih upraviteljev in sponzorjev, ki jih je direktor Gian Mario Villalta uvodoma povabil na oder, da bi se jim javno zahvalil za podporo, ki jo nudijo por-denonskem prazniku knjig in njihovih avtorjev, pa je bil nesporni protagonist večera 60-letni pisatelj iz Jeruzalema, ki je sredi 80. let opozoril nase z romanom Glej geslo: ljubezen. Prvi uspešnici so sledile mnoge druge, prevedene v številne svetovne jezike, ob romanih se Grossman posveča otroški literaturi, napisal pa je tudi nekaj knjig, ki so mešanica esejističnega in novinarskega sloga, v središče katerih je postavil palestinski konflikt. Kajti Grossman je prepričan, da kot pisatelj ne sme molčati, prepričan je, da lahko s svojim poklicem pomaga okolju, v katerem živi. S pripovedovanjem zgodb, ki bralcu pomagajo razumeti tudi bolečino nasprotne strani, z dokazovanjem, da je tudi sredi nasilja mogoče ohraniti človečnost in z odločnim nastopanjem v javnosti.
"Jaz nočem zasesti nobenega ozemlja, na nikogar nočem vreči svoje sence, ker vem, da bo potem nekdo hotel vreči tudi svojo senco name," je dejal na pordenon-skem odru. "Dokler Palestinci ne bodo imeli samostojne države, tudi mi ne bomo res imeli svoje. Ustanovitev izraelske države je bil pravi čudež, ampak v 65 letih nam v njej ni uspelo ustvariti domačega okolja. To je največja tragedija judovskega naroda: da se na tem svetu ni nikoli počutil doma. Prepričan sem, da se bomo, ko bomo imeli obe državi, bolje počutili in da nas bo potem ves svet priznal in sprejel."
Sicer pa se je pogovor, ki ga je vodil Villalta, pobliže dotaknil zadnjih dveh Grossmanovih del, ki sta bili prevedeni v italijanščino: Caduto fuori dal tempo in A un cerbiatto somiglia il mio amore. V obeh
primerih je avtor tako ali drugače obdelal "katastrofo, ki je pred osmimi leti prizadela našo družino". V neskončni iz-raelsko-palestinski vojni je namreč umrl njihov sin in brat. "Smrt otroka je najbolj tragična. Prevzame te občutek fosilizaci-je, počutiš se kot kamen, ki ne zna več delati, misliti, govoriti. Po nekaj letih pa sem začutil potrebo poimenovati ta nova čustva, ustvariti zemljevid tistega otoka, na katerem sem se znašel kot za kazen. To sem storil na svoj način - s pisanjem. Pisanje je zame Biti - z veliko začetnico." Zato se eden od njegovih protagonistov več-glasne pripovedi Caduto fori dal tempo nekega dne nepričakovano odpravi zdoma. Kam, ga vpraša žena. Ne vem, ji odgovori mož, tja dol. V kraj, kjer bo našel besede, s katerimi spregovoriti o umrlem sinu. "Največje darilo umetnosti je to, da tudi laikom dovoljuje, da se približajo tisti neprepustni meji med življenjem in smrtjo. S svojim pisanjem skušam praskati po tem obmejnem zidu."
Grossman pravi, da je srečen in privilegiran, ker piše v hebrejščini, jeziku, ki je star 2.500 let: v vsaki njegovi plasti je čutiti odmev prejšnjih plasti, vse do svetega pisma. "Hebrejščina je zame kot neke vrste državni arhiv. Jezik, ki ga govorimo, oblikuje tudi naša življenja."
Poljanka Dolhar
Kaj pa danes?
Današnji, drugi festivalski dan, bo ob številnih dopoldanskih dogodkih za šolsko populacijo postregel z mnogimi predstavitvami knjig in drugimi kulturnimi dogodki. Tako velja npr. izredno pričakovanje za (razprodano) premiero gledališkega monologa La paura, povzetega po zgodbi o prvi svetovni vojni, ki jo je napisal Federico De Roberto; na oder jo bo ponesel Massimo Salvianti. V Por-denonu se bosta danes popoldne predstavila južnoafriška pisateljica Deborah Levy (A nuoto verso casa) in Michael Dobbs, avtor (tudi filmske) uspešnice House of cards. Ob 21. uri pa matematik in psihoanalist Haim Baharier; rojen v Parizu judovskim staršem poljskega porekla (oba sta preživela Auschwitz), živi v Milanu in se je tokrat preizkusil v pisanju družinske avtobiografije (La valigia quasi vuota). Omeniti velja še predstavitev knjige La mia patria e il mondo inte-ro, v kateri je novinarka Elisabetta Poz-zetto zbrala zgodbe dvajsetih žensk iz FJK. V petek pa v Pordenon prihajajo tudi Massimo Cacciari, Fabrizio Giffuni in koroška pisateljica Maja Haderlap.
David Grossman na sinočnjem otvoritvenem večeru festivala Pordenonelegge; desno množica udeležencev čaka v vrsti na avtogram izraelskega pisatelja
PORDENONELEGGE - Dialog med Borisom Pahorjem in dijaki
Kar vam imam povedati
To bo naslov knjige, ki bo izšla pri založbi Nuovadimensione o dialogu pisatelja z mlado generacijo
Boris Pahor (na sredi) z nekaterimi svojimi sogovorniki včeraj na festivalu v Pordenonu
pd
Sharon je stara 19 let, Boris Pahor 101. Ko se je prva rodila v Gumi-nu leta 1995, je drugi prebival v Trstu kot 82-letni upokojeni profesor in avtor številnih literarnih del, ki so bila poznana skoraj izključno med slovenskimi bralci; takrat ni vedel, da mu bodo naslednja leta prinesla tudi slavo, številne prevode, intervjuje, gostovanja na literarnih festivalih. Tudi na Pordeno-nelegge. Njuni življenjski poti sta se v zadnjem letu nekajkrat prepletli na Proseku. V tisti knjižnici v prvem nadstropju Kulturnega doma, kateri je tržaški pisatelj zapustil svojo bogato knjižno zbirko. Sharon in njeni sošolci, ki v Guminu obiskujejo licej Magrini in trgovski zavod Marchetti, do takrat niso vedeli, kdo je Boris Pahor. Prav tako niso vedeli za zlo, ki ga je fašizem povzročil Slovencem. »Med srečanji v proseški knjižnici, ki je zame postala skoraj domač kraj, v katerem širiti svoje kulturno znanje, me je najbolj prizadelo to, kar sem slišala o preganjanju slovenske skupnosti. Teh tem ne najdeš v naših zgodovinskih učbenikih,« je včeraj v Pordenonu povedala temnolasa Sharon. Njen sošolec Lorenzo je dodal, da so jim ta srečanja po-
nudila edinstveno priložnost, da se po-bliže seznanijo z zgodovino 20. stoletja, predvsem z njenimi manj znanimi platmi. On je iz srečanj črpal tudi navdih za maturitetni referat in se naposled odločil, da bo zgodovinsko znanje poglabljal tudi na univerzi.
Tri srečanja v proseški knjižnici so bila del projekta, ki se bo zaključil ... v knjižni obliki. Pri založbi Nuova-dimensione bo namreč izšla knjiga Quello che ho da dirvi - Dialogo tra ge-nerazioni lontane un secolo (Kar vam imam povedati - dialog med stoletje oddaljenima generacijama). Kajti pisatelj in skupina dijakov so, kljub ogromni starostni razliki, vzpostavili dialog. Dijaki so mu postavili vrsto vprašanj, in to ne samo o zgodovinskih dogodkih, temveč tudi o vsakodnevnih, zakaj ne, bolj intimnih temah: o prvih ljubeznih in prvih napisanih straneh, odnosu do Trsta, soočanju z nasiljem, sovraštvu ... Energični pisatelj jim je osvetlil svojo življenjsko zgodbo, v kateri se zrcali celotno tako imenovano kratko stoletje. Skozi njegove besede so spoznali zgodovino in pridobili znanje, ki jim bo v življenju še kako koristilo. Pojem identitete je v najstniških očeh
manj abstrakten, če ti nekdo pojasni, kako mu je njegovo (začasno) ukradel fašizem. Tudi razlike med narodnim ponosom in nacionalizmom postanejo bolj jasne, če ti stoletnik neutrudno ponavlja, da ima vsakdo pravico izbrati identiteto, ki mu je bližja, in jo ščititi pred tistimi, ki jo hočejo izbrisati. »Kako pa bi vi reagirali, če bi Furlanijo zasedli Kitajci in vas prisilili, da govorite samo kitajsko,« je včeraj Boris Pahor vprašal poln šotor dijakov. »Vsakdo je lahko ponosen na svojo identiteto, pri tem pa ne sme nikoli nastopiti proti drugim identitetam. To mora veljati tudi za novo Evropo, ki bo uspešna samo, če bomo v njej združeni v različnosti - vsak s svojo identiteto.«
Knjiga Quello che ho da dirvi bo, kot je pojasnil založnik Gino Cervi, izšla novembra. Profesorji Angelo Flo-ramo, Flavia Valerio in Alberto Vidon, ki so dijake vodili skozi to »čudovito avanturo«, upajo, da bo prodrla med italijanske šolske klopi in tako vsaj delno zapolnila vrzeli, katerih so žal polni zgodovinski učbeniki. Ampak potem mora v njej biti prav vse, je posvaril Boris Pahor: kdor piše zgodovino, mora biti pogumen. (pd)
1 2 Četrtek, 18. septembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Medtem ko se na spletu kopičijo rasistični izpadi
Z bombo grozili gostom šotorišča
Zahtevali so odstranitev šotorišča in obenem grozili z bombo. »Zbrali smo cel kup podpisov za zaprtje kampa. Če tega ne boste čim prej storili, lahko pričakujete bombo. Bolje kar dve, tako smo gotovi, da ne preživi nihče«. Trije moški srednjih let so se v torek popoldne zglasili pred šo-toriščem za afganistanske begunce v Ulici Brass v Gorici. Spraševali so po pokrajinski odbornici Ilarii Cecot, ki je skupaj s predsednikom pokrajine Enricom Gherg-hetto glavna pobudnica postavitve šoto-rišča. Ker je odbornica ravnokar odšla, so trije moški nagovorili prostovoljca nadškofijske Karitas; najprej so glasno zahtevali zaprtje kampa, zatem je eden izmed njih prostovoljcu začel groziti z bombo.
GORICA - Občina
»Zdravstvena varnost ni zagotovljena«
Šotorišče v Ulici Brass ne zagotavlja zdravstvene varnosti. V to je prepričana goriška občinska odbornica Silvana Romano, ki opozarja, da je v kampu za afganistanske begunce premalo stranišč, kar dokazujejo tudi dolge vrste pred njimi.
»Pokrajinski upravitelji so zamolčali primer okužbe s tuberkolozo; koliko stvari nama pokrajina in dežela še prikrivata in sploh zakaj so vseeno postavili šotorišče v središče mesta in zraven šol, čeprav so vedeli za okužbo?« Romanova poudarja, da so namerno postavili šotorišče v Gorico, saj jim tako tega ni treba storiti v občinah, ki jih vodijo levosredinske uprave. »V Krminu so v nekdanjem domu za starejše občane s petdesetimi ležišči svojčas uredili študentski dom, ki je danes popolnoma prazen. Kljub temu so se odločili za postavitev kampa v središču Gorice in se pri tem celo sklicevali na papeža Frančiška. Vse so storili po skritem, natanko tako, kot so zaprli porodnišnico,« je ostra Silvana Romano, ki potrjuje, da si na občini prizadevajo za čim prejšnjo odstranitev šotorišča; s tem namenom se je župan obrnil na notranjega ministra. »Gorico bi radi spremenili v begunsko naselje. Ne bo jim uspelo, saj bomo storili vse, kar je v naših močeh, da čim prej zapremo kamp, ki je postal simbol italijanske nesposobnosti reševanja vozla priseljencev,« poudarja odbornica.
Včeraj sta pokrajinska odbornica Ilaria Cecot in direktor nadškofijske Karitas Paolo Zuttion z dogodkom seznanila policiste iz oddelka Digos. »Če se bo stvar ponovila, bomo vložili tudi prijavo. Zaenkrat bodo policisti preverili zadevo in potem sami ukrepali,« pravi Cecotova in pojasnjuje, da so enega izmed treh moških
prepoznali. Šlo naj bi za Goričana, sicer obiskovalca središča Karitas.
»Dogodek je rezultat poročanja nekaterih medijev, na podlagi katerega ljudje mislijo, da gre za oskrbo afganistanskih beguncev denar, ki bi bil drugače namenjen potrebnim domačinom. Za grožnjami so posamezniki, ki so tudi sami v sti-
Begunci pred kemijskimi stranišči, ki so jih v šotorišče pripeljali včeraj
bumbaca
ski in ki so nasedli strumentalizaciji celotne zadeve,« poudarja Zuttion, ki je vsekakor prepričan, da se dogodka ne sme podcenjevati. Cecotova je deležna ostrih kritik in osebnih napadov tudi na spletu - zlasti na socialnem omrežju Facebook, kjer se najde cel kup rasističnih izpadov. Tudi včeraj dopoldne so v šotorišču doživeli neprijeten obisk. Priletna gospa je prišla pogledat, za kakšno »gnusobo« (»schifo«) so poskrbeli. »K sreči je tudi veliko ljudi, ki nas podpira in nam prinaša pomoč. Klicali so nas tudi iz Slovenije in nas vprašali, kaj najbolj potrebujemo. V glavnem gre za oblačila, čevlje, brisače, saj smo že zbrali dovolj oddej,« pravi Cecotova; kdor bi rad tudi sam pomagal priseljencem, lahko blago dostavi vsak dan med 10. in 12. uro.
Zuttion in Cecotova še ne vesta, do kdaj bodo begunci ostali v šotorišču. »Čakamo, da se zaključi birokratski postopek, ob zaključku katerega bomo podpisali dogovor s prefekturo; predvidoma bo do tega prišlo v ponedeljek. Problem je v tem, da je tudi središče Nazareno skoraj polno zasedeno, v njem je že 70 beguncev. Afganistanskim priseljencem smo dejali, naj preko telefona obvestijo svoje prijatelje, naj ne hodijo v Gorico, saj jim ne bi nikakor uspeli pomagati,« pravi Zut-tion in pojasnjuje, da je včeraj dvajset beguncev zapustilo šotorišče, saj so dobili namestitev v hotelu Internazionale. V Ulici Brass tako ostaja 74 priseljencev. V šo-torišče so včeraj pripeljali osem kemijskih stranišč. V kampu s hrano nimajo težav. Za kosila poskrbi zdravstveno podjetje, za večerje Karitas. (dr)
GORICA - Bankomat
Do denarja z brusilnikom
Tatvina v poslopju ob bivši bolnišnici
Izpraznjeni bankomat
bumbaca
Neznani tatovi so v noči s torka na včerajšnji dan izpraznili bankomat, ki je nameščen v poslopju zdravstvenega podjetja ob bivši splošni bolnišnici v Ulici Vittorio Veneto v Gorici. Tatovi so v poslopje vlomili skozi okno in se takoj lotili dela; z brusilnikom so s silo odprli bankomat in iz njega ukradli okrog štiristo evrov gotovine, zatem pa zbežali neznano kam.
Tatvino so včeraj dopoldne odkrili uslužbenci zdravstvenega podjetja ob prihodu na delo in takoj obvestili sile javnega reda, ki so sprožile preiskavo. Tatovi so povzročili veliko gmotno škodo, saj je bankomat tako poškodovan, da ga ne bo mogoče več uporabljati. Kaže, da tatov ni nihče opazil, čeprav so z brusilnikom povzročili kar nekaj hrupa.
Kulturni center Lojze Bratuž
Združenje cerkvenih ' pevskih zborov
Koncertna sezona 2014-2015
NAS CARNI CAS
Dekliška vokalna skupina Bodeča neža
Koncert ob 10-letnici delovanja Mateja Černic, zborovodja Jasmin Kovic, režija
Kulturni center Lojze Bratuž
Petek, 19. septembra 2014, ob 20.30
Informacije in nakup vstopnic
tel. +39 0481 531445 e-mail: info@centerbratuz.org
¥Kom:zfjA v AGCMMAJV O6|W03 KOMiČO 2QW
QWAMOO IE DONNE
ERANO Oi 5ÎNÎSTRA
Teno Tatio- Bež&b: Marino Z*ntill
Jutri p petek 19. septembra 2014 ob 20,30 Kulturni dom Gorica *uL L Örassh 20
Vstopnina: redni C iO,Oû; znižani E 8hOO Informacije: tel. +39 0481 33288; email ¡nfo@kulturnidom.it; www.kulturnidom.it
GORICA - Leva sredina
»Župan ni ničesar ukrenil«
»Primer okužbe s tuberkolozo le potrjuje neodgovornost goriškega župana, ki ni ničesar ukrenil, da bi preprečil širjenje nalezljivih bolezni.« Tako je prepričan načelni goriške svetniške skupine Demokratske stranke Giuseppe Cingolani, po katerem bi župan Et-tore Romoli moral poseči veliko prej, saj so nekateri priseljenci več kot en mesec živeli ob Soči, kjer je nevarnost okužb veliko večja kot v novem šotorišču v Ulici Brass. Cingolani opozarja, da kamp za afganistanske begunce ne sme biti dokončna rešitev, zato pa bi si morale občinske uprave iz vse pokrajine - začenši z goriško - prizadevati za zagotovitev primernega zatočišča za priseljence. »Po pokrajini je cel kup praznih poslopij,« pravi Cingolani in opozarja, da bi morala ravno goriška občina čim prej izbrati primerno stavbo in podpisati dogovor s prefekturo, ki bi s sredstvi notranjega ministrstva dala na razpolago 35 evrov za dnevno oskrbo vsakega begunca.
»Goriška Cerkev je preko nadškofijske Karitas dokazala veliko človekoljubnost,« poudarjajo občinski svetniki liste Gorizia e tua Michele Bressan, Michele Arcange-lo Prignano in Rosy Tucci, ki so prepričani, da je primerno ravnala tudi pokrajina. »V Gorici so od vedno sobivali različni narodi: Italijani, Furlani, Slovenci in Nemci; zato pa se mesto nikakor ne sme zapreti vase, ne sme se bati različnosti,« poudarjajo trije levosredinski občinski svetniki.
G. Cingolani
R. Tucci
GORICA - Desna sredina
»Zakaj v Gradišču niso ravnali tako?«
»Zakaj niso na podoben način ravnali v Gradišču, kjer priseljenci že leta živijo v zasilnih zavetiščih ob Soči?« Tako se sprašujeta goriška predstavnika stranke Forza Italia, deželni svetnik Rodolfo Ziberna in pokrajinski svetnik Dario Obizzi. »Pokrajina je postavila šotorišče v Ulici Brass, ne da bi se kakorkoli posvetovala z goriško občino in ne da bi kakorkoli poskrbela za namestitev beguncev tudi po drugih občinah,« pravi Obizzi, ki se sprašuje, zakaj ni goriška pokrajina poiskala drugih lokacij za odprtje kampa, ampak je izbrala ravno goriško mestno središče. Ob-izzi omenja, da bi lahko šotorišče postavili ob jezercih pri Dobji, ki so v pokrajinski lasti; še boljša rešitev bi po njegovem mnenju bil počitniški dom v Luž-nicah pri Naborjetu, ki je ravno tako v pokrajinski lasti. Ziberna po drugi strani razlaga, da živi ob Soči na območju občin Zagraj in Gradišče več desetin priseljencev in prosilcev azila, vendar »nihče ne ukrepa, ker sta tamkajšnji občinski upravi v rokah leve sredine«.
»Zelo verjetno bo v Gorici število afganistanskih beguncev kaj kmalu naraslo. Zakaj goriška pokrajina in dežela tega ne priznata? Obljubili so, da bodo šotorišče odstranili po petnajstih dneh; ne bomo pristali niti na uro več,« zaključuje Ziberna.
Med nasprotniki šotorišča je tudi občinski tajnik stranke Fiamma Tricolore Franco Bertin, ki napoveduje, da bo v soboto, 27. septembra, ob 16. uri pred kampom protestni shod. Na njem se bodo zbrali desničarji iz Gorice, Trsta, Veneta in Lombardije.
R. Ziberna
D. Obizzi
/
GORIŠKI PROSTOR
Četrtek, 18. septembra 2014 1 5

ŠTANDREŽ - Zelenice ob robu vasi
Na klopeh treh zaraslih parkov nihče ne poseda
Ob robu Štandreža so v zadnjih letih uredili tri parke. Prvi se nahaja ob Ulici Simon Gregorčič v smeri Sovodenj in so ga leta 2007 poimenovali po pisatelju, prevajalcu, šolniku in kulturnem ter političnem delavcu Andreju Budalu, ki je bil rojen v Štandrežu. Na takratni svečanosti je bil slavnostni govornik prof. Aldo Rupel, ki je bil sicer tudi član topo-nomastične komisije, po zaslugi katere je Budalov park med najnovejšimi slovenskimi poimenovanji krajev v goriški občini. Zelenica meri približno 2600 kvadratnih metrov, opremljena je z nekaj klopmi in koši za odpadke, bogati jo tudi nekaj kipov, ki so jih izdelali v okviru kolonij društva sKultura 2001.
Drugi štandreški park se nahaja v Ulice San Michele; uredili so ga na zemljišču med tamkajšnjimi hišami in halo nekdanjega podjetja Sweet. Tudi v tem parku je nekaj klopi in košev, opremljen je s svetili, posebnost pa predstavlja griček z gazebom, pod katerim je ena klop.
Zadnji park so pred dvema letoma uredili v Ulici Ressel, in sicer med tovarnami štandreške industrijske cone in soškim bregom. V tem parku je le nekaj klopi, razgled pred njimi pa ni ravno navdušujoč, še zlasti ne s tiste, ki je obrnjena proti dimniku termoelektrarne na bio-maso, iz katere se neprestano kadi ...
Vse tri zelenice je med poletjem zarasla trava; v Budalovem parku se je razbohotila okrog enega izmed kipov, tako da ni skoraj več viden. V parku v Ulici San Michele je zaradi trave v bistvu nedostopna klop pod gazebom, zaraščene so tudi ostale klopi. V Ulici Ressel je trava zarasla tudi potke, ki vodijo do klopi, na katere že dolgo ni nihče sedel (če sploh kdaj je). Z izjemo visoke trave je med sprehodom po treh parkih mogoče opaziti, da so vsekakor redno vzdrževani; v koših za odpadke so nove plastične vreče, smeti na tleh v bistvu ni. V Budalo-vem parku in na zelenici v Ulici San Mic-
hele sta vsekakor po en koš poškodovana, na klopeh je mogoče opaziti, da les ponekod že gnije. Ker mora zagotavljati predvideni odstotek zelenih površin, je vse tri zelenice uredil goriški industrijski konzorcij; marsikdo se sprašuje, čemu. Parkov ob robu vasi skoraj nihče ne obiskuje, na klopeh ne nihče poseda. Nedvomno bi bilo koristneje, ko bi park uredili v središču vasi; za to pa industrijski konzorcij ni pristojen ... (dr)
Zarasla klop v parku v Ulici San Michele
fotod.r.
Pogled na elektrarno v Ulici Ressel (zgoraj); gazebo (spodaj)
_ Zaraščeni kip v Budalovem parku
foto dr
GORIŠKA BRDA
Rak ni več
smrtna
obsodba
»Življenje se mi je pred desetimi leti postavilo na glavo. Z možem sva načrtovala družino, odkrili pa so mi limfom,« pripoveduje Kristina Modic, ki je pri triintridesetih letih zbolela za omenjeno obliko krvnega raka. Po pol leta zdravljenja s šestimi ciklusi kemoterapije v kombinaciji z biološkim zdravilom in sedemnajstih obsevanjih je k sreči dočakala dobro novico: bila je zdrava. Izkušnja, ki je zaznamovala njeno življenje, jo je vodila v ustanovitev Slovenskega združenja za limfom in levkemijo, kjer aktivno pomaga drugim obolelim.
»Rak ni več smrtna bolezen,« izpostavlja Marko Vudrag, predsednik društva Goriška proti raku, ki je včeraj v sodelovanju s šempetrsko bolnišnico v Goriških Brdih organiziralo strokovni simpozij o krvnih rakih. Datum dogodka ni naključen, 15. september je namreč svetovni dan malignega limfoma. Podatki kažejo, da za eno od oblik krvnega raka - limfo-mom, levkemijo, diseminiranim plaz-mocitomom ali katero še redkejših oblik v Sloveniji vsako leto na novo zboli okrog 650 ljudi, na Goriškem okoli 40. Krvni raki so sicer v Slovenije področje onkologije, o katerem se manj govori, a se je v zadnjem desetletju veliko premaknilo na področju zdravljenja, zlasti po uvedbi nekaterih tarčnih zdravil. »Dostopnost do tarčnih zdravil je v Sloveniji bistveno večja kot kje drugje v Evropi,« zagotavlja Samo Zver, hematolog iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
»Ključno je prepoznavanje bolezni. Kot oddelek zato delujemo predvsem na zgodnjem odkrivanju teh bolezni, ki so v primerjavi z drugimi, redke. Okvirno obravnavamo dve do štiri akutne levkemije na leto, kar je primerljivo s slovenskim povprečjem, pogostost bolezni pa se ne povečuje,« pojasnjuje Nataša Fikfak, hematologinja iz šempetrske bolnišnice, kjer hematološki oddelek deluje že vse od postavitve ustanove. (km)
ŠEMPETER - Še eno »čezmejno« rojstvo
TRŽIČ - Šola Nazario Sauro
Osem preiskovanih zaradi sesutja stropa
Števerjanskima staršema se je rodila Jana - Gergolet o rojevanju čez mejo: »Ne pričakujemo, da bomo imeli veliko teh primerov« Poškodovani so bili štirje občinski delavci
Ze druga novorojenčica
GORICA
Ženske za mir
V okviru dogodka Ženske v prvi svetovni vojni bo danes ob 15. uri v Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju posvet na temo »Ženske za mir - Zgledi plemenitosti in modrosti«. Uvodoma bo o feminističnem pacifizmu predavala Maria Grazia Suriano; za njo bo na vrsti Tatjana Rojc, ki bo spregovorila o Fanici Obid in Ljubki Šorli. Posvet bo sklenila Antonella Gallarotti; njen poseg bo posvečen življenju Giuseppine Furlani. Posvet bo vodil pokrajinski odbornik Stefano Portelli.
Posvet je vključen v projekt Poti miru, v okviru katerega bo jutri ob 9. uri v Kobaridu posvetu o položaju ženskah na predvečer vojne. V soboto, 20. septembra, ob 12. uri pa bo na Cerju prireditev ob svetovnem dnevu miru.
Mala Jana in porodna soba v Šempetru (desno)
Eriki Dornik in Paolu Spazzapanu iz Števerjana se je v šempetrski porodnišnici v torek rodila hčerka Jana. Gre za drugega novorojenčka, ki je po podpisu sporazuma med šempetrsko bolnišnico in deželo FJK na svet privekal v Šempetru pri Gorici. Deklici je s carskim rezom pomagal na svet Marco Gergolet, sicer pomočnik direktorja šempetrske porodnišnice za strokovno-medicinske zadeve. Jana meri v dolžino 50 centimetrov in tehta 3,280 kilograma.
Komaj pred enim tednom smo poročali o prvem porodu, ki se je na podlagi omenjenega sporazuma uresničil v šempetrski porodnišnici - takrat se je rodil mali Dimitri. Je torej drugi primer, ki je sledil v razmeroma kratkem času, kazalnik, ki napoveduje kontinuiteto? »Res je, gre za drugi primer rojstva po tem sporazumu. Po pravici povedano pa ne pričakujemo, da bomo imeli veliko teh primerov, morda dobrih dvajset na
leto,« pravi Marco Gergolet in pojasnjuje, da sporazum, podpisan 18. julija, predvideva povračilo stroškov le za tiste nosečnice iz določenih obmejnih občin na italijanski strani meje, ki pred porodom obiskujejo ginekologa v goriški bolnišnici oziroma v ambulantah zdravstvenega okrožja za gornje Posočje. »Večina nosečnic pa obiskuje zasebne ginekologe, zato bo teh primerov že iz tega razloga malo,« dodaja Gergolet. (km)
Osem oseb preiskujejo zaradi zrušenja stropa v trži-ški osnovni šoli Nazario Sauro leta 2011, ko sta se dva občinska delavca huje poškodovala, dva pa lažje. Med preiskovanimi je šest občinskih uslužbencev, dva pa nista zaposlena na tržiški občini.
Goriško javno tožilstvo je zaključilo preiskavo in vpisalo na seznam preiskovanih osem oseb. Kot predvideva državna delovna pogodba, je šest občinskih uslužbencev zaprosilo tržiško občino, naj poskrbi za njihovo obrambo. Štirje izmed njih so za svojega odvetnika izbrali Fran-cesca Donolata iz Gorice, enega bo zagovarjala odvetnica Paola Diana iz Vidma, enega pa odvetnica Maria Ge-novese iz tržaške odvetniške pisarne Kostoris. Tržiški občinski odbor je potrdil njihove izbire, hkrati pa je opozoril, da bodo morali uslužbenci v celoti kriti sodne stroške, v kolikor bodo spoznani za krive.
Do delovne nesreče je prišlo v eni izmed učilnic v prvem nadstropju poslopja, kjer so 1. julija 2011 štirje delavci opravljali gradbena dela ob zaključku šolskega leta. Z zrušitvijo stene bi morali povezati dve učilnici, pri čemer pa se je nanje zrušilo 40 kv. metrov dvojnega stropa. Huje sta se poškodovala Massimo Grandi iz Fiumicella in Diego Zorba iz San Piera; prvi si je zlomil nogo in doživel pretres možganov, drugi si je zlomil golenico in me-čnico. Lažje sta se poškodovala Mauro Tumburs in Škoc-jana in Alessandro Zorba, ki sta se uspela pravočasno umakniti iz učilnice.
Takoj po nesreči so poslopje zasegli; tržiška občina je z njim lahko spet razpolagala od začetka leta 2012. Zdaj je uporabno le pritličje stavbe, medtem ko je nekaj razredov še nastanjenih v sosednji nižji srednji šoli Giacich.
1 4 Četrtek, 18. septembra 2014
GORIŠKI PROSTOR
/
DOBERDOB - Pri Jezeru v novo sezono z zborovskim večerom
Peli za Kosovela
»Šumeča prihaja v vršenju lip jesen« je bil naslov zborovskega koncerta, ki ga je v soboto v sprejemnem centru Gradina pripravilo kulturno društvo Jezero iz Doberdoba. Za naslov so prireditelji uporabili verz iz Kosovelove pesmi Kraška jesen. Pesniku Krasa so tudi posvetili pevsko srečanje, saj letos poteka 110-letnica njegovega rojstva. Povabilu doberdob-skega društva so se odzvali trije zbori -mešani pevski zbor Dr. Bogdan Derč iz Ljubljane, ženski pevski zbor Elianico iz Foljana-Redipulje in moška vokalna skupina Un's Trboul iz Trbovelj. Lep in občuten pevski večer sta uvedla domača zbora, ženski in moški sestav, ki delujeta v okviru kulturnega društva Jezero.
V imenu prirediteljev je pevce in številno publiko pozdravila Barbara Jelen, ki je v dvojezični obliki povezovala ves program in na kratko opisala zgodovinsko pot vsakega prisotnega zbora. Večer je uvedel nastop ženske vokalne skupine Jezero, ki deluje že več kot dve desetletji in je pod vodstvom dirigenta Daria Bertinaz-zija zapela dve pesmi iz bogate zakladnice slovenskih ljudskih motivov. Za žensko skupino so na oder stopili moški pevci zbora Jezero, ki bodo čez kako leto praznovali petdesetletnico ustanovitve in imajo za sabo zelo razvejano in bogato dejavnost. Pod vodstvom zborovodkinje Zu-lejke Devetak so doberdobski pevci zapeli dve narodni pesmi, med katerima znano »Oblaki so rudeči«, v spomin na 100-le-tnico pričetka prve svetovne vojne.
Mešani pevski zbor Dr. Bogdan Derč sestavljajo pevke in pevci, ki izhajajo iz vrst zdravstvenega osebja pediatrične klinike v Ljubljani. Njihovemu prihodu v Doberdob so botrovali dobri sti-
Nastop ljubljanskega pevskega zbora
ki, ki jih ljubljanski zbor goji z doberdob-skimi krvodajalci. Simpatičen zbor se je publiki predstavil s štirimi skladbami, med katerimi sta izstopala dva znana Avseni-kova motiva. Zbor vodi dirigent Venče-slav Zadravec. Italijansko zborovsko petje je predstvljala ženska vokalna skupina Gruppo corale Elianico iz Foljana-Re-dipulje, ki jo vodi Franca Zanolla, na klavirju pa spremlja Dimitri Candoni. Skupina se je predstavila s skladbami furlanskega, ameriškega in italijanskega melosa. Kot zadnja je pred publiko stopila moška vokalna skupina Un's Trboul iz Trbo-
foto vip
velj, ki se z Doberdobci pozna že veliko let, saj oba sestava sodelujeta na reviji »Pesem ne pozna meja«. Trboveljčani so se zelo izkazali, saj ne sodijo zaman v višji razred zborovskega petja. Izdali so tudi nekaj zgoščenk. Pod vodstvom Marjana Kneza so pevci iz Trbovelj zapeli venček koroških pesmi, ki so jim dodali še nekaj narodnih, na koncu pa še eno rusko in ob spremljavi kitar in harmonike še znamenito dalmatinsko »Vela Luka«.
Pevsko obarvan večer se je nadaljeval tudi na družabnosti, ki je sledila res prijetnemu kulturnemu srečanju. (vip)
GORIŠKA - Lokalne volitve
Aktualni župani se še ne želijo posloviti
F. Mužič	Milan Turk
Devet kandidatov v novogoriški občini smo že opisali, tokrat se posvečamo občinam Brda, Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Ren-če-Vogrsko, Kanal, A Ajdovščina in Vipava, kjer se aktualni župani potegujejo za nov mandat.
Franca Mužiča, župana v Brdih, ki občino vodi že od njene ustanovitve, izzivajo trije kandidati: Jan Miklavc (SDS), Jožko Zamar (SD) in Tereza Mačus (SLS). Mu-žič tokrat nastopa kot samostojni kandidat s podporo volivcev.
Kandidatov za župana občine Šem-peter-Vrtojba je pet: poleg aktualnega župana Milana Turka (Lista Milana Turka), se za izvolitev potegujejo še Barbara Pavlin (Lista Barbare Pavlin), Dejan Koglot (SD), Karmen Gerbec (ZZP) in Dušan Bre-mec (Priložnost za prihodnost).
Dolgoletnega župana občine Miren-Kostanjevica Zlatka Martina Marušiča (samostojni kandidat s podporo volivcev) tokrat izzivata dva protikandidata: Primož Nemec (SD) in Mavricij Humar (samostojni s podporo volivcev).
Z.M. Marušič
A. Bucik
M. Poljšak
I. Princes
Aleša Bucika (predlagatelj Radovan Rusjan in skupina volivcev), ki občino Ren-če-Vogrsko vodi od njenega nastanka leta 2006, izziva Edvard Prošt (predlagatelj Boris Pregelj).
Za tretji mandat se poteguje kanalski župan Andrej Maffi (SLS), njegova protikandidata pa sta Valter Reščič (SD) in Klemen Stanič (DeSUS).
V Ajdovščini je letos osem kandidatov: poleg Marjana Poljšaka (NSD), ki občino neprekinjeno vodi že štirinajst let, se za župansko mesto potegujejo še Nadja Ušaj Pregeljc (NSi), Tadej Beočanin (SD), Erik Štrukelj (ZZP), Radovan Štor (SDS), Goran Velikonja (Slovenija za vedno), Tino Mamič (Lista Čaven) in Ožbej Marc (Lista Srce). Tudi v Vipavi si dolgoletni župan Ivan Princes (samostojni kandidat) še želi županskega mandata, izzivata pa ga Jožko Andlovic (SDS) in Simon Koren (ZZP). (km)
GABRJE - Mladinski turnir v nogometu
Za žogo se bo podilo dvesto petdeset otrok
Predstavitev turnirja na goriški pokrajini
Kulturni in športni delavci društva Skala iz Gabrij pripravljajo že 10. mladinski nogometni turnir. Tradicionalno septembersko prireditev so včeraj predstavili na pokrajini ob navzočnosti pokrajinske odbornice za šport Vesne Tom-sič, sovodenjske županje Alenke Florenin, predstavnika ZSŠDI Igorja Tomasetiga in članov nekaterih društev, ki sodelujejo z Gabrci pri pripravi turnirja. Srečanje je uvedla pokrajinska odbornica in v dvojezičnem posegu izpostavila predvsem dejstvo, da v današnjih časih postaja vedno teže usresničevati odmevnejše pobude. In to ne samo zaradi krize, ki pesti vsa društva, temveč tudi zaradi pomanjkanje ljudi, ki bi se se sprostovoljnim delom posvečali raznim dejavnostim. Županja Alenka Florenin je pohvalila društva, ki so občini v ponos. Obregnila pa se je ob birokracijo, ki velikokrat ovira društveno delovanje. Pohvalila je Gabrce, ki so s prostovoljnim in vztrajnim delom zgradili res zgleden športno-kulturni objekt, ki mu iz leta v leto namenjajo bolj pestro in bogato vsebino. Društvu Skala je pohvalne besede izrekel tudi Igor Tomasetig. Po njegovih besedah gabrski turnir velikokrat
foto vip
pomaga sodelujočim športnim društvom, da se povežejo in opustijo nesoglasja, ki se pojavijo od časa do časa. Izrekel je tudi pohvalo društvoma Sovodnje in Ju-ventina, ki pomagata Gabrcem pri organizaciji turnirja, katerega potek je predstavil predsednik društva Skala Edi Sambo. Nastopilo bo kakih 250 mladih igralcev, ki si nogometno znanje nabirajo v raznih društvih na Goriškem. Najprej bodo na igrišče stopili začetniki (rojeni 20022003), ki bodo prve tekme odigrali že jutri in v soboto, 20. septembra. V dveh skupinah bodo sodelovale ekipe Sovodnje A, Pro Farra, Audax, Juventina, Rochi calcio in Sovodnje B. V ponedeljek, 21. septembra, bodo na vrsti finalna srečanja. V torek, 23. septembra, se pričenja 10. turnir Cicibanov. V dveh skupinah se bodo pomerile ekipe Sovodnje A, Mariano, Ronchi calcio, Juventina, Sovodnje B in Isontina. Turnir cicibanov se bo nadaljeval še v sredo, četrtek in petek, finalni del bo v soboto, 27. septembra. Nedelja, 28. septembra, je namenjena najmlajšim, ki bodo zastopali društva Sovodnje, Ronc-hi, Pro Farra, Juventina, Villesse in Piedi-monte. (vip)
OSEK - Med prvo svetovno vojno
Ob bolnici pokopališče
»Ovrednotenje bolnišniškega kompleksa je edinstven primer celo v evropskem merilu«
V Oseku v Vipavski dolini, le streljaj od Šempasa, so pred dobrimi desetimi dnevi pripravili spominsko svečanost ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. Osek se sicer ni znašel v središču spopadov, a je bil z nekaj kilometrov oddaljeno fronto zelo povezan, saj je avstroogrska vojska na pobočju zraven vasi, imenovanem Poljane (tudi Polane), postavila poljsko bolnišnico. Ob njej je bilo pokopališče, ki se je ohranilo do današnjih dni. Med svečanostjo so obudili spomin na tedanjo bolnišnico in odkrili spominsko obeležje ob vhodu v pokopališče. Domačini so uredili tudi dostope.
Nekaj dni pred dogodkom so v prostorih krajevne skupnosti v Oseku odprli fotografsko razstavo o delovanju vojaške bolnišnice. To so opravili ob sodelovanju novogoriškega društva Soška fronta. V namiznih vitrinah bodo še nekaj časa na ogled zdravniški inštrumenti in oprema, ki so jih uporabljali pri zdravljenju velikega števila ranjencev. Po začetni oskrbi so te odpeljali v večje in bolje opremljene bolnišnice v notranjosti cesarstva. Za mnoge je bila zdravniška pomoč zaman, tako da je v bližini zraslo pokopališče. Po podatkih, ki so se ohranili (popis grobov je opravil domači župnik), je bilo v Oseku pokopanih
Pokopališče ob nekdanji bolnišnici (zgoraj), govornik Vasja Klavora (desno)
foto vip
skoraj 800 cesarjevih vojakov vseh narodnosti. Kar nekaj je bilo tudi umrlih ruskih ujetnikov, ki so se jih v Vipavski dolini posluževali za vsakovrstna dela.
Glavni govornik na spominski svečanosti je bil Vasja Klavora, bivši kirurg in član Državnega zbora, sicer odličen poznavalec dogajanja in avtor mnogih knjig o prvi svetovni vojni. V svojem nagovoru ni se ukvarjal z vojaškimi vidiki vojne, temveč s saniteto, ki je bila tedaj dobro organizirana. Navedel je vrsto srhljivih podatkov o ranjencih, ki so ob strelnih ranah staknili tudi infekcije in bili podvrženi smrtonosnim plinom; veliko je bilo tudi psihično prizadetih vojakov, ki so bili v krhkih zakloniščih dan za dnem izpostavljeni topniškemu obstreljevanju.
Navzoče, med katerimi je bila sekretarka ruskega veleposlaništva v Lju-
bljani, Larissa Šatohina, sta pozdravila predsednica krajevne skupnosti Martina Remec in novogoriški župan Matej Arčon. S častno stražo in kvintetom trobil je sodelovala Slovenska vojska, domačini pa so pripravili kulturni program. Mladinski zbor je zapel, sledila sta recital in prebiranje vojne korespondence; brala sta igralec Miha Nemec in pisateljica Nataša Konc Lorenzutti.
Zgodovinar in idejni vodja projekta Drago Sedmak je z zadovoljstvom ugotovil, da predstavlja ovrednotenje bolnišni-škega kompleksa v Oseku edinstven primer celo v evropskem merilu. Ob koncu so odkrili spominsko obeležje v obliki kamnitega zidu (delo arhitekta Simona Kerševana), na katerem so v posebni tehniki obstojno natisnjene fotografije nekdanje bolnišnice in pokopališča. (vip)
GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 18. septembra 2014 1 5
/
Informacije o goljufih
Danes ob 17.30 bo v občinski sejni dvorani v Ulici Ciotti 49 v Gradišču drugo informativno srečanje, ki ga z namenom preprečevanja goljufij in kaznivih dejanj zlasti na škodo starejših ljudi organizira goriška pokrajina v sodelovanju s ka-rabinjerji in sindikati. Tretje srečanje bo 25. septembra v občinski sejni dvorani na Trgu Unità 1 v Ronkah.
Ponovitev »Raylighta«
Ob obisku visokih oficirjev 4. eskadri-lje italijanskega vojnega letalstva bo kulturno združenje 4o Stormo danes ob 17.45 v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predstavilo publikacijo »Quelli del Quarto«. Med 20. uro in 20.15 ter spet med 21. uro in 21.15 pa bodo na goriškem Travniku ponovili »Raylight« -multimedijsko prireditev, na kateri se bodo zgodovina, ples, literatura in glasba prepletali s posebnimi efekti, ki jih bodo projicirali na pročelje tamkajšnje palače.
Odprta vrata in koncert
Novogoriški Kulturni dom danes med 17. in 20. uro pripravlja dan odprtih vrat. Predstavili bodo glasbene, filmske in galerijske programe ter ugodnosti ob vpisu v abonmaje. Ob 20. uri pa se v veliki dvorani pričenja otvoritveni koncert Dnevov stare glasbe 2014: Teofiloviči -Čuvarji sanj: stara srbska in balkanska vokalna glasba. Vstop je prost. (km)
Zbornik »Govorice«
V sodelovanju z Goriškim literarnim klubom Govorica bodo danes ob 18. uri v novogoriški knjižnici Franceta Bevka predstavili zbornika »Govorice«; dogodek bo pri klavirju.
Okuse in glasbo odložili
Večere balkanskih okusov in glasbe, ki so jih načrtovali od jutrišnjega dne do nedelje v lokalu Taverna al Museo v goriškem grajskem naselju, so zaradi neugodnih vremenskih napovedi odložili na kasnejši datum, ki ga bodo pravočasno sporočili.
GORICA - Sezona gledališkega združenja Terzo Teatro
Posvetilo Macedoniu
V soboto na odru režiserjevi sopotniki in prijatelji -»Mestni teater Verdi nima posluha za amaterske skupine«
Gledališki festival »Castello di Gori-zia«, ki bo med septembrom in novembrom že 24. po vrsti, bo z letošnjim letom posvečen Francescu - »Cescu« Macedoniu. Zato se bo v soboto, 20. septembra, ob 20.30 začel z gledališkim in pevskim večerom za pokojnega režiserja. Dogodek nikakor ne bo otožen, temveč prazničen, saj bodo na odru Kulturnega doma nastopili Macedoniovi sopotniki in prijatelji, ki še vedno krojijo goriško in deželno gledališko sceno: Livio Cecchelin, Ariella Reggio, Gianfranco Saletta, Maja Monzani, Giorgio Amodeo ...
Pobudnik in organizator festivala Mauro Fontanini - z oporo goriškega združenja Terzo Teatro - je včeraj na županstvu predstavil sezono, obžaloval pa je, da umetniški vodja mestnega teatra Verdi nima posluha za amaterske skupine, ki se s kakovostno ravnjo lahko kosajo s poklicnimi ansambli. Vsak poskus, da bi v abon-
majsko sezono Verdija vtaknili zmagovalca festivala »Castello di Gorizia« ali katero od njegovih najboljših predstav, je do danes naletel na gluha ušesa.
»Fontaninijev festival je cvet v gumb-nici goriške kulture,« je poudaril podžupan Roberto Sartori. »Verjamemo v amatersko gledališče, ki ni samo neka dejavnost, temveč je ljubezen, življenje. Podpiramo pa ga tudi, ker želimo, da bi nagovarjal mladino,« je povedal Gianluigi Chiozza, predsednik Fundacije Goriške hranilnice, ki je prispevek za Terzo Teatro letos celo povišala, brez njenega denarja pa festivala enostavno ne bi bilo. »Zaradi splošne finančne stiske je naša dolžnost, da nagrajujemo dejavnosti, ki si to zares zaslužijo,« je dodal Chiozza.
Fontanini je o sobotnem večeru posebej izpostavil, da bodo s sodelovanjem Transmedie prikazali tudi 8-minutni in edini Macedoniov film. Transmedio je včeraj
na občini zastopal Giuseppe Longo; obudil je spomin na Macedonia, Darka Brati-no in Ettoreja Scolo, ki so v števerjanskem hotelu leta 1994vso noč do zore razpravljali o filmih Jeana Renoirja: »Bili so neizčrpni!« Pomembne besede je izgovoril Igor Komel, predsednik Kulturnega doma, kjer bodo potekali domala vsi festivalski dogodki: »Kljub kriznim časom in finančnim rezom v kulturo je gledališka dejavnost v Gorici vitalna in za publiko privlačna. Naša dolžnost je ne vreči puške v koruzo in vztrajati. Dobro vemo, za koga delamo!«
Iz festivalskega programa je Fontanini izpostavil muzikal The Sisters (Sisters Act) 8. novembra in gostovanje izvrstnega lit-vanskega ansambla Arlekin s komedijo The Puppeteer po Shakespearovem Othellu 15. novembra. Posebno pozornost bodo izkazovali mladim, ki jim namenjajo abonma za štiri predstave in nagrado za najboljšo gledališko recenzijo. Abonmaji za osem
Francesco Macedonio
predstav, ki so naprodaj v knjigarni Antonini na Korzu Italia, pa veljajo 72 (redni) in 64 (znižani) evrov. Na predvečer začetka svoje sezone bo Terzo Teatro jutri, 19. septembra, ob 20.30 s svojo komedijo »Quan-do le donne erano di sinistra« sklenil letošnji festival Komigo v Kulturnem domu.
EI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349.
DEŽURNA LEKARNA V FARI
BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER
VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
U Kino
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.45 -21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 16.30 »L'ape Maia - Il Film«; 18.00 - 20.00 - 22.00 »Le due vie del destino - The Railway Man«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Ji-mi: All is by my side«. DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -21.45 »Tartarughe Ninja«. Dvorana 2: 18.00 - 20.20 - 22.15 »Sex Tape - Finiti in rete«. Dvorana 3: 16.45 »L'Ape Maia - Il film«; 18.10 - 20.00 - 22.10 »The Giver - Il mondo di Jonas«. Dvorana 4: 17.30 »Le due vie del destino - The Railway Man«; 19.50 »Colpa delle stelle«; 22.15 »Necropolis - La citta dei morti«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.15 »La preda perfetta«.
fi Razstave
V GALERIJI STUDIOFAGANEL na
Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici bo v petek, 19. septembra, ob 18. uri odprtje razstave »Mocchiutti, Di Iorio, il maestro, l'allievo«, predstavila jo bo Cristina Feresin; na ogled od 19. septembra do 18. oktobra.
RAZSTAVA »OLTRE LO SGUARDO« na temo fotografij goriških fotografov pred prvo svetovno vojno bo v razstavnih prostorih Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ul. (Ul. Car-ducci) v Gorici na ogled od 25. septembra do 8. februarja 2015.
Koncerti
KONCERTNA SEZONA 2014-15 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 20.30 v organizaciji KC Lojze Bratuž in Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica: 19. septembra »Naš čarni čas«, nastopa vokalna skupina Bodeča Neža ob 10-letnici delovanja. 8. oktobra »Klavir in orkester«, nastopata pianist Alexander Gadjiev in Orkester iz Padove in Veneta. 22. decembra »In zopet prišla noč si sveta«, nastopa Slovenski komorni zbor iz Ljubljane. 6. marca 2015 ob 20.30 »Štirje pianisti za dva klavirja«, nastopajo Sijavuš Gadjiev, Massimo Gon, Alexander Gadjiev in Giuseppe Guarrera. 24. aprila 2105 ob 18. uri (odhod avtobusa ob 16. uri) balet Petra Iljiča Čajkovskega »Labodje jezero« v SNG Opera in Balet v Ljubljani. Informacije in nakup abonmaja v KC Lojze Bratuž v Gorici (tel. 0481531445, info@centerbratuz.org); več na www.centerbratuz.org.
GLASBENO KULTURNO ZDRUŽENJE VAL ISONZO iz Štarancana prireja ob 100-letnici prve svetovne vojne niz koncertov z naslovom »Concerto del ricordo - Concert dal ricuart - Koncert spomina - Konzert der Erinnerung«. Glasbeniki iz Italije, Slovenije in Avstrije bodo nastopili s skladbo »Missa Solemnis« belgijskega skladatelja Andreja Waigneina v soboto, 20. septembra, ob 20.30 v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici in nato 27. septembra ob 19. uri v cerkvi Sv. Jakoba v Villachu, 4. oktobra ob 18. uri v baziliki na Sveti Gori pri Novi Gorici in 25. oktobra ob 20.30 v stolnici v Vidmu. Sodelovali bodo orkester pihal Val Isonzo iz Štarancana, zbor Lorenzo Perosi iz Fiumicella, goriško zborovsko združenje Seghizzi, kulturno društvo Komorni zbor Grgar iz Nove Gorice, kulturno umetniško društvo Duri Col iz Ajdovščine, zbor Alpen Adria Chor iz Villacha in so-pranistka Giulia Della Peruta, dirigiral bo Fulvio Dose; vstop prost.
Gledališče
GLEDALIŠČE VERDI obvešča, da bo od 20. septembra možen nakup novih rednih abonmajev, od 27. septembra pa nakup izrednih tematskih abonmajev; do 23. oktobra bo odprta blagajna v Ul. Garibaldi 2/a (tel. 0481383601) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00 in 16.00-20.00, zaprta bo od 17. do 19. septembra in 10. oktobra. Od 24. oktobra bo delovala blagajna na Korzu Italia (tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 17.00-19.00, zaprta bo od 24. do 28. decembra.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V KRMINU obvešča, da bo do 20. septembra potekala potrditev lanskih abonmajev, 22. in 23. septembra bo možna sprememba sedeža in vrste lanskih abonmajev in od 25. do 29. septembra bo možen nakup novih abonmajev vsak dan med 18. in 20. uro. Letos bodo skupinski abonmaji še posebno ugodni; informacije po tel. 0481-532317, več na www.artistiassociatigorizia.it.
OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU obvešča, da poteka do 27. septembra potrditev lanskih abonmajev, od 30. septembra do 2. oktobra bo za lanske abonmaje možna sprememba sedeža, od 4. oktobra dalje pa mo možen nakup novih abonmajev pri blagajni gledališča v Tržiču (od ponedeljka do sobote 10.0012.00, 16.30-19.30), tel. 0481-494664 in v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici, tel. 0481-30212.
V	KULTURNEM DOMU V GORICI bo v petek, 19. septembra, ob 20.30 zadnja predstava v sklopu niza »Komigo«. V produkciji skupine Terzo Teatro iz Gorice bo na vrsti komedija »Quan-do le donne erano di sinistra«; informacije in prodaja vstopnic v Kulturnem domu v Gorici (Ul. Brass 20, tel. 0481-33288, info@kulturnidom.it).
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 24. (pred-premiera), 25. (premiera) in 26. septembra, ob 20. uri »Nora Gregor - skriti kontinent spomina / il continente nascosto della memoria / ein verborgener Kontinent der Erinnerung« (Ne-da R. Bric); informacije in predproda-ja vstopnic na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
M Izleti
ŽENSKE IZ DOBERDOBA, ki so obiskovale lanski tečaj ročnih del na SKRD Jezero, organizirajo 17. oktobra izlet v Vicenzo na sejem pripomočkov za ročna dela. Vpisovanje in informacije pri Magdi Prinčič do 28. septembra po tel. 347-1243400.
SPDG organizira v soboto, 20. septembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a 6. kolesarski izlet MTB sezone
2014. Predstavitev izleta bo danes, 18. septembra, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI-a v Ul. Rossini. Cilj izleta je Silvester Alm v Dolomitih v bližini Toblacha. Zbirališče na parkirišču goriškega sejmišča v soboto, 20. septembra, ob 7. uri ali ob 10. uri na železniški postaji v Toblachu (Dobbia-co). Tura je zahtevna, vzpon na 1815 m visok Silvester Alm; informacije po tel. 328-8292397 (Robert). Obvezna čelada, zaželjena je prijava udeležencev.
UPOKOJENCI DOBERDOB organizirajo v soboto, 27. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Sauris, Tolmeč in okolico: odhod avtobusa ob 7.30 iz Štiva-na, s postanki ob 7.40 pri spomeniku v Jamljah, ob 7.50 pri spomeniku v Doberdobu, ob 8. uri pri piceriji Al Gam-bero v Ronkah. Prostih je še nekaj mest na avtobusu, informacije in vpisovanje v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829).
SPDG prireja 21. septembra izlet na Bavški Grintavec (2347 m). Obvezna prijava in prisotnost na srečanju, ki bo danes, 18. septembra, ob 19. uri na sedežu društva; informacije po tel. 3493887180 (Gabrijel).
ESTORIABUS bo spet odpotoval v soboto, 27. septembra, izletnike bo spremljal Paolo Cavassini. Obiskali bodo Gardone Riviera in palačo Vittoriale, ki jo je dal zgradili Gabriele D'Annunzio; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in 3493052235 ali eventi@leg.it od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro.
3 Obvestila
PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vabi otroke od 3. do 6. leta starosti na glasbene urice; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
PIHALNI ORKESTER KRAS iz Doberdoba vpisuje otroke in mlade v novo glasbeno šolsko leto; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
»ZUMBA KIDS«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za osnovnošolske otroke. Brezplačna poskusna lekcija bo danes, 18. septembra, od 17. do 18. ure v kulturnem centru v Jamljah. Otroci naj s seboj prinesejo vodo, brisačo in telovadne copate; informacije po tel. 345-8328493.
»ZUMBA«: AŠKD KREMENJAK prireja tečaj zumbe za odrasle ob ponedeljkih in četrtkih, od 20. do 21. ure v večnamenski dvorani v Jamljah. Prva brezplačna vaja bo v ponedeljek, 29. septembra, ob 20. uri; informacije po tel. 347-6868225 (Patricija).
MAŽORETNA SKUPINA KRAS vabi nove članice v vpis v novo sezono. Prva vaja bo v petek, 26. septembra, od 15. ure dalje; informacije po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič).
KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 12. do 22. 10., tudi z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRUT obvešča, da se začenja vpisovanje za jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Gradežu, ki bo stekel v torek, 7. 10.; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KD DANICA z Vrha organizira tečaj zumbe ob ponedeljkih in četrtkih z začetkom ob 19. uri; informacije po tel. 339-7484533 (Dolores). Prva lekcija bo 29. septembra.
AŠKD KREMENJAK prireja začetni in nadaljevalni tečaj diatonične harmonike pod mentorstvom prof. Andreja Gropajca. Informativna seja bo v sredo, 1. oktobra, ob 18. uri v kulturnem centru v Jamljah; informacije po tel. 338-6805242 (Sonia).
KD SOVODNJE tudi letos organizira tečaj zumbe. Začel se bo v sredo, 1. 10., ob 19. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah; informacije po tel. 338-2251883 (Magda) ob uri kosila ali v večernem času.
ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 3. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam).
SKRD JADRO IZ RONK s pokroviteljstvom ronške občine prireja v sklopu projekta »Manjšinska deželna inter-kultura in poznavanje slovenskega jezika« tečaj slovenščine za odrasle. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v torek, 7. oktobra, ob 20. uri uri; informacije nudijo tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču.
SLOVENSKA SKUPNOST - občinska sekcija za Gorico sporoča, da je redni kongres sklican za petek, 19. septembra, s pričetkom ob 20. uri na sedežu stranke na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici.
V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 18. septembra, ob 18. uri Giulia-na Iaschi predstavila svojo novo knjigo »L'amore amico e altre storie«.
Pogrebi
DANES V DOBERDOBU: 11.00, Edoar-do Ferletic (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V MOŠU: 11.00, Ermida Ma-rega (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V KRMINU: 16.00, Marcella Or-san (sestra Anna Maria) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču.
1 6 Četrtek, 18. septembra 2014
MNENJA, RUBRIKE
GLOSA
Je vojna sestavni del človeške narave?
Jo2e Pirjevec
Pred mnogimi leti sem bral, kako so po prvi svetovni vojni Italijani izbrali neznanega vojaka, katerega grob naj bi bil v srcu monumentalnega kompleksa, posvečenega očetu domovine, kralju Viktorju Emanuelu II. v Rimu. Med trupli stoti-sočev padlih vojakov so jih izbrali deset, ki so bila tako iznakažena, da jih ni bilo mogoče prepoznati. Nato so v starodavni oglejski baziliki uprizorili veliko svečanost s pogrebno mašo, na koncu katere je mati neka mladega fanta, ki je bil pogrešan, imela nalogo, da izbere eno od krst, razporejenih sredi glavne cerkvene ladje. Šlo je za nesrečno kmetico, ki jo je doletela »čast«, da sedi v isti vrsti z italijansko kraljevsko družino in najvišjimi vojaškimi in civilnimi predstavniki države. Šla je od krste do krste in se nenadoma zgrudila ob eni ter v joku začela vpiti ime svojega izgubljenega sina. Neznanega junaka so nato prenesli in shranili kot relikvijo na oltarju domovine.
Moram reči, da me kontaminacija med religijo in vojsko moti. V tem so Italijani mojstri, saj so si sposodili za označevanje svojega patriotizma cerkveno besedišče ter povzdignili mrtve v »mučence«. V resnici so bili nedolžne žrtve imperialističnih pohlepov svojih vodilnih slojev, začenši z Viktorjem Emanuelom III., ki je napovedal vojno Avstro-Ogrski, ne da bi se mu zdelo potrebno obvestiti parlament o tajnem Londonskem paktu. Prav zaradi tega, ker se strinjam s papežem Frančiškom, ki je kot vzroke včerajšnjih in današnjih vojn v svoji nedavni pridigi v Sredipolju omenil zakulisne interese, geopolitične načrte, pohlep po denarju in oblasti, menim, da bi predstavniki cerkve ne smeli sodelovati na svečanostih, ki jih organizira vojska. Kajti s svojo prisotnostjo neizbežno opravičujejo izrabljanje padlih za glo-rifikacijo patriotizma, ki sloni na razglašanju vojne kot najvišje vrline: »Dulce et decorum est pro
patri mori.« »Sladko in lepo je umreti za domovino,« so pravili stari Rimljani.
Cerkev je na žalost vedno blagoslavljala orožje. Ko že govorimo o prvi svetovni vojni, mi prihajajo v spomin poslanice goriškega knezoškofa Frančiška Borgia Sedeja, ki je pred sto leti klical božji blagoslov nad avstro-ogrske vojake, pa tudi kaj so počenjali njegovi italijanski, francoski, britanski in ruski kolegi na drugi strani fronte, v bogokletnem pričakovanju, da jih bo Bog slišal in uslišal. Res je sicer, da je Benedikt XV. poslal pismo vladarjem in vodjem vojskujočih se strani, v katerem je vojno označil kot »nepotrebni pokol«, a to je storil šele 1. avgusta 1917, ko je bilo že povsem jasno, kakšno nepopravljivo škodo je prizadela vsej Evropi. Papež Frančišek je šel korak dalje od svojega predhodnika. V govoru, ki ga je imel prejšnjo nedeljo, je vojno označil kot »norost«, pri čemer pa je pozabil povedati, da je ta »norost« tako zakoreninjena v človeški naravi, da se samo po sebi postavlja vprašanje, ali ni zanjo značilna. Prav tako kot pamet. »Homo homini lupus,« je že pred dva tisoč dvesto leti razglašal Plautus v eni od svojih komedij, za njim pa v 17. stoletju angleški filozof Thomas Hobbes. Če se prav spominjam, je bilo v 3.400 letih bolj ali manj dokumentirane zgodovine človeštva komaj 268 let miru, če skupaj seštejemo vsa obdobja, ko na svetu ni bilo vojne. V teh spopadih je po mnenju izvedencev izgubilo življenje od 150 milijonov do 1 milijarde ljudi. Papež ima tudi prav, da smo danes v tretji svetovni vojni, ki se odvija »po kosih«. Še bolj bi cenil njegovo razmišljanje, če bi jasno povedal, kdo so poglavitni povzročitelji in krivci te strahote. Kar zadeva prvo svetovno vojno, danes lahko rečemo: Franc Jožef, Wilhelm II., Nikolaj II., Viktor Ema-nuel III. in njim podobni kronani in nekronani zločinci. Upam, da ne bo treba čakati sto let, da povemo imena njihovih današnjih vrstnikov.
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
VREME OB KONCU TEDNA
Kljub anticiklonu se bomo morali soočati z vlažnim jugozahodnim zrakom
Darko Bradassi
Mil
Vpliv hladnega višinskega jedra, ki je pretekli četrtek doseglo naše kraje, se je pri nas od nedelje bistveno zmanjšal, zlasti v vzhodnih predelih Slovenije pa so se vremenske nevšečnosti nadaljevale še nekaj dni. Ponekod je hladno višinsko jedro povzročilo pravo razdejanje in veliko gorja. Iznad Balkana je več dni vzvratno proti zahodu pronical zelo vlažen in nestanoviten zrak, ki je najbolj vplival ravno na vremensko sliko v vzhodnih predelih Slovenije. Tam so se pojavljale povečini močne in vztrajne padavine, pogosti so bili nalivi. Količine padavin so bile izredne, ponekod je v 24 urah padla mesečna količina dežja, ki ga tla niso zmogla absorbirati in je prišlo do hudih poplav. Vpliv višinskega jedra se je manjšal proti zahodu, pri nas pa je bil na srečo od nedelje povečini le obroben.
Naj spomnimo, kaj se je dogajalo. Šlo je za nekaj, milo rečeno, neobičajnega, bolje pa bi bilo napisati, da kar izrednega. V bistvu sta se ravno nad našim območjem srečali dve povsem različni tipologiji nestanovitnega zraka, kar je občutno destabi-liziralo ozračje. Hladno višinsko jedro, ki se je spustilo iznad Skandinavije, je v noči na četrtek doseglo alpsko območje, hkrati pa se je od jugozahoda približal toplejši sredozemski prizemni ciklon. V četrtek sta se ravno nad nami srečala. Nastala je mešanica z veliko energijo, pri nas so se pojavljale močne padavine, deloma plohe in nevihte, prišlo pa je tudi do nalivov. Padavine so se nato počasi pomikale proti vzhodu in zapuščale naše kraje ter prečesale Slovenijo. Hladno višinsko jedro je nadaljevalo svojo pot do Balkana, kjer se je zaustavilo več dni in vzvratno preusmerjalo zlasti prot vzhodnim predelom Slovenije zelo vlažen in nestanoviten zrak.
Ozračje se je v zadnjih dneh vendarle umirilo. Nad nami se krepi sredozemski anticiklon, ki bo zaobjel predvsem osrednje in južne predele italijanskega polotoka, kjer bo prinesel verjetno zadnje letošnje poletne utrinke. Živo srebro se bo tam marsikje povzpelo do 30 stopinj Celzija in bo prevladovalo sončno vreme. Do nas pa bo anticiklon segel le obrobno. Višji zračni sloji se bodo sicer nekoliko segreli, kar bo zagotovilo bolj umirjeno vremensko sliko brez izrazitejših poslabšanj, vendar se bodo naši kraji znašli na njegovem zahodnem robu, kjer bo pritekal bolj vlažen sredozemski zrak. Zato se bomo morali v prihodnjih dneh kljub anticiklonu soočati z vlažnim zrakom in pogosto tudi z oblačnim ali vsaj spremenljivim vremenom.
Danes bo še prevladovala jasnina in bomo namerili do okrog 25 stopinj Celzija. Jutri bo postopno več spremenljivosti, prevladovalo bo bolj oblačno vreme, mestoma se bodo pojavljale občasne padavine. Možne bodo tudi prehodne delne razjasnitve. Podobno vreme pričakujemo tudi v soboto, medtem ko za nedeljo kaže na nekaj več sončnega vremena, toda verjetno marsikje vseeno ne bo šlo brez vsaj nekaj kapelj dežja.
Na sliki: nad Sredozemljem se krepi anticiklon
PREJELI SMO
Drugega tira Koper-Divača res ne potrebujemo?
Ob zgodbi, ki ima že dolgo brado in je bila od osamosvojitve dalje del vseh predvolilnih obljub tako poslancev in ministrov kot županov in občinskih svetnikov, ki je postala skorajda dogma, izzveni trditev, ki si jo je dovolil v torek kandidat za ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič, da »Drugega tira ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let« kot sakrilegij oz. svetoskrunstvo, kot nekaj o čemer ne smeš niti misliti, kje šele izustiti. A kljub temu je prejel podporo pristojnega parlamentarnega odbora in ni dvomiti da jo bo tudi od plenuma, ki bo potrjeval ministre, oziroma imenoval novo vlado.
Kaj ob tem reči, ko sem sam vsa minula leta, vse minule mandate, verjel v to, v kar so me prepričevali pomembnejši in pametnejši od mene, da bo brez takojšnje podvojitve proge iz Kopra do Divače promet od Luke Koper in obratno zastal, da bo s tem naše »okno v svet« vse manj konkurenčno, da bomo v Kopru in v vseh delovnih ter življenjskih okoljih, ki so vezani in odvisni od našega pristanišča, začeli umirati na obroke?
Daljnega leta 2001 sem, recimo, v poslanskem vprašanju takratnima ministroma za promet ter za okolje in prostor, Jakobu Presečniku in Janezu Kopaču zapisal, da če 2. tir ne bo zgrajen v razmeroma kratkem času, pri čemer sem se skliceval na vodilne v Luki Koper in Slovenskih železnicah ter na druge poznavalce blagovnih tokov v severnem Jadranu in srednji Evropi, ki so omenjali kot skrajni rok izgradnje 2008, ga koprsko pristanišče ne bo več potrebovalo, ker da se bo promet medtem preusmeril drugam in bo tako usoda Luke zapečatena.
Kaj torej reči?
Prvo: dogem ni in si jih zrela, napredna družba ne sme dovoliti!
Drugo: makroekonomske razmere, ne nazadnje tudi družbeno politične, so se v tem času občutno spremenile, prometni tokovi tudi, a Luka Koper še vedno beleži rast.
Tretje: pričel se je nov volilni tek, tokrat za županske in svetniške stolčke, ki bo vsaj v Kopru in širši regiji zaznamovan tudi z vprašanjem 2. tira. V Kopru in Ankaranu zagotovo, kjer se bo odvijala bitka o tem, kako Luki ohraniti vlogo in moč, ob dejstvu da bo po novem, prostorsko gledano, imela ne več enega ampak dva sogovornika, kako prispevati k temu, da ne bo slučajno nazadovala. No, sam menim, da je bolj
kot 2. tir ključ njenega uspeha v tem, da ji občini ne motita poslovanje ter v čimprejšnjem in čim bolj smiselnem dogovoru o premoženjsko delitveni bilanci ter sicer o medsebojnem sodelovanju in sodelovanju z Luko. A se bodo zagotovo našli tudi bojevniki 2. tira, ki bodo na ministra in na vlado streljali z vsemi topovi, kako da si dovoljujeta opustiti tako strateško pomembni projekt?!
Sam bom v tem trenutku kandidata za ministra pohvalil, ker si je upal, ker je pokazal pogum in ker je prisilil »vernike 2.tira«, z menoj vred, k razmisleku o tem ali je njegov odklon od te dolgoletne ambicije izraz nerazumevanja njenega udejanjanja, in sicer položaja Luke in celotnega obalnega gospodarstva, ali morda utemeljene, z analizami podprte projekcije prometnih gibanj povezanimi z Luko in Slovenskimi železnicami v naslednjih nekaj desetletjih, oziroma srednjeročne in dolgoročne rentabilnosti ter ekonomičnosti take izgradnje glede na predvideno ceno (od 700 milijonov do milijarde 400 milijonov). Še nedokončana zgodba s 6. blokom Termoelektrarne Šoštanj boli in kako! Nova vlada si česa podobnega ne sme dovoliti. In če bi kazalo, da se to lahko zgodi tudi z 2. tirom, je prav, da se tako investicijo ustavi na samem začetku.
Toda, primerno in zaželeno je, da novi ministri pristojni za razvoj, od infrastrukturnega, do okoljskega, gospodarskega in ne nazadnje finančnega, staknejo čim prej glave skupaj, ob soudeležbi tudi strategov Luke Koper in slovenskega pomorstva ter železnic, in zapišejo nekaj, kar bo pilo vodo in prepričalo vseslovensko in tudi tukajšnjo lokalno javnost kako in kdaj, če sploh, z 2. tirom in dajo tudi odgovor na to, od česa ga bomo financirali, upoštevaje dejstvo, da mu EU ni pretirano naklonjena in veliko evropskega denarja ne bo?
Sam sem svoj čas zasledil dokaj drzno opredelitev župana Popoviča, s katerim se redkokdaj strinjam, a tokrat sem se, v prid čimprejšnji železniški povezavi s Trstom. Bojda je 10 krat cenejša od 2. tira. Za vse večje povpraševanje po hitrih in zmogljivejših javnih prevozih med urbanima vse bolj povezanima prostoroma, seveda, a ob predpostavki skupnega upravljanja koriščenja že obstoječe železniške infrastrukture na italijanski strani, tudi morda za potrebe koprskega pristanišča?! V tem primeru 2. tir ne bo potreben tudi ne čez 30 ali 40 let.
A pomembno je, da si o tem vprašanju enkrat za vselej nalijemo čistega vina, da v predvolilnih kampanjah ne bomo znova in znova poslušali o nečem, ki bo le pobožna želja ali pravljica za lahko noč.
Bivši župan in poslanec Kopra Aurelio Juri
FILM - Na festivalu v Aleksandriji
Goranu Vojnoviču nagrada za režijo filma Čefurji raus!
ALEKSANDRIJA - Film Čefurji raus! Gorana Vojnovica, ki je nastal v produkciji Arsmedie, je na 30. filmskem festivalu mediteranskih držav v Aleksandriji prejel nagrado za najboljšo režijo. Na festivalu so prikazali 124 filmov različnih dolžin in žanrov iz več kot 27 držav, so sporočili s Slovenskega filmskega centra (SFC).
Film Drevo režiserke Sonje Prosenc, ki je nastal v produkcijski hiši Monoo, pa se odpravlja na jesensko festivalsko turnejo. Svetovno premiero je doživel na festivalu v Karlovyh Varyh, na festivalu v Portorožu pa je prejel tri nagrade. V teh dneh sodeluje na 16. festivalu Film by the Sea, ki poteka v mestu Vlissingen na jugozahodu Nizozemske. Od 23. do 28. septembra pa bodo film prikazali tudi na festivalu Ars Independent v poljskih Katowicah. Drevo bodo prikazali v tekmovalnem programu sedmih filmov, ki so lahko samo prvenci ali drugi filmi.
Film Čefurji raus! Gorana Vojnovica in dokumentarni film Projekt rak režiserja Damjana Kozoleta pa bosta doživela britansko premiero na 22. Raindance Film Festival v Londonu, ki bo potekal od 24. septembra do 5. oktobra.
V soboto bo v Ljubljani ponovno zaživela promenada
LJUBLJANA - Z namenom obuditve spomina na ljubljansko promenado bo v soboto od Tromostovja do Tivolskega gradu potekala prireditev, na kateri bodo ponazorili, kaj je v meščanskem času promenada pomenila nekoč, je v imenu organizatorja poudarila predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec. Po njenem prepričanju je tradicija pomembna, kljub temu da se takratnega časa ne da vrniti nazaj v isti vsebini.
Na tej prireditvi, ki bo potekala od 11. do 15. ure, se bo zvrstilo pestro ulično dogajanje. Na voljo bodo številni sladoledni kotički, poleg tega bodo ponujali vrhunske jedi, vozil pa bo celo tramvaj, je dejala Rijavčeva. Udeleženci bodo lahko kot nekoč na promenadi kupili svojo fotografijo.Ob tem je izrazila željo, da bi se ljudje promenade udeležili in tako videli, »kako je bilo v Ljubljani nekoč ter kako bi lahko bilo, sicer na drugačen način, tudi danes«.
Promenada je bila v začetku minulega stoletja kulturni pojav, ki sodi v okvir kulturne dediščine glavnega mesta. Etnologinja Katja Jerman je poudarila, da je imela promenada družbeni, še posebej pa družabni značaj. Poleg tega je bila priložnost za razkazovanje, spoznavanje, navezovanje stikov, pa tudi srečanja zaljubljencev.
Na promenado so prihajali vsi družbeni sloji. Med tednom so se na promenadi sprehajali študentje in dijaki, medtem ko se je nedeljske promenade udeleževala ljubljanska elita. Takrat je bilo v ospredju razkazovanje oblačil in modnih dodatkov.
/
RADIO IN TV SPORED
Četrtek, 1B. septembra 2014
17
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Alpe Jadran; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
6.00 Nad.: Dance! La forza della passione 7.20 Nad.: Heartland 8.00 Nad.: Le sorelle McLeod 9.25 Nad.: Pasión Prohibida 10.10 Vreme, sledi Tg2 Insieme 11.001 fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Castle
Rai Tre
borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il Segreto 17.00 Show: Pomeriggio cinque 18.45 Kviz: Avanti un al-tro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Paperissima Sprint 21.10 Film: Che bella giornata (kom., It., '11, i. C. Zalone) 23.30 Talk show: Matrix
O Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina - Il caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 10.00 Storie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Talent show: Dolci dopo il Tiggi 14.40 Show: Torto o ragione? 16.00 La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.15 Nad.: Il restauratore 23.30 Talk show: Porta a porta
6.40 Nan.: Friends 7.05 Nan.: La vita se-condo Jim 7.30 Nan.: Mike & Molly 8.25 Serija: The Closer 10.25 Serija: Person of Interest 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nan.: 2 Broke Girls 15.50 Nan.: The Big Bang Theory 16.45 Serija: Chuck 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. - New York 20.20 Uefa Europa League, Napoli - Sparta Praga, prenos 23.05 Uefa Europa League - Speciale
0.35 Film: D OA - Dead or Alive (pust.)
La 7
17.00 SuperMax Tv17.45 Dnevnik in šport 18.50 Serija: N.C.I.S. - Los Angeles 19.40 Serija: N.C.I.S. 20.30 23.50 Dnevnik 21.00 Lol - Tutto da ridere 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 0.05 Obiettivo Pianeta
LA
7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 17.40 Serija: Il commissario Cordier 19.40 Diciannovequaranta 20.00 0.30 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: Assassinio al galoppatoio (krim.) 22.50 Film: Assassinio sul palcoscenico (krim.)
^ Tele 4
6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Talk show: Agora Estate 10.05 Video frammenti 10.15 Film: Obiettivo ragazze (kom.) 12.00 Dnevnik in vreme 12.25 Serija: La signora del West 13.10 Rai Cultura - Il tempo e la storia 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Kolesarstvo: Trittico Lombardo - Tre Valli Vares, prenos 17.15 Dok.: Geo 18.55 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Serija: Extant 23.25 Deželni dnevnik in rubrike 0.05 Correva l'anno
(I Rete 4
6.20 Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Hunter 8.15 Nad.: Cuore ribel-le 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Ricette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Francesca e Nunziata (dram.) 18.50 Dnevnik 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Film: Troy (voj., '04, i. B. Pitt, O. Bloom)
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved,
7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Piccola grande Italia 8.05 Dok.: Il portolano 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik
iT Slovenija 1
6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Turbulenca 11.10 Odprta knjiga 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Dok. serija: Village folk 16.00 18.35 Otroški program: OP! 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.25 0.35 Ugriznimo znanost 17.55 23.10 Osmi dan 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Volitve 2014 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.45 Panoptikum
(T Slovenija 2
6.00 9.15 Infokanal 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Kviz: Male sive celice 8.50 Dok. film: Prvak 9.05 Infodrom 10.50 Dobro jutro 13.15 0.50 Točka 14.35 Posebna ponudba 15.35 Evropski magazin 16.00 Mostovi - Hidak 16.30 Točka preloma 17.00 Ljudje in zemlja 17.45 Dok. odd.: Liberty -Svoboda po ameriško 18.45 Žrebanje Deteljice 18.55 Nogomet: evropska liga, Par-
tizan - Tottenham, prenos 20.55 Nan.: Moja družina 21.30 Serija: Vera 23.05 Film: Goreča prerija (dram.)
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 8.40 Aktualno 9.30 V živo pred izredno sejo, prenos 10.00 3. izredna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno 20.15 Ozadja 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Lokalne volitve 2014, soočenje Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
C Koper
13.55 Dnevni program 14.00 23.55 Čez-menja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovi-ce 14.30 Boben 15.30 Folkest v Kopru 16.00 Slovenski magazin 16.30 Najlepše besede 17.05 Arhivski posnetki 18.00 Dok. odd. 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Nogomet: evropska liga, Partizan - Tottenham 20.45 Dok. serija: City folk 21.15 Nautilus 21.45 Avtomobilizem 22.15 Glasba zdaj 22.30 Lokalne volitve 2014, soočenje 23.20 Na obisku
1 Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Ukradena svetilka 18.00 Pogovor pod murvo 19.20 Nabiranje zdravilnih zelišč 20.00 Lokalne volitve 2014 21.00 Gledališka predstava: Matiček se ženi 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani
pop Pop TV
6.00 Risane in otroške serije 7.3013.05 Serija: Lepo je biti sosed 8.25 9.35, 10.45, 11.55 Tv prodaja 8.40 14.55 Serija: Queen Lati-fah show 9.50 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 11.00 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 14.00 22.30 Serija: Nepremagljivi dvojec 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Odd.: Epilog 23.25 Serija: Nevarna igra
Kanal A
6.5013.00 Risanke 8.25 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 9.15 13.40 Serija: Revolucija 10.05 16.35 Serija: Dva moža in pol 10.35 17.05 Serija: Naša mala klinika 11.30 Serija: Srečni klic 12.30 13.25 Tv prodaja 14.30 Film: Bes Titanov (fant.) 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Šakal (akc.) 22.25 Film: Izgubljeni (dram.)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Cankar: Gospa Judit - 4. nad., sledi Music box; 18.00 Glasbeni magazin, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM)
6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30, 5.50 Jutranja kronika; 6.50 Filmofil; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Poletni utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa; 0.00 Nočni program.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM)
6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30,
Četrtek, 18. septembra Rai movie, 21.15
VREDNO OGLEDA
Figli di un dio minore
ZDA 1986
Režija: Randa Haines Igrajo: Marlee, Matlin, William Hurt in Piper Laurie
V	New Englandu dom za gluhoneme dobi novega vzgojitelja Jamesa Leedsa, čigar metode niso posebej všeč ravnatelju šole. Njegov način pa resnici na ljubo privede do velikih rezultatov in napredek pri mladih študentih je kmalu viden.
V	inštitutu živi tudi temnolasa Sarah Norman. To je mlada žensk, ki je v šolo dospela še kot otrok. Ko je odrasla je izbrala, da bo v tistem domu tudi živela in delala kot čistilka. Sarah je namreč ena redkih, ki ni nikoli spregovorila, pa čeprav skriva v sebi veliko inteligenco in tenkočutnost. James se tega zave in se v Saro tudi zaljubi. Ona se preseli k njemu domov, a njuno skupno življenje ne bo enostavno, saj je Sarah zelo ponosna in trmasta.
Film je pred skoraj tridesetimi leti naletel na izjemen uspeh in igralka Marlee Matlin je za interpretacijo prejela oskarja.
17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifi-ca; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena (pon.); 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Not-tetempo.
SLOVENIJA 1
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.30 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do trinajstih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DiO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob sedemnajstih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in na-pevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 0.00 Nočni program.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 0.00 Novice; 6.17 Vreme; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 8.55, 18.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do trinajstih; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DiO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Minute za country/Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru.
SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DiO; 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni noktur-no; 19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Arsov forum; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek; 0.00 Evropski klasični nokturno.
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS -
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1B Četrtek, IB. septembra 2014
APrimorski
r	dnevnik
Brazilci so prvi polfinalisti
KATOVICE/LODŽ - Odbojkarji Brazilije so prvi polfinalisti svetovnega prvenstva, ki ga gosti Poljska. V drugi tekmi tretjega kroga skupine H v Lodžu so Brazilci s 3:0 (22, 20, 21) premagali Rusijo, o drugem polfinalistu iz te skupine bosta danes odločila Poljska in Rusija, ki se bosta pomerila ob 20.25. V skupini G v Katovicah je Nemčija s 3:0 (15, 21, 19) premagala Iran in po torkovem porazu v prvem krogu proti Franciji (0:3) prišla do prvih točk v tretjem krogu. Danes ob 20.25 se bosta pomerila še Francija in Iran.
Ulica dei Montecchi 6 [-" tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu R
Zavrača možnost bojkota SP v Rusiji
SANKT PETERBURG - Trener španske nogometne reprezentance Vicente del Bosque zavrača možnost, da bi prišlo do bojkota svetovnega nogometnega prvenstva leta 2018, ki bo v Rusiji. V začetku meseca so voditelji 28 držav EU pozvali Evropsko komisijo, naj pripravi sankcije proti Rusiji zaradi vojaških napadov na Ukrajino. Kot ena izmed možnosti se je omenjal tudi bojkot svetovnega nogometnega prvenstva leta 2018, ki ga bo gostilo trinajst ruskih mest.
Skupina E Bayern - Manchester
City 1:0, Roma - CSKA Moskva 5:1
Roma	1 1 0 0	5:1	3
Bayern	1 1 0 0	1:0	3
Manchester C. l 0 0 l	0:l	0
CSKA	1 0 0 1	1:5	0
PRIHODNJI KROG (30.9.): CSKA
Manchester City - Roma
Bayern,
Skupina F	Ajax	PSG 1:1,
Barcelona - Nikozija 1:0		
Barcelona 1 1	00	1:0 3
PSG 1 0	l0	1:1 1
Ajax 1 0	l0	1:1 1
Nikozija 1 0	0l	0:l 0
PRIHODNJI KROG (30.9.):	Nikozija	Ajax, PSG
- Barcelona		
Skupina G Chelsea - Schalke 04
1:1, Maribor - Sporting Lizbona 1:1
Schalke 04 1 0 1 0	1:1 1
Sporting	1 0 1 0	1:1 1
Maribor	1 0 1 0	1:1 1
Chelsea	1 0 1 0	1:1 1
PRIHODNJI KROG (30.9.): Schalke - Maribor, Sporting Lizbona - Chelsea
Skupina H Athletic Bilbao -
Sahtjor 0:0, Porto - Bate Borisov 6:0
Porto	1 1 0 0 6:0	3
Sahtjor	1 0 1 0 0:0	1
Bilbao	1 0 1 0 0:0	1
Bate	1 0 0 1 0:6	0
PRIHODNJI KROG (30.9.): Bate Borisov -Bilbao, Sahtjor - Porto
NOGOMET - Za Maribor je v ligi prvakov proti Sportingu (1:1) zadel Zlatkov sin Luka
Dinastija Zahovičev
Maribor - Sporting Lizbona 1:1 (0:0)
Strelca: 0:1 Nani (80.), 1:1 Zahovič (90.).
Maribor: Handanovič, Filipovič, Sal-lalich (od 58. Bohar), Tavares (od 84. Men-dy), Ibraimi, Vršič (od 81. Zahovič), Rajče-vič, Viler, Stojanovič, Arghus, Mertelj.
Sporting: Rui Patricio, Mauricio, Jefferson, Andre Martins (od 46. Joao Mario), Slimani (od 90. Montero), William Carval-ho, Carillo (od 67. Mane), Adrien Silva, Sarr, Cedric, Nani.
MARIBOR - Ljudski vrt, po pričakovanju poln in glasen (12.150 gledalcev), je po 15 letih spet doživel tekmo lige prvakov. V prvem polčasu so zdržali nalet gostov, še več, priigrali so si - tako kot tudi tekmeci -tudi nekaj izjemnih priložnosti, a se mreža ni zatresla. Zato pa se je v drugem polčasu. Najprej na žalost domačih navijačev Ma-riborova. Z lepim strelom je Portugalcem vodstvo priigral iz Manchester Uniteda posojeni Nani. Ob koncu tekme pa je sledila erupcija veselja domačih navijačev, saj je Luka Zahovič (sin Mariborovega športnega direktorja Zlatka Zahoviča) Mariboru priigral sploh prvo točko na domačem igrišču v ligi prvakov. Priložnost za nove točke v go-steh pa bo konec meseca v Gelsenkirchnu pri Schalkeju, ki je danes prav tako remizi-ral pri Chelseaju (1:1).
Štajerci so v tekmo vstopili pogumno in imeli v deseti minuti prvo priložnost. Agim Ibraimi si je na levi strani priigral položaj za strel, a je Rui Patricio dobro zaprl prostor ob bližnji vratnici in žogo odbil. Portugalci so zatem vedno bolj prevzemali terensko pobudo, nekajkrat je bilo malce bolj vroče pred mariborskimi vrati, a je Jasmin Handanovič svojo nalogo dobro opravil. Še bolje je posredoval v 28. minuti, ko je sam pred njega prišel Andre Carrillo, streljal, žoga pa je v noge zadela mariborskega vratarja.
Pritisk proti vratom domačih je bil vse močnejši, kljub temu pa so slovenski prvaki v 35. minuti prišli do novega strela z glavo, a je bil Tavaresov poskus s kar težkega položaja lahek plen Sportingovega čuvaja mreže. Ta priložnost pa je le dala nov elan vijolicam, ki so uprizorile tri nevarnejše napade, med drugim je dvakrat od daleč dobro streljal Agim Ibraimi.
Takoj po začetku drugega polčasa je bil spet na preizkušnji Handanovič, ko je Islam Slimani v padcu streljal z glavo, mariborski vratar pa je žogo odbil. V 51. minuti so bili spet blizu tudi gostitelji, po strelu Tavaresa z roba kazenskega prostora je žoga zadela enega gostujočih branilcev in se malo mimo vratnice odkotalila v kot.
Na drugi strani je z volejem poskusil Nani, Handanovič je bil spet na mestu. Zato pa je klonil v 80. minuti, ko je nil Nani le uspešen. V 90. minuti je na drugi strani dvakrat poskusil Luka Zahovič, a prav tako brez uspeha. Isti igralec je že v sodniškem dodatku unovčil napako domačih branilcev in odbito žogo z glavo poslal čez Ruija Patricia v mrežo za končnih 1:1.
Branilec Maribora, Koprčan Mitja Viler (levo) in Petar Stojanovič, med njima pa nogometaš lizbonskega Sportinga Islam Slimani
ansa
OI 2016
Vstopnice
bodo
cenejše
RIO DE JANEIRO - Organizatorji poletnih olimpijskih iger leta 2016 v Rio de Janeiru so razkrili cene vstopnic za ogled olimpijskih športnih bojev. Z namenom, da bi ljudem kar najbolj približali olimpijsko dogajanje, so močno pocenili cene vstopnic v primerjavi z zadnjimi igrami leta 2012 v Londonu. Cene se gibljejo od 14 do 1600 evrov za uvodno slovesnost. Najbolj zaželeno disciplino OI, tek na 100 metrov, si bo tako moč ogledati že za polovico londonske cene. Cene vstopnic so za uvodna tekmovanja na nogometnem turnirju, rokoborbi, veslanju ali jadranju po 14 evrov, najdražje pa so po 1600 evrov za najboljše sedeže na slovesnem odprtju iger na Maraca-ni. Slednje so v britanski prestolnici dosegale ceno 2530 evrov. A uvodno slovesnost si bo moč ogledati tudi že za okoli 60 evrov, saj so organizatorji vstopnice razdelili v pet kategorij. Če si boste želeli ogledati ja-majškega superzvezdnika Usaina Bolta, če se bo seveda na igre uvrstil, boste za najboljše sedeže morali odšteti po 420 evrov (v Londonu 900).
KOŠARKA - Dobra dva tedna pred začetkom prvenstva lige A2 Gold so pri tržaškem klubu Pallaca-nestro Trierste prodali 715 abonmajskih izkaznic. Dobite jih na Ticketpoint na Korzu številka 6 med 8.30 in12.30 ter 15.30 in 19. uro.
NOGOMET - Slovenski pokal (osmina finala): Tabor Sežana - Luka Koper 0:1.
NA MIVKI - Z zmago proti Be-lorusiji si je Italija v Jesolu izborila mesto na SP v nogometu na mivki, ki bo prihodnje leto na Portugalskem.
NOGOMET - Liga prvakov
Pet golov Rome
»Razbili« so ruski CSKA - Ajax zaustavil PSG - Porto ponižal Beloruse
NOGOMET
Deželni pokal 2. AL
Točka Mladosti, Primorje praznih rok
RIM - Roma je pred domačimi gledalci povsem razbila moskovski CSKA, tekmo pa je v svojo korist odločila že v prvem polčasu. Prvo ime tekme je bil Juan Iturbe, ki je mrežo Rusov načel v šesti minuti, v 10. minuti za gol podal Gervinhu, še eno podajo pa je vpisal v 20. minuti, ko je zaposlil Maicona, Roma pa je takrat vodila že s 3:0. Iturbe je nato v 26. minuti moral zapustiti zelenico zaradi poškodbe, Gervinho pa je v 31. minuti postavil rezultat prvega polčasa. Roma je v 51. minuti vodila s 5:0, lastno mrežo je zatresel Sergej Ignaševič. Ruski predstavnik je do častnega gola prišel osem minut pred koncem, zadel je Ahmed Musa.
V skupini G, kjer v elitnem klubskem tekmovanju nastopa Maribor, sta se Chelsea in Schalke 04, sicer naslednji nasprotnik slovenskih prvakov, razšla z nedoločenim rezultatom 1:1. Angleže je v 11. minuti v vodstvo popeljal Cesc Fabregas, za nemško zadovoljstvo je v 62. minuti poskrbel Klaas-Jan Huntelaar. Po prvem krogu so tako vse štiri ekipe izenačene na lestvici.
Na drugi tekmi skupine E sta se v Münchnu pomerila Bayern in Manchester City, derbi sredinega večera pa je pripadel Bavarcem. V 90. minuti je zadel Jerome Boateng. V
skupini F je Ajax doma proti Paris St. Germainu iztržil točko. Francoze je v 14. minuti po podaji Zlatana Ibra-himovica v vodstvo popeljal Edinson Cavani, Lasse Schone je v 76. minuti zadel za 1:1. Barcelona je gostila Apoel iz Nikozije, premagala ga je z zadetkom Gerarda Piqueja v 28. minuti. Med rekorderje se je vpisal ve-zist Kataloncev Xavi, ki je na tekmi skupinskega dela lige prvakov nastopil 142. S tem se je po številu nastopov na drugem mestu izenačil z rojakom Raulom. Na vrhu je Ryan Giggs, ki je zbral 148 nastopov.
Athletic Bilbao in Šahtar iz Do-necka sta se v prvi tekmi skupine H razšla z neodločenim rezultatom 0:0, v drugi tekmi pa je Porto ponižal Bate Borisov. Bilo je 6:0, junak je bil Ya-cine Brahimi, ki je mrežo Belorusov zatresel trikrat. Uspešen je bil v peti, 32. in 57. minuti, zadeli so še Jackson Martinez v 37., Adrian v 61. in Vincent Aboubakar v 76. minuti.
DANES EVROPSKI POKAL -Drevi bodo v 1. krog faze skupin evropske lige nastopile štiri italijanske ekipe. Torino bo ob 19.00 gostoval v Belgiji proti ekipe Bruges. Inter bo ob enakem času igral v Kijevu proti ukrajinski ekipi Dnipro. Ob 21.05 bo Napoli gostil praško Sparto, Fioren-tina pa francoski Guingamp.
Primorje - Opicina 1:2 (1:0)
Strelec za Primorje: C. Paoletti v 35.
min.
Primorje: Giardirri, Persi (T. Kovacic), L. Kovacic, Martini (Issich), Santoro, Zida-rich (Noto), Paoletti (Altin), Pezzullo, Danieli, Krizman, Udina (Romano).
V drugem krogu deželnega pokala 2. amaterske lige je Primorje na domači Rou-ni izgubilo proti Opicini. Primorje je po prvem delu vodilo z golom Christiana Pao-lettija. V drugem polčasu so gostje izenačili po dvajsetih minutah. V zadnjem delu tekme pa so iz protinapada še zmagovito po-vedli. Primorje, ki je v pokalu še brez točk (v 1. krogu je izgubilo proti Romani, ki bo v nedeljo gostovala na Proseku), bo zadnjo pokalno tekmo igralo 1. oktobra proti Roiane-seju. Roianese in Romana sta sinoči igrala 2:2.
Moraro - Mladost 1:1 (0:1)
Strelec: Mauro Peric v 12.
Mladost: Devetak, Peric D., Buffolin, Peric M., Patessio, Cadez E., Bressan, Ma-rušič (Ferlez), Cadez A. (Kobal), Simeone, Zollia.
Po porazu z 2:3 proti Audaxu v prvem krogu državnega pokala je Mladost osvojila točko na igrišču v Moraru. Gostje bi si vendar zaslužili nekaj več, saj so imeli terensko premoč na igrišču. Marušič in soigralci so odigrali res kakovosten prvi polčas, ko so tudi povedli z lepim strelom s približno 20 metrov Maura Perica. V drugem polčasu pa so gostje nekoliko popustili, tako da je v 71. mi-
nuti po slabem posredovanju vratarja De-vetaka izenačil napadalec Morara. Igralci bodo odigrali tretjo tekmo pokala 1. oktobra ob 20.30 v Zagraju. V nedeljo bo Mladost igrala doma proti San Canzianu. Sinoči sta se Sagrado in Audax razšla z izidom 0:0. (av)
DEŽELNI MLADINCI Ism Gradisca - Vesna 0:1 (0:0)
Strelec: Bubnich v 67. min.
Skabar, Dorca (Nahta), Pizzardi (Ur-sulescu), A. Kerpan (Belli), Kosovel, Žerjal, Bubnich, Renar, Bovino (Gatto), Disnan, Rebula.
V zaostalem srečanju je kriška Vesna v Zagraju dosegla prvo zmago v deželnem prvenstvu mladincev. Zmagoviti gol je v drugem polčasu dosegel Daniel Bubnich, ki je zadel še prečko. Strel Marca Bovina pa se je odbil od vratnice. Gradisca je tekmo končala z devetimi igralci.
Liga D: kaznovana Padova
Ekipa Biancoscudati Padova, ki je po dveh krogih prva na lestvici v skupini C lige D, bo morala zaradi svojih navijačev globoko seči v žep. Ker so s tribune metali na igrišče dimne bombe, petarde in plastenke, je disciplinska komisija državne nogometne zveze naprtila Padovi denarno kazen 2500 evrov. Kras bo v nedeljo igral v Repnu proti Alto Vicentinu, ki bo igral brez Benedet-tija. Slednji je v nedeljo prejel rdeči karton, kaznovan je s krogom prepovedi igranja.
/
ŠPORT
Četrtek, 18. septembra 2014
19
JADRANJE - Svetovno prvenstvo v olimpijskih razredih v Santanderju
Kvalifikacij še ni konec
□ Obvestila

Na svetovnem prvenstvu v jadranju v Santanderju tekmovalci v razredu 470 tudi včeraj niso dokončali kvalifikacijskih regat. Neugodnim vremenskim razmeram je treba dodati tudi skrajno nespretnost in neprofesionalnost regat-nega odbora. Skupina, v kateri sta tudi naša jadralca Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti, ki v torek ni dokončala drugega plova, se je včeraj podala na morje že ob 10. uri, druga polovica regatantov pa je čakala na kopnem. Uro kasneje, ko je bil napovedan štart, so bile razmere skoraj idealne, vendar se organizatorji nikakor niso mogli zasidrati, tako da so izgubili dve uri. V zelo močnem vetru so mnogi jadralci poškodovali opremo. Šele po spremembi regatnega polja, so končno začeli tekmovati v vetru z 32 vozli. Jadralca JK Čupa sta regato, tako kot dan prej, spet končala na 11. mestu, potem ko sta bila med plovbo dalj časa šesta. Zaradi vnovične napake organizatorjev v prvi krmi, ko so prestavili bojo za 50 metrov, sta, skupaj z drugimi vodilnimi posadkami, zaostala, a pred koncem nadoknadila veliko mest, s končnim rezultatom pa sta se na skupni lestvici povzpela na 29. mesto, ki še prinaša uvrstitev v zlato skupino 38 najboljših jadralcev.
Po tej zelo težki in naporni preizkušnji so posadke poslali v marino, pol ure zatem pa spet na morje, da bi odjadrali še zadnjo kvalifikacijsko regato, vendar je tedaj že zavladalo brezvetrje.
»Posadke in štabi reprezentanc smo izjemno razočarani nad organizacijo, ki ni vredna prvenstva ISAF, na
Simon Sivitz Košuta in Farneti (arhivski posnetek) 11. na edini včerajšnji regati
katerem se podeljujejo kvote za olimpijske igre. Poleg vsega je nerazumljivo tudi to, da so od nas po petih urah na vodi, po izjemno težki regati, ki je načela opremo in "utrudila" jadra zahtevali, da se vrnemo na regatno polje in pomerimo s tekmeci, ki so ves dan posedali na kavču,« je povedal Sivitz Košuta, ki pa se zdi vse prej kot de-motiviran. »Jutri je nov dan. Zdaj sva na robu zlate skupine, a če odjadrava dobro regato, se lahko hitro povzp-neva na lestvici. Tudi danes (včeraj, op.ur.) sva bila maksimalno motivirana in zelo hitra tudi v močnem vetru, škoda da ni bilo regat več,« je povedal krmar naše posadke. Stiskajmo pesti. (ak)
KOŠARKA - Na Stadionu 1. maja v Trstu
Konec tedna v znamenju dveh memorialov KK Bor
Jutri in v soboto 21. memorial B. Tavčar, v nedeljo še 13. memorial M. Gombač
Jutri in v soboto bo za nekatere peterke naših društev prvi poluradni nastop v novi sezoni. V nedeljo pa bodo na vrsti še mladinske ekipe. Na Stadionu 1. maja v Trstu bo v organizaciji košarkarskega kluba Bor in pod pokroviteljstvom Združenja slovenskih športnih društev v Italiji na sporedu 21. članski turnir v spomin na Borisa Tavčarja, v nedeljo pa celodnevni mladinski, po vrsti 13. Memorial Miljo Gombač.
Jutri zvečer bosta na sporedu polfinalni srečanji četveroboja v spomin na v prometni nesreči preminulega Borovega košarkarja in trenerja Borisa Tavčarja. Ob 19.00 se bosta spoprijela deželni C-ligaš Breg in D-ligaš Sokol, ob 21.00 pa domača vrsta, C-ligaš Bor Radenska, in tržaška ekipa iz D-lige Santos. V soboto bo tekma za tretje mesto med poražencema ob 19.00, ob 21.00 pa se bo začel veliki finale. Sledilo bo nagrajevanje ekip.
Tako košarkarji Brega kot Bora trenirajo že nekaj tednov. Za oboje bo turnir lepa priložnost, da trenerja (Borov Dean Oberdan in Bregov Tomo Krašovec) preverita formo igralcev. Prvenstvo deželne C-lige se bo začel začetek oktobra.
V	nedeljo bodo na turnirju, posvečenem dolgoletnemu Borovemu predsedniku in nočnemu čuvaju na Stadionu 1. maja Milju Gom-baču, merili moči košarkarji do 13. leta. Ob 9.00 se bo začel polfinale Bor - Basket4Trieste, ob 11.00 pa Dom - Kontovel. Po skupnem kosilu bo ob 14.00 mali finale, ob 15.30 pa še dvoboj za prvo mesto.
TURNIR K2SPORT - V Gorici
Zmaga in poraz Doma
V	telovadnici goriškega Kulturnega doma so sinoči odigrali tretjo krog košarkarskega turnirja K2sport, ki ga organizira ŠZ Dom. Domači ekipa Doma je sinoči premagala Heidrun. Mlajši domovci pa so izgubili proti Olimpii.
Dom - Pol. Heidrun 56:51 (23:12, 29:20, 42:41)
Dom: Voncina 6, Sanzin, Terčič 4, Za-vadlav M. 15, Zavadlav G. 13, Coz, Abrami 14, Bogaro, Graziani 4, Mattiussi nv. Trener: Del-lisanti.
Pol. Heidrun: Tommasi 3, Donati 11, Scarel 2, Del Cuore, Devetag, Pisacane 9, Vi-
sintin P., Kos 8, Visintin G. 8, De Luca 0, Vecc-hiet 6, Rosa 4. Trener: Bolzicco.
Dom U19 - Olimpia 43:50 (10:20, 21:25, 27:33)
Dom U19: Franzoni 5, Antonello M. 1, Maffi 10, Coz 1, Gaggioli, Bensa 21, Antonello L. nv, Peteani 3, Cianetti 2, Bogaro, Čubrilo. Trener: Zavrtanik.
Olimpia: Busolini 7, Iuretich 3, Briz 4, Orsolini 1, Candeloro 5, Luciano 2, Medesa-ni, Lutman 14, Ballaben 8, De Fornasari 4, Visintin, Lasky 2. Trener: Pussi.
Danes: 20.00 Dom - Kontovel; 22.00 Athletismo - AP Grado.
Turnir letnikov 2002/03 Bor - N. Gorica 27:35 (11:5,15:13,16:27)
Bor: Kovačič 2, Čok, Elbaji, Schorti 5, Bremec 5, Terčon 11, Pieri, Vertovec 4. Trener: Faraglia.
Nova Gorica: Hladnik 6, Rijavec 4, Pav-lovič, Podobnik, Markič 2, Agrež, Ščuka 10, Pajntar 1, Gani 10, Demšar, Artukovič 2, Ba-ša. Trener: Zavrtanik.
PLANINSKI SVET
Izlet SPDT na Ratitovec
Slovensko planinsko društvo Trst načrtuje za nedeljo, 21. septembra 2014, avtomobilski izlet na Ratitovec; na razpolago bo tudi društveni kombi.
Zbirališče ob 7.00 uri na Opčinah, pred hotelom Daneu. Od tod se bodo po-hodniki peljali proti Železnikom in naprej do vasi Prtovč (1011m) nad Selšlo dolino, kjer je veliko parkirišče ob cerkvi. Tu si bodo nadeli pohodniško opremo in začeli vzpon po prijetni gozdni poti. Proti vrhu pot pripelje na razgledna travnata pobočja Ratitovca in nato do Krekove koče na Ratitovcu (1642 m). Od tod je še 20 minut vzpona na najvišji vrh Ratitovca, 1672 m visoki Altemaver. Možna pa je tudi osvojitev še drugih pomembnih vzpetin v območju Ratitovca: 1658 visokega Kremanta, Gladkega vrha (1666 m) in Kosmatega vrha (1644 m). Sestop je predviden po drugi, položnejši poti. Izlet ni zahteven, za osvojitev glavnega vrha so predvidene 4 ure hoje.
Za informacije in prijavo lahko pokličete telefonsko številko: 040 413025 (Marinka).
Izlet SPDT Gonjače Sabotin
Zadnjo nedeljo v septembru, točneje 28. 9.2014, pa pripravlja Slovensko planinsko društvo Trst avtobusni izlet iz Gonjač po grebenu na Sabotin in v Solkan.
Geografska lega 609 m visokega Sa-botina in grebena za njim nudi edinstven razgled na Furlansko nižino, na Julijske in Karnijske Alpe, na Soško dolino s smaragdno reko Sočo. Tu se stikajo sredozemski, dinarski in alpski svet, zato je območje še posebno bogato na naravoslovnih, pa tudi kulturnih in zgodovinskih zanimivostih. Na grozote 1. svetovne vojne opozarjajo piramidasta obeležja na pobočju Sabotina, sistem kavern ob bivši vzpenjači, ki je Avstroogrski vojski, uta-borjeni na Sabotinu, omogočala oskrbo s pomočjo tovorne žičnice pa tudi manjši vodovod, ki je bil speljan z levega brega Soče. Zanimiv je tudi sistem avstroogrskih kavern, ki jih je po zavzetju Sabotina v 6. soški bitki, avgusta 1916, Italijanska vojska preuredila za svoje potrebe in pa muzejska zbirka v karavli na Sabotinu.
Izlet je nezahteven in zanimiv. Predvidene so 4 ure hoje. Odhod avtobusa s trga Oberdan, ob 7.00 uri oziroma ob 7.15 s trga v Sesljanu. Prijave za avtobus od srede, 24. septembra na tel. štev. 040
PREDSMUCARSKA TELOVADBA SPDT Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 1. oktobra 2014 začenja predsmučarska vadba za odrasle, ki bo v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484.
OK VAL obvešča, da se je v Štandrežu začela telovadba za otroke z vrtca: torek in petek od 16. do 17. ure; ter mikro in minivolley za otroke letnikov od 2005 do 2008 ob torkih in petkih od 17.do 18.30. Info Tjaša 3284133974.
OK VAL obvešča, da se je 22.9 začne v doberdobski telovadnici telovadba za otoke iz vrtca. Urnik: ponedeljek in sreda od 15.45 do 16.45 Za otroke letnikov od 2005 do 2008 se bo mikro in mini odbojka odvijala v štandreški telovadnici ob torkih in petkih od 17.do 18.30. Info Tjaša 3284133974.
ZSŠDI obvešča, da bo danes, 18. septembra ob 20.30 na sedežu SK Devin v Slivnem, seja smučarske komisije.
AŠD BREG - OTROŠKA TELOVADBA vabi vse predšolske in osnovnošolske malčke na prvo telovadno urico, ki bo v soboto 20. septembra v telovadnici S. Klabjana v Dolini. Urnik: vsako soboto osnovnošolci 9.30 - 10.30, predšolčki 10.30 - 11.30. Pridite številčni, saj bo letos poskrbljeno z vrsto prijetnih novosti.
413025 in 040 220155.
Tečaj športnega
plezanja za začetnike
V	mesecu oktobru bo v organizaciji Alpinističnega odseka SPDT potekal že tradicionalni tečaj plezanja za začetnike namenjen odraslim.
Tečajniki se bodo pod budnim nadzorom inštruktorjev spoprijeli s to vedno bolj priljubljeno športno panogo tako na umetni steni kot tudi v bližnjih naravnih plezališčih, v načrtih pa je tudi kak daljši plezalni izlet. Uvodno srečanje bo v četrtek, 25. semptembra, ob 20, pod umetno steno v športnem centru Zarja (Bazovica). Takrat bomo interesentom predstavili program ter orisali glavne smernice tečaja, ki se bo, kot že rečeno, odvijal skozi cel oktober. Dodatne informacije: +39 335 702 3626.
Enkratno doživetje
(in vreme) v Dolomitih
Letošnje muhasto in deževno poletje ni bilo naklonjeno obisku gora, zlasti pa ne visokogorja, vendar je dvodnevni izlet v Dolomite, ki ga je priredilo Slovensko planinsko društvo Gorica vsaj deloma nadoknadil dokaj skromno sezono. Goriški planinci so obiskali skupino Sella, ki velja, poleg svetovnoznanih Treh zin za najbolj znano dolomitsko skupino in se povzpeli tudi na 3152 metrov visoki Piz Boe. Večji del dvajsetčlanske skupine planincev se je odločil za običajno planinsko pot od prelaza Gardena do prelaza Pordoi, manjša skupina pa se je preizkusila na zavarovani plezalni poti Triden-tina.
V	sončnem popoldnevu so se z Gar-dene usmerili po soteski Setus proti zavetišču Pisciadu, oddaljenem dve uri strmega vzpona po melišču in deloma zavarovanem nizu skalnih skokov.
V	koči naj bi pričakali "plezalce", vendar pa je kopičenje oblakov in megla v drugi polovici popoldneva narekovalo nadaljevanje poti proti planinski koči Boe (2873 m). Iz oblakov je kmalu začelo na-letavati , temperatura je bila samo kakšno stopinjo nad ničlo. Metež je po dobre pol ure prenehal in kmalu so se megle dvignile, ko do koče Boe, na visoki planoti npod istoimenskim vrhom, ni bilo več daleč. Običajnega poletnega vrveža v koči ni bilo, saj se je poneod že začel pouk, skrajno neugodno pa je seveda vplivalo vreme.
ORIENTACIJSKI TEK
Dve prvi mesti za Gajo
Tekačice in tekači orientacijske sekcije ŠZ Gaja so konec tedna nastopili na deželnem dolgoprogaškem tekmovanju v Pra-disu. Gaja je nastopila s številno ekipo: predstavnikov zeleno-rumenih je bilo kar 32. Tekmovalci gropajsko-padriškega kluba so osvojili nekaj prvih mest in precej drugih visokih uvrstitev. V kategoriji M45 in M55 sta slavila zmago Paolo Pizzamus in Fulvio Pa-cor (oba Gaja). V bolj konkurenčni in težji kategoriji M35 je bil Peter Ferluga šesti. V kategoriji MC pa se je Antenore Bartulovich uvrstil na 2. mesto. V ženski konkurenci je Chiara Sepin osvojila 3. mesto v kategoriji D35. Francesca Rovere pa je bila 2. v kategoriji DC, v kateri je Paola Spinelli osvojila 4. mesto. Uspešno so tekmovali tudi mlajši predstavniki Gaje. V kategoriji M12 se je Goran Polojaz uvrstil na 6. mesto. V ženski kategoriji D14 je bila Tjaša De Luisa 4., v mlajši kategoriji D12 pa Veronika De Luisa 2. (ex-aequo). Na društveni lestvici se je Gaja za Maniagom uvrstila na 2. mesto. Tekmovalo je 15 klubov.
GORSKO KOLESARSTVO
»Naša« med deseterico
Gorski kolesarji so v nedeljo na Lokvah nad Novo Gorico nastopili na zadnji letošnji dirki veljavni za Trofejo Friuli MTB Challenge. V kategoriji elite sport (od 20. do 29. leta starosti) je na 52-kilometrski progi slavil zmago Andrea Bulfoni (Team Friuli), čas 2.05:10. Prosečan Tomaž Cefuta (letnik 1987, član tržaške ekipe Cottur) se je uvrstil na 6. mesto (2.10:18). Miran Bole se je uvrstil na 8. mesto (2.14:28), medtem ko je bil Mitja Kemperle (Cottur) na koncu 12. (2.21:56).
Nedeljsko jutro je prineslo mrzlo presenečenje, saj je ponoči sneg spet poškropil kamnito puščavo, ob minus dveh stopinjah pod ničlo pa je pod čevlji kar škripalo. Naredil se je lep sončen dan, tako, da je bilo, ob potrebni previdnosti, mogoče izpeljati tudi vzpon na Piz Boe. Dobro uro traja spust s sedla Pordoi do istoimenskega prelaya, kjer sta izletnike že čakala sivobus in društveni kombi. S krajšim obiskom spomenika-kostnice avstro-ogrskih vojakov in umrlim
nemškim vojakom med drugo svetovno vojno, se je izlet zaključil.
Razstava o planinstvu na Primorskem
V	novogoriški knjižnici Franceta Bevka je do 3. oktobra na ogled zanimiva (pregledna) razstava planinstva na Primorskem, posebej v Posočju. Pripravili so jo v sodelovanju z Meddruštvenim odborom planinskih društev in Planinsko zvezo Slovenije. V strnjeni obliki so predstavljene osnovne dejavnosti društev, tudi tistih, ki delujejo izven meja matične domovine. Razstavo so odprli v ponedeljek, 15.t.m.
Na Trbižu jubilejno srečanje planincev treh dežel
Na Trbižu bo v soboto, 27. t.m. 50. delovno srečanje planincev (in planinskih organizacij) Koroške, Slovenije in Furla-nije Julijske krajine.
Prvo srečanje je bilo leta 1965. Delovni del srečanja se bo pričel ob 10. uri, prireditev pa se bo sklenila z druženjem v hotelu Spartiacque v Žabnicah, ob 19.30.
Prednaročila stenskega koledarja SPDG 2015
V	pripravi je stenski koledar za leto 2015 s planinskimi motivi in z natisnjenim znakom in naslovom društva SPDG. Na razpolago bo že čez slab mesec. Prednaročila sprejemajo na sedežu SPDG oziroma odborniki društva.
20 Četrtek, 18. septembra 2014_VREME, AVTOMOBILI
/
VREMENSKA SLIKA
Vremenska napoved
Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri.
1020
Nad srednjo Evropo in severnim Sredozemljem je območje enakomernega zračnega tlaka. Nad naše kraje še priteka razmeroma vlažen zrak.
J
A

1010
!
OSLO
8/17°
/
DUBLIN O
11/19
K0BENHAVN
13/2«i O -
HELSINKI STOCK
MOSKVA
2/15 O
AMSTERDAM
BRUSELJ
2/23
A3 DUNAJ
—,¡3 012/20 LJUBLJANA
O 10/20
KIJEV
O 9/19
VARŠAVA
9/20
A
BEOGRAD
O 15/19
SOFIJA
O 9/24
skopJe
Povsod po deželi bo prevladovalo stanovitno vreme z zmerno oblačnostjo. Proti večeru se bo pooblačilo. Pihal bo šibak veter.
Sončno bo, z občasno povečano oblačnostjo. Dopoldne bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.
TOLMEC
O 9/18
TRBIŽ O
8/17
CELOVEC
O 8/20
KRANJSKA G.
010/22
O TRŽIČ
11/20
VIDEMO
16/24
ČEDADo^
17/23
GORICA
18/24 O
KRANJ O
S. GRADEC
O 11/20
CELJE
12/22 O
LJUBLJANA
O 12/22
N. GORICA
0 12/25
N. MESTO
12/22 O
£ Sonce vzide ob 6.47 in zatone 2 Luna vzide ob g ob 19.11	S 1.10 in zatone
Dolžina dneva 12.24	z ob 16.02
16/24
ATENE
"20/25 O. >
1987 -V večjem delu Slovenije in S je bilo čez dan izjemno toplo za sredino septem-z bra. V Metliki se je segrelo do poletnih 32,8 °C, v o Ilirski Bistrici do 32,0 °C, na Planini pri Postojni do 31,5 < °C, v Novi vasi na Blokah in v Babnem Polju do 30,0 °C in na Vojskem nad Idrijo (1070 m) do 27,5 °C.
KOČEVJE ° -
ČRNOMELJ O
Povsod po deželi bo zmerno oblačno z občasnimi padavinami, ki bodo najprej zajele nižino in proti večeru še ostali del dežele.
Jutri bo največ sončnega vremena v vzhodni Sloveniji. Drugod bo pretežno oblačno. Topleje bo, pihal bo jugozahodni veter.
TOLMEČ
010/19

CELOVEC
011/23
TRBIŽ O
9/18
¿3
VIDEMO
13/24


CEDADo"
14/23
KRANJSKA G.
O 12/19
O TRŽIČ
11/21
KRANJO
S. GRADEC
010/24
CELJE
12/24 O
LJUBLJANA
013/23

GORICA oN-G0RICA
16/24 O " 16/23
pOSTOJNA
O 12/20
N. MESTO
12/25 O
Danes: ob 0.19 najnižje -28 cm, ob 7.01 najvišje 20 cm, ob 12.59 najnižje -6 cm, o ob 18.28 najvišje 19 cm. S Jutri: ob 0.59 najnižje -35 cm, ob 7.27 najvišje 28 cm, ob 13.29 najnižje -15 cm, ob 19.11 najvišje 26 cm.
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 21,1 stopinje C.
500 m ...........18
1000 m...........13
1500 m...........10
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 5; v gorah 5,5.
2000 m . 2500 m . 2864 m .
Pred 25 leti.
Pred 25 leti je Opel v Nici na Ažurni obali predstavil enega najbolj posrečenih kupejev takratnega časa. Calibra si je v nekaj letih pridobila status simbol med športnimi vozili, še zlasti ko so jo opremili še s štirikolesnim pogonom. Calibra je ob predstavitvi imela dvolitrski motor največje moči 115 KM, ki je Oplovo prvakinjo aerodinamike potisnil do 203 km/h. Imela je tudi motor s 150 KM, s štirimi ventili na valj, ki ji je zagotavljal največjo hitrost 223 km/h.
Kitajska se bori proti monopolistom
V	zadnjih mesecih je Kitajska sprožila obsežne preiskave domnevnega monopolnega obnašanja tujih podjetij v številnih sektorjih, od farmacevtskih in tehnoloških koncernov do proizvajalcev mlečnih formul. Nazadnje so bili tarče preiskav avtomobilske hiše.
V	preiskave domnevnega monopolnega obnašanja na Kitajskem je vpletenih več kot tisoč podjetij iz avtomobilskega sektorja, tako tujih kot domačih, so poročali kitajski mediji. Kitajske oblasti so desetim japonskim proizvajalcem avtomobilskih delov naložile plačilo kazni zaradi dogovarjanja o cenah. Družbe bodo morale plačati več kot 200 milijonov dolarjev (150 milijonov evrov). V začetku meseca je kitajska komisija za nacionalni razvoj in reforme sporočila, da sta se monopolno obnašala Audi in ameriški Chrysler, ki se je nedavno združil z italijanskim Fiatom.
RENAULT - Iz Slovenije tretja serija twinga, od katere si veliko obetajo
Malček za vožnjo po mestu
Motor in pogon v zadku omogočata zelo majhen obračalni krog, kar prispeva k večji okretnosti
Nekaj več kot 20 let je mimo kar so predstavili prvega Renaultovega twinga in sedaj je pred nami tretja serija francoskega malčka in to relativno hitro po predstavitvi druge serije, ki se ni obnesla. Twinga izdelujejo v slovenskem Novem Mestu, kjer so prepričani, da si lahko povrne staro slavo in prvo mesto v segmentu malih mestnih avtomobilov le tako, da je povsem drugačen od konkurentov.
Mali Novomeščan je seveda namenjen mestni vožnji. O tem priča tudi njegova velikost: nekaj več kot 350 cm, kar pomeni, da je v mestnem prometu dovolj okreten. Temu seveda prispevata dva motorja: SCe 70: 3-valjni, bencinski, atmosferski, prostornina 999 cm3, največja moč 70 KM, največji navor 91 Nm in TCe 90: 3-valjni, bencinski, turbo polnilnik, prostornina 898 cm3, največja moč 90 KM, največji navor 135 Nm. Oba sta povezana s petstopenjskim ročnim menjalnikom (šeststopenjski, spričo dejstva, da se oba motorja rada vrtita, ne bi bil odveč).
Motor je v zadku, kar sicer ne bi bilo nič čudnega, ko bi v zadku ne bil tudi prtljažnik, sicer skromen, a vendar. Zato se lahko vprašamo, kaj pa je spredaj, če je motor zadaj. Spredaj so v glavnem rezervoarji za razne tekočine. Motor v zadku prispeva tudi k izredno majhnemu obračalnemu krogu, 8,6 m: kolesa so pomaknili na skrajne robove in bistveno povečali gibljivost prednjih koles: kolesi se pri twingu obračata za 45 stopinj, povprečje v segmentu pa je okrog 30 stopinj.
Novi twingo je od predhodnika krajši za 10 centimetrov, medtem ko se je njegova medosna razdalja podaljšala za 12 centimetrov, pri čemer imajo koristi tako potniki kot tudi prostor za prtljago. Vozilo je tudi opazno višje (+ 8 centimetrov, čeprav v njem potniki, ki niso prav majhne rasti sedijo s težavo), za dodatna 2 centimetra so zvišali tudi položaj voznika, ki s tem dobiva boljši pogled na cestišče.
Cene se začenjajo pri 9.950 evrih.
Pripravil Ivan Fischer
Range rover bo stal kot majhno stanovanje
Na skorajšnjem pariškem avtomobilskem salonu bodo predstavili tudi najmočnejši range rover SVR. Avto poganja pošastni petlitrski bencinski V8 motor s 550 KM in 680 Nm navora, medtem ko moč na vsa štiri kolesa prenaša ZF osemstopenjski samodejni menjalnik. Pospeši od 0 do 100 km/h v 4,7 sekunde, medtem ko najvišja izmerjena hitrost znaša 260 km/h. Povprečna poraba v mešanem ciklu se giba okrog 12,8 litra, medtem ko v zrak na kilometer pridela 325 gramov C02, je pa vsem jasno, da je ta poraba pri resnični vožnji mnogo višja. S ceno 93.450 funtov (117.296 €) bo napadal tekmece kot so Porsche cayenne Turbo S, Mercedes ML63 AMG in BMW X5 M.
ZAKONODAJA
EU: Proizvajalci naj posredujejo realne podatke o porabi
V pripravi je osnutek zakonodaje EU, ki bo zahtevala, da avtomobilski proizvajalci testirajo normno porabo pri svojih vozilih v realnih pogojih na cestiščih in ne več v svojih laboratorijih. Na ta način želijo regulatorji EU izničiti vrzeli, katerih so se posluževali proizvajalci pri svojih meritvah. Raziskava, ki so jo opravili v lanskem letu, je pokazala, da so pri merjenju uporabljali različne metode prirejanja - od vožnje po nerealno gladkih površinah, do prilagajanja tlaka v gumah. Gre za vprašanje, ki so ga av-tomobilisti že večkrat postavili, saj se vsi slej ko prej zavedo, da so podatki o porabi, ki jih posredujejo avtomobilske hiše povsem nerealni in samo način, kako privabiti kupce. Tako bo koncem letošnjega leta predstavljen predlog strožjih standardov pri meritvah CO2, katerim pa bodo najverjetneje nasprotovali proizvajalci. Predlog bodo morale potrditi še vse države članice EU.
Ob tem evropska komisija dodaja, da je potrebno dati večji poudarek emisiji dušikovih oksidov, ki so povezane z boleznimi pljuč in več 100.000 primeri zgodnjih smrti. V raziskavi so ugotovili, da so v realnem svetu emisije dušikovih oksidov bistveno višje, kot jih proizvajalci navajajo v testih. Nekatere so celo petkrat višje od meja, ki jih je postavila EU.
Avtomobilski proizvajalci so že sami priznali, da so bili dosedanji testi pomanjkljivi, vendar hkrati opozarjajo evropsko komisijo, da morajo biti bolj realni. Ob tem dodajajo, da je še prezgodaj, da komisija že sedaj določa, kakšne naj bodo emisije CO2 leta 2025. A če imajo proizvajalci še zadržke ob tovrstni zakonski noveli, pa se nekateri preizkuševalci, kot na primer TUV Nord, že soočajo s prihajajočimi spremembami in aktivno sodelujejo v razpravi.