82. številka. Ljubljana, v sredo 10. aprila 1895. XXVIII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan mvetfer, izimfii nedelie in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstr o-oge rske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld  4u kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dum za vso loto l.'i gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 1(1 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. zn četrt leta. — / i tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od štiristopne peiit-vrste po 6 kr., čc se oznanMo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, iti p> 1 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Organizacija slovenskih denarnih zavodov.
(Spisal Ivan Lopajne.) I.
Kakor je treba na narodnom in političnem polji dobre organizacije, tako tudi ne smemo na gospodarskem polji pogrevati dobre in sistematične organičke uredbe Za prospeh dobrega gospodarstva, osobito za pospeševanje denarnega prometa imamo Slovenci dokaj denarnih zavodov : hranilnic in posojilnic, zavodov, kateri so, ali izključno ali večinoma v slo« venskih rokah. Od narodnih hranilnic, pri katerih so poroštvo prevzele občine in okraji, naj navajamo: mestne hranilnice v Ljubljani, Kranji in Novem mestu in okrajne posojilnice na spodnjem Štajerskem, v prvi vrsti „južno - štajersko hranilnico", za katero je prevzelo več okrajev jamstvo, potem okrajne hranilnice v Slovenjem gradci, v Slovenski Bistrici in v Kozjem, katere niso v rokah naših nasprotnikov, čeravno od teh slednjih ne uradujejo še vse v slovenskem jeziku.
Slovenske posojilnice, katerih je že 83 (vsaj sta se dve ali tri že letos ustanovile), navajati po imenu, bi bilo odveč na tem mestu, na katerem urno se namenili govoriti le o njih organizaciji, ka-koršna že obstoji, in kakoršna nuj bi se de izvršila.
Slovenske posojilnice so in morajo biti osnovane na podlagi zadružnega zakona z dne 9 aprila 1873. Nekatere imajo svoja pravila urejena tudi po zakonih z dne 1. junija 1889 in z dne 14 junija 1894. Načela, po katerih so osnovane, oziroma pravila, katera so jim za vzor služila, so vzeta iti posneta iz naukov in principov, katere so v tej zadevi širili v teku 20 let slovenski domoljubi, osobito načelnik in odbornik „Zveze slovenskih posojilnic14. Pri snovanji slovenskih posojilnic so namreč skoro povsodi obveljala uzorna pravila orne -njenega društva, katero je bilo hvalevredno nekako srednjo pot nastopilo glede principov, katere sta v Nemcih širila snovatelja denarnih zavodov Raiffei-sen >n Schultze - Delitzsch. Le na Koroškem je pri nekaterih   posojilnicah   bolj   obveljal Raifteieenov
Dvojno srečanjo
Ruski napisal K. S. Harancevič.
Poletje sem aprovel v nekem selu nedaleč od železnice v P-skej guberniji. To je neznaten kraj kakih petnajst do dvajset s slamo kritih koč, kojih stanovniki se bavijo s sejanjem konopelj, ki v tem kraju osobito lepo in dobro uspevajo.
Tu se nastanim, da odpočinem duševno in telesno. Često se je dogodilo, da sem ves dan ležal v travi, promatrajoč divno prirodo okrog sebe.
Necega dne me iz mirnega promatranja vzbudi nek razgovor. Dvignem se nekoliko in opazim v grmovji dve postavi, možko in žensko.
Mladenič, kojemu nisem mogel videti v lice, ni imel pokrivala. Bil je samo v srajci in modrih hlačah. Stopal je poleg ženske, katerej je lahno položil roki na rame. Črte njenega lica, kolikor sem mogel videti, niso bite posebno lepe, ali nekaj privlačnosti je bilo v njih, opažala pa se je tudi neka nemirnost v njih. Temno oko blagega izraza je kazalo srečno in oddano ljubav p rama mlademu človeku,
Zamogel bi naju kedo videti, spregovori on, in tedaj bi bilo slabo za-te.
Kdo bi naju tu videl, Stepo?
načrt, katerega se oklepajo tudi na Kranjskem silovatelji posojilnic v tistih krajih, kjer že obstoje posojilnice, in kjer dvojnih denarnih zavodov nikakor treba ni.
Poroštvo prevzamejo pri slovenskih posojilnicah pristopivši udje, kateri se a celim svojim premoženjem zavežejo a!i samo z nekim delom. Vsled tega imamo posojilnice z neomejeno zavezo in posojilnice z omejeno zavezo. Na Štajerskem so razen jedno vse posojilnice osnovane na podlagi neomejene zavede, na Koroškem isto tako razun dveh, na Kranjskem je obojih jednako število, na Primorskem je pa več posojilnic z omejeno, nego jih je z neomejeno zavezo. Posamezne slovenske posojilnice vodi ravnateljstvo (odbor, načelstvo), v katerem so 3 — 12 članov. Ravnateljstvo ima redne sejo, pri katerih je poglavitni posel ta, da se novi udje sprejemajo in nova posojila, oziroma podaljšanje starih dovoljuje. Vsaka posojilnica ima tudi svoje nadzorstvo ali vsaj jednega ali več računskih pregledovalcev. ČJez vso upravo čuva občni zbor, ki ima zadnjo besedo glede potrditve računov in vsega tega, kar sta načelstvo in nadzorstvo ukrenila. Sicer so pa posojilnice samoupravne. Državne oblasti nimajo pravice nadzorstva. Izjema je le pri tistih posojilnicah, katere se ravnajo po zakonu z dne 1. junija 1889. Pri teh posojilnicah imajo državne oblasti pa le tedaj to pravico, ako one niso pri kakem društvu, katero jih nadzoruje (o. pr. „Zveza") in to samo glede tistih točk postave, po katerih one ugodnosti tega zakona uživajo.
Ali so torej slovenske posojilnice brez nadzorstva? Ne. Skoro vse slovenske posojilnice so se pridružile kat člani društva .Zveze slovenskih posojilnic". To društvo je dajalo skozi nekaj let (10) slovenskim posojilnicam moralno podporo, s tem, da jih je v obče podučevala s svojim časnikom in letnim poročilom, in da jim je v posebnih slučajih svetovala, da 83 jim zlasti od državnih, osobito davčnih organov ni krivica godila.
Nekaj let (2—8) sem je pa to društvo prevzelo še drugo nalogo, namreč to, da po svojih nadzornikih na domu pregleduje poslovanje in ura-
Utegnili bi otroci priti gob nabirat . . . Sploh nisva odbrala pravega časa,  mrmra on bojazljivo. Sediva in  kramljajva se nekoliko, prosi ona.
— Za sedaj nimam časa. .. Ali hočeš priti? Odgovora nisem mogel čuti.
Mladenič odide. Oprezno razmaknem veje grmovja in tedaj opazim mlado žensko, kako je eta-vila roko nad oči in začela gledati v daljavo, kjer se je v sinji modrini pokazivalo jedno selo Na to krene proti njemu, ognivši se navlašč gozda.
Skoro za tem vstanem tudi jaz ter se napotim po brežuljku navzdol. Da dospera čim preje do sela, kjer sem stanoval, uberem pot po železničnem nasipu, stopajoč mej relaami. Ko pridem mimo stanice, opazim mladeniča v modrih hlačah. Hči je vrtne gredice s tako pazljivostjo, da mene niti ne opazi.
* *
■*
Nekako pred božičem pridem zopet v isti kraj. Na postaji stopim iz železnice. Do vasi je po cesti dvanajst vrst, po nasipu samo sedem.
Predstojnik postaje, bivši častnik in moj stari znanec, me srčno pozdravi. Predloži mi, naj stopim k njemu na čaj in pri njem prenočim. Jaz ne maram slišati tega hoteč še isti večer biti na licu mesta.
— Saro hoditi ponoči in o tem letnem času, mrmra starec, ni samo iahkoumnoat, ampak tudi glupost.
dovanje vseh tistih posojilnic, katere so društveni člani, t. j. udje „Zveae slovenskih posojilnic".
V obče je torej slovensko posojilništvo dobro organizovano. Popolnejša bi pa ta organizacija bila, ako bi se omenjeni „Zveziu vse slovenske posojilnice pridružile. Posebno bi pridružitev bogatih in trdnih posojilnic prineslo temu društvu materijalen dobiček, s katerim bi bilo mogoče „Zveziu, da bi redno nadzorovanje vseh slovenskih posojilnic vpeljala; takega nadzorstva so posebno potrebni novi in mladi zavodi. Upati tudi je, da se ta želja in potreba vresniči prej ko prej; kajti k temu utegne napotiti vse one posojilnice, katere se še s pristopom obotavljajo, zakonodajstvo samo. Prireja se namreč načrt postave, pe kateri bodo nadzorovane od državnih organov vse tiste posojilnice, katere niso pri takem društvu ali pri taki zadrugi, ki je vpeljala obligatorično nadzorovanje.
V IJiiIllJisilK 10. aprila. Volilna reforma. Prav jasno še ni, zakaj je izstopil Dipauli iz pododseka za volilno reformo. To je gotovo, da je pododsek vzprejel predlog, da naj se poniža toliko volilni cenz, da tudi po davčni reformi obdrže volilno pravico sedanji petakarji. Ta predlog je stavil Dipauli in so proti njemu glasovala tudi grof Hohenvvart in knez Schvvarzenberg. Poročilo, da se je knez Schvvarzenberg izrekel za ta predlog, se ne potrjuje. Levičarji so pa predlagali, da naj se volilni cenz za sedanje volilne skupine poviša na deset goldinarjev. Nekateri listi trdijo, da se je ta predlog odklonil, drugi pa, da se je vzprejel in je šele vsled tega Dipauli izstopil iz pododseka. Ko bi se povišal volilni cenz na deset goldinarjev, bi ne zgubili le krščanski socijalisti, temveč tudi konservativci lepo število mandatov. Seveda proti takemu predlogu morajo glasovati vsi konservativci razen veleposestnikov. Vsa stvar je pa še zavita v neko tajnost, kajti tudi Dipauli neče pojasniti prav, kaj se je zgodilo v pododseku, kar dokazuje, da se konservativci nikakor še ne morejo prav odločiti, da bi razdrli koalicijo, ker se boje potem kake radikalnejše volilne reforme.
— Zdaj je ura jedenajst, za dve uri bodem doma. menim jaz.
— Morda čaka na vas žena z otroci P Lepa zabava, hoditi v taki noči dvanajst vrat . . . jutri vas hočem rano vzbuditi.
— Kedaj prihaja vlak, vprašam, spomnivši se nenadoma te neprilike.
— Ali se bojite, da Vas dote če?
— Da!
— Moglo bi tako biti! . . . Vlak odhaja od tu ob dvanajstih, petinštirideset minut.
— Dobro, a jaz sem Čez jedno uro na mestu.
— Na vsak način.
— Niste-li mislili na volkove ?
— Nosim orožje pri sebi.
— Jh-H smem videti?
Pokažem mu samokres. Stari gospod spregovori :
— To Vam bode malo pomagalo . . . Jednega ali dva ubijete, drugi pa vas bodo raztrgali na kose.
— Bržkone ne pride do tega ! . . . V ostalem, — skrajni čas je, da odidem . . .
Zapnem krzno, denem klobuk na glavo in samokres v žep. Predstojnik postaje me spremi na polje.
— Krasna noč, vzkliknem, ko opazim jasno mesečino.
Dipaulijev predlog je napravil mej koalicijo veliko zmešnjavo. Vedelo se je že dolgo, da bode Dipauli stavil ta predlog, a pričakovalo se je, da bode čakal, da se vsaj reši drugo branje davčnega zakona. V tem slučaju bi bili liberalci in Poljaki brez skrbi odklonili ta predlog in davčno predlogo potem vzpre-jeli v tretjem branju, ne da bi za koalicijo prišla nevarnost. K Dipauliju so pa sli Mladočehi in mu pojasnili, da naj takoj stavi svoj predlog, če hoče doseči svoj namen. Daron se ni mogel precej za to odločiti, a ko so mu povedali, da bodo sami stavili predlog, se je za to odločil. S tem je pa koalicija prišla v zadrego. Časa je še dovolj, da nasprotniki koalicije stvar pojasne prebivalstvu in je nevarnost, da to pritisne na poslance. Tudi mnogi liberalni volilci bi ne bili zadovoljni, če bi njih zastopnik glasoval za skrčenje volilne pravice. Do tretjega branja davčne reforme je še precej daleč in do tedaj se mej koalicijo utegne zanesti še tako močen razruševalni duh, da jo vsa premetenost grofa Hohenwarta ne bode mogla ohraniti potrebne jedinosti. Če se sedanjim petakarjem ohrani volilno pravico v sedanjih skupinah, bode to nemala zasluga Mladočehov.
Volitve na Dunaju. Duhovi se vsled proti-semitske zmage na Dunaju še vedno niso pomirili. Sedaj je popolnoma jasno, da so tudi nekateri visoki uradniki volili protisemite. Celo penzijonirani generali in dvorni svetniki prihajali so z odprtimi listi volit protisemite. Ljudsko mnenje se je na Dunaju sploh odvrnilo od liberalcev. To, da so tako visoki gospodje volili Luegerja, nekako dokazuje, da bi vlada tudi Luegerja predložila cesarju v potrjenje za dunajskega župana, ako bode voljen. To baš vzbuja največji strah dunajskih liberalcev in časopisi zaradi tega toliko kličejo vlado na pomoč in slikajo protisemite kakor prave prekucuhe, ki bodo vse kar preobrnili na Dunaju. Protisemitizem slikajo za največjo nevarnost. Liberalci so sami prepričani, da bodo protisemitje že znali bolje gospodariti, kakor s danji mestni zastop in da jih ne bode tako lahko mogoče izpodriniti.
Protisemitje na Moravskem. Na vseh postojankah napoveduje se boj nemškemu liberalizmu. Nemški časopisi po Češkem in Moravskem, ki so se nedavno trobili v liberalni rog, vidijo v izidu dunajskih volitev zmago pristnega nemštva. Od nekdanjih liberalcev morajo marsikatero bridko slišati. V Brnu, tej trdnjavi nemškega liberalizma, ne organi-zuje zjedinjena protisemitska stranka. Dr. Lueger iu Schneider prideta te dni v Urno na velik shod nove stranke. Sedaj, ko je Dunaj zgubljen za liberalce, so se zanašali jedino še na Češko in Moravsko, a sedaj pa jim tudi že tukaj odpovedujejo in je pričakovati, da zjedinjena levica pri novih volitvah dobi že jako malo ljudskih mandatov, ako se jej ne posreči izriniti petakarjev iz sedanjih kurij. Neki dunajski list se še baha, da bode v novi zbornici tudi še levica najmočnejša stranka, a če bode tudi res, bode pač le zaradi posebnih privilegij nekaterih volilcev. V veleposestvu in trgovskih zbornicah je pač liberalcem zagotovljenih nekaj mandatov, a ti mandati niso izraz mnenja prebivalstva.
Poslovita se s starim prijateljem, koji se vrne domov. V kratkem ostane železniška postaja daleč za menoj, a okrog mene se razgrinja s snegom pokrita planjava.
Odkrito priznam, da mi ni bilo najugodneje pri duši v tej samoti, ter sem se gotovo keaal, da nisem slušal predstojnika postaje, koji zdaj brez-dvomno sedi v toplej sobi, srče čaj in puši lulo.
Ne traja dolgo in zmanjka ravnine. Na desno in levo se kakor mračna stena vzdiguje gosta šuma. Nehote moram misliti na volkove iu streseni se pri najmanjšem sumu. Da me ni bilo sram, bi se bil vrnil. Okrog mene je vzdihovalo, pokalo in Šuštelo toli neprijetno, da mi je to razburilo domišljijo ter se mije dozdevalo, da tu in tam slišim zavijanje volkov.
Ilpiasnem užigalico in pogledam na uro. Deset minut preko dvanajst; še je manjkalo tri četrti ure do prihoda vlaka. Kolikor sem poznal okolico, sem račun i 1, da mi je prehoditi še tri ali štiri vrste, da pridem do cilja. Z nzirom na sneg in vedno gostejšo temo mi je bilo treba najmanje jedno uro, da prehodim ta pot in da me preteče vlak. Ali po vlažnem snegu drsi vlak tako polagano, da se ropot koles začuje še-le v daljavi nekaj metrov. Radi tega mi ni preostajalo druzega nego dospeti čim preje do prve postaje ter ondu počakati vlaka.
Veter se silno zaganja in začne pretvarjati v pravo sneženo vihro.  Da si še tako napenjam oči,
Fuzija strank na Ogerskem Vrše se pogajanja mej liberalci, liberalnimi secesijonisti in narodno stranko, da se združijo v jedno močno stranko Nastop ljudske stranke je vse te stranke prepričal, da bi bilo zanje najbolje, če se združijo. Narodna stranka je novi katoliški ljudski stranki ravno tako nasprotna, kakor liberalna. Ker ae pa epojenje more izvršiti le na podlagi nagodbe, hočejo odriniti grofa Apponyija, ki se je postavil v vojaških stvareh na nagodbi nasprotujoče stališče. Pripraviti ga hočejo s tem, da se odreče za nekaj časa notranji politiki, da mu dajo neko diplomatsko mesto. Grof Apponvi bode pa najbrž to mesto vzprejel, ker čuti, da nima kmalu pričakovati, da bi minister postal. Će se doseže sporazumljenje mej strankami, odstopi sedanja vlada in pride nekako koalicijsko ministerstvo iz raznih spojenih strank. Predsednik tema ministerstvu pa ne bode grof Khuen Hedervarv.
Volilna reforma v Angliji. Angleška spodnja zbornica je sklenila neko neznatno premembo volilnega reda, ki ni brez važnosti. Dosedaj je bila v Angliji za izvolitev poslanca potrebna relativna večina. Voljen je bil, kdor je dobil največ glasov, naj je tudi dobil veliko manj kakor polovico oddanih glasov. Ožjih volitev niso poznali v Angliji. Tak volilni red je dolgo zadoščal, ker je Anglija imela le dve veliki stranki. Zadnji čas je pa nastopilo več novih strank in glasovi se močno cepijo. Tako je v zbornici že 12 poslancev, ki pri volitvah niso dobili nadpolovične večine, ki so prav za prav zastopniki manjšine. Liberalci se nadejajo, da hode jim prememba volilnega reda mnogo koristila. Delavska stranka bode marsikje postavila svoje kandidate in vsled tega bode marsikje pri prvi volitvi konservativni kandidat dobil največ glasov. Pri ožji volitvi se pa bodo združili liberalci in delavci in vrgli konservativnega kandidata.
Kitajci in Japonci. Poleg vojne odškodnine stavijo Japonci kot mirovni pogoj, da naj se prizna nezavisnost Koreje in da jim Kitajci odstopijo otok Formoso in raandžurski polotok Lido-tong Kitajci bodo morali dati neomejeno dovoljenje za uvoz strojev in inozemcem dovoliti, da na Kitajskem grade tovarne. Jang-tse-kjang se otvori za ladije vseh narodov do Hung Kinga. Nadalje otvore se za tuje ladije reke Sijen-kjang, Vusung in Shanghai. Mesta Hung-hing fu, Suhu Iu in Hang hu-fu se od-pro inozemski trgovini. Zase Japonci ne zahtevajo nobenih prednostij. Ozemlje, ki bi se otvorilo na ta način tuji trgovini, ima 200 milijonov ljudij. Će se vzprejmejo pogoji, nastopi v Kitaju v narodnogospodarskem ozim popolen prevrat. Japonci bodo seveda kot najbližja kulturna država se dobro okoristili tega prevrata. Kitajci bodo celo prisiljeni v kratkem iskati japonske pomoči. S Časom začno Kitajci ravno tako napredovati kakor Japonci in so bode ves azijski vzhod emancipiral od Evrope in to hočejo Japonci.
vendar ne moreni opaziti nobene luči. Poloti se me strah ob misli, da sem šel morda mimo postaje, ne da bi je bil videl.
Obide me globoka tuga, a resnično kesanje . . . Ohstanem in strmim v noč. Tedaj se mi zazdi, da je z leve strani zasijala luč, a takoj zopet ugasnila. Napnem oči in ušesa, kolikor morem. Ne čuje se druzega nego zavijanje vetra in jecanje dreves. Čez nekaj časa se zopet pokaže luč in sedaj ostane nepremično na jednem mestu.
— Hvala Bogu! to je stražnica, vzdihnem in korakam dalje.
In res je bila to hiša železniškega nadglednika, precej velika, jednonadstropna zgradba, koje temni obrisi so se dvigali nad sneženo površino. Skozi jedno okno je sijal žarek svitlobe, kojo sem bil preje opazil.
Vrata so odprta. Ko stopim v predsobo, zavejo mi nasproti topla sapa in duh ravnokar pečenega kruha. Tipaje okrog sebe in tapaje dalje pridem v prostorno kuhinjo z obsežno, očrnelo rusko pečjo. Uhodu nasproti je stala dolga klop, pred njo miza in na njej oljnata svetiljka, koja je slabo osvitlje-vala sedečega stražarja. Pri peči je sedela žena, kojo sem letos videl s Stepom. Zagrnjena je bila v velik plašč in ni obrnila pogleda od stražarja, ki je držal v roki komad papirja, po svoji prilici kakovo pismo. (Konec prih.)
„Radikalni velikošolci in narodna stranka!"
(Iz dijaških krogov.) „Dulce est dissipere in loco!" Mislila si bo kaka siva glava, glava, katera je osivela v boja za napredek domovine, preoravši uvodni članek nedeljske „Edinosti8. Celo mi stari se časi zmotimo, zakaj bi ae jedenkrat — mladi ne nad nami. Vender se mora pa mladeniči ogenj jemati vedno v poštev in pomisliti se mora tudi, da, čim bolj je železo vroče, tem dlje ostane gorko. — Ali ne sme preveč pripekati, kajti — voda je v velicih množinah vedno pri roki.
Tudi sedaj mislim, da je ogenj „ nekateri h", zlasti po novejših dogodkih, malo preveč vzkipel; dal le Bog, da ne bi naredil škode. Srce mi veleva sedaj, da i v mojem in v imenu množili somišljenikov nasprotujem najnovejšemu, nepričakovanemu nastopu dotičnih „nekaterih". — Da nam Slovencem vremena niso bogsigavedi kako mila, je žalostna resnica, in gotovo je resnica tudi to, da so mnogo krive od g. dopisnikov naštete nevihte. Brezdvoinno tudi pristoja vsacemu narodnjaku, da izraža svojo kritiko nad provzročitelji teh neviht, prosta je vsacemu beseda, kojo more zagovarjati, toda — vsaka stvar ob svojem času. Niti omenjati mi pa menda ne bi bilo treba, da „olikan" človek ne sme nikdar prezreti takta, Še manj pa „omikan" discipline. Kdor pa ne uvažuje teh dveh fakt, ni samo politično nezrel, nego spada tudi kot človek, kateri je dosegel gotovo starost, moj „plebs" v pravem pomenu besede, iu masa je brez avtoritet le destruktiven element. Toliko o tem le mimogrede.
Napočila je sedaj v gibanju slovenskega naroda nova doba. Organizovala se je narodna stranka z naprednim programom, in kaj bo ta dosegla, kako bo ta postopala, to bomo šele videli. Žr gosp. posl. Ferjančič nam je opomnil, naj se s svojo sodbo ne prenaglimo. Dunajsko napredno dijaštvo je poslalo samo svoje resolucije na shod zaupnih mož ter navedlo svoje težnje. R-s, odgovora dolgo ni bilo, in zato smo se pritoževali in obsojali stranko; morda prehitro! Odgovor pa smo napo sled dobili od zvrševalnega odbora. Stranka nam je ugodila in se torej z našimi resolucijami strinja : ker se pa strinja, hoče gotovo tudi kreniti za nas pot, kakeršno smo si naslikali v njih. Druzega si nismo želeli, in gotovo je neodpustljivo, da sedaj „nekateri", brez pooblaščenja vsega naprednega dijaštva, na njen rovaš opletajo okrog sebe.
Dogodek na Gregorčičevem večeru zove se v celi domovini velika netaktnost, gotovo še večja netaktnost je pa odgovor nepooblaščenih: „Če smo čakali mi 3 mesece, naj čakajo pa še oni 3 mesece" : to se imenuje tudi lahko otročje. Ker pozivlje tedaj narodna stranka napredno dijaštvo pod svoj prapor, na katerem je isto geslo, kot smo si ga stavili mi: „naprej!14, ne dvomim, da ga bodo, izvzemši malega števila, obkolili vsi. Naj se nam potem očita od nekaterih servilnost, ali priseganje v avtoriteto, ali še kaj druzega, — mi hočemo ostati le svoji izjavi dosli dni. Vedno nam je pa odprta pot, da krenemo, stopivši mej narod v drugo smer, ako bi nas varali naši upi. Dotičnim — generalom brez armade bi pa malo premisleka nič ne škodovalo, da si bodo razbili na zidu glave, ako tako nadaljujejo, — — če se ne premislijo.
Sedaj pa še nekoliko o slavnosti. Gotovo bi bila izvrstno uspela, ako hi ne bilo tega neljubega dogodka. Slep je pa, kdor ne vidi škode, katero bo morala vtrpeti Slovenija radi tega. Toda kakor g. —n, upam tudi jaz, da se netaktnost onega okteta ne bo mnogo vpoštevala. Da pa ne smatrajo dotični dopisniki, (za koje bi bilo res jako umestno, da bi šli v Ribnico malo bon-tona priučit se), svojega nastopa kot netaktnost, je sicer jako umij ivo, oh jednem pa tudi žalostno, kajti prvič se je pro-faniral večer, drugič so se pa več ali manj napadali vabljeni gostje. Vzkliki: Oho! — domovino! — Kje je pa Ljubljana (ti sicer niso bili jedini), so kot besedice res brez velicega pomena, kako se jih pa vzklikne, in kako je poleg tega obnašanje, to ima pač rvoj pomen. — Vsi smo bili v tem jedini, da se povprašajo naši voditelji o položaju, nismo bili pa jedini, da se je zgodilo to v tako neprimernem tienotku. Prepričan sem, da bi nam bili gotovo ustregli b kaci m posebnim pogovorou. Kar se tiče dopisnika g. „—nu, moram priznati,
|pV Dalje v prilogi.
Priloga „Slovenskima Narodu" St. 8?, dnć 10. aprila 1895.
da gotovo ni bilo lepo, ko je deloma poročal neresnico, (vzlasti kar se tiče g. h. Z), vender pa prezro gospodje dopisniki pri prehlastnem motrenji njegovih napak marsikatero svojo. Predno torej končam, bi jih posebno opomnil na neko malo nedoslednost. Do skrajnosti so namreč indignovani in „strogo ae zavarujejo", da se jih drzne napasti in kritikovati „mladenič" ; ob jednem pa oni sami na padajo naše voditelje, kateri jih i v starosti i v omiki prekašajo! — !
Svoje mnenje in mnenje mnozih sem torej povedal. Upam pa tudi, da to sedanje vreme ne ostane stanovitno mej onimi „Y—Z" ti, saj zdaj smo v aprila. Da vlada pa v glavah nekaterih vedni april, temu je najboljša priča, da je bil pred kratkim prvi njihov idejal, g. poslanec F , sedaj tako krnto napaden. n —.
Dopisi.
Ic ldri|«*, 8. aprila. (Narodni dom.) Nekateri časopisi so že poročali, da se namerava ustanoviti v Idriji poseben narodni dom, v katerem naj bi imela svoje prostore vsa Idrijska slovenska društva brez razlike strank V to s vrbo so se sešli zastopniki vseh društev na posvetovanje, katero je pa pokazalo že pri imenu doma nepremostna nasprotja. Ker pa je stvar velike važnosti, so ukrenili imenovani zastopniki poprašati občne zbore za mnenje. Prva je sklicala občni zbor „Kat. delavska družba", katera je ukrenila, kakor poroča „ Slovenec", da ustanovi svoj katoliški dom, ko bode mogla, da pa na izviŠitev te ideje sedaj niti misliti ni še. Kakor je torej razvidno iz tega, PKat. del. družba" ne misli sodelovati pri ustanovljenji nameravanega doma, temveč ako sploh kdaj, sezidati hoče svoj katoliški dom. Občni zbor gasilnega (kot podporni ga) dtnštva se je izjavil, da tudi ne sodeluje pri (hmu, ker se nadeja, da dobi potrebne prostore v nustiii hiši, ko se sezida nova. Občni zbori drugih društev se pa baje niti skličejo ne. — Z ozirom na vse to, ukrenil je včerajšnji občni zbor nDelavskega bralntga društva", da idejo vender-le poskusi uresničiti ter glede na delavsko mesto Idrija ustanoviti „Delavski narodni dom* v proslavo 5 0 -let niče vladarstva presvitlega cesarja, da pokažejo in izrazijo tudi delavci svojo ljubezen in spoštovanje ter udanost do Nj. Vel., da dokažejo, da si radi kolikor možno odtržejo od svojega trdega, boiega zaslužka, ko je treba proslavljati Njega, ki je tako modro in ljubezni polno celo pol stoletje vladal našo širšo domovino. Zato je „Delav. bral. društvo" ukrenilo v bistvu sledeče: Dom naj ■e postavi oziroma priredi v spomin 50 letnice vladarstva presvitlega cesarja Frana Josipa I, kar bodi razvidno iz plošče ali statuve v domu ali pred njim, Prostori doma se uporabijo za sta no vanje „ Delavskega bralnega društva", pa tudi drugih društev in zadrug v 1 iriji, ako hočejo sodelovati pri ustanovitvi doma ter primerno nositi bremena. V zadnjem slučaji dobe druga društva in zadruge na podlagi pogodbe solast ali nepreklicne s'anovanjske pravice in soupravo. Razven društev in zadrug bodo imele v domu, po možnosti, stanovanje one potrebne vdove in sirote oziroma nasledniki, kojih roditelji so bili vsaj tri leta nepretižno člani katerega izmej društev, imajočih v domu stanovanjske pravice. Ako se pa „ Delavsko bralno društvo" razide ali razdruži, dobi njega last ali delež mestna občina, da uporabi prostore ah njih dohodke za omenjene vdove in sirote. — Stroški se ne morejo natanko preliminovati, dokler se ne izve: ali, katera in v koliko bodo prispevala druga društva. Pokrijejo se pa z darovi, uabiranjem in prostovoljno obljubljenimi rednimi doneski. V svesti si pa, da posebno, ako bode „Delavsko bralno dru štvo" osamljeno pri izvršitvi ideje, ne bode moglo lahko in kmalu nabrati potrebne Rvote, naj bode nabiranje nekako provizorično, ker ako se do konca leta 1897. ne nabere vsaj četrtine preliminovane avote, dobe prostovoljno obljubljene doneske vložniki nazaj, kajti potem je gotovo, da ideje ni možno uresničiti, a društvo noče, da bi bili redni ulagatelji na škodi. — Premoženje se mora upravljati popolnoma odločeno od društvenega premoženja. V to svrho se voli poseben odsek. Društveni odbor in ta odsek se pooblašča ter se jima naroča, da delujeta v izvršitev te ideje, se skušata porazumeti z drugimi diuštvi ter skleniti ž njimi pogodbe in po potrebi prenaredita društvena pravila ter napravita poslovnik. — To je bistveni načrt, po katerem misli delovati „Delavsko bralno društvo". Nadejamo se, da najde stvar povsod mnogo požrtvu valnih podpornikov in prijateljev, da se kmalu uresniči ta v domovinskem m narodnem oziru predobra ideja !
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. aprila.
— (Veliki teden.) Pnlmarum je minil. Jutri se zavežejo zvonovi iu zučnejo se ceremonije velikega tedna. Knezoškof bo ob veliki asistenci posvetil za delitev zakramentov potrebna sveta olja,
v škofijski palači pa umival noge 12 starčkom. Po cerkvenem obredu bodo starčki v škofijski palači pogoščeni ter z denarjem in jedili obdarovani.
— Pohujšani „Slovenec") Kadarkoli smo se drznili kakega preširnega duhovnika politično in javno delovanje kritikovati, vselej je planil „Slovence" na nas in kričaje tako, da je odmevalo po celi slovenski domovini, nas dolžil, da blatimo ves duhovski stan, da podkopavamo sistematično spoštovanje do duhovnikov, da sramotimo katoliško cerkev in spravljamo vero v nevarnost. Zavoljo vsakega vrabca v črni suknji je streljal na nas s kanoni, prav kakor da smo dotičnim gospodom z živega telesa trgali čast in poštenje in iz njihove kože rezali jermena. Sam se pa „Slovenec" svojih načel ne drži. Menda ga je pohujšal naš list ; sedaj si lasti pravico javno kritikovati delovanje in ne-banje raznih duhovnikov, še več, celo v njih privatno življenje sega. Tako si je včeraj privoščil trnovskega dekana. Prav trdo ga ie zgrabil, ker se je v njegovem privatnem stanovanju mej popolu-dansko službo božjo vršilo privatno posvetovanje raznih uglednih mož zaradi ustanovitve — mlekarske zadruge. Stvar ni bila javna, kakor so na pr. javni škandali tistega razupitega trnovskega hujskača, kateri je sedaj svojega dekana skušal javno očrniti kot pohujšljivca, v privatne stvari pa se nima nihče utikati. G. dekana nam ni treba braniti. Omenili smo to le, ker kaže, da so „Slovenčevi" uredniki o svojih duhovskih dolžnostih kaj slabo poučeni. Gospod je uredniki „Slovenčevi" čepe namreč na najspodnejšera klinu hijerarhične lestve in bi morali ponižno iu s svetim strahom gledati na tiste, ki stoje nad njimi, na svoje pred-postavljence, katerim so dolžni slepo poslušnost, tudi če ti morda ne ravnajo prav, tudi če se tako daleč spozabijo, da v nedeljo popoludne ustanavljajo mlekarske zadruge ! To je predrzno rušenje potrebne discipline. Trga nik<kor ni smeti dopustiti. Kaj si morajo ljudje misliti če, se kaplani upajo javno — kako že pravi „Slovenec"? — blatiti, sramotiti, zaničevanju izpostavljati itd. itd. katoliške duhovnike? Kdor se loti dekana, se loti naposled tudi škofa, prosimo torej poklicane kroge, naj premišljajo, bi-li ne kazalo „Slovenčeve" uiadnike zopet poslati v semenišče učit se najele-mentarnejših dolžnostij svojega stanu, zlasti pa o spoštovanju, katero so kapelani dolžni izkazovati dekanom?
— (Okrajni šolski nadzorniki) Vsled odredbe mitičnega ministerstva so dobili izmej ned u v no imenovanih okrajnih šolskih nadzornikov nekateri za funkcijsko dobo dopust, da se morejo posvetiti izključno le šolskemu nadzorstvu. Ti so gg.: 0, kr. profesor Zupančič in nadučitelji (Ji a br še k, Jer-š i novic, Kragel in Turna.
— 'Občinski svet ljubljanski) je, kakor smo že javili, dovolil tudi za letos zuesek UOO gld. v namen, da se pošlje primerno število ubožnih, škrofuloznih otrok v morske kopeli v Gradež. Prošnje za podporo iz tega kredita je vložiti do 1. maja pri mestnem magistratu.
— (V odbor zveze slovenskih kolesarjev) bili so poleg že naznanjenih šu naslednji gospodje voljeni: Josip Abram iz Trsta tajnikovim namestnikom Ferdo Sajovio iz Trsta blagajnikovim namestnikom in dr. Fr. Maver ii Celja odbornikom za Celje. — Poverjeniki posameznih krajev s.- bodo še naznanili.
— (Dolgoprsteži na sejmu.) Tudi na današnjem tedenskem sejmu izvršilo se je več tatvin, ki pa vse po svoje dokazujejo, da se bližajo velikonočni prazniki. Tako je n. pr. v šolskem drevoredu Marija K m e t i č (menda le Ungirauo ime), baje posestnica iz Komende pri Kamniku, ukradla nekemu mesarju največje svinsko pleče, ter hitro odšla. Ko pa so jo zasačili, izgovarjala se je, da je pleče hotela pokazati svojemu gospodarju, predenj ga kupi. Tatica izročila se je okrajnemu sodišču, kjer pa najbrže ne bode imela plečeta o Veliki noči. Neka druga ženska skušala je ukrasti dva zlata prstana pri zlatarju Šparovicu, kar se ji pa ni posrečilo.
— Skesan tat) Soprogi reatavraterja L o -r e n c a z Jesenic na Gorenjskem bila je včeraj opoludne v prodajalnici Tereze Novotnv v Gradišči ukradena denarnica z 200 gld, Neznani tat pa se je kmalu skesal svojega dejanja, kajti okolo D ure popoludne piinesel je neki postrešček v papir zavito denarnico z vsem denarjem vred gospe j Novotnv, češ, da mu jo je pod Tram'o izročil neznan mlad mož ■ naroČilom, naj jo njej neae, Denarnica
izročila se je takoj okradeni gostilničarki, ki pač ni več upala, da bi kdaj še dobila svoj denar. Kot tatvine sumljivo aretovala je mestna policija neko natakarico brez službe, ki je v kritičnem času bila navzoča v omenjeni prodajalnici.
— (Vreme) se je včeraj in danes po silnem vetru nedelje in dežju ponedeljka ustanovilo in imamo najkrasnejše spomladanske solnčne in jasne dneve. Izginili so skoro povsod poslednji sledovi zime, le semtertja se vidijo v senčnih kotih po mestu še umazani ostanki snežnih barikad, katerih bode pa tudi skoro konec, če ne drugače pa s pomočjo blagodejnega solnca.
— (Povodnji.) Dolina pri Velikih Belcah v litijskem okraju in trebanjska dolina v novomeškem okraju sta preplavljeni. Prebivalci v teh dolinah ležečih vasi so morali bežati. Nesreča se doslej še ni nobena pripetila, škoda na poljih pa je velika, ker je ozimina bržkone uničena.
— (Nesreče) Ponesrečila sta 7letni dečak Janez Kozlakar v Starem Selu pri Tuhinu, kateremu je hlod stri glavo, da je nesrečni dečak bil takoj mrtev in 15letni posestnikov sin Fran Osolin v St. Vidu pri Prevojah, ki je padel tako nesrečno pod teško obložen voz, da je umrl malo ur pozneje na lici mesta.
— (Ptujski občinski svet,) silno užaljen, da je okrajni odbor protestoval zoper proslavljanje Bismarcka. je pred včerajšnji m sklenil izjavo, s katero protestuje zoper to, da se slovenski okrajni za-sfop umešava v notranje mestne stvari. — Klasično I
— (Važne premembe v Istri.) „11 Mattinu" poročajo, kakor pravi, iz dobrega vira, da je kot bodoči deželni glavar za Istro določen bivši profesor na Terezijanišču na Dunaju dr. Coglievina sedanji župan v Cresu. Zajedno poroča isti list, da se deželni zbor in okrožno sodišče rovinjsko premestita v Pulj. Vse te odredbe da so posledica znanih dogodkov v deželnem zboru isterskem. Sploh hoče vlad i osredotočiti v Pulju vso politiško upravo Istre, koje mesto je najprikladneje za nadzorovanje po podrejenih jej organih in so tudi občila veliko prikladnoj Ša.
— (Izlet poslancev v Istro in Dalmacijo) Tako se more nazvati izlet, ki so ga nazvali „Izlet v Dalmacijo" in kojega se udeležujejo člani gosposke in poslanske zbornice: Poljaki, Čehi, Nemci, konservativci in liberalci, jeden Italijan (Burgstaller) in jeden Hrvat (Spinčić). Poslanci so prošli vso Istro, od Herpelj do Pulja. Zanimali so se jako za zemljo in za narod, in videvši Kras in kamenje, čudili so se, kako ta narod more živeti in od česa. Drago nam je, govorili so, da smo došli semkaj, kajti že iz tega, kar smo videli, napravimo si lahko pojem, kako siromašna je ta zemlja in kako potrebuje podpore. Podpirati in zagovarjati hočemo prošnje za podpore. Ilekli bi, da v skoro 100 letih se ni ničesar storilo za povzdigo blagostanja naroda, zlasti v notranjem delu. Čudili so se tudi, nadaljevaje pot na parobrodu iz Pulja proti Dalmaciji, goličavam kvarnerskih otokov Oresa, Lošinja itd., ter povpraševali so. kako ta narod živi. Mnogi so do nekih dob živeli od morja. Nekoji so počeli, ne, niti počeli niso pridobivati od vinstva, ampak založili so svoje glavnice za vinogradiče; ali prišla je trtna uš, ki jim je uničila še to nado. Od tedaj iščejo drugih načinov življenja ali tudi teh se jim celo ne dopušča in stavljajo se jim zapreke, da ne morejo dobivati onih koristij niti od gozdov niti od živine, kojo bi lahko imeli. Hotelo bi se, da se povsodi postopa po jednem in istem kopitu namreč, kakeršno je dobro za alpe, in nikakor nočejo sprevideti, da vsako kopito ni dobro za vsako nogo. A če bi tudi to veljalo: morala bi sedanj« generacija pomreti od glada, da bi potem mogla živeti bodoča. V Pulj so došli poslanci nekoliko kasneje ter odšli nekoliko preje, nego je bilo določeno. Le v naglici so prehodili mesto ter si ogledali amfiteatar in arsenal, Pri doapevku v Pulj jih je pričakovalo nekoliko častnikov mornarice, ki so spremljali poslance. Bil je tu tudi odvetnik dr. R-.zzi, ali menda le kot državni poslanec, ne pa kot mestni župan, kajti bil je čisto sam. Došlo je tudi nekoliko poznanih slovenskih rodoljubov in dva Hrvata, ki so bili toliko prijazni, da so spremljali dve skupini poslancev. Da zadobe nekoliko pojma o vojnih ladijah, odpluli so z Indijo „Vorvvarts", ki jo jim je dal L!oyd na razpolaganje, pred Fazano, kjer je bilo zasidranih šest največjih vojnih ladij. Obkro-živši vojne ladije, kjer ho bili pozdravljeni od častnikov in moštva, odpluli so v Dalmacijo in se čez Reko peljali v Trst.
— (Krst parnika Habsburg) se je vršil včeraj dopolndne v Trstu. Vreme je bilo krasno in je privabilo blizu 30*000 ljudij na mesto, kjer se je vršil krst. Ob i), uri dopoludne sta prišla nadvojvoda Štefan in kumica nadvojvodinja Marija Terezija. Na reserviranem prostoru čakali so zastopniki Llovda s predsednikom baronom Kalchbergom na čelu, trgovinski minister \Vurmbrand in mnogo poslancev ter višji javni funkoijonarji. Predsednik Llovdov je pozdravil nadvojvodinjo in se jej zahvalil, da je prevzela kumstvo. Potem je nadvojvodinja pritisnila na električni gumb, da se je razbila ob ladji vneča buteljka šampanjca, na to pa je krasni
parnik zrlrčnl v morje. Ko sta se nadvojvoda in nadvojvodinja peljala v „villo Necker", kjer sta ae nastanila, jima je prebivalstvo prirejalo srčne ovacije. Parnik „Habsburg" je jeden največjih, kar jih ima Llovdova družba.
— (Za izseljence i Italijansko ministarstvo je odredilo, da se vsem tujim izseljencem, ki na meji ne morejo izkazati, da imajo potrebna sredstva za prevožnjo iz Genove v Rrazilijo, zabrani prestopiti čez italijansko mejo in da ae jih zavrne nazaj. Tako se je te dni zgoddo v Pontebi večji družbi galiških izseljencev, ki so se morali vrniti, odkoder 10 prišli.
— (Nesreča) V soboto popoludne je padel pri zgradbi novega zagrebškega gledališča 23 letni zidar Josip Kgartner iz Celja z odra ter se je težko poškodoval   Odnesli so ga v bolnico.
— (Razpisane službe ) Mesto poštnega odprav i telja pri novoustanovljenem poštnem uradu v Tržišči v krškem okraju. Lstna nagrad t 15o gld. in 40 gld. uradnega pavšala. Jamščine je položiti 200 gld Prošnje v ;{ tednih poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu. — Pisar pri <»kr. sodišču v Radovljici Z mesečno plačo 35 gld. se vz prej me takoj.
velikanske, je že tak«i
* (Povodnji na Ogerskem) so
Szegedin je v nevarnosti, zakaj Tisza narasla, da nastane lahko vsak čas po vodenj. Vaii Szerb in Peczka je pa voda že uničila. V Peciki je 340 hiš pod vodo, mnogo se jih je /.e podrlo, v vasi Uoka pa je voda razdejala vsa poslopja. Mnogo ljudi j je že utonilo, Tudi pri Pančevu je veda razdejala tri vasi; 2000 OSOb je izgubilo vse in otelo Mamo življenje.
* (Lakota v Bosni.) Kakor poroča „Posavska Hrvatska". je v bosenski Posavini nastala lakota. V nekaterih hišah nimajo ljudje prav ničeal* jesti. Jeden mož je umrl v neki vasi od gladu. Ze po zimi je bila beda velika, zdaj pa so povodnji jo še povečale. Vsa okolica okolu Bosanskega Broda je preplavljena in ji« videti le strehe iz vode in dimnike tovar en. Ljudstvo je moralo pobegniti na tostranski breg.
(Hajduštvo v Srbiji) Odkar je ni krmilu zopet raz kralj Milan, cvete v Srbiji hajduštvo prav kakor za turških časov. To dni je neki trgovec s svojo materjo potoval v Berkovac. Na potu prav pred njegovim domom sredi Barkovoa ga je napadla
bajduika četa, ga zaprla v njegovo klet, pomorila rodbino in posle, trideset oseb, in odnesla '20.000 dinarjev.
* (Nesreča) Za bodočo razstavo v Nižuem Novgorodu se delajo že zdaj priprave. Pri zgradbi necega velicega hotela se je podrlo četrto nadstropje in velik stolp in je bilo zasutih 30 delavcev. Iz razvalin so iavlekfi 16 mrličev, ostali so bili veri -normi težko poškodovani. Graditelj Ivanov se je vsled te nesreče ustrelil.
* (Nova senzacijonelna pravda ) Čitateljem je gotovo še v živem spominu Benzaoijonalna pravda zoper gospo Jonian.v iz Antvvvrpena, katera je bila tožena, da je zastrupila svojega strici, svojo sestro in nekaj drugih oseb in katero je sodišče obsodilo na smrt. Pri tedanji obravnavi se je priznavalo, da to.-..■okni mož ni ničesar vedel o umorih njegove žene, sedaj pa se je izkazalo, da je mož, visok državni uradnik, svoji ženi pri teh zločinih pomagal in da sta sodelovali tudi njegovi hčeri. Će se pomisli, da je bil gospod Joniaux za guvernerjem prvi javni funkcijonar v Antwerpenu, si je lahko predstaviti utis, kateri je naredila vest, da je policija njega in njegovi hčeri zaprla
,: (Finančni stražnik morilec ) V Areiaa-tejn blizu Vareseja v Italiji je te dni zapovednik ondotne linančne postaj" moral odpotovati in je zatorej zapovedništvo izročil podbrigad.rju Konstan-tiniju. Ta je finančnega stražnika Samo črlil iz dna duše in ga neusmiljeno trpinčil, radi česar ga je Sama vedno tožil. Ta dan je bil Sama v zaporu. Konstantini je vse stražnike poslal z doma, dva pa, Konti in Bordo, sta slutila, da namerava Sami kaj storiti, zato sta se skrila blizu vojašnice. Hkrati čujeta Samo klicati na pomoč Konstantini je skušal šiloma * dpreti vrata zapora ; imel je puško v rokah. Konti ga je hotel preplašiti in je ustrelil v zrak, Konstantini pa je pomeril nanj in ga ustrelil. Ne meneč se za umorjenca, je zopet skušal odpreti vrata in priti do Same Krik in streljanje je pri vabilo odvetnika Rossija. Ko ga je Konstantini zagledal, ga je ustrelil, takisto tudi dlUgega stražnika Horda, potem pa zbežal. Orožniki ga doslej še niso mogli zaslediti.
* -Učenec Mascagnijev.i Italijanski listi pri-občujejo nastopno mično dngodbico: Pod okni stanovanja Mascagnijevega je vrtil neki laj nar svojo lajno, v kateri je mej drugimi točkami imel tudi »lavni „intermezzo" iz opere BCavalleiia rust.icana". Vrtil je pa ročnico istotako hitro, kakor poprej pri brzi polki. MascagOJ tega ni mogel dalje poslušati, hitel je na ulico in začel sam v: teti ročnico, počasno in skladbi primerno. Ob jednem pa je povedal začudenemu in jezečeniu so lajnarju, kdo da je in da pač najbolje ve, kako se mora svirati intermezzo. Lajnar ni odgovoril ničesar, drugo jutro pa je prišel zopet pod okna Mascagnijevega stanovanju in sviral intermezzo počasno in z umetniškim ritardando. Na lajni pa je imel pripet velik lepak,
na katerem so začudeni gledalci čitali: „N N., ! učenec slavnega maestra Mascagnija".
* (Električna železnica v Kahiri.) Dežela piramid bode dobila v kratkem električno železnico, ki bode delala hudo konkurenco kamelam in mulam, ki so bile <I zd ij jedino občilo. Zgradila se bode namreč v mestu električna železnica t^r se podaljšala do 12 kilometrov oddaljenih piramid. I _ _
Slovenci in Slovence 1 ne zabite j družbe sv. Cirila In Metoda I
}>______________J
Darila:
Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta je nabrala na Igu vrla učiteljica gdč Ana Praprotnikova na Igu 41 kron. Darovali so gg: Jakob Dolenc, župnik 10 k. ; g. Josip Knific, ka-tehet 1 k.; Alojzij Minatti, trgovec 4 k.; Janez Gams, kr. šol. nadzornik 9 k.; Franc Virant, predsednik kr. šol. sveta 2 k.; Jernej Toni. župan, 2 k.; Martin Novak, ud kr. sol. sveta 2 K.; Martin Zdravje 2 k.; gospa Ahn 1 k.; Fran Justin, trgovec 1 k: Janez Grbec 1 k.; Luka Tominc 1 k. ; Anton bebave 1 k.; Franc Trošt, nadučitelj 4 k.; Josip Reich, učitelj 2 k. in nabiralka gdč. Praprotnikova 2 k. Živeli vrli Ižanci! Bog jim povrni tisočkrat, društvu pa nakloni še mnogo tako unetih Učiteljskih prijateljev I
Dunuj 10. aprila. Permanentni odsek za pičim tubo cii ilnopravdnega reda je poročilo, katero je sestavil post. Biirnreither, / malimi premenibami odobril«
Dunaj 10. aprila. Oče finančnega ministra, tajni svetnik Ignacij pl. Plener, je imenovan kancelarjem reda železne kroze.
Dunaj 10. aprila. Vlada namerava poštno hranilnico premeniti v državno banko tur se je posluževati pri državnih, operacijah,
Budimpešta 10. aprila. Današnji volilni boj v Topole/.any ju {e velikansk. Vzlic temu, da je na volišču 500 vojakov, se primerjajo vedno pretepi. Žtdje glasujejo vsi za Kossutha.
Beligrad 10. aprila. Vladi računa, da bode imela v novi skupščini 160 pristaše/, opozicja pa 80. Liberalci in radikalci so se zjcdinili, da z eksodusom preprečijo novo drž. posojilo. V Somlincu je bil pri volitvi krvav boj. Jeden kmet je bil ubit, mnogo kmetov in orožnikov pa je bilo ranjenih.
London 10. aprila. Japonsko kitajska pogajanja glede miru se končajo .še ta teden, kur je samo še jedna točka, glede katere se ni dosoglo porazumljenje.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica v Gornjem gradu je imela leta 1894. 21 i» SLO gld. 29 kr prometa. Pristopilo jo leta 189i 08 novih zadružnikov, ki s • vplačali 446 gld. deležev, izstopilo pa je 2fi zadružnikov, ki so vzdignil i 206 gld. delež v, tedaj je pristopilo več zadružnikov 42 in vplačalo več deležev za 240 gld. Hranilnih vlog vlož lo se je leta 1891 od 235 vlagateljev 317 krat 47.939 gld. 73 kr., vzdignilo pa 143 krat. 34.849 gld 58 kr., tedaj več vložilo 13.110 gld. 15 kr. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1 H9.'-5 je bilo 94.207 gld. 5 kr, kapitalizovane obresti od hranilnih vlog leta 1H(H. znašajo 3.707 gld. 4 kr., tedaj je stanje hranilnih vlog koncem leta 1894. 111.174 gld. 24 kr. Posojil se je leta 1894. izplačilo 132 zadružnikom 169 krat 05.550 gld., vrnilo pi 21 458 gld. 39 kr., tedaj več izposodilo 34.096 gld. 01 kr. Stanje posojil koncem leta 1894. je 110.832 gld. Čisti dobiček leta 1894. znaša 1483 gld. 1.1 kr. Vsled sklepa občnega zbora ima se od čistega dobička oddati: Ustanovnim zadružnikom za I. 1898. in 1894. po 6% dividende 349 gld. 20 kr. PoSamesntm udorn ntč>lntva nagrada 3f)0 gld. Podpore: :\) Čitalnici v Gornj-m gradu 10 gld. b) Sa-vinski podiužnici „Hlov. planinskega društva" 5 gld. c} „Katoliškemu podpornemu društvu" 5 gld. d) Dijaški kuhinji 10 gld., skupaj 729 gld. 20 kr. Ostanek oistega dobička po 754 gld. 23 kr pridene se posebni rezervi. Posebna rezerva prejšnjih let znaša 1.844 gld. 49 kr Doneski k posebni rezervi leta 1804. 422 gld. 63 kr tedaj vsa posebna rezerva letu 1894. 3.021 gld. 28 kr. Splošna rezerva prejšnjih let znaša 533 gld. Vstopnina leta 1894. pa 114 gld, tedaj obedve rezervi skupaj 3.()f>8 gld. 28 kr.
— Banka in hranilnica za Primorje na Šu šaku pri Kuki je imela dne 5. t m. svojo glavno osno-valno skupščino. Društvena glavnica znaša 500.000 kron, namreč 5000 delnic po 100 kron. Vplačalo se ju pa za delnice po 110 kron, tako da zavod prične delati takoj z rezervnim zakladom 50.000 kron, V ravnateljstvu je mej drugimi znanimi hrvatskimi veljaki tudi naš rojak veletrže« g, Josip Gorup.
Avstrijska ■peollfcllterta. Na želodca bolehajočim ljudem priporočati je porabi* pristnega „Mttll-erega SeidlltC-jtraSka", ki ju preskušeno domaČe zdravilo in upliva na želodec, krepi Ino ter pospe&Uno na prebavljenje in sicer z rastočim uspehom. Škatljica l gld. Po postnem povzetji razpn&ilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. M0LL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DDNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ev preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 (4—5)
Kolesarski sport: Sloveča t vi-dka ,,W. L i b k o w i t ■ & Cie." Dunaj I. Šoi lerstiitte 17. ki ima velikansko zalogo najraznovrstnejSib koles, iznenade jalu je letos športni svet z zanimivo novotarijo. Ta tvrdka raspiBttje namreč 206 nt grad v vrednosti 21.155 kron, za koje bode tekmovati onim, ki se hote vanje poganjati, katere nagrade se začetkom okt .bra pri imenovani tvrdlci izroča dotični kom in katere si lahko pribori sleharni, ki si pri W. Libkovvitsu & Cie. kupuje kolo. Tvrdka s tem donaša sporta velike žrtve v denarju in v delu in bode rečeni razpis nagrad gotovo jako mnogo pripomogel v povzdigo in pospeševanje kolesarskega sporta.
Umrli »o v Ljubljani:
5. aprila: Ivanka Ivan, delavčeva hči, 3 lota, Pred konjušnico 6t. G. r
0. aprila: Anton Dečtmn. peku v sin, 11 tnesecev, Spi-talske ulice St. 7. — Barbara Vidtnajer, vdova, 79 let, Hrenove ulice St. 6. — Pavel Majer, zlatoklepov sin, 2 leti, Vožarski pot št. 6. — Ana Komun, posestnikova žena, tlo tet, Poljanska cesta 5t. 71.
7. apr.la: Jožef \Valand, pilarjev sin, 2 meseca, Kurja vas St. 7.
V hiralnici: G. aprila: Marija BerCio, gostija, 76 let.
V dežel n i bolnici: G. april *: Marija Jer*j, gostija, Gl let. 7. aprila: Franc Okorn, gostad, 54 let
Meteorologično poročilo.
	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v um.
9. aprila	7 z i nt raj 2. popol. 9. zvečer	740 2 740-7 74 IG	22° C 114» C 7 2o C	1>IVZV. si. zah. brezv.	megla jasno jasno	00 i dežja.
Srednja temperatura 6 0°, za "Ja r nad normalom.
ID-cina^slra, borza
dne 10. aprila 1895.
Skupni državni dolg v notah..... 101 gld. 55 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 „ 70 „
Avstrijska zlata renta....... 123 , 60 ,
Avstrijska kronska renta 40/o..... 101 ■ 85 ,
Ogerska zlata renta 4°/0. ..... 123 „ 60 B
Ogerska kronska renta 4 /....... 99 „ 40 .
Avstro-ogerske bančne delnice    .... 1103 . — „
Kreditne delnice.......,   , 404 „ — "
London vista........... 122 „ 30 „
NemSki drž. bankovci za 10O mark    .   . f>9 „ 72» L
20 mark............ 11 „ 93 ,
20 frankov........... 9 „ 68 m
Italijanski bankovci........ 45 „ bb „
C. kr. cekini........... 5 „ 73 B
Dne" 9. aprila 1895.
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld. 152 gld. — kr.
Državne srečke iz 1. 1H64 po 100 gld..   . »97 „ — „
Dunava r. g. srečke 5°/0 po 1()0 gld.   .   . 133 „ — „
Zemlj. obč avstr. 4'/t°,, zlati zast. list    . 123 . 50 „
Kreditne srečke po 100 gld...... 201 „ gfi
Ljubljanske srečke......... 24 , — „
Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 , 75 „
Akcije anglo-avstr. banke pi> 200 gld. .   . 169 „ 50 „
Trau.way-dru5t. velj. 170 gld. a. v.   .   .   . 446 „ — „
Papirnati rubelj......... ] ( 30' '4 „
•Ir 8!sveo ravnaieijstvo autr. drl lelezuc.
Izvod iz rožnega reda
t"«l*«.-v-2i.«§reL  od   1. oktobra 1694
Nutopno onenjotil i>rll,nji»l i|   Id   <niti»Jaltil iianl oanftaool  •> -»r»<l: jmTnjimhvm <vi«M.  Hrudu)a«vru|>ikl CM )• kmjlmrou umu » Iijnfc
ij-ini r* a minuti tiaprvj.
Odhod U Zrahljane jnž. kol.)
Oh t». Mt-4 3 t/iln. fo ttoH otobni rUk t Trbli, Poutabol, h«l]»n, 0» lovne, Kr>!iMuif*ilo, UJubno, dni  Melathkl v Auiiaf,   Iiohl, Ouuu-tlon, anliiaRr»r!, I.nini-Oaitnlu, /nI) ni Jeiaru, Utejrr, Lino, llinle)«Tln*, PliouJ, Mitripns vurn, Hgor,   K.rluve   turu, Krauoovu   vira, Prago, l.i|i'nj<i, 1 > 11 driij v"* AniatHlten. Oh  41. nW /" min tJulTnf inetiul vi ik r Novo moilo, Kinnvjo. »f- 7. uri |0 h.Ih. rjutrrtf uaahul vl»k « Tri.I«,   1'nuuinl,  li..l)»k, 0»-Kr»t)roinfiuto, I.jiiltih, DnaaJ|       Hi,I<Hi»I t Soluogr»<i, 1>ud» vi« Afimt.ittHu.
Oh i'J. Mri liti min   itntn>lu<lm> motani vUk v Novo tnotto, KuuivJ«.
Ob II uri KO »Min. iiufutluflrut .imti.nl v Ink v Trbti, Pontabal, llnljik, Oolovec, Pranauiiiifaata, 1 o 11 i>n r> t (Jalathavl, l>uuaj.
Oh 4. uri 14 Mu, jKipnUi'tm oaalinl vlak v Trbli, HaUak, OalovM, Itjillmu, ,-.</ Holcthal t Sun.ukrivil, I.kikI-llaalulii, /.«H o« Jororu, luo-iii'nt, Ht«huIu, 'Jurili, Genavo, Parli, SUjrr, Liino, OiD«in>l«n, laclil, Hudejevlue, l'l<eii), M«rUln« varo, Kffer, Ktminivo varu, Karluva vara, >>r»<fo, l.ii.Hkn, hnimj vin Amat«tt«i>.
Oh 7. urt 'JO tnin. »rr+rr metani vlak v Novo umalo, Ki».«v)a
Prihod v Iajabljano (juž. kol.).
'')b S. uri ,V'i min. mjulrni oaelml vlak a liuuaj« vla AinilatUn, ld\> •Ije, Crago, Krauuovib varov, Karlovih virov, Kura, Marijinih vamv, 1'l.m;.'., lludajnvia, S..lim^i rt 1», liluuu, Mtayra>, OutuutloD*, liuhla, Aur, laca, Zclla na )uaaru, I. mil »»»toiim, Iijuhuaga, Oalovoa, Haljaka-Kr.iii/. iiafosto Trblia
Oh H. uri tU tnin. zjutrn) tnelanl v luk ia Kuru v j a, Novoga muila.
Oh ti. uri V7 mia. ./«; <U\ulitr utahnl Tlak • Dunaja via AoiilatUn lu|'» jt>, l'r >i;,i, KraUL-ovili varov, Karlovih varor, K^ra, .MariJlulL vurov, Mlati)*, Iliiriojovio, Huluograila, l.iiinn, Stoyr», 1'arlaa, Uanvva Uurihu, Urednica, Inomovta, Zolla ui Jpaaru, l.nul Umitim, Ldubneg«, Ooluvca, nioiiaa, PoulnbU, Trbiaa.
Ob X.  uri ;i'J tnin. jH>imluitntt motaul vlak ia Komarja, Nov«>|ia netil
Ob 4. uri 4H tnin. i...,..,/•«./«.■ oiabul vlak a lluuajm, hjMliaoga, Sol/.thala. liuhuku, Uuiovoa, b'rancanafaite, FrtntaMa, '1'rl.ila
Oh V. Uri va tnin. trrcfr moaaul vla.k ia Ku.ovjh, Novaifa Meita.
• }■> U. uri Vi min. iw<tr oa«bni vlak ■ Dunaja prako AniUli.pi ia l^ubuaRa, Holjaka, Col..vi a, Pnnlabla, Trbika.
Odhod 1» LJubljane (drt, kolj
Ob   7   »*ri V.V min   tjutm)        « Kaninik. ,     kt    .    OS     n     itojtoluiini> H ' „ a      V.    a    SO     a      *V**rr n .
Prihod T Eajabljavno idrz. kul.).
Ob   0 Kri 50 nUn. afr*trq)      ta Kannntb* .    II.   .    IS     . afopOMtti
(5-80)
n
Razprodaja knjig
raznoterega obsežka, mej temi ,,Archlv flir HelmittMkiiiMle Krafna'* mesto 16 gld. samo 1 gld. 50 kr.; letoplNl „Matice" po 15 kr. itd. Sofotkina ulica št. 10, II. nadstr., 2 vrata. (400-1)
Trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govora in v pisavi, vzprejine ae tako), eventuvalno tudi nekoliko pozneje, v trgovino s iiifAnnlm bi m ko m na Kol ranj-Hkrm. — Več pove iipravniStvo rSlov. Naroda*.   (399—1)
HrnsicoTO moto (jracbanila)
kupujem v vsaki poljubni množini. — Ponudbe in vzorce pi.giljaj tvrdki Emil CJfka, Praga, II., tlarlantlta u II«-« at. 18. (360 — 3)
Poletni ječmen
za setev,   najboljše  kakovosti,   graj.ščinsko blago, proti a I it najceneje (391—1)
Ivan Wakonigg
Hišnika
fale podpisano vodstvo. Slovenskega jezika v govoru in pisavi zmožni prositelj mora biti trezen, doslužen vojak, krojaškega ali pa čevljnrskega rokodelstva, katerega žena je spretna perica. Prednost ima tisti, kateri nima otrok.
Mezda znaša IO jrl«l. n. v. na mesec. Stanovanje je prosto, isto tako svečava ter kuhinjska in sobna kurjava. Kurjavo za pranje životnega perila učencev proti določenemu plačilu kupovati si mora hišnik mm,
Čas za zglašenje je določen <lo 4. ituifn. za nastop službe pa 17. iin«|:i t. I.
Vodstvo deželne kranjske vinarske, sadjarske in poljedelske iole na Grmu pri Rudolfovem
vosi vsem prijateljem in znancem na Primorskem, ki so se zanj v bolezni zanimali
vesele velikonočne praznike
Na veselo svidenje t lepi Gorici!
Krako. dne 10. aprila 1895. (4 »1
Pozor!
Distinkcije in emblemi za gasilna društva
se dobo uiijconejo  v seniori pri
J. S. Benedikt-u. v Ljubljani.
Ceniki na razpolaganje. (318-4)
sposobna za nasaditev drevoredov, čez 2 metra visoka, prodaja (867—2)
Jos. Lenarčič na Vrhniki.
PripMrmVvjiim ml ravnateljstva poliklinike!
Uporablja se pri oslovskem kašlju, Influenci, bolesnih na vratu, prsih, in pri otroških boleznih
dne 7. aprila 1895.
(388—lj
8*
»>»»>>>»
srajc, ovratnikov, manšet,
nadalje (343—4) C
najnovejše v kravatah,
rokovicah iz sukanca, svile in glace-rokovicah
priporoča po iitftjilivjili CCIiali
K. Recknagel
v lj ubijani, Mestni trg štev. 24.
konjakov sladni izvleček.
Neobhodno potreben ?a rekonvalescente.
Dol) vii sc v vseli bolj&ih lekarnah, droguerijah.
Tvornica (1302—39) konjakovega slainega izvlečka v Leipniku.
Pristna Brnska suknena roba
za spomladim in poletno dobe 1895.
Kiiftuu &-IO iu«'t. «l«ilg tu popolno
h luč«, lelovulh)
Htltll*' Mamo
g lil.   I HO I h ilobre Kiti.   e.— Is l»ol|Ne Kiti.  7.TS Is flue uiti.  »*— lm ttnele     j S Klel. 1O.50 it naj tint-11-1 S Kupon  za črno salonsko obleko IO,—.  blago za
vrhnje suknje, liden za turiste, črn pernvienne in dosking, blago za uniforme  drž. uradnikov, najtiuejo gredašano tkanino itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najbolje znana zaloga suknenoga blaga
SIEGEL-IMHOF v Brnu.
Vzorci zastonj in poštnino prosto! — Jamči s«' za to, da
pošiljke popolnoma odgovarjajo vzorca. Na uvaženje! S avno p. n. občinstvo se zlasti opozarja, da se blago dobi uinoico «M'ii€»|t», če se p rt-m o i»h-r»i«'»». nego če se naroča od takih, ki sxmi isto pri nas kupujejo, T v rti lit* Ki« Kcl-lutliof v Itrmi razpošilja Vbc IiImko po prMttli tovariilaltlh «-«>iiati, ne da bi v račun jemala privrtne kunovalrc jako oškodujocega sleparskega „krojaškega popusta". (139-18J
Konc. zavod za posredovanje služeb
A. Kališ-a
"rr Xj3*v3."bljst3al, Preširnov trg"
priporoča poi»1e vMuke Ntrokr z izvrstnimi spričevali častitemu p. n. občinstvu.
Za takojšnji nastop službe potrebuje se: sanealjlv ko*l|az, nlftul hlapec in kuliarlce za privatne hiše in gostilne. (381—S
Notarski uradnik !
ki je v manipulaciji izvežban, vzprejme se v pisarno c. kr. notarja na Dolenjskem s 1. mit {nikom t. I. Plača pa dogovoru. Pevci in v godbi izvežbani prosilci imajo prednost. — Ponudbe vzpre-jema iz prijaznosti upravnistvo nSlov. Naroda".
in zraven spadajoče posestvo
na prod:i| na PriiiiNkovcm pri 14 rit n ju.
Vodna sila je dovolj močna z;i kako veliko podjetje. Mesto in železniška postaja v bližini.
NatančneJH   se   izve   pri   posestnici Ani UCozselj na 1* ritualioveni. (375—2)
Za Veliko noč
priporočnm priKt no
in domačo gnjat (šunko)
kakor tudi IzvrMlno
kranjske klobase.
Dalje se priporočilni slavnemu občinstvu za garniranje krožnikov in fin asplk.
Z velespoštovanjem
IVI ar i j a. Awanzo
Gledališke ulice št. I. (390—3)
ooooooooooooooooo
Triumf - kravate |
najnovejša, najelegantnejša facona
dobivajo s« le pri (340-3) A
J. S. BENEDIKTU
v Ljubljani. 0OOOOOOOOOOOOOOO
lilniTnnti nn nnniiilnriiin rinhn IvSIiiImII /in IIIIlili -«^-^1
if^gr llUlUUU Uli UpUlUlUUllU UUUU
v elegantnih
solnčnikih, cvetlicah in klobukih
(34«-3) c      slednji z nakitom in brez njega
čvLd-OTrito ceno "TjfcUl Pr»
J. S. Benediktu v Ljubljani.
Ilustrovani ceniki klobukov zastonj in poštnine prosto.
lp. FascbiĐO a vdove fljiič^nioarsivo
Poljanski eiasip h. si. H
Reich ova hisa
priporoča svojo bogato zalogo
štediinih ognjišč
nu|prlprciHte|Mlh, kakor tudi ■■u|ttii*>|-
hIIi, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklude s pečnicami ali kalilami
Popravljanja hitro in po osni.
psF" Vnanja naroČila se najhitreje (340—4) Isvrinjajo.
Bt 9218.
Razglas.
(896—1)
Občinski svit ljubljanski je dovolil tudi za letos ItOO gld. v ta namen, «lit mraliif mugiNtrnt |»oalte prlmcnio atevtlo ukožnih Mkroliiloxiii|| otrok \  nior<tk(> kopolji v <■ radešl.
Magistrat to oznanja s pristavkom, da jh prošnje za občinske podpore v omenjeno svrlio izročati mu do 1. maju IoI»n in v njih posebno naznaniti, ali bode bolnega otroka spremljal kdo domačih sam do Gorice, ali ga bo treba tja poslati z najetim spremstvom.
Ozirati se bo magistratu pri podelitvi podpor v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 12. aprila I8i»5.
J*. JkSTĐaScA
novo izumljeni
prekomorski prašek
(preinljlran z najvišjimi častnimi nagradami)
iigoiialilja Miirkf, molfv. Mt«*nlc«% bolho, žoliarjc, miilie,
■it nt v I jc. proNićke, plirj** pr&lre, M|»luli vue žuželk«
s sk'ro  oeSDaraVOO hitrostjo in sigurnostjo,  tako da od zalego uirćesovin ne
ostHiie uiti tl'Mlu.
Tovarna in razpošiljulnica: (7o7—io>
T. illTZ)IČLj, drogerija „pri črnem psu", v Pragi, IliiNova ulica kt. liB.
Pristni prašek so dobiva v LJubljani prt gospodu Albinu Blltiar-jl, trgovcu, Dunajska coata Bt. 9   in pri firmi Stuploa ft Mat, Mnriio Terezije cista it. 1; v Kamniku pri gospodu Jos. Močniku, lekarnarju.
44
Tz konkurznc mase gospođa VlnceiiCA Sket-a V Rlliulcl
gSjgT proda se zaloga Igaaj
kakor leži in stoji, obstoječa večinoma iz novo sortiranega manufakturnega in nekaj špecerijskega blaga s prodajal-nično opravo     , ©feJPtllim potom
toda le nad ceno 8000 gld. proti takojšnemu plačilu.    Potrditev oferta si oskrbništvo mase pridrži  na prosto voljo. Ogledovanje posreduje konkurzne mase oskrbnik gospod Ijr/iiucIJ €■ run 4 sir« c. kr. notar v Itibulcl. Oferte vzprejenia namestnik oskrbnika, gospod dr. Valentin Hrlsper* advokat v lijnh),Jani.
I Zscdjajl terr^Lin za oferte 20. april 1895 I
(360—8)
{gŽelodčne kapljice^
4
i
i
4
koje p. n. ohčiiiHtvo navadno zahteva pod imenom
Marijinceljske kapljice.
Te kapljice so itelii pro-speftno (provzročnjeji) sla-t do le!«, raestvarjujo uli/., so pomirljive iti olujsujoce, ustavljajo krč in krepijo želodec ; rabijo pri napenjanji in xap«6enoatl, preobloi«nem želodci a Jedili in pijačami i. t. d.
Staklenica   i rabllntm DST6dom velja 90 kr., taoat 2 gld., 3 taoate ■amo 4 a;ld. 80 kr.
i   U Priporoča jih
Lekarna Trnk6czy
zraven rotovža v Ljubljani, (1010-30) Pošiljajo se vsak dan po posti proti povzetji.
Če sstojite
na stališču, da si omislite za Velikonočne praznike zares elegantno in poleg tega oeneno lzprehodno palloo,
stopite
v zvezo s tvrdko (397—1)
Fian Staaoo-pfel
v Ljubljani, na Kongresnem trgu, v „Tonhalle".
Solnčnike
U .. .^.v.^gg^kVi mične novosti,  v največji *s Vj&žae^s1 izberi, po najnižjih cenah
priporoča (398—1)
L.Mikusch
ll izdelovalec solnčnikov in dežnikov v Ljubljani, Glavni trg st. 15.
Klotuki za gospode
najnovejša moda za spomlad
priporoča (34*>—3)
po tovarn i nki li cenah
J. S. Benedikt
v 1 JllhljMIll.
Ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
Kolesne   Is   tvorni«'   orožja,   IJI»kowitz-   in   Hren nabor*
IrTa. daloel©! Itoleeia« ITa dLxo"toxiol
Na kolesa, ki so pri nns kupljena, možno je ijMJ~~ «l«»r>i ti "S£sj
£4M> premij v vrednosti 21.1*>«> kron.
Preprodajalci  in zasto niki se iščejo v VBeh krajih. — Ceniki zastonj in poštnine prosto. (337—3)
USTatjToclzi najcenejši stroji!
D o £ o 1 n a
Rogaška slatina
pri poročava na od naf i men 11 iivjalli nieillcluwk lit nvlorltvt.
Tempeljski vrelec, ™?$&Z^oi* ****** ^
Styri3"Vr6l6C   izkušftno zdravilo za obolele prebavne
7Tir^lll3    *JP   P°  'h'ži'lnt'iii oskrbnistvu  vrel a  v ICottatt-u-Nlatinl. A>>a6jyuoAXja   oo   «lawna ».loge pri Ivanu l,lnluKei--|u in Mllia|lu Ka»taer-|u w LJubljani. (350—2)
Kravate
za glavno sezono najmanje 600—800
dvanajstin
v vseh obiiajnih oblikah in barvah in najnovejšega kroja in
vojaške kravate
|>jtt«*ii l   S <'liu( /: 1
brez gumb, zaponk«, spone, samo  za "Vtilcai*ti, dobivajo se po najnižjih cenah (387—2)
jedino pri
C. J. Hamannu
v Ljubljani, Glavni trg št. 8.
Ugodna prilika!
Likvidacija tovarne za izdelovanje
usnjatih rokovic.
IfcST SsLzan.© pet đ.n.13 Šelenburgove ulice štev.
Hokoilec jtIh.«;«' flnsiic-. barvaste in črne, s 4 gumbanii............
Rokovice iz janjčje kože, h 4 gumhaini.....
Rokovice iz k oz lire v« kože s 4 gum batni ....
Rokovice iz kože „Dante"..........
Rokovice švedske s 6 gnmbami........
Rokovice gla<; * in švedske s 14 gumbami ....
Rokovice r kožuhovino podAite........
Hokovlcc Xfa 0rf»»|tocl>« barvane, z 2 gurnbarna................
Rokovicn iz janjčje kožo, orne, z 2 gumbama   . .
Rokovice iz kozliće ve kože, dvojno Site.....
■tokoviCM' za decke^ navadne.....
Rokovicn za dećke, podat te..........
Vaj »alte jriav<k 111 sansior-relaOT/Icc Hfsater-rolaovlee I. vrste........
(393—2)
gld. —130 . -80
B
Zaloga biciklov:
F. Čuden
m Ljubljana.
Javljam slavnemu p. n. občinstvu, da sem prevzel
g\LsLT7-xio zastopstvo za ICrstraijslso
tovarne za bicikle Iv.Puch in sodrugi v Gradcu.
Poleg vsake vrste koles imam veliko zalogo svetilk, ključev, araonlk assalk avonosv, pedalov, sploh vee, kar Je aa kolesarski rXi *Port potrebno.
f\ gssjT"   v**' to cloblvae s»t*  |m» |ak»  ulsltlli rrnah. ~^MI
|Vj| Priporoča se z največjim spoštovanjem
A r. Čuden
m 382-2) tt UjMlDljetrLl. MeBtni trgr.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".