Št. 160 (16.197) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do i mala 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojsk1, osvobojene* Bil je e.: 88020000 ^ST-UI.Mor e,'. GORICA Dr i • R A H C 1:7 ČEDAD J 50Q l . ../ione in cJbonamento 'ostale t2,comma2M),legge662S6-Faate(iTrie O U DaO SRE. A, 8. JULIJA 1998 EUROSAVA TRIESTE TEL. 361177 Izbira, ki meji m prevrat Vojmir Tavčar Sodni senat milanskega kazenskega sodisca je ocenil, da je Silvio Berlusconi odgovoren za podkupovanje finančnih stražnikov. V bistvu je sodni senat v znatni meri sprejel izvajanje tožilstva. Dokler ne bo objavljena utemeljitev razsodbe, ne bo mogoče ugotoviti, kako je sodni senat tehtal dokaze tožilstva in protiargumente obrambe, razsodba pa je vsekakor dokaz, da je delo milanskega tožilstva zdržalo kritični pretres prvostopenjskih sodnikov. To še ne pomeni, da je Berlusconi kriv. Kot velja v vsaki pravni državi, bo Berlusconi kriv, če bosta obsodbo potrdila prizivno in tudi kasacij-sko sodišče in bo postala polnomocna. V vsaki zahodnoevropski državi bi obsojenec in njegovi zagovorniki najbrž napovedali priziv proti razsodbi, ki jo ocenjujejo kot zgrešeno in krivično, ne bi pa zaCeb prave ofenzive proti sodstvu in ga obtožib, da je samo pohti-Cni podaljšek vladajoče Oljke in si prizadeva likvidirati voditelja opozicije. Stopnjevanje Berlusconijevih napadov na sodstvo v zadnjih mesecih in razkol v dvodomni komisiji za ustavne reforme sta nakazovala, da bo vodja opozicije morebitno obsodbo ocenil pohtieno in da ga bodo v tej oceni podprb somišljeniki in politični sopotniki. Berlusconijeva ostra kritičnost ne preseneča, preseneča pa dejstvo, da je Gianfranco Fini, ki je se do pred nedavnim miril zaveznika in ga svaril pred preostrim spopadom s sodstvom, včerajšnjo razsodbo pri-merjal sodbam posebnega tribunala. Očitno je, da skuša Kartel s politično ofenzivo po eni strani pogojevati sodnike, ki bodo v kratkem poldicani, da sodijo Berlusconiju na drugih procesih, po drugi pa sploh zaustaviti sodnike, ki so razkrib podkupninsko afero. Za italijansko družbo ki bilo koristno, ko bi sodstvu dovolib, da nemoteno in v miru opravlja svojo Halogo in da se pravne zadeve rešujejo po normalni pravni poti. Samo tako bi Prispevab k postopnemu odpravljanju težav in problemov, ki hromijo italijansko pravosodje. Berlusconi in z njim celoten Kartel sta izbrala druga-cno pot, pot spopada s sodstvom in njegovega ru-^nja. To pa - z zahtevo po nekaznovanosti, ki jo je feogoce zaznati v ozadju -Pa že meji na prevrat. MILAN / ZARADI PODKUPOVANJA FINANČNIH STRAŽNIKOV Beriusconi obsojen Sodni zbor mu je naprtil dve leti in devet mesecev zaporne kazni - Nekdanji premier zelo odstro reagiral na obsodbo - Odmevi v političnem življenju MILAN - Silvio Berlusconi je bil včeraj obsojen na dve leti in devet mesecev zapora zaradi korupcije finančne straže, v katero so neposredno vpletena nekatera podjetja grupe Finin-vest. Sodni zbor je skoraj v celoti sprejel zahtevo javnega tožilca Gerar-da Colomba, ki je za 11-derja »Forza Italia« sicer zahteval tri leta zaporne kazni. Bivši ministrski predsednik vsekakor ne bo šel v zapor, saj zakon doloCa alternativne kazni za obsodbe izpod treh let. Sodniki so na istem procesu oprostili Paola Berlusconija. Prvostopenjska sodna obravnava je trajala veC kot dve leti, preiskava pa se je zaCela že ob koncu osemdesetih let. Bivši ministrski predsednik se je samo enkrat predstavil na procesu, potem pa ga je v polemiki s sodniki redno bojkotiral. Berlusconi je bil izredno oster v oceni razsodbe. Po njegovem mnenju je slo za politično obsodbo voditelja opozicije, dokaz, da je Italija že režim. Na isti ton so bile uglašene tudi ocene ostalih voditeljev Kartela, medtem ko so predstavniki Oljke pozvali k umirjenosti. Na 2.strani KOSOVO / PRED DANAŠNJIM SREČANJEM KONTAKTNE SKUPINE Ob diplomatskih naporih se spopadi nadaljujejo PRIŠTINA, BRUSELJ - Pred današnjim bonskim srečanjem kontaktne skupine se boji med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova (OVC) nadaljujejo na območju jugovzhodno od mesta Peč. Diplomacija sedaj poskuša doseči vsaj premirje, ko je popolnoma jasno, da je dogajanje vsem ušlo iz rok. Po VVashingtonu in Bonnu, ki ne nasprotujeta pogajanjem z OVC, je sedaj tega mnenja tudi Pariz. Takim pogajanjem »z albanskim teroristi« pa odločno nasprotuje Rusija. Medtem je zveza Nato poleg drugih vojaških opcij proučila tudi možnost, da bi na Kosovo poslali mirovne sile, ki bi pazile na morebitno premirje. Na 12. strani Blair bo z oranževci reševal sedanji zaplet LONDON - Britanski premier Tony Blair je vCeraj pristal na srečEmje s predstavniki pro-testanstkega reda oranžencev, ki že tri dni vztrajajo pred policijsko zaporo v katoliški ulici Garvaghy Road iz Portadovma v Drumcree. Položaj v Ulstru je postal eksploziven, saj se protesti protestantskih skrajnežev stopnjujejo in širijo po vsej pokrajini z napa- di na policijske izvidnice in s sežiganjem avtomobilov. Blair na jutrišnjem srečanju s predstavniki oranževcev ne bo pristal na njihove zahteve, ker bi to pokopalo severnoirski mirovni sporazum. Njegov položaj ni lahek, saj je na dlani, da bodo protestanti vztrajali in ne bodo pristali na noben kompromis. Na 12. strani SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI Brazilija v finale po enajstmetrovkah Redni del tekme se je končal neodločeno 1:1 - Danes Francija - Flrvaška MARSEILLE - Brazilija je prvi finalist svetovnega nogometnega prvenstva v Franciji. Odpor Nizozemcev je v včerajšnjem prvem polfinalu strla šele po streljanju enajstmetrovk. V rednem delu tekme so Brazilci povedli v prvi minuti drugega polčasa po zaslugi Ronalda, toda »oranžni« so izenačili pet -minurt pred koncem. Z glavo je zadel Kluivert. V podaljških sta imeli obe moštvi nekaj priložnosti za »zlati gol«. Junak zmage »kariok« pa je bil vratar Taffarel, ki je ubranil kar dva strela Nizozemcev z bele točke. Danes bo še drugi polfinale med Francijo in Hrvaško Na 8. in 9. strani RIM - Prodi ima od vCeraj na svoji mizi programske predloge vseh strank večine, ki podpira njegovo vlado, zdaj pa ga Čaka trdo delo sinteze, s katero bo po petkovem vrhu zavezništva šel v parlament. Programska sinteza, ki jo bo sestavil na osnovi prejetih predlogov - tem je skupna skrb za investicije in delo - ne bo mogla znova v razpravo, ampak bo morala vzdržati preizkus jesenskih proračunskih postopkov in belega semestra, med katerim se želi premier zavarovati pred nevarnostjo »spremenljivih večin«. Na 2. strani Politična kriza na videmski občini VIDEM- Videmska občina spet doživlja politično krizo. Ljudska stranka je skupaj s Kartelom svoboščin podprla nezaupnico Zupanu An-drei Montichu, ki je prevzel pred nekaj meseci mesto župana Enza Barazze. O predlogu nezaupnice bo občinski svet razpravljal na prihodnji seji. V primeru, da bi Montich odstopil, bo občinsko upravo vodil komisar do volitev, ki so že predvidene za november. Nova stanovanja IACP na Valmauri TRST - V roku približno štirih let bo postalo območje med ul. Flavio in Istrsko cesto pri Valmauri sodobnejše, saj bodo preuredili nekatera poslopja lacp, druga pa porušili in zgradili nova stanovanja. Celoten poseg bo stal 54 milijard lir, zgradili pa bodo 420 novih ali preurejenih stanovanj, ki bodo nadomestila sedanjih 617 bivališč. Na 5. strani Trgovska: izdelali prav vsi maturanti TRST - Na trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa so uspešno izdelali maturo vsi kandidati, Čeprav ni nihCe dosegel najvišje ocene. S šestde-setico pa se lahko ponaša dijakinja klasičnega liceja Miriam Čermelj, s katero smo se pogovorili. Včeraj so se medtem zaključili ustni izpiti na znanstvenem liceju, in sicer s kolokviji dijakinj jezikovne smeri. Na 6. strani Drugo poglavje zgodbe o odpadkih GORICA - Pred veC kakor enim letom je podjetje Ecological Services v opuščeni hali na MalnišCu uskladiščilo ogromno količino odpadnih surovin, po takratnih zagotovilih, namenjeno predelavi. Prišlo je do spora, saj podjetje za skladiščenje ni imelo soglasja. Po večkratnih poskusih razrešitve vprašanja je prišla iz Roviga vest, da je podjetje v stečaju, velika količina odpadnih surovin pa Čaka na odvoz. Na 10. strani .......... ■ .. Deželno obvestilo v treh jezikih GORICA - Deželna uprava je te dni poskrbela za lepljenje plakatov z uradno proglasitvijo izvoljenih deželnih svetovalcev v posameznih okrožjih. Plakati so tudi v goriškem središču v italijanščini, slovenščini in furlanšCini. Zal kriterij ne velja povsod. V Kr-minu plakatov v slovenščini niso nalepih. Na 10. strani Sreda, 8. julija 1998 ITALIJA, GOSPODARSTVO 2 MILAN / PODKUPNINE FININVEST FINANČNIM STRAŽNIKOM Uder Forza Italia Berlusconi obsojen na dve leti in devet mesecev zapora Bivši ministrski predsednik ne bo šel v zapor - Sodniki oprostili njegovega brata Paola MILAN - Silvio Berlusconi je bil obsojen na dve leti in devet mesecev zapora zaradi korupcije finančne straže, v katero so neposredno vpletena nekatera podjetja grupe Fininvest. Sodni zbor je skoraj v celoti sprejel zahtevo javnega tožilca Gerarda Colomba, ki je za liderja »Forza Italia« zahteval tri leta zaporne kazni. Bivši ministrski predsednik vsekakor ne bo šel v zapor, saj zakon določa alternativne kazni za obsodbe izpod treh let. Sodniki so obsodili nekdanjega upravnega direktorja Fininvesta Alfreda Zuccotija (eno leto in štiri mesece zapora), nekdanjega odgovornega davčnih služb Salvatoreja Sciascio (dve leti in šest mesecev), konzulenta Giovannija Mario Ber-rutija (deset mesecev) ter tri podčastnike finančne straže. Oproščena pa sta bila Paolo Berlusconi in polkovnik finančnih stražnikov Vincenzo Tripodi. Berlusconi in njegovi nekdanji sodelavci bodo morali plačati odškodnino finan- čnemu ministrstvu, ki je na procesu sodelovalo kot oškodovana stranka. Sodni zbor, ki mu je predsedovala Francesca Manca, je torej v glavnem sprejel stališče javnega tožilstva, ki je od vsega začetka bilo prepričano, da je Berlusconi dobro vedel za podkupnine, ki jih je Fininvest plačeval finančnim stražnikom. To so tudi priznali njegovi odvetniki, ki pa so do zadnjega vztrajali, da predsednik televizijske družbe ne samo da ni odobraval, a tudi sploh ni bil seznanjen s početjem svojih najožjih sodelavcev. Prvostopenjska sodna obravnava, ki se je končala vCeraj pozno popoldne, je trajala kar dve leti in sedem mesecev. Potekala je v zelo polemičnem in napetem vzdušju, ki je vseskozi spremljajo tudi preiskavo milanskega tima sodnikov »Čistih rok«. Polemike so dosegle višek 21.novembra leta 1994, ko je Berlusconi, ki je bil tedaj ministrski predsednik, prejel sporočilo, da se mora predstaviti pred sodnike, ravno med neapeljskim svetovnim vrhom OZN o organiziranem kriminalu. Sodni poziv je podpisal tedanji tožilec Antonio Di Pietro, ki se je - kot trdi Berlusconi - s tem dejanjem v bistvu že kandidiral za parlament. Dogodki, zaradi katerih je bil Berlusconi obsojen, se nanašajo na začetek devetdesetih let, ko so preiskovalci odkrili nezakonite odnose med Fininvestovimi podjetji in nekaterimi častniki ter podčastniki finančne straže. Oktobra 1995 je sodnik za predhodne preiskave Fa-bio Paparella sprejel zahtevo javnih tožilcev za proces proti lide-rju FI, ki se je samo enkrat pojavil na procesu, potem pa ga je redno bojkotiral. Njegovi zagovorniki so, kot rečeno, vseskozi vztrajali, da Berlusconi ni vedel za podkupnine, šele pred iztekom procesa pa so izrazili prepričanje, da je njihov klient žrtev politične zarote milanskih sodnikov. Berlusconi: Poskus političnega obračuna z voditeljem opozicije MILAN - Predsednik Forza Italia Silvio Berlusconi, ki je v zadnjih mesecih zaostril svojo ofenzivo proti milanskemu in palermskemu tožilstvu, je včeraj še zaostril svojo kritiko milanskemu sodfstvu. »Ko se nekdo posluži političnih procesov, da utiša demokratično opozicijo, se demokracija spremeni v režim. Od danes (vCeraj za bralca, op. ur) nismo veC opozicija vladi, ampak opozicija režimu,« je dejal Uder Kartela svoboščin, Njegova izjava je bila uvod v pravo ofenzivo proti milanskim sodnikom. Začela sta Berlusconijeva odvetnika Ennio Amodio in Giuseppe De Luca, ki sta bila videti zelo prizadeta in sta sta soglasno s svojim klientom poudarila, da gre za politično razsodbo, v kateri sodni senat ni upošteval niti enega od argumentov obrambe. Po oceni odvetnikov je sodni senat »zagovornikom samo žugal s palico«. Na podoben ton so bile uglašene izjave vseh voditeljev Kartela svoboščin. »-Gre za politično klofuto,« je menil Pier-ferdinando Gasim (CCD), medterm ko je Rocco Buttiglione (UDR) dodal, da je Forza Italia izpostavljena podobni ofenzivi kot Krščanska demokracija. Bivši pravosodni minister Alfredo Biondi je dodal, da je razsodba hudo protislovna. Izredno oster je bil tudi predsednik NZ Gianfranco Fini. Z nasprotnega brega so bile ocene zelo zmerne. »Presegl je sprejemljivo mero,« je menil Pietro Folena (LD), nbjegov strankarski somišljenik Marco Minniti pa dodal, da je v Italiji sodstvo avtonomno. Predsednik senata Nicola Mancino pa je dejal, da ne bo komentiral razsodbe, dokler ne bodo znane utemeljitve. EKONOMIJA / INFLACIJA JUNIJA1.8% Dozoreli pogoji za novo znižanje cene denarja RIM - Inflacija ostaja pod nadzorom, na trgih pa raste pričakovanje za novo znižanje uradne obrestne mere, kar bi dalo nekaj zagona še vedno omrtvičeni investicijski dejavnosti. Poleg stabilne lire in padajoče krivulje tržnih obrestnih mer, ki so pod stopnjo uradne mere, kar bi lahko pospešilo Faziovo odločitev o novem znižanju cene denarja, so prišli vCeraj tudi uradni podatki o junijski inflaciji. Istat je sporočil, da je bila letna stopnja inflacije v juniju 1, 8 odstotka, medtem ko so se življenjski stroški glede na maj zvišali za desetinko odstotka. V prvem polletju letošnjega leta je znašala povprečna inflacijska stopnja 1, 1 odstotka, kar je le rahlo veC kot v enakem obdobju lani, ko je bila na ravni 0, 9 odstotka. V zadnjih 12 mesecih, torej od lanskega julija, pa je znašala 1, 7 odstotka, seveda glede na enako obdobje leto prej (julij 1996 - junij 1997). Pri ocenjevanju inflacijskega gibanja v letošnjem poletju je treba vsekakor upoštevati, da so ži- vljenjski stroški junija, julija in avgusta lani v mesečni primerjavi povsem mirovali, tako izjemne situacije pa letos kljub hladni inflaciji ni pričakovati. Komentarji o inflacijskih podatkih so vsi ubrani na ponovno zahtevo po znižanju^ uradne obrestne mere, organizacije trgovcev pa posebej opozarjajo tudi na nadaljevanje mrtvila v široki porabi, kajti družine so še zelo previdne pri svojih proračunih. Sindikati izpostavljajo potrebo po pocenitvi denarja za pospeševanje investicij in torej za ustvarjanje delovnih mest, za' kar se obračajo neposredno na guvernerja in ga opozarjajo, da hladna inflacija ni čudež, ampak rezultat dogovorjene politike plač. Banka Italije je v teh mah tudi v središču zanimanja trgov, ki sicer razumejo, da Faziovo odločitev ovira negotovost na političnem prizorišču, vendar vseeno predvidevajo, da roki preverjanja v vladi ne bodo zavrli objektivno popolnoma dozorele poteze. r VLADA / ODDANI VSI PROGRAMSKI PREDLOGI Skupni imenovalec je delo Prodi pripravlja programsko sintezo, s katero bo šel v parlament RIM - Z zadnjim programskim predlogom, ki so mu ga včeraj posredovali levi demokrati, ima zdaj Romano Prodi na mizi vse gradivo, ki ga potrebuje za izdelavo sinteze, o kateri bo v petek razpravljal vrh vladine večine, nato pa bo romala na izpit v parlament. Naloga predsednika vlade je vse prej kot preprosta, kajti sestava kompromisnega programskega dokumenta bo pri mnogih točkah prava umetnost, pri nekaterih pa vsaj na prvi pogled nemogoča. Edino, kar je gotovo, je dejstvo, da je tokratno preverjanje v vladini večini drugačno kot v preteklosti, saj poteka po novi metodi in sloni na vsebinskih vprašanjih. VCeraj so prišli na Prodijevo mizo predlogi Levih demokratov, Zelenih in Ljudske stranke, ki imajo za skupni imenovalec skrb za razvoj in zaposlovanje, medtem ko o ostalih vprašanjih na tapeti - kot npr. o podaljšanju obveznega šolanja do 16 let starosti, o družini in varstvu okolja, boju proti mafiji in o pravosodju - vsaka politična sila ponuja svoje specifične rešitve. Levi demokrati so postavili tudi pomembno politično indikacijo, ko so v svoj program zapisali, da odklanjajo »kompromis brez reform«, ker bi to vladi sicer omogočilo preživetje, vendar bi ji preprečilo sprejeti nujno potrebne odločitve. Stranka Massima D’Aleme, ki je včeraj zbrala svoj politični odbor, je vsekakor potrdila popolno pripravljenost na dialog, medtem ko je šef po- slancev Mussi pomenljivo dodal, da njihovo zadržanje nima nič skupnega s »tako ali pa nic«. Mussijev kolega v senatu Cesare Salvi je prepričan, da obstajajo vsi pogoji za dosego »enotne sinteze« med silami večine, ki podpira vlado, saj obstaja precejšnje soglasje o prioritetah, ki se jih je treba lotiti, v prvi vrsti ustvariti pogoje za investicije in zaposlovanje. Po Sahijevih besedah je logično sklepati, da je sporazum, Ce obstaja politična volja, mogoCe doseči tudi o tem, katere izbire so najboljše. Predsednik senatorjev LD pa posebej poudarja novost metode, po kateri tokrat poteka preverjanje: politične sile predlagajo svoje programske točke v popolni avtonomiji in jih predajajo predsedniku vlade, ki bo poskrbel za sintezo. Po politični plati pa je posledica nove metode ta, da bo napočil odločilni trenutek preverjanja s Prodijevim nastopom v parlamentu, ne pa kot doslej s kakšnim poprej doseženim dogovorom med strankami, je dejal Salvi. Prodi je tokrat očitno odločen iti zadevi do dna, zato se bo o njegovi »sintezi« le težko pogajati. Teža programa bo nedvomno usmerjena v jesen, ko bo treba glasovati o proračunskih dokumentih, ki bodo morali biti strogo usklajeni z zahtevami evra. Takrat bomo že v belem semestru, zato si premier v skrbi, da bi se izognil nevarnosti »spremenljivih večin«, želi Cim bolj trdnega sporazuma z Bertinottijem. H PALERMO / PODKUPNINE h Za zapahi številni politiki, menedžerji in funkcionarji PALERMO - V dveh obsežnih akcijah, pri katerih so sodelovali karabinjerji, agenti finančne straže in policija, so aretirali 42 oseb, politike, menedžerje v velikih podjetjih, javne funkcionarje, ki jih obtožujejo, da so pogojevali potek javnih dražb, mafijskega združevanja, korupcije in drugega. Zaporni nalog so sicer izdali proti 46 osebam, vendar so se štiri aretaciji izognile, med njimi sta tudi bivši palermski župan Man-lio Orobello (PSI) ter univerzitetni profesor in bivši predsednik konzorcija za industrijski razvoj Palerma Giuseppe Di Giovanni. Prva operacija predstavlja nadaljevanje preiskave, ki je v zapor pripeljala podjetnika iz Agrigenta Filippa Sala-moneja. Poleg Orobella so vpleteni tudi bivša predsednika Pokrajine Palermo Girolamo Di Benedetto in Francesco Caldaronello (KD), bivša deželna svetovalca Vincenzo Leone (PSI) in Franz Gorgone (KD), dva menedžerja družbe Impregilo (grupa Fiat). Predsednik Impregila je Franco Carraro, predsednik italijanske nogometne lige, ki je dejal, da spoštuje sodstvo, a obenem spoštuje ljudi, ki delajo za njegovo podjetje in da dogodki, ki so privedli do sedanjih aretacij, segajo v 80. leta. Druga operacija se nanaša v glavnem na pokrajino Trapani. Preiskovalci so se poslužili izjav številnih skesancev, telefonskih prisluškovanj, dokumentacije raznih družb in dokumentacije dražb, s katerimi so oddali javna dela. Med najbolj »aktivnimi« pri terjanju 2% »davka« na razna dela naj bi bil prav pobegli palermski župan Orobello, ki doslej ni bil vpleten v nobeno podkupninsko afero. Po mnenju preiskovalcev naj bi bil eden od protagonistov v povezavah med posli in politiko, o čemer je govoril Angelo Simo. 7. JULIJ 1998 v Ut (AH sc ■iiiii valuta nakupni prodajni SE < ameriški dolar 1774,00 1800,00 m N nemška marka 978,00 994,00 funt šterling 2902,00 2957,00 d švicarski frank 1159,00 1184,00 <0 N , belgijski frank 46,72 48,72 < N nizozemski gulden 858,00 883,00 OC avstrjski šiling 137,90 142,25 O španska pezeta 11,09 12,190 Ivi grška drahma 5,58 6,38 irski šterling 2439,00 2519,00 / japonski jen 12,28 13,18 d avstralski dolar 1.052,00 1.122,00 EL madžarski florint 7,00 8,50 T w r hrvaška kuna 255,00 275,00 \ 6 slovenski tolar 10,25 10,50 KMEČKA BANKA-GORICA 7. JULIJ 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1768,00 1796,00 nemška marka 977,00 995,00 francoski frank 289,00 299,00 nizozemski gulden 858,00 883,00 belgijski frank 46,90 46,70 funt šterling 2875,00 2965,00 irski šterling 2437,00 2532,00 danska krona 254,00 264,00 grška drahma 5,70 6,16 kanadski dolar 1193,00 1228,00 švicarski frank 1159,00 1184,00 avstrijski šiling 137,90 142,40 slovenski tolar 10,25 10,55 hrvaška kuna 260,00 280,00 7. JULIJ 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1787,240 EKU 1948,270 nemška marka 985,250 francoski frank 293,890 funt šterling 2924,460 nizozemski gulden 874,000 belgijski frank 47,774 španska pezeta 11,610 danska krona 258,540 irski šterling 2480,870 grška drahma 5,893 portugalski eskudo 9,628 kanadski dolar 1215,400 japonski jen 12,867 švicarski frank 1173,890 avstrijski šiling 140,040 non/eška krona 232,020 švedska krona 221,110 finska marka 324,13 7. JULIJ 1998 MILANSKI BORZNI TRG INDEKS MIB 30: +1,04 delnica cena var. % delnica cena var. % Alleanza Ass. Bca di Roma Bca Fideuram Bca Pop.M I Compart Comit Credit Edison Eni Fiat Generali Imi Ina Italgas 25.806 3.522 11.345 14.780 1.735 12.329 10.123 16.152 11.923 8.437 61.456 30.197 5.389 7.873 +3,36 +2,95 +3,93 +2,34 +2,72 +0,32 +3,21 +4,09 +1,03 +2,13 +2,10 +2,39 +2,70 +1,92 La Fondiaria Mediaset Mediobanca Montedison Olivetti Parmalat Pirelli Spa Ras Rolo Saipem San Paolo To TIM Telecom Ita 11.202 12.291 24.658 2.344 3.048 3.819 6.121 26.027 45.014 9.564 28.116 11.688 14.551 +4,05 +4,10 +3,07 +3,94 +3,42 +2,66 +3,95 +2,28 +2,41 +2,28 +2,87 +2,95 +3,65 O ljubljanska banka Podružnica Milano LJUBLJANA / USKLAJEVANJE O VPRAŠANJU SPRAVE DEŽELA / NAPORI ZA NOVO VLADO Predstavniki strank pozitivno o pogajanjih Predvsem je spodbudno, da se pogovori nadaljujejo Danes prvi krog uradnih pogajanj V ponedeljek prva seja deželnega sveta Morda potrditev sedanjega predsedstva LJUBLJANA - Predstavniki petih parlamentarnih strank so se dopoldne dogovorili, da bodo pri nadaljnjem usklajevanju o t.i. spravnih dokumentih gradili na sedanjem osnutku deklaracije o protipravnem de: lovanju komunističnega totalitarnega režima in izjave o narodni spravi. Po sestanku so predstavniki LDS, SDS, SKD in ZLSD pozitivno ocenili dejstvo, da se pogovori nadaljujejo, čeprav očitno soglasja vseh strank za sprejetje dokumentov ne bo mogoče doseči. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle je po sestanku dejal, da je tudi današnji pogovor pokazal, da brez razčiščene preteklosti ne bomo mogli dobro napredovati v »zdravo in spravljeno« prihodnost. Po njegovih besedah je volja po dokončanju procesa očitna, kljub manjšemu številu strank, ki še sodelujejo. Na vprašanje, ali bo SKD vzdrajala pri obeh dokumentih, ki jih je podprla, je odgovoril, da sta ta dokumenta izhodišče za nadaljevanje dela. Po njegovi oceni je normalno, da so se v tej fazi razprav pokazale razlike med strankami. Ključna vprašanja, to je predvsem odnos do revolucije in njene povezave z bojem proti okupatorju, ostajajo v zraku, vendar se tudi tukaj zadeve jasnijo, je dejal Peterle. Sicer pa nikjer glede te občutljive teme ni bilo popolnega soglasja; Peterle meni, da tudi v Sloveniji popolnega soglasja ne bo. Ne bi pa že- lel, da bi bili taki dokumenti sprejeti z zelo majhno večino, zlasti dokument o spravi. Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je včeraj predstavila pripombe na osnutka obeh dokumentov, te pripombe pa niso take, da bi pod vprašaj postavljali nadaljevanje pogajanj, je dejal vodja poslanske skupine te stranke Tone Anderlič. Za LDS je bistveno, da se vzpostavi enak odnos do kolaboracije kot do obsodbe revolucije. Pomembno je tudi, da se s tema dokumentoma zaključi razprava v skladu z resolucijo Sveta Evrope številka 1096 in da to ne bi pomenilo nadaljnjega sankcioniranja pripadnikov prejšnjega režima, je dejal Anderlič. Jasno pa to pomeni da bodo zadeve, kot sta nezastaranje zločinov in poprava krivic, opravljene,, je dejal Anderlič. Predsednik Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Borut Pahor je ocenil, da je pomembno, da stranka ostane sestavni del konsenza. Čeprav je ZLSD z veliko večino zavrnila osnutka obeh dokumentov kot primemo podlago za pogajanja, pa je sprejem t.i. Pahorjeve izjave omogočil, da lahko kot predsednik stranke še naprej sodeluje v pogajanjih. Pahor je poudaril, da je pripravljen sprejeti odgovornost in da zaupanje, ki mu ga je izrekla stranka, vloži v odločitev, da ostane v dialogu. Jasno pa je, da štiri velike stranke ne morejo sprejeti odločitve, ki jo je sprejela peta stranka, zato je po njegovih besedah normalno, da bosta predlagana dokumenta še naprej predmet usklajevanja. Odprti ostajata dve ključni vprašanji: ZLSD podpira resolucijo SE o ukrepih za razgradnjo bivših komunističnih to- talitarnih režimov. Zno-traj NOB stranka zna povleči distinkcijo med uporom proti okupatorju, ki je bil pozitivno zgodovinsko dejanje, in boljševističnimi elementi socialne preobrazbe, je poudaril Pahor. Po prepričanju predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije (-SDS) Janeza Janše je že nekaj časa jasno, da resnih dogovorov o deklaraciji in izjavi o narodni spravi ne bo, dokler bo stališče predsednika države nasprotujoče. "Ko je predsednik države na nek način obsodil usklajevanje parlamentarnih strank, je nastala situacija, iz katere ni rešitve, " je poudaril Janša. Obstaja sicer možnost, da stranke uskladijo dokumenta, ni pa nobenih zagotovil, da organi strank ne bi dali pripomb, ki bi nas vrnile na sam začetek, je dejal. Stranke so porabile štiri mesece, da so razmejile odpor proti okupatorju od zlorabe tega odpora za revolucije. Pripombe LDS, ki načelno sicer sprejema osnutka obeh dokumentov, po njegovih besedah pomenijo bistveno večji korak nazaj kot stališča ZLSD. Ce bi sprejeli pripombo LDS, bi bila stvar popolnoma na začetku, je prepričan Janša. Tudi predsednik SDS je izrazil dvom, da bo za sprejetje teh dokumentov mogoče doseči soglasje večine. (STA) Na fotografiji predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, ki vodi koordinacijo za usklajevanje spravnih dokumentov VIDEM - »Forza Ita-lia«, ki je največja skupina v novoizvoljenem deželnem svetu, je dala pobudo za prvi krog uradnih pogajanj za sestavo nove deželne vlade, beseda pa bo seveda tekla tudi o predsedstvu skupščine. Berlusconijevi pristaši se bodo danes srečali s socialisti, SKP, Union Friuli in s Severno ligo, jutri pa se bodo pogovorili še s predstavniki Levih demokratov, "Ljudske sredine za reforme" in Nacionalnega zavezništva. Situacija je ista, kot je bila dan po volitvah, to se pravi skrajno zmedena in negotova. Tudi iz teh dvodnevnih pogajanj ni pričakovati konkretnih rešitev, ki bodo, če bodo, prišle iz neformalnih srečanj med strankami. Današnji in jutrišnji pogovori pa bodo vsaj pokazali kakšne so v resnici usmeritve posameznih svetovalskih skupin, v kolikor seveda niso že znane. »Forza Ita-lia« si zelo želi zavezništva med Polom svoboščin in Ligo, zaradi znanih odklonilnih stališč Bossijevih somišljenikov pa so vse igre popolnoma odprte. Novizvoljeni deželni svet se bo sestal v ponedeljek. Po uradni zaprisegi bodo svetovalci volili novega predsednika in dva podpredsednika, nato še širše predsedstvo s tajniki. Obstaja stvarna možnost, da bo za predsednika potrjen Roberto Antonione (FI), za podpredsednika pa Miloš Budin (LD) in Matteo Bortuzzo (Liga). Slo bi za začasno rešitev, ki bi DVOJEZIČNO ŠOLSKO SREDIŠČE ČEDAD / PRIVABILA JE VELIKO OBISKOVALCEV Nabiralna akcija za nakup novega šolskega avtobusa Uspeh letošnje CIVINTAS Prireditelji si prizadevajo, da bi presegli formulo zgolj vinske šogre ČEDAD - Pred dnevi se je odbor Zavoda za slovensko izobraževanje v Špehu sestal s predstavniki Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Na srečanju je bil govor o finančnih in pravnih vprašanjih zavoda, še zlasti z ozirom na dvojezični šolski center v Špehu. Po srečanju je odbor ocenil položaj ob koncu letošnjega šolskega leta ter sprejel nekatere ukrepe v zvezi z delovanjem za naslednje šolsko leto, ko se bo povečalo število ohok tako v vrtcu kot v šoli. Dopolniti bo heba opremo ter opraviti nekatera nujna dela na napeljavah. Predvsem pa je odbor sprejel sklep, da sproži akcijo za nabavo manjšega šolskega avtobusa, ki naj bi nadomestil eno od dotrajanih šolskih vozil. V ta namen bo odbor odprl poseben tekoči račun, na katerega naj bi se stekali namenski prispevki posameznikov, organizacij in podjetij. Shoški za nabavo so namreč tolikšni, da jim Zavod s svojim rednim proračunom ne more biti kos, zato se je odbor odločil za širšo nabiralno akcijo. Odbor zavoda je z zadovoljstvom vzel v vednost, da se je končalo prvo šolsko leto v parificirani osnovni šoli in da^so se ob pozitivnem sodelovanju z didaktičnim ravnateljstvom sproti uspešno reševali problemi, ki jih je prinašal novi status, čeprav ostaja v odnosu s šolsko oblastjo še nekaj nejasnosti, ki bi zahtevale jasne pravne odgovore. Posebno pohvalo je odbor izrazil učnemu osebju za opravljeno dejavnost, ki je bila izredno bogata in kakovostna. Ob tem je še posebej podčrtal uspeh na natečaju občine Bordano, kjer je vrtec dobil že drugič zapored absolutno prvo nagrado, skupni deli 1. in 2. razreda osnovne šole pa sta dobili prvo nagrado ex-aequo, oziroma posebno priznanje, kar pomeni, da so °troci, ki so lani zmagali v kategoriji vrtcev letos spet zmagali kot osnovnošolci. (DU) ČEDAD - Ocena pravkar zaključene manifestacije CI VIN TAS v Čedadu je letos nadvse pozitivna. Organizatorji so včeraj posredovali javnosti obračun letošnje vinske razstave, ki je po številu obiskov in uspehu pobud krepko presegla lansko. Cedajska manifastacija, ki poteka pod pokroviteljstvom promocijskega odbora CI VIN TAS, v sodelovanju z deželno, pokrajinsko in občinsko upravo ter s sponzorstvom Cedajske ljudske banke, si prizadeva premostiti formulo zgolj vinske šagre in to ji iz leta v leto bolj uspeva. Organizacijski odbor, ki mu predseduje Stefano Paussa, je letošnje tri dni razstave zasnoval predvsem kot poskus prikaza pestre turistične ponudbe če-dajskega območja, ki je izredno vabljivo po svojih zgodovinskih, naravnih in kulturnih značilnostih. Ce se temu doda še dovršena enogastronomska ponudba, je slika turističnega potenciala popolna in tako zadovolji tudi zahtevne domače ter tuje obiskovalce, med katerimi vse pogosteje zahajajo v Čedad še zlasti Avshijci in Nemci. Letošnjo CI VIN TAS je minuli petek, soboto in nedeljo obiskalo nekaj tisoč ljudi, po splošnih ocenah kar dvakrat več od lani. Obiskovalcem so bili na voljo enogashonomski kioski z bo- gato ponudbo tipičnih jedi, vsakdo pa je lahko tudi dobil mnogo informativnega gradiva o kulturnih in zgodovinskih zanimivostih. V tem okviru so še zlasti vzbujale zanimanje ponudbe združenja "Vabilo na kosilo v Nadiške doline", ki so bile organizirane v posebni skupini kioskov, da so izgledali kot nekakšna beneška vas. Mnogo zanimanja so pritegnile tudi kulturne pobude in še zlasti strokovne razprave o vinskem pridelku. Najvidnejši rezultat letošnje CI VIN TAS pa je velik uspeh množične ankete ob pokušnji treh značilnih vinskih sort. Test je bil letos izveden že četrtič zapored in skupno so pokušatelji oddali kakih 6000 anketnih pol. Uspeh ankete dokazuje, da se vse več ljudi zanima za kakovost vina in jim še zdaleč ni vseeno, kaj pijejo. Z večjim zanimanjem za vinsko kulturo pa se nujno viša tudi kakovost proizvoda, medtem ko se količinska poraba zmanjšuje. Podatki letošnje ankete bodo šli sedaj v strokovno obdelavo, izsledke pa bodo predstavili naslednje leto na videmskem sejmu Alimenta. Program letošnje čedajske vinske razstave je dopolnilo še slavje ob stoletnici znane destilarne Domeniš, ki je bila te dni tudi odprta za vodene oglede obiskovalcev. (D.U.) vrh vsega tudi odražala številčno razmerje sil v skupščini, saj so Antonione, Budin in Bortuzzo odraz treh najmočnejših strank. Dežela bo, kljub hudim težavam, v vsakem primeru dobila vlado in to skoraj gotovo" pred poletnimi počitnicami, ki se za deželni svet navadno pričenjajo okrog 10.avgusta. Sedaj skoraj vsi govorijo o potrebi po korenitih reformah in zlasti po novi volilni zakonodaji, s katero bi vo-lilci predhodno izbrali večinsko zavezništvo in po možnosti tudi predsednika odbora. Zanimivo je, da se za to zavzemajo tudi nekateri, ki so še pred nekaj meseci vneto zagovarjali ta volilni sistem, o katerem lahko mislimo marsikaj, ne moremo pa trditi, da omogoča politično stabilnost in trajne deželne vlade. Tudi če bi se odločili za nov volilni sistem bi postopek za njegovo odobritev zahteval vsaj dve leti, saj ne smemo pozabiti, da je za uvedbo večinske volilne zakonodaje nujno potrebna sprememba deželnega statuta. To pa lahko naredi le parlament z ustavnim zakonom, ki zahteva t.i. dvojno branje. Postopek je, kot vidimo, zelo zapleten, če ne bo radikalnih rešitev pa se FJK žal spet obeta dolgo obdobje politične nestabilnosti. NOVICE Brecelj in Pahor pri vodstvu LS RIM - Na vabilo vsedržavnega vodstva Italijanske ljudske stranke sta bila včeraj v Rimu deželni tajnik Slovenske skupnosti Martin Brecelj in predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor. Sprejel ju je tajnik PPI Marini, kasneje pa sta pri predsednici komisije za ustavna vprašanja poslanske zbornice Rosi Russo-Jervolino posebej obravnavala položaj slovenske manjšine in v prvi vrsti zaščitni zakon, ki ostaja odprto vprašanje. Slovenska predstavnika sta, kot piše v tiskovnem sporočilu, opozorila, da je treba postopek njegove odobritve bistveno pospešiti ob vzporednem posvetovanju z manjšino glede njegove vsebine. Dogovorila sta se tudi za redno izmenjavo informacij. Glavni odbor ZZB Slovenije o Drobniču LJUBLJANA - Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB je včeraj sporočil, da kljub številnim predlogom posameznikov in krajevnih ter območnih združenj, naj zoper generalnega državnega tožilca Antona Drobniča vloži kazensko ovadbo, tega ne bo storil. Ocenjuje namreč, da dodatne tožbe niso potrebne, saj je že letošnjega 5. maja vladi predlagal, naj začne postopek za razrešitev Drobniča s funkcije generalnega državnega tožilca, ob tem pa je kazensko ovadbo vložilo tudi območno združenje ZZB Maribor. Glavni odbor ZZB in udeležencev NOB Slovenije ocenjuje, da »odzivi na žaljive in za državo škodljive izjave generalnega državnega tožilca Antona Drobniča dovolj jasno pričajo, da gre za ekstremistična in sovražna stališča, ki nimajo nikakršne možnosti, da bi postala prevladujoča«. Ob tem dodaja, da ima Drobnič kot zasebnik pravico do izražanja in objave vsakršnih mnenj, vendar je kot visok državni uradnik dolžan spoštovati zakone Slovenije, kot varuh pravnega reda v državi pa bi se moral zavedati, da je svoboda javnega izražanja omejena s svoboščinami in pravicami drugih. (STA) V nedeljo literarni večer v jami Dimnice KOZINA - Krajevna skupnost Slivje in Jamarsko društvo Dimnice organizirata v nedeljo, 12. julija ob 19. uri v jami Dimnice, ki se nahaja med vasema Slivje in Markovščina, ob cesti Kozina - Podgrad, literarni večer z glasbo in pesmijo Hrušiških fantov posvečen pisatelju Milanu Lipovcu in njegovi knjigi »Ljudje ob cesti«, o prebivalcih južnih obronkov Brkinov in Matarskega podolja, ki jih veže raška cesta, simbol življenja, minevanja in spreminjanja. Vstop je prost. Vodena ogleda jame boste ob 15.30 in 17. uri. Neurje v Furlaniji VIDEM - Silovito neurje je včeraj prizadelo obsežen del srednje Furlanije od Tricesima do Fojde. Zaradi močnega deževja je vodfa zahla marsikatero klet, promet na glavnih prometnicah za Čedad, Palamanovo in Tricesimo je bil upočasnjen. Neurje je povzročilo tudi gmotno škodo. OGLEDALO Identiteta in razlika med strahom in pogumom Ace Mermoua V Celovcu sem predstavljal svojo knjigo Narod in drugi in doživel zanimiv večer. Med prisotnimi se je razvila živahna in tehtna razprava, iz katere sem se lahko nekaj naučil in se soočal z različnimi utemeljenimi tezami; v tem je smisel razpravljanja. Jeza, površne nalepke, težava, da argumentom kritike odgovoriš z argumentirano kritiko, so očitna znamenja prekinjene komunikacije. Soočanje z različnimi mnenji se lahko dogaja tudi v sproščenem vzdušju. Razpravljati o narodnem vprašanju ne bi smela biti tabu tema. Težava nastane, ko v določenem zgodovinskem trenutku narod ali pa del naroda občuti svojo identiteto etnocentrično in nacionalistično. Ko sprejemamo samo narodotvorne teze in odklanjamo analitičen pristop, smo očitno v napetem vzdušju, ki ne prenese niti notranjih raz-hananj. No, na večeru v Celovcu je bilo vzdušje dialoško. Morda zato, ker sem prišel iz Trsta in se ne kuham v koroških kotlih. Tudi tam se namreč odvijajo ostre razprave glede narodne identitete, sožitja, večkulturnosti in podobno. Na Koroškem je, kot so mi povedali, politična zareza med dvema taboroma ostra, k čemur je prispevala svoje tudi Slovenija. Vnašati ljubljanske kalupe in spore v manjšino, ki živi v drugih državah, je povsem zgrešeno in slepo. Očitno se nekaterim zdi, da Slovenci enako mislimo, čutimo in živimo, ne glede na kraj, kjer živimo. To je vsiljena misel, ki jo kot tako lahko »preverimo«. Po predstavitvi me je di-skutant presenetil z dognanjem glede mešanega zakona. Ob prisotnosti žene mi je dejal, da v bistvu živi v mešanem zakonu. Zena je iz osrednje Slovenije, on s Koroške. V skupnem življenju sta spoznala med sabo več razlik, kot ko bi se on poročil z nemško govorečo Zensko iz sosednjega kraja, ona pa z možem iz svojega mesta. Trditev je le na videz paradoksalna. Jezik in kulturno ozadje še ne pomenita iste mentalitete, istih navad, načinov življenja itd. Nekoč so tistim, ki so se oženili v bližnjo ali daljnjo vas, pravili pristo-pavci. Prišleki so se morali dalj časa »navajati« na okolje, ki jih je sprejemalo počasi in z določeno nezaupljivostjo. Verjetno imamo več primerov, ko so se ženske (morda tudi kak moški), ki so se omožile iz Ljubljane ali Maribora v Trst in Celovec morale prilagajati novemu okolju; ne samo italijanskemu, ampak tudi slovenskemu. Ko sem študiral v Ljubljani, smo se srečavali predvsem študenti, ki smo prihajali izven prestolnice. Sam sem morda le nekajkrat prestopil hišni prag kolege iz Ljubljane. Ta zelo preprosta dejstva kažejo, kako je identiteta, tudi narodna, nekaj zelo zapletenega in večkrat protislovnega. V trenutku, ko zapustimo vkalupljene ideje o narodu in narodni pripadnosti, ko izstopimo iz zasidrane sheme mi-vi, ko ne mislimo več na državo, na večino in manjšino kot na strogo zakoličen prostor, kjer so količki navadno sporne točke med dvema skupinama, se nam pojem identitete zaplete in postane večplasten, celo skrivnosten. Konec koncev je človek kompleksno bitje, ki se neprestano srečuje z razlikami. Nanje reagira vsak po svoje. Ko je človek negotov in krhek, odklanja razlike, ne išče prijateljstev in vezi in ni pripravljen na soočanje. Vsak stik, vsaka vez pa nas neizbežno popeljejo v svet drugega in drugega pripeljejo v naš svet. Zato pomenita komunikacija izpostavljenost in tudi napor. Ko na primer ne toleriramo prijateljevih razlik, s6 prijateljstvo lahko razdre. Komunikacija, tudi skupinska, se nujno sooča z različnostjo: včasih prihaja do integracije, drugič do sporov. Veliko je odvisno od tega, kako doživljamo svojo identiteto, ki ni nujno le osebna ali narodna. Ker smo v času nogometa, lahko opazujemo skupinske dinamike, ki so izraz določene kulture, okolja in razumevanja samega sebe. Navijače združujejo skupni simboli, želje in upanja. Skupno se zavzemajo za isto moštvo, imajo isto zastavo, zbirajo se v skupnih klubih itd. Med tekmo jasno identificirajo nasprotnika, ki verjame v drugo ekipo, ima drugačne barve, zastave itd. Obnašanje navijačev pa je izraz zelo širokih družbenih in kulturnih razmer. Navijanje je lahko sproščeno in se po igri spremeni v veselico, lahko pa je izrazito agresivno. Podobno velja za posameznika, kot za narodno skupnost. Nogomet ima nedvomno svoj pomen tudi v narodnem čutenju... Skratka, identiteta se srečuje z drugo identiteto. Srečanje je lahko vir dialoga, lahko pa privede do spora. Bistveno je, kako se počutim v svoji identiteti, tega pa ne določi nobena fonnula. Vsekakor bi bilo napačno misliti, da lahko ena identitetna plast zaobjame celostno človekovo ali skupinsko bit. Sama narodnost ni tista identitetna plast, ki lahko prikrije vse razlike in ustvari povsem homogeno skupino. Zato je vsako razmišljanje o identiteti kompleksno in je težko, verjetno že kar nemogoče, najti končno besedo, ki do kraja razume in zakoliči istovetnost. Poskus homogene identitete, ki bi brisala razlike, so v tem stoletju izvedle ideologije, ki pa so se izkazale kot nasilje nad drugim in samim sabo. Nacionalizmi in rasizmi vseh vrst so skušali in skušajo uvesti »idealen« model pripadnosti in pripadnika. V določenem trenutku je komunizem pričel uvajati svoj »tip« s čisto določeno socialistično zavestjo in etiko. Podobno sta delala kapitalizem in liberalizem. Isto bi lahko zapisali o verskih fundamentalizmih in ekstremizmih. Poskusi tipizacije in homogenizacije niso nikoli uspeli. Največkrat so se spremenili v nasilno odklanjanje razlik, ki so postale hud prekršek. Ideološko nasilje se je izkazalo tudi kot globinska nemoč. Skratka, če smo dovolj močni, bomo sprejeli v svojo identiteto tudi razlike, ki so lahko očitne, ali pa komaj zaznavne. Dialog je znamenje te sposobnosti. Do podobnega zaključka pridemo, če uporabimo besedo normalnost. Besedo velikokrat slišimo. Želimo biti normalni ljudje, normalna družba, normalna država itd. Kaj pa je pravzaprav normalnost? Etimološko pomeni beseda biti v normi, skratka enak, ali vsaj podoben drugim: po mišljenju, obnašanju, oblačenju, čustvovanju itd. Vprašanje je, kdo ustvarja to normo. Verjetno jo vodilne skupine, družbene elite, danes medijska mreža, mitska struktura itd. Od nekdaj so skupine potrebovale jasno razmejitev med normalnim in nenormalnim. Do Foucolta in Basaglie so bile tudi norišnice vidna meja med normalnimi in ne. Tisti, ki so bili izven norišnice, so bili normalni, norci, torej nenormalni, so bili v norišnici. Inkvizicija je potrebovala čarovnice, revolucije kontrarevolucionarje, nacionalizmi druge, manjvredne narode itd. Skratka, vedno se vračamo k identiteti, ki se meri z razliko. Vsaka identiteta, tako osebna kot družbena, potrebuje določene meje, pravila, norme. Življenje ni možno izven vsakršnih pravil. Danes pa lahko sprejemamo etična, zakonska, vendenj-ska in drugačna pravila, ki ne razdirajo življenja drugega. Zato bomo upravičeno odklonili normo, ki vključuje sužnje, ali pa celotni skupnosti zapoveduje pravila in dogme, ki so. obvezujoče le za del skupnosti (na primer za pripadnike določene veroizpovedi). Skratka, v našo normalnost nujno vključujemo razlike, vendar ne kot impo-zicijo, ki odreka drugemu pravico. To naj velja tudi za narod. O njem lahko različno mislimo, čeprav smo njegovi pripadniki. Eno samo narodno mišljenje in čutenje je neži-vljensko in deluje nasilno. Zelo dobro vemo, da se ne merimo z razlikami le v odnosu do sosednjih narodov, ampak tudi znotraj narodne skupnosti. Če to sprejmemo na normalen način, ustvarjamo pogoje za demokracijo. Če se nam zazdijo različna mnenja, nevarna, pomeni, da z nami nekaj ni povsem v rodu; točneje, nekaj ni v redu z našo lastno identiteto, ki in ker ne sprejema razlik. DUNAJ / NA POBUDO CAN Predlog za boljšo zaščito manjšin Zakonski osnutek podprli liberalci in zeleni DUNAJ - Liberalci in Zeleni so včeraj ob podpori drugega predsednika avstrijskega parlamenta Heinricha Neisserja (ljudska stranka) v državnem zboru vložili zakonski predlog o novem oblikovanju manjšinskega prava v Avstriji. Predlog obeh strank predvideva spremembo 19. člena temeljnega državnega zakona s ciljem, da se vzpostavi ustavna enakopravnost vseh avstrijskih narodnih skupnosti. Vrhu tega naj bi zakon manjšinam zagotovil pravico do kolektivne tožbe. Pobudnik zakonskega predloga je bil Center avstrijskih narodnosti (CAN) na Dunaju, izdelal pa ga je avstrijski strokovnjak za ustavno pravo univerzitetni profesor Theo Ohlinger z univerze v Gradcu. Na včerajšnji tiskovni konferenci na Dunaju, katere so se udeležili Neisser za ljudsko stranko, klubska predsednica zelenih Madelaine Petrovič, no- vi državni poslanec liberalnega foruma Karel Smolle ter predsednik CAN Marijan Pipp je bilo poudarjeno, da je ustavna pobuda nujno potrebna in vlagatelji upajo, da bodo pobudo podprle tudi ostale parlamentarne stranke. Neisser je menil, da pomeni zakonska pobuda signal za Avstrijo, da v času njenega predsedovanja resno razmišlja tudi o izboljšanju manjšinske zaščite v državi in v Evropski uniji. Evropsko dimenzijo zakonske pobude pa sta izpostavila tudi poslanca Liberalnega foruma Volker Ki er in Karel Smolle. Slednji je pobudo označil kot »impulz za ustvarjanje evropskega manjšinskega prava, ki naj bi pomagal rešiti konflikte med narodnimi skupnosti v Evropi«. Klubska predsednica Zelenih Petrovič pa je dostavila, da Avstrija doslej ni dovolj storila za svoje manjšine oz. za raznoli- kost v državi. Drugi predsednik avstrijskega parlamenta Neisser je na tiskovni konferenci še zagotovil, da bo za čimprejšnjo obravnavo zakonskega predloga predlagal ustanovitev posebnega pododbora, ki naj bi do jeseni izdelal stabšče do ustavne pobude. Predsednik Centra avstrijskih narodnosti Marijan Pipp je v svojem prispevku opozoril, da se je center skozi leta - toda doslej zamanj - prizadeval za takšno zakonsko ureditev manjšinske zaščite v Avstriji, ki bi dejansko tudi odgovarjala potrebam in zahtevam današnjega časa - še posebej v luči evropejskega integracijskega procesa. V zvezi z narodnostnimi sosveti pri uradu zveznega kanclerja pa je dodal, da so le-ti »zgrešena konstrukcija«, saj se ga vlada vse bolj uporablja kot inštrument za lastno zaščito. Ivan Lukan CELOVEC / UNIČILI SO JO NACISTI Haider proti obnovi Koligove sobe Zernatto in Auserwinkler za zaščito mednarodnega ugleda Koroške CELOVEC - Politična gonja koroških svobodnjakov proti obnovitvi tako imenovane Koligove sobe v celovški deželni hiši, kjer zaseda koroški deželni zbor, se nadaljuje - očitno po ukazu strankinega voditelja in desničarskega populista Jorga Haiderja. Kljub razpisu projekta in soglasni odločitvi strokovne komisije, da sobo s freskami znanega umetnika in člana ziljskega krožka Antona Koliga, ki so jo jeseni leta 1938 uničiti nacisti s pretvezo, da gre za »izrojeno umetnost«, obnovi Koligov nečak, likovnik Cometius Kolig, sta se na včerajšnji seji deželne vlade proti dodelitvi del umetniku izrekla oba člana svobodnjaške stranke -novi namestnik deželnega glavarja Mathias Reichhold in deželna svetnica Sicklova. Dodelitev del je zato bila večinsko sklenjena z glasovi socialdemokratov in ljudske stranke, Reichhold pa je napovedal, da gre za njegovo pristojnost in zato tudi ne misli izvesti sklep vlade in naročiti izvedbo projekta. Deželni glavar Christof Zemat-to je po seji vlade povedal, da se bo zavzel za uresničitev vladnega sklepa. Po njegovem mnenju je dežela poklicana, da zagotovi verodostojnost v odnosu do umetnikov, ker pa je zadeva že zdavnaj presegla deželne meje, gre tudi za ugled Koroške v mednarodni javnosti. Pobudnik obnovitve Koligove dvorane je bil kulturni referent in socialdemokratski namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler, ki je - skupaj z deželnim kulturnim odborom - z obnovitvijo hotel dati jasen signal, da hoče dežela Koroška popraviti krivico, ki so jo leta 1938 storiti koroški nacisti. Svobodnjaki so s pomočjo de-sničarsko-bulevarskega dnevnika »Kronen Zeitung« najprej aprila letos preprečili direktno dodelitev obnove Koligovem nečaku in izsiliti razpis, katerega se je udeležilo 19 koroških oz. avstrijskih umetnikov. Ko se je pred dnevi tudi petčlanska komisija soglasno izrekla za Koligov projekt, so svobodnjaki začeti novo gonjo, v katero se je vključil sam Haider, ki je napovedal, da hočejo svobodnjaki izvedbo projekta zdaj preprečiti z ljudskim referendumom. (IL) Sodelovanje med univeizo in sinhrotronom TRST / ZAHTEVA NARAVOVARSTVENIKOV Načrt za preureditev prometa naj bo spoštljiv do okolja Na fakulteti za politične vede v Trstu je včeraj prišlo do podpisa konvencije o sodelovanju med Univerzo v Trstu in družbo Sicrotrone Trieste. Akt sta podpisala rektor Lucio Delcaro in poverjeni upravitelj družbe C ari o Rizzutto, ki je v teh dneh prevzel tudi funkcijo predsednika. Konvencija bo resnici na ljubo utrdila odnos sodelovanja, ki se je že vzpostavil med tržaškim vseučiliščem in družbo za tržaški sinhrotron. Pomislimo le, da je na univerzi diplomiralo že kakih dvajset študentov s tezami, ki so nastale v laboratorijih sinhro-tronskega svetlobnega generatorja. Rizzutto je ob tej priložnosti pojasnil, da je družba Sincrotrone Trieste že podpisala vrsto podobnih konvencij, bodisi z italijanskimi kot s tujimi vseučilišči in znan-stveno-raziskovalnimi ustanovami. Tako je pred nekaj tedni podpisala konvencijo z Univerzo v Vidmu, včeraj je podpisala podoben akt z Univerzo v Clausthalu na Spodnjem Saškem v Nemčiji, toda podobne oblike sodelovanja je vzpostavila tudi s centroma Vsedržavnega sveta za raziskave (CNR) v Rimu in v Bologni, z Institutom Jožef Stefan iz Ljubljane ter z Akademijama znanosti iz Gradca v Avstriji in Republike Češke. Te oblike sodelovanja predstavljajo dobršen del uporabe tržaškega sinhrotrona. V nekaterih primerih jih tudi financira Evropska unija. Tržaške naravovarstvene organizacije Svetovni sklad za naravo (WWF), Italia nostra, Legambiente in ACLI-Anni verdi so v teh dneh vložile vrsto pripomb in ugovorov k občinskemu prometnemu načrtu, ki ga pripravlja tržaška občinska uprava. Načrt je točneje minulega februarja sprejel tržaški občinski odbor, v kratkem pa bi ga moral odobriti tržaški občinski svet, pri čemer bo tudi upošteval pripombe in ugovore, ki so jih predložiti bodisi posamezniki kot organizacije. Tržaški naravovarstveniki ocenjujejo, da osnutek občinskega prometnega načrta v bistvu skuša čim bolj prilagoditi prometne strukture (se pravi ceste, parkirišča ipd.) rastočim potrebam avtomobilskega prometa, zlasti zasebnega. Naravovartve-niki sicer priznavajo, da gre za zgodovinski trend, kateremu se je težko po- stavljati po robu, kljub temu pa menijo, da bi bilo prav, ko bi tržaški upravitelji pokazali nekaj več poguma v tem smislu, saj gre konec ktmcev za to, da se obvaruje tako bistvena dobrina, kot je okolje. Pripombe in ugovori tržaških naravovarstveni^ kov skušajo torej okrepiti vse tiste elemente osnutka občinskega prometnega načrta, ki gredo v smer omejevanja zasebnemega avtomobilskega prometa. Tako se npr. zavzemajo za razširitev območij za pešce in za okrepitev javnih prevozov, strinjaj0 se s predlogom občinske uprave, da bi bila v mestnem centru vsa parkirišča proti plačilu ipd. Sicer pa tržaški naravovarstveniki na sploSno ocenjujejo prej pozitivno kot negativno osnutek občinskega prometnega načrta in zato izražajo pričakovanje, da ga bo tržaški občinski svet odobril. IACP / PRI VALMAURI H NABREŽINA h Preureditev sedanjih in gradnja novih hiš Sodelovanje Dežele, Občine, lacp, »Caccia-Burlo« »Brošura oevru v obeh jezikih« Uradni poziv Prefekturi Devinsko-nabre-zinski občinski odbor je od pristojnih organov zahteval, naj brošuro »Ar-riva 1’Euro« (evro prihaja), natisnejo tudi v slovenskem jeziku. Zupan Marino Vocd je to zahtevo naslovil prefektu. Čeprav je publikacijo tiskala rimska vlada. V naši pokrajini so doslej delili le brošure v italijanščini. ■ • ■ ^ .-v’** V roku približno štirih let bo postalo območje med ul. Flavio in Istrsko cesto pri Valmauri sodobnejše in modernejše, saj bodo preuredili nekatera poslopja lacp, druga pa porušili in zgradili nova stanovanja. Celoten poseg bo stal 54 milijard lir, zgradili bodo 420 novih ali preurejenih stanovanj, ki bodo nadomestila sedanjih 617 bivališč (dobršen del je nenaseljenih). NaCrt spada v okvir programskega sporazuma, ki so ga konec februarja sklenili Dežela FJK, Občina Trst, lacp in inštitut »Caccia e Budo Garofolo«. Projekt so predstavili vCeraj na sedežu lacp, o njem pa so spregovorili predsednica lacp Peria Luša, občinska odbornica za urbanistiko Ondina Barduzzi, predsednik »Caccia-Burlo« Pasquale Barilla in glavni direktor lacp Pierantonio Taccheo. Kot je poudarila Peria Luša, gre za važno pobudo in za prvi programski sporazum v deželi, ki se je srečno končal ter dobil tudi ustrezno finansiranje. Zgradili bodo nova stanovanja, ki bodo manj številna, a jih bo zaznamovala višja kakovost. Pri nadaljnjem postopku bo potrebno tesno sodelovanje (s tehniki lacp med drugim sodelujejo trije »zunanji« načrtovalci), saj jih Čaka pravi »tour de force«, da bi dela zaključili v predvidenem roku. Dela bodo relativno dolgotrajna, ker bodo morali tudi poskrbeti za namestitev prebivalcev (okoli 1.300) v nova ali druga stanovanja, pri 'tem bo imela Občina Trst nenadomestljivo vlogo. Ne gre pozabiti, je ob tem dejala Bar- duzzijeva, da je ta program del občinskega načrta za ovrednotenje in izkoriščanje raznih mestnih predelov. Izrazila je tudi upanje, da bodo dela Cimprej stekla, saj je Valmaura pomembno področje, in povedala, da so pri izpeljavi naCrta uporabili logiko. Barilla se je razveselil možnosti gradnje novih stanovanj in pričakuje Čimprejšnjo formaliziranje naCrta, medtem ko je Taccheo bolj podrobno predstavil načrt. V primerih preurejanja so stroški srednje-visoki, je dejal, so pa v prid višje kakovosti. Nekatere hiše so npr. arhitektonsko pomembne, a so v notranjosti zastarele. Valmaura, je izpostavil, ni dandanes veC periferija, tako da jo je treba prav ovrednotiti. Dela so razdeljena v dve fazi. Za prvo bo Dežela dala na razpolago 22, 5 milijard na podlagi državnega zakona 179/92, za drugo pa je Ze nakazala 14, 5 milijard v skladu z deželnim zakonom 75/1982. Za ostale stroške bodo poskrbeli lacp, Občina Trst, in »Caccia-Burlo«. Od skupnih predvidenih 54 miljard bo 39, 5 uporabil lacp, 8 »Caccia-Burlo«, 6, 5 tržaška Občina. Na pobudo lacp so že stekla vzdrževalna dela, za začetek predvidenih del pa bo treba počakati na povoljno mnenje Občine Trst predvidoma oktobra in Dežele FJK konec leta, tako da bodo načrt lahko zaceli izvajati v zaCetku 1999. leta. Poleg gradnje novih stanovanj predvideva naCrt tudi uresničitev zelenih površin, gradnjo nove javne garaže ter večnamenske dvorane v nadomestilo za zaprtje kina Lumiere. NOVA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA - Kreditna linija za istrsko tovarno Začetek novega sodelovanja Nova Tržaška kreditna banka in tovarna kmetijskih strojev Labinprogres iz Labina sta pred kratkim podpisali pogodbo za dodelitev kreditne linije, namenjene proizvodnji motokultivatorjev za hrvaško tržišče. Posel, v višini 10.250.000 mark, bo omogočil istrskemu podjetju povečanje proizvodnje in ustvaritev kakih tridesetih novih delovnih mest, kar bo pripomoglo k razvoju istrskega gospodarstva. Finansiranje, za dobo petih let, so uresničili s sodelovanjem Istrske banke iz Pule. Pogodbo sta podpisala generalni direktor Nove Tržaške kreditne banke dr. Gianluigi Baldassi in predsednik Labinprogre- sa Franko Miletič ob prisotnosti generalnega direktorja Istrske banke Maria FlorCiCa in županov občin Labin in Svete Nedelje Marina BrkariCa in FeruCa Čemjula. Prisotni so bili tudi predstavniki hrvaških ministrstev za finance in poljedelstvo. Ob tej priložnosti je dr. Baldassi izrazil prepričanje, da je ta operacija šele začetek plodnega sodelovanja, ki se bo še razvilo z zbliževanjem med Hrvaško in Evropsko unijo, medtem ko je dr. FlorCiC naglasil uspešnost dolgoletnega sodelovanja med Istrsko banko in tržaškim denarnim zavodom, ki se ponovno vraCa na hrvaško središče. KOPANJE / PROBLEM VARNOSTI p PROSTITUCIJA / ŠTEVILNE PRIJAVE -i V naši pokrajini so kopalci zaščiteni Od Sesljana do Milj do sedaj ni bilo težav Vse kaže, da so v naši pokraji- luje, kopalcem pa nudijo tudi kani kopalci na varnem, vsaj sodeč nuje v najem. Po podatkih, ki so nam jih posre- V imenu dveh grljanskih ko- dovali lastniki nekaterih pališč Sirena in Riviera je Max tukajšnjih kopališč. Od Sesljana Florian obrazložil, da do težav ni do Milj so dobro organizirani, prišlo, a potožil je, da so ponoči kopališCni mojstri so budni na neznanci ukradli bojo 200 m (kar morebitne plavalce v težavah, za je že prijavil oblastem) in ostale probleme so nameščene omejuje vode Riviere. Boja Sire-ambulante za prvo pomoC, do se- ne je postavljena le 100 metrov daj pa niso zabeležili problemov. od obale, saj je nasproti grljanski Kot so povedali upravitelji Ca- portic. Kopališči povsem ustre-stelreggia v Sesljanskem zalivu, zata zakonskim določilom. V Si-So zadnjic morali poseči šele reni so zaposlili štiri kopališčne pred tremi leti, ko je neko gospo mojstre, v Rivieri dva, vsako kopičila čebela. Na razpolago so pališCe razpolaga z ambulanto za Štirje kopališCni mojstri, plaža je prvo pomoč, dolga 120 metrov, boje so po V barkovljanskem krožku N. Zakonu postavljene 200 metrov Sauro, ki je odprt samo za elane, °d plaže. Prisotna je ambulanta, niso zabeležili problemov, zapo-povezani so tudi s službo za prvo slen pa je en kopališki mojster. Pomoč 118 (rešilci pridejo bodisi Tudi v kopališču pri sv. Roku iz Trsta kot Tržiča v največ sed- je vse normalno. Kot so nam po-titih minutah). vedah, niso do sedaj imeli težav. Tudi v kopališču Le ginestre Razpolagajo z dvema kopališCni-do sedaj niso imeli preglavic, ma mojstroma, ambulanta je od-Tamkaj je rotacijsko zaposlenih prta, na voljo kopalcev pa sta Pet kopališCnih mojstrov, po- med drugim odprta bar in samo-stavljene so boje, ambulanta de- postrežna restavracija. Seksu so se vdajali kar pod milim nebom Med prijavljenimi podjetniki in trgovci Karabinjerji so zaradi opolzkih Mirseto Ceman, ki ju ob-dejanj v javnosti prijavili 14 oseb, tožujejo, da sta nekaterim tuj-med katerimi je tudi šest prosti- cem pomagala pri ilegalnem tutk (tri so iz Kolumbije, dve iz prehodu meje, in sicer proti Nigerije, ena prihaja iz Ukrajine), plačilu. Zasačili so ju na po-Zaradi pritožb raznih stanoval- dračju dolinske občine, vozili cev so se odločili za akcijo na ob- sta vsaka svoj avtomobil, v vozi-moeju med Drevoredom Romolo lih je bilo pet prebivalcev Koso-Gessi in Čampom Marziom. Za- va in Srbije, lotili so številne dvojice (med ka- Skupaj z njima so karabinjerji terimi sta bila tudi homoseksual- ustavili še tretji avtomobil, v kača), ki so se predajali seksu kar terem sta bila makedonska pod milim nebom, sploh se niso zakonca, prihajala sta iz Foggie, ozirali, Ce je kdo šel mimo ali so imela sta redno dovoljenje za jih lahko videli iz sosednjih sta- prebivanje v Italiji: prevažala sta novanj. Klienti, ki so jih zalotili, nekega sorodnika ter dva otroka, so bili podjetniki, trgovci, profe- kisov Italijo prišli ilegalno. Šo-sionisti in naj bi v glavnem ferja tega avtomobila niso zaprli, prihajali izven Trsta. Prostitutke le prijavili so ga pristojnim sod-so bile brez veljavnih dokumen- nim oblastem, tov za bivanje v Italiji in so z Vsi tujci so zaprosili za poli- njihovim primerom seznanili tično zatoCišCe. urad za tujce na kvesturi. Usodna odločitev Ilegalni prihodi: zaprli Za usodni korak se je slovenski državljanki prejšnjo noc odločil 38-letni Li- Miljski karabinjerji so aretira- vio Pernarčič iz Štivana 23. li slovenski državljanki, 36-let- Našli so ga vCeraj zjutraj v Meno Esmo SutkoviC in 27-letno vu, kjer se je obesil. 1 i§i NOVICE Antonione sprejel novega podkvestorja Predsednik deželnega sveta Roberto Antonione je včeraj na vljudnostnem obisku sprejel novega tržaškega podkvestorja Antonia Pezzana (na sliki) . Antonione je visokemu policijskemu funkcionarju zaželel obilo uspehov na novem delovnem mestu. Na Bošketu tombola, koncerti in debata Na svetoivanskem Bošketu bo danes vse živo. Ob 17.uri bodo odprli bolši sejem, pol ure kasneje pa bodo na sporedu poletne igre za otroke. Ob 18.30 bo koncert klasične glasbe, ob 19.uri pa bo javno soočenje o usodi Bošketa in Ferdinandea. Sledila bo tombola, nakar bo približno ob 21.30 koncert mestne godbe Giuseppe Verdi. Današnja prireditev sodi v okvir kulturnih pobud krajevnega rajonskega sosveta ter lokalnih organizacij, med katerimi je tudi »Luna v parku«. Pevec Umberto Lupi drevi na Trgu Garibaldi Tržaški kantavtor Umberto Lupi bo drevi ob 19.uri nastopil na Garibaldijevem Trgu ob spremljavi pevca Rudyja Brežina, jutri ob isti pa bo nastopil na Trgu Rosmini skupaj s pevcem Robertom Fellugo. Koncerte prireja mestna uprava. Popravek V nekrologu ob smrti Pina Pertota se nam je v Članek vrinila neljuba pomota. Namesto hčerke Nande je bilo napačno zapisano hčerka Nada. Za napako se prizadetim opravičujemo. Prekopi na Proseku in Katinari Občina Trst javlja, da se bodo od 20. julija 1998 dalje na pokopališču na Proseku in na Katinari zaceli prekopi navadnih grobov na 1. oziroma 2.polju. Izkopi posmrtnih ostankov zadevajo pokojne, ki so bili na Proseku pokopani v obdobju od 4.9.1980 do 2.5.1987, na Katinari pa v obdobju 5. 6. 1980 do 6. 6. 1984. Kdor želi ohraniti posmrtne ostanke svojcev in poskrbeti za njihov prekop na drugo mesto, se lahko zglasi v pokopališkem uradu pri Sv. Ani v Istrski ulici št. 206, od ponedeljka do petka od 14. do 15. ure. Rok za prijavo zapade 17. julija 1998. Nagrobna znamenja je treba odstraniti do 17. julija 1998. Po tem datumu bo Uprava odredila odstranitev in odvoz vseh preostalih spomenikov. Delovni koledar bo na razpolago v uradu za okoliška pokopališča pri Sv. Ani. Po izteku rokov, določenih v koledarju, bodo posmrtni ostanki dokončno pokopani v skupno kostnico in ne bodo veC razpoznavni. V primeru najdbe nemineraliziranih ostankov, bo Uprava poskrbela za upepelitev le-teh vsakokrat ko ne bo zakonec ali, v pomanjkanju slednjega, najožji sorodnik pokojnega izrazil nasprotnega mnenja. V petek srečanje z voditeljima INPGI Na sedežu Novinarskega krožka (Korzo Italia 13) bo v petek, 10.7 ob 16.uri srečanje s predsednikom skrbstvene ustanove italijanskih novinarjev INPGI Gabrielejem Cescuttijem in z njenim ravnateljem Arseniom Tortoro. Srečanje je namenjeno posebno novinarjem publicistom. Govor bo predvsem o novouvedenem ločenem upravljanju dopolnilnega pokojninskega sklada za novinarje. Na Padričah »izginil« star rožni venec Z razstave PadriCe skozi eas je v nedeljo »izginil« star rožni venec, ki je bil tudi med eksponati. Iz Kulturnega društva Slovan so nam sproCili, da gre za zelo ljub družinski spomin, zato je lastniku veliko do tega, da bi tisti, ki je odnesel rožni venec, le-tega vrnil (anonimno) lastniku, in sicer Mileni Grgič (PadriCe 52), ali pa ga pustil na sedežu KD Slovan. ŠOLSTVO / IZIDI MATUR ŠOLSTVO / ZNANSTVENI LICEJ F. PREŠERNA Na »trgovski« vsi izdelali Tinkara, pevska zvezda na maturi Najvišja ocena 58/60- Danes izidi na Stefanu Prvi ustni izpiti na jezikovni smeri znanstvenega liceja Nasmejanih obrazov so se maturantje trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa včeraj dopoldne zazrli na razobešeni seznam z uspehi zrelostnih izpitov. Nasmeh je bil povsem upravičen, saj so prav vsi izdelali. Po najvišji oceni, šest-desetici, ni tokrat posegel nihče (za pičli dve točki sta jo »zgrešila« »knjigo-vodkinja« Anna Mattietti in maturant na oddelku za geometre David Vesna-ver), pa tudi najnižjih ocen, Sestintride-setic, ni bilo. Šolanje na trgovskem tehničnem zavodu so včeraj dokončali: 5. A razred: Sara Babudri (50/60), Alen Carli (50/60),-Omar Foraus (37/60), Ivana Franco (40/60), Peter Franco (37/60), Tjaša Kalc (45/60), Katja Raseni (44/60), Tjaša Ruzzier (50/60), Karin Severi (52/60), Mojca Škabar (42/60), Martina Svagelj (44/60), Dejan Semec (44/60). 5. B razred: Valentina Bernetič (50/60), Eva Cok (44/60), Nicoletta Co-rossez (42/60), Patrick Gurman (46/60), Sara Gabrielli (38/60), Nataša Gregori (46/60), Martina Hrovatin (39/60), Ele-na Lantier (42/60), Elisa Martini (52/60), Anna Mattietti (58/60), Igor Ota (44/60), Barbara Rocco (40/60), Elisa Sancin (39/60), Matija Spinazzola (38/60). Oddelek za geometre 5. r.: Aleksandra Rudež (37/60), Ivana Stubelj (46/60), David Vesnaver (58/60). Izide matur na poklicnem zavodu Jožefa Stefana bodo objavili danes ob 10. uri, izide matur na pedagoškem liceju A.M.Slomška pa jutri, prav tako ob 10. uri. Na znanstvenem liceju Franceta Prešerna potekajo letos prvi zrelostni izpiti dijakov (a točneje bi morali zapisati dijakinj), ki so študirali na jezikovni smeri. Njihova matura se v marsičem razlikuje od mature sošolcev iz drugih dveh »znanstvenih« smeri: drugo nalogo so pisali (ali bolje pisale, saj je opravljalo zrelostne izpite na tej šoli osem dijakinj) v tujem jeziku, tuji jeziki pa so monopolizirali tudi izpraševanja. Kandidatke so pripravile referate v tujih jezikih in so nato tudi odgovarjale na vprašanja v angleškem, nemškem in ruskem jeziku, da se je profesorska zbornica skorajda spremenila v mali Babilon. Med tistimi, ki so včeraj stopile pred to mednarodno izpraševalno omizje, je bila tudi Tinkara, najnovejša zvezda slovenske popevke. Ko je na hodniku čakala, da jo pokličejo v zbornico, je priznala, da ima hujšo tremo kot pred pevskimi nastopi. Enajst članov komisije jo je očitno bolj »strašilo« kot pa na tisoče gledalcev, pred katerimi je že nastopila. Pred profesorji se je predstavila navidezno prav nič zvezdnata: brez uhanov, brez šminke, brez pudra, ki bi obarval bleda lica, brez ogrlic, brez prstanov, zapestnic, brez laka na nohtih, brez vsega tistega, kar bi lahko umetno poudarjalo njeno ženskost. Tinkara očitno tistega zunanjega blišča ne potrebuje: dovolj ji je glas. Komisiji je predložila dva referata, v angleščini o glasbi seveda in v slovenščini o prevajanju. Prevajalci morajo biti zelo široko izobraženi, je zatrdila. Kaže, da ji je prevajanje skoraj tako pri srcu kot glasba, saj je na zaključno vprašanje: kam po maturi? odgovorila, da se bo vpisala na tržaško visoko šolo za prevajalce in tolmače. Izpraševanje jo je povedlo v zgodovinske tokove, tja v Južno Ameriko, kjer so se borili za neodvisnost izpod španskega in portugalskega jarma. Ko je bil govor o latinsko-ame-riških borcih za neodvisnost, ji je skušala profesorica priskočiti na pomoč: »Poslušaš Inti Illimane?« Kako pa naj bi? Ko so pevci iz Allendejevega Čila peli Simon Bolivar, Simon, ni bila pevka z Obale še niti rojena... Pri slovenščini so prišla na vrsto nam bližja imena: Janko Messner, Vladimir Bartol, Srečko Kosovel. Tinkara ga je povezala s Černigojem. Nasploh je težila k temu, da bi posamezne snovi povezovala, iskala vzroke, razlagala. Ko je bilo izpraševanja konec in je bil na vrsti le še pregled pisnih nalog, se je zastavilo komisiji in kandi- datki novo vprašanje: ali bi lahko televizija posnela zadnje trenutke izpita? Nekaj je bilo tuhtanja o javnosti izpitov in pravici kandidata, da odgovarja v miru, pa je profesor slovenščine presekal gordijski televizijski vozel: »Tinkara je navajena na javno nastopanje bolj kot vsi mi skupaj.« Tako je snemalec posnel nekaj kadrov, kar ni kandidatko prav nič motilo. Ob koncu je povedala tisto o vpisu na šolo za prevajalce, in dodala, da bo tudi nadaljevala študij glasbe. Stekla je nato po hodniku in poiskala zatočišče v razredu. Matura jo je zdelala bolj kot kateri koli koncert, saj je sama priznala: »Ni primerjave!« _______ZRELOSTNI IZPITI / gESTDESETICA S KLASIČNEGA LICEJA FRANCETA PREŠERNA Minam, drobcena kot shžek, a uspešna kot letos še nihče Minam Čermeljje obiskovala klasični licej, všeč pa jije matematika Včasih se zgodi, da dalj časa iščeš in iščeš primeren izraz, pa ga ne dobiš. Iz spomina se ti nato utrne šele, ko je prepozno. Tako je bilo v torek preteklega tedna, ko je bil zaman ves trud, da bi iztipkal izraz, ki bi verno obeležil podobo maturantke s klasičnega liceja, tiste, ki je odgovarjala na ustna vprašanja iz matematike - čemur se ne gre čuditi, saj »so bili stari Grki izvrstni matematiki«, kot je sama utemeljila. Besedica, drobcena kot maturantka, se je nevsiljivo javila spominu šele pozno ponoči, ko se je časopis že vrtel in sestavljal v rotaciji. Prepozno. Včasih pa se svet tako zavrti, da ti ponudi novo možnost. Tako se je zgodilo, da je maturantka, drobcena in živahna kot stržek, izdelala z najvišjo oceno in na krilih šestdesetice priletela v naše uredništvo na »pogovor z odličnjakinjo.« Miriam Čermelj, ta živahni, simpatični stržek s klasičnega liceja, je belo brezrokavno majičko modnih kreatorjev Dolce & Gabbana, s katero se je predstavila pred izpraševalci, zamenjala z bolj ano- nimno sinjo majičko. Navdušenje, ki ga je kazala po komaj opravljenem izpitu, je čas, seveda, ohladil, iz rjavih oči pa se je še vedno iskrilo, kot takrat, ko je sošolkam pravila o maturitetni izkušnji. Si šestdesetico pričakovala? »Ta matura je zelo relativna: v poštev so prišli le določeni predmeti, potem je stvar sreče, komisije. Mislim, da bo nova matura mnogo bolj objektivna.« V kolikšni meri so bili pri tvojem uspehu prisotni priprava, sreča in komisija? »Vseh pet let sem redno študirala, kar se mi je nato na maturi nedvomno obrestovalo.« Kako ocenjuješ maturo? »Sedaj lahko rečem, da ni bilo hudo. V slovenski nalogi sem pisala naslov o klasični literaturi. Imela sem srečo, ker sem se precej spomnila snovi iz prejšnjih let in sem se lahko razpisala. Moram povedati, da sem se naloge iz slovenščine najbolj bala.« Kaj pa druga naloga iz grščine? »Prevod je bil še kar težak, smisel ni bil prav jasen, možne so bile različne interpretacije. Nalogo so ocenili z več kot prav dobro, kar pomeni, da je bila v redu.« In ustni del izpita? »Večjih težav ni bilo.« Koliko si študirala za maturo? »Proti koncu maja, v začetku junija sem začela pregledovati zapiske, zares pa sem se lotila študija po koncu pouka.« Bi po tej šolski izkušnji spet izbrala klasični licej? »Nedvomno. Mislim, da je kot šola najbolj popolna. Dijaku nudi zelo široko razgledanost, tako o antičnem kot tudi o kasnejšem svetu. Sedaj se je tudi posodobila, saj obsega predmetnik nekaj več ur matematike in tuj jezik traja vseh pet let. Razredi so manjši, zato je možen bolj človeški odnos s profesorji, kar tudi mnogo pomeni.« Kakšni so bili profesorji? »V redu. Z njimi sem bila zadovoljna.« Kaj te poleg študija najbolj zanima? »Gledališče, rada berem.« Bila si tudi predsednica Slovenskega kulturnega kluba... »Da, v prejšnjih dveh letih. Klub nudi kar nekaj možnosti. Nekatera predavanja so zelo zanimiva in nudijo vpogled v določene probleme, o katerih ni govor v šoli. Opažam pa, da pri mladih ni velikega zanimanja za kulturo.« Zakaj? »Lahko bi rekla, da je kultura “zelo težka", ker je vse drugo mnogo lažje. Za mladega je lažje sesti pred televizijo in pasivno sprejemati, kar mu ponuja, kot pa prijeti v roke knjigo ali časopis in brati. Televizija je bolj privlačna: ponuja filme, lepe igralke, glasbo, razvedriš se, smeješ.« Zakaj mladih branje ne privlači več tako, kot nekdaj? »Ker imajo na razpolago tisoč drugih stvari, ki so bolj reklamizirane; mladi sledijo množici, ukvarjajo se s tistim, kar je v modi. Mnogo je zabave in mladi se ji radi podrejajo.« Ali se ti rada zabavaš? »Da, a mislim, da je treba uskladiti eno in drugo.« Ah boš nadaljevala študij? »Da, vpisala se bom na ekonomsko fakulteto.« Zakaj ta preskok iz "klasične" na "ekonomijo"? »Mislim, da dobiš na klasičnem liceju trdno podlago, uvede pa te tudi v določen način učenja in mišljenja. Ko bi se vpisala na študij antičnih jezikov ati kak humanistični predmet, pa bi težko nato dobila delo. Matematika mi je všeč, zato mislim, da bi mi z ekonomijo uspelo združiti oboje: klasiko in matematiko.« Ali si boš prej privoščila počitnice? »Seveda. V ponedeljek bom odpotovala na maturantski izlet, sledilo bo morje, zatem bom odšla na Nizozemsko na seminar o evropskih manjšinskih skupinah.« Tudi med počitnicami, torej, ne moreš brez kulture. »Tako je pač. To me veseli.« Ko sva se poslavljala, je Miriam Čermelj še nekaj zaprosila: »Napišite tako o klasičnem liceju, da bi se morda še kdo vpisal na našo šolo. Saj je res dobra in kakovostna.« Zatem je odličnjakinja odšla, drobcena in živahna kot stržek, velika in uspešna kot šestdesetica, ki si jo je prislužila v petih letih študija. (M.K.) Premestitve šolnikov na nižjih srednjih šolah Tržaško šolsko skrbništvo je objavilo seznam premestitev profesorjev na slovenskih nižjih srednjih šolah za šolsko leto 1998/99. Na seznamu so sledeče premestitve: Igo Radovič s šole I. Grudna (oddelek Križ) na šolo I. Grudna (z dodatnimi urami na Soli S. Kosovela); Alejandro Brecelj s šole I. Cankarja (Rojan) na šolo Sv. Cirila in Metoda (dodatne ure v Rojanu); Ma-nuela Ruppel s šole S. Gregorčiča v pokrajinski dodatni seznam; Diana Marchesich s šole Sv. Cirila in Metoda na šolo S. Kosovela; Giuliana Bezeljak s katinarskega oddelka na šolo Sv. Cirila in Metoda; Sara Zuccoti s šole I. Cankarja (Rojan) na katinarski oddelek šole Sv. Cirila in Metoda' Gio-vanni Zgur s šole S. Gregorčič na šolo I. Cankarja (Rojan); Marko Ferluga s pokrajinskega dodatnega seznama na šolo Sv. Cirila in Metoda; Erika Cossuta s šole S. Kosovela (Prosek) na katinarski oddelek šole Sv. Cirila in Metoda; Nada Žerjal s šole I. Cankarja na šolo Sv. Cirila in Metoda; Vihra Kodrič s pokrajin-skega dodatnega seznama na šolo S. Kosovel. _ NOVICE Nudenje pomoči nepokretnim Prejeli smo s prošnjo za objavo: Smo nekateri uporabniki Skupnosti Milcovich iz OpCin, ki se nahaja na Bazoviški ulici št. 29/13 (tel. 040/213166). Glede na našo voljo po življenju, se potegujemo za avtonomijo in samoodloCanje nepokretnih oseb, tako znotraj kot izven strukture v kateri živimo. V ta namen smo organižirali delovno skupino samopomoči s specifičnim ciljem konkretne izgradnje okolja, ki naj bo življenjsko-eksistencialno, alternativno in napredno ter usmerjeno na samoupravljanje in neposredni stik z ustanovo, ki dodeljuje servise. Slednji projekt, nelahko izvedljiv terja, poleg sodelovanja z nekaterimi operaterji iz privatno-social-nega sektorja, še znatno število oseb (prizadetih in ne), ki so moCno motivirane. V ta namen se v teh vrsticah oglašamo s prošnjo, da nas kontaktirate (vprašajte po Nicoletti na zgoraj navedeni telefonski številki) za dodatne informacije o tem, kdo smo in kateri so cilji, ki si jih zastavljamo. V Dolini obvezno preventivno cepljenje psov, goveda, ovc, koz in Konjev proti stelini. Živinozdravniki tržaškega PZS št. 1. bodo brezplačno čepih pse v javnem pesjaku v Ulici Orsera 8 v Trstu do 31. julija od ponedeljka do petka od 10. do 12.30 in ob ponedeljkih in Cetrkih od 14. do 15. ure. Prav tako bodo brezplačno čepih govedo, konje, ovce in koze. Psi morajo biti opremljeni s primernim nagobčnikom. Morebiten pihod na občinski teritorij goveda, konjev in koz, ne da bi bili prej cepljeni, bo treba javiti živinozdravniški službi tržaškega PZS št. 1, ki jih bo takoj cepila. Psi iz drugih delov države, ki se bodo zadrževah v občini Dolina tudi za krajšo dobo, bodo morah biti cepljeni proti steklini vsaj 20 dni prej in ne veC kot 11 mesecev pred prihodom. Tiste pse, ki še niso bili cepljeni, bo moral lastnik cepiti na lastne stroške. Mladici goveda, konjev, ovc in koz, ki ne bodo cepljeni v predpisanem obodbju, ker še niso dovolj stari, bodo cepljeni v tretjem mesecu starosti. VČERAJ-DANES Danes, SREDA, 8. julija 1998 KILIjAN Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.32 - Luna vzide ob 19.44 in zatone ob 4.26 Jutri, ČETRTEK, 9. julija 1998 VERONIKA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 26,2 stopinje, zračni tlak 1006 mb pada, veter jugo-vzhodnik 14 km na uro, vlaga 58-odstotna, nebo pooblaCeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Maximilia-no Pazzaglini, Matteo Balde, Giancarlo Napolano, Elia Giuliani, Federico For-ti. Umrli so: 78-letni Giuseppe Samec, 72-letna Ma-. ria Antonietta De Palma, 61-letna Elena Rozga, 53-letna Lucia Lamprecht, 57-letna Maria Vigini, 70-letni Giulio Mejorini, 76-letni Giuseppe Rossitto, 76-letni Bruno Mieriggioli, 65-letni Angelo Ardito, 78-letni Bruno Serravallo, 71-letni Bernardo Lini, 57-letna An-namaria Ferrari, 84-letna Fausta Novelletto. d LEKARNE Od ponedeljka, 6 do sobote, 11. julija 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 040 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 040 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 040 232253). Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev Ob zaključku proslav 100-letnice KD Slovan s Padrič se čutim dolžnega, da se iskreno zahvalim pevkam in pevcem MePZ Slovan za požrtvovalno delo v ne vedno lahkih pogojih. Obenem se zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k uspehu praznovanj ob društvenem jubileju in 100-letnici vaške cerkvice, predvsem delavnim vaščanom, gostujočim pevskim in glasbenim skupinam, organistu prof. Hermanu Antoniču in TPPZ Finko Tomažič, ki je poskrbel za ozvočenje. Prisrčna hvala še odbora društva za ganljivo izkazano javno priznanje našemu delu. Dirigent MePZ Slovan Sveto Grgič trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 040 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Goldonijev trg 8 (tel. 040 634144). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primeru slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »The Jackal «, i. Richard Gere in Bruce VVillis. EKCELSIOR AZZURRA-18.50, 20.25, 22.00 »Fem-mina«, r. Giuseppe Ferlito, i. Monica Guerritore in Roberto Farne si Prepovedano pod 14. letom. AMBASCIATORI - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8.. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - Zaprto zaradi dopusta do 17. 8. ALCIONE - 20.15, 22.00 »Grazie di tutto«, r. Luca Manfredi, i. Massimo Ghi-ni, Nancy Brilli in Nino Manfredi. H PRIREDITVE GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA - Trebče prireja ob 85-letnici ustanovitve v petek, 10. julija, ob 20.30 JUBILEJNI KONCERT na vrtu Ljudskega doma v Trebčah; v soboto, 11. julija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 19. uri nastop godbe Manda Mentale iz Cervi-gnana; ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet; v nedeljo, 12. julija, ob 15. uri odprtje kioskov, ob 16. uri mimohod godb do športnega parka Griža, sledi pozdravni koncert, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet; v ponedeljek, 13. julija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 20.30 ples z ansamblom Kraški kvintet. E3 ČESTITKE Danes praznuje visok življenjski jubilej MERI AZMAN-ARMANI. Vsi domači ji želijo, da bi uži- - ..............................................-................................................. \ OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM Obveščamo Vas, da sprejemamo OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 Z URNIKOM: 1 od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure V Diego je dobil sestrico Irene Srečnim staršem Milojki in Gianniju čestitajo nona Mira, nono Nacjo, teta in strica iz Doline Ob 100-letnici SKD Slovan iz Padrič iskrene čestitke SKD Primorec ■ Trebče vala še mnogo zdravih in srečnih let. Danes praznuje FRANCO CREVATIN 40. rojstni dan. Še mnogo zdravih let in dobrega počutja v krogu svojih dragih in najdražjih mu želijo vsi od Klape dobre pustolovščine. Hip, hip hurra naš zborček nov glas ima! S Kevinom, Carol in Christianom se veselimo prihoda malega Stevena. Otroški zbor Slomšek. IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam Zal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. 3 OBVESTILA TABORNIKI RMV obveščajo, da se na letno taborjenje odpeljejo v ponedeljek 13. julija. Zbirališče ob 7.30 na sežanski železniški postaji.Zaradi velikega povpraševanja sprejemajo TABORNIKI RMV prijave za trodnevno taborjenje za bivše člane NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ do 20. julija 1998. Taborjenje bo v Ribičevem lazu od 31. julija do 2. avgusta 1998. KRD DOM BRISCIKI pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi ob priložnosti 90-letnice Briškovske jame na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice. Razstava bo do 12. julija v Domu v Briščikih. Urnik razstave: od 6. do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI opozarjamo na naslednji ponudbi: Mountain summer camp -european cooperation (v organizaciji ZKS). Od 19. do 26.7. v Kranjski gori. Nastanitev v penzionu po sobah. Sprehodi, pohodi, šport v gorah, pa še pogovori na aktualne teme in družabnost. Namenjeno mladini iz Slovenije in iz vseh evropskih držav. IZOLA ’98 (v organizaciji ZKS) od 1. do 10.8. v Izoli. Nastanitev v župnijskem domu - skupna ležišča. Zabava in družabnost na plaži, predavanje in pogovori, likovne delavnice, izleti, plesi... Namenjeno študentom in mladim v poklicu. Informacije in prijave: MOSP, Alenka, ul. Donizet-ti 3, tel. št. 370846, od ponedeljka do petka, od 9. do 17. ure. F.C. PRIMORJE priredi na Proseku od 10. do 13. in od 17. do 20. julija 1998 ŠPORTNI PRAZNIK. Spored: petek, 10.7., ob 21. uri nastop plesne šole Club Diamante; sobota, 11.7., ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet; nedelja, 12.7., ob 20.30 ples z ansamblom Zamejski kvintet; ponedeljek, 13.7., ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day; petek, 17.7., ob 20.30 ples z ansamblom Status Symbol; sobota, 18.7., ob 20.30 ples z ansamblom Sil-ves Diši; nedelja 19.7., ob 19. uri Koncert Godbe s Proseka, ob 20.30 ples z ansamblom Adria Kvintet, ponedeljek, 20.7. ob 20.30 ples z ansamblom Happy Day. Kioski bodo odprti od 17. ure dalje, na voljo bodo specialitete na žaru in domače vino. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriski v Ul. Malta 2 v poletnih mesecih, to je julija in avgusta, odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. TEČAJI AEROBIKE, oblikovanja telesa, stret-chinga in klasične telovadbe že potekajo vsak torek in četrtek zvečer in v soboto zjutraj v repenski telovadnici. Interesenti lahko pokličejo na tel. št. 040-912843 (Pctrs) KD SLOVAN - Padriče obvešča, da je razstava ob stoletnici društva »Padriče skozi čas« v prostorih Gozdne zadruge odprta do nedelje, 12. t.m. Urnik: od 17. do 20. ure. Na razpolago je tudi knjiga »Utrip pod gričem«. ILUSTRATORKA Vesna Benedetič in keramistka Ni-coletta Benvenuti bosta do . 14. avgusta vodili poletni minikampus umetniških dejavnosti SEZAM ODPRI SE. Za podrobnejše informacije se lahko javite ilustratorki na tel. št. 040-763875 ali keramistki na tel. št. 040-380383. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi člane, da se udeležijo pevskih vaj za slovesnost ob Ciril-Metodovi nedelji, ki bo na Vejni prihodnjo nedeljo, 12. julija ob 17.30. Vaje bodo v sredo, 8. julija ob 20.30 v Finžgarjevem domu na Opčinah in v petek, 10. julija ob 20.30 v šentjakobskem domu v Ul. Concordia. GLASBENA MATICA TRST - Sola M. Kogoj, Ul. R. Manna 29, sprejema potrditve vpisov za šolsko leto 98/99 do 15. julija vsak dan od 9. do 12. ure. Informacije: tel. št. 040-418605. LETOVANJE MEDVEDJE BRDO od 15. do 25. julija 1998. Razpoložljivih je še nekaj mest. Pohitite z vpisom! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. LETOVANJE V FIESI PRI PIRANU od 27. julija do 5. avgusta 1998. Na voljo je Se nekaj mest. Pohitite! Vse informacije dobite v Slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Ginnastica 72, tel. 040573141. SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v poletna središča: 1. Poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku od 3. do 14. avgusta od 8. do 17. ure. 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8 do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opči- NAROCNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure nah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja poletno središče v Brojnici (Križ) od 24. avgusta 1998 do 4. septembra 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. St. 040-360324 ob delovnikih od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA bo do nadaljnjega zaprta zaradi neuporabnosti prostorov. Vse informacije na Odseku za zgodovino, tel. št. 040632663 od 8.30 do 12.30. KD LONJER KATINA- RA prireja poletni center 1998 za otroke iz vrtca in osnovne šole v lonjerskih društvenih prostorih od ponedeljka, 20. julija do petka, 31. julija (razen sobote in nedelje) od 8. do 13. ure. Ce vas ponudba zanima, pohitite! Za informacije in prijave pokličite Tamaro, tel. St. 040910387. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. St. 040-226131. 3 ŠOLSKE VESTI URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo v juliju in avgustu posloval ob sredah, od 10. do 12. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM harmoniko Scandalli (klavirsko) 120 basov, v dobrem stanju. Tel. 040-53421. SENČNO FASADNO ZAVESO (Tempotest) 460x260 cm, ročni mehanizem za odpiranje in zapiranje, ugodno prodam. Tel.: 040-226539 ob uri obedov. PRODAM po ugodni ceni malo rabljeno motorno kolo Ciao. Tel. 040-220202. ŠTUDENTKA išče delo kot baby sitter. Tel. 040-330798. NUJNO ISCEM delo kot hišna pomočnica ali kot baby sitter ter za varstvo starejših oseb. Tel. št. 040-771769 po 20. uri. PRODAM štiri francoske buldoge (dva samca, dve samici) z italijanskim pedi-greejem, stare dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. St. 040-281244. ISCEM STANOVANJE ali hišo za začasno bivanje na Krasu ali v Trstu. Tel. št. 040-327240. V DEVINU prodamo opremljeno stanovanje. Pokličite nas v večernih urah na tel. št. 040-208658. PRODAM Peugeot 106 XT letnik ’92 v zelo dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040-226889, od 18. do 20. ure. PRODAM popolnoma nov scooter Yamaha BWS. Cena 3.500.000 lir, ali po dogovoru. Tel. 040-225219. PROFESIONALNO novo motorno žago znamke ECHO 46 kub. cm prodam zaradi nakupa močnejšega modela. Tel. 0347/7825836. PRODAM trgovino blagovne tabele IX, X, XIV/VII in XIV/XXV. Tel 040-410259, od 20. do 21. ure. KUPIMO HIŠO z vrtom v okolici Trsta. Tel. št. 040-630171 v popoldanskih urah. SEST PSIČKOV majhne rasti se je rodilo 28. maja v Dolini. Kdor želi enega lahko pokliče na tel. št. 040-228519 po 20.30. TRGOVINA JESTVIN v Nabrežini išče vajenca za takojšnjo zaposlitev. Tel. St. 040-200172. ISCEM v najem prikolico za gumenjak od 8. do 22. avgusta. Tel. po 20. uri na St. 0481-20764. PRODAM nov računalnik Intel P 200 z 15” monitorjem po ugodni ceni. Tel. na št. 0348-2253553. DAJEMO V NAJEM poslovne prostore na Opčinah blizu postaje tramvaja - 3 sobe in kopalnica, primerno za pisarno. Tel. št. 040-212735 od 16. do 18. ure. OBRAT KMEČKEGA TURIZMA sta odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah, tel. št. 040-200898. OSMICO je odprl Boris Košuta, Križ 422. V MAVHINJAH je odprta osmica pri Normi Gabrovec. Toči črno in belo vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je odprla družina Suc (Briščiki). Nudi belo in črno vino ter domač prigrizek. OSMICO ima odprto v Samatorci Stanko Gruden. OSMICO je v Koludrovci odprl Janko Budin. V MEDJE VASI št. 7 je odprl osmico Boris Pernarčič. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerl, Zgonik 15/a. Vabljeni! STEVO ZAHAR iz Boršta je odprl osmico. Vabljeni! OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. OSMICO je odprl Romano Purič, Repen 13. OSMICA je v Dolini pri Mariju Žerjalu. PRISPEVKI V spomin na Marijo Me-tlikovec vd. Kosmina darujejo družine Sirk, Cuglia-nich in Toneatto 200.000 lir za otroke iz Černobila. Bivša pevka Marija Grgič (Zvnkova) daruje 50.000 lir za KD Slovan. V spomin na drage pokojne - moža Antona, brata Pe-pija, svakinjo Milko ter na starše daruje Silvestra 50.000 lir za KD Slovan. V spomin na Anico Fer-luga daruje Liana Kriščak 30.000 lir za vezenje rut barkovljanske noše. V počastitev spomina Nevine mame, gospe Josi-pine Peršič vd. Sferza, darujejo Dalka, Tatjana, Ivica, Nadja D. in Nadja M. 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk. t Mirno je zaspal naš dragi Pepi Samec Žalostno vest sporočajo: žena Alma, sinova Bruno in Boris, snahi Marina in Nadia, sestra Lojzka, brat Nacjo, vnuki Davide, Martina, Donatella in Stefano ter ostalo sorodstvo Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v boljunsko cerkev. Posebna zahvala naj gre družinskemu zdravniku dr. Salviju. Žalovanju se pridružujeta družini Bara-zutti in Locont. Lakotišče, 8. julija 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) I^RAltlCEOS 8 Sreda, 8. julija 1998 SP V NOGOMETU MARSEILLE / V POLFINALU PREMAGALA NIZOZEMSKO PO STRELJANJU ENAJSTMETROVK Taffarel ubranil dva strela z bele točke - V rednem delu Ronalda in Kluivert Brazilija - Nizozemska 5:3 po enajstmetrovkah (1:1,03)) Strelca: Ronaldo v 46. in Kluivert v 82. minuti. BRAZILIJA: Taffarel, Ze Carlos, Junior Baiano, Aldair, Roberto Carlos, Leonardo (od 85. Emerson), Cesar Sampaio, Dunga, Rivaldo, Ronaldo, Bebeto (od 70. Denilson). NIZOZEMSKA: Van der Saar, Reiziger (od 56. VVinter), Stam, F. De Boer, Jonk (od 96. Seedorf), R. De Boer, Cocu, Davids, Zenden (od 75. Van Hooijdonk), Bergkamp, Kluivert. Sodnik:: Bujsaim (ZAE). Zaporedje 11-m: Ronaldo (2:1), F. De Boer (2:2), Rivaldo (3: 2), Bergkamp (3:3), Emerson (4:3), Cocu (ubranjen), Dunga (5:3), R. De Boer (ubranjen). Koti: 5:5. Gledalcev: 60.000. Rumeni kartoni: Ze Carlos, Cesar Sampaio, Reiziger, Davids, Seedorf, Van Hooijdonk. MARSEILLE - Brazilija bo v nedeljo v Parizu že petič naskakovala naslov svetovnega prvaka. Nizozemce je premagala šele po streljanju 11 -metrovk, junak pa je bil vratar Taffarel, ki je ubranil dva (slaba) strela Nizozemcev z bele točke. Prvi polčas je bil v znamenju taktične prevlade Nizozemcev in... brez sambe. Brazilci so zaigrali zelo previdno. Samo enkrat je moral Stam z nogo zaustaviti strel Ronalda, ki bi lahko bil nevaren. »Selecao« pri organizacij akcij ni bila dovolj hitra, včasih Dunga prav ni vedel, komu podati žogo. Na drugi strani so se Nizozemci približevali Taffarelu mnogo bolj odločno, čeprav prav zelo nevarni le niso bili. Pot do gola so s spremenljivo srečo poskušali Bergkamp (z lobom), Kluivert in Cocu (oba z glavo), pa še kdo. Da veliki šampioni nikoli ne počivajo, je Ro naldo dokazal že v 21. sekundi drugega polčasa, ko je izkoristili trenutek nepazljivosti v nizozemski obrambi in po podaji Rivalda zatresel mrežo »oranžnih«. Brazilci so se takoj po zadetku pomaknili v obrambo. Razlika med njimi in Italijani na tekmi s Francijo pa je bila v tem, da so »oranžne« praviloma zaustavljali že na sredini igrišča. Nizozemci so bili nekajkrat nevarni samo po kotu. Taffrael je enkrat prav mojstrsko ustavil strel Kluiverta, ki je bil tudi sicer daleč najbolj nevaren mož Nizozemske v konici napada. Brazilija je kajpak imela veliko manevrskega prostora za protinapad in razpoloženi Ronaldo bi lahko kar dvakrat podvojil. Ko je kazalo, da bodo Južnoameričani zmagali, pa je Kluivert z glavo izenačil in tako izsilil igranje podaljškov. V podaljških seje igra razživela, obe ekipi sta imeli nekaj priložnosti, posebno velja to za Brazilce, a rezultat se ni spremenil. Najboljši strelci 5 golov: Vieri (Ita) in Ba-tistuta (Arg) 4 goli: Ronaldo (Bra), Sa-las (Čile), Hernandez (Meh) in Šuker (Hrv) 3 goli: Cesar Sampaio in Rivaldo (Bra), Bierhoff in Klinsmann (Nem) in Bergkamp (Niz) 2 gola: Ortega (Arg), VVilmots (Bel), R. Baggio (Ita), VVhitmore (lam), Bar-tlett (Jar), Bassir in Hadda (Mar), Pelaez (Meh), Cocu, Kluivert in R. De Boer (Niz), Ovven in Shearer (Ang), Moldovan (Rom), Hierro in Morientes (Špa), Komljeno-vič (Jug), B. Laudrup (Dan), Henry (Fra) Angleški pobiralci stav so napovedali finale med Brazilijo in Francijo LONDON - Finale med Brazilijo in Francijo, zmagali pa bodo Južnoameričani. Takšna je bila napoved angleških pobiralcev stav pred včerajšnjo tekmo »kariok« z »oranžnimi«. Brazilija velja stavo 6:4, Francija 9:4, Nizozemska 5:2, Hrvaška pa samo 7:1. Najmanj verjeten je finale med Nizozemsko in Hrvaško. Za vsakih tisoč lir bi jih bilo mogoče zaslužiti osem tisoč. Rezultat 1:0 je najbolj verjeten za obe polfinalni tekmi. Čeprav sta Italija in Argentina že izločeni, Christian Vieri in Gabriel Batistuta ostajaj a glavna kandidata za osvojitev naslova najboljšega strelca svetovnega prvenstva. Za oba je moč zaslužiti tri tisoč lir za tisočlirno stavo. Sledi jima Brazilec Ronaldo (7:2). Že na osnovi sinočnjega srečanja pa je mogoče vsaj delno preveriti, ali so se napovedi iz Anglije tudi uresničile. ; >-> , Mi«;: ^ c : - ., „ 1 OSMINA FINALA ČETRTFINALE BRAZILIJA-ČILE4:1 NIGERIJA-DANSKA 1:4 BRAZILIJA 3 DANSKA 2 NIZOZEMSKA-ZRJ 2:1 ARGENTINA - ANGLIJA 6:5 (Hmetrovke) ITALIJA-NORVEŠKA 1:0 FRANCIJA-PARAGVAJ 1:0 NEMČIJA-MEHIKA 2:1 ROMUNIJA-HRVAŠKA 0:1 NIZOZEMSKA 2 ARGENTINA 1 ITALIJA 3 FRANCIJA 4 (Hmetrovke) NEMČIJA 0 HRVAŠKA 3 —— POLFINALE BRAZILIJA 5 BRAZILIJA NIZOZEMSKA 3 (Hmetrovke) __ .. J TRETJE MESTO 11. julij Poraženca v polfinalu (Pariz, 21.00) FRANCIJA Danes, 8. julij (Saint-Denis, 21.00) HRVAŠKA SP 2002 bo teden dni krajše PARIZ - Predsednik mednarodne nogometne zveze (FIFA) Joseph Blatter je napovedal, da bo prihodnje svetovno prvenstvo (na Japonskem in v Južni Koreji) za približno teden dni krajše, spored predtekmovanja pa bo bolj natrpan, ker števila moštev ne bodo zmanjšali. Večina tekem bo okrog 15. ure, ko je pri nas jutro. ZA NASLOV 12.julij (Saint-Denis, 21.00) 1 I ■Maagtaaesfflniir' "msemoB PROTEST / ZARADI »PRlSTRANSKIH»FRANCOZOV V »televizijski tekmi« Kohl: Tudjman 6:1 Hrvaška z zadržanim dihom čaka na današnjo tekmo s Francijo, kar najbolje odraža tudi hrvaški tisk. Ali se ne bomo zbudili iz teh sanj? Lahko sedaj sanjamo o čudežu? To sta le dva naslova iz tamkajšnjih časnikov in že po teh lahko sklepamo, da bo danes v tej državi zbranih pred ekrani toliko gledalcev, kot še nikoli doslej. Vladni dnevnik Vjesnik je včeraj zapisal neokusno (a žal realistično) misel: »Za promoviranje mlade države velja več gol, ki ga je dosegel Šuker, kot tisoči mladih življenj, padlih v domovinski vojni. Francozi niso niti vedeli, kje leži Hrvaška in so nas kar naprej imenovali'Jugoslavija', v ponedeljek pa so vsi časniki priobčili zemljevid naše države in vse informacije o naši domovini. Francoska televizija je predvajala zgodovino krvavega rojstva naše mlade države. Naš zunanji minister bi se lahko v Parizu trudil mesece in mesece, pa ne bi dosegel učinka, Franjo Tudjman kakršnega so naši nogometaši. V Lionu je bila prava bojna poljana s poveljnikom Blaževičem in njegovimi enajstimi generali, predsednik (Franjo Tudjman) pa je imel prav, ko jih je imenoval hrvaški vitezi.« Tudi opozicijski Novi list je zapisal, da so »Hrvati premagali nepremagljivo in zavrnili sindrom majhnosti naroda. Čeprav je nogomet samo igra je Hrvaška simbolično zmagala še v eni vojni in s tem potrdila svojo neodvisnost.« Prepričan v nove uspehe hrvaške državne nogometne reprezentance je tudi trener Blaževič: »Nič ni nemogočega, že uvrstitev med prvo osmerico se je zdela izreden dosežek, zdaj smo pa že tako daleč, da moramo premagati tudi Francijo.« Toda njegova prepričanost v nove uspehe le ni grajena na preveč trdni osnovi, saj je izjavil tudi: »Še vedno ne morem verjeti v to, kar se je zgodilo. Včasih se mi zdi, da se to sploh ni zgodilo, a ko se zavem, da je to res, mi gredo mravljinci po hrbtu.« Povedal pa je tudi, da ponoči ne more spati, kar ni ravno dober znak. Hrvati pa so Francoze presenetili še z neko svojo potezo. Hrvaška nogometna zveza je namreč vložila uradni protest pri vodstvu francoske televizijske družbe, ki opravlja prenose z letošnjega svetovnega prvenstva. Med tekmo Hrvaška - Nemčija naj bi francoski televizijci namreč pokazali vso svojo pristranost s tem, da so med prenosom svoje televizijske kamere kar šestkrat usmerili na tribuni sedečega nemškega kanclerja Helmuta Kohla, na hrvaškega predsednika dr-Franja Tudjmana pa le enkrat. No, sodeč po tem protestu Hrvaška le ni tako velika, kot menijo Hrvati. franccu PD RAI FRANCIJA HRVAŠKA 1 :1 3 :1 DNEVNI IZID 1 0 SKUPNO 45 53 J&- FRANCE98 SP V NOGOMETU Sreda, 8, julija 1998 9 ST. DENIS / DREVI FRANCIJA - HRVAŠKA Dvoboj obramb, treba pa bo tudi doseči zadetek... ST. DENIS - "Outsider" Hrvaška je proti Nemcem kar trikrat uspela zatresti mrežo, medtem ko podoben "podvig" Francozom proti Italijanom ni uspel. Seveda bo na francoski strani vsaj še 80.000 domačih navijačev, vendar so Hrvati gotovo prepričani, da po Nemcih lahko zrušijo še enega nogometnega velikana. Domačini na drugi strani poudarjajo, da bo tokrat na njihovo stran pretehtala močnejša volja in boljša telesna pripravljenost, a zadeti bodo tudi morali. Francozi so mrežo zatresli le enkrat v štirih urah igre. Svojo igro gradijo predvsem na odlični obrambi, ki je v petih srečanjih dobila le en zadetek. »Vseeno njihova obramba ni tako močna. Konec koncev je vsaka ranljiva, še posebej, ko se krilni igralci pomaknejo naprej,« trdi hrvaški slektor Blaževič. Očitno je Blaževič tokrat v vlogi Vogtsa, zakaj tudi on očitno izziva svojega nasprotnika in prav Hrvati vedo, kako se lahko to konča. Ob svojih izjavah se »Čiro« očitno zanaša na svoja napadalca, Davorja Šukerja in Gorana Vlaoviča, ki sta, po njegovem mnenju, spretnejša od Marcela De-saillyja in Laurenta Blanca. Francoski selektor, Aime Jacpuet, je po slabi izkušnji nemškega »kolega« v svojih izjavah previden. »So kvalitetna in homogena ekipa, ki odlično igra v obrambi, poleg tega pa večina igralcev tako ali tako nastopa v močnih evropskih ligah,« pravi Jacquet. Očitno je podobno taktiko kot trener ubral tudi eden izmed glavnih francoskih zvezdnikov Vouri Djorkaeff, ki pravi, da bi raje igral proti Nemcem, ki so po njegovem mnenju bolj ranljivi, medtem ko so Hrvati sedaj polni elana. »Vem, da bom zadel. Čutim, da bom proti Hrvatom zadel,« je nekoliko zaneslo Djorkaeffa, ki je za Francijo dosegel 18 golov. Na drugi strani je verjetno prav tako nekdo, ki si močno želi zadeti. Po »fia-sku« v letošnji sezoni pri španskem Realu (Madrid) je Davor Suker »lačen« zadetkov, poleg tega pa se mu odpirajo tudi vrata najboljšega strelca SP. »Pravzaprav smo naredili že veliko delo, da smo prišli do sem, vendar zgodba še ni končana. Seveda si želimo v finale in mislim, da smo to tudi sposobni doseči,« je dejal Šuker. Djorkaeff(na sliki) obljubil zadetek, a »lačen« je tudi Davor Šuker Francija - Hrvaška (21.00) FRANCIJA (4-4-2): 16 Barthez, 15 Thuram, 8 Desailly, 5 Blanc, 3 Lizarazu, 19 Karembeu, 7 Deschamps, 17 Petit, 6 Djorkaeff, 10 Zidane, 9 Guivarc'h (20 Treze-guet). HRVAŠKA (4-4-2): 1 Ladič, 4 Štimac, 6 Bilič, 20 Simič, 17 Jarni, 14 Soldo, 7 Asanovič, 10 Boban, 13 Stanič, 9 Šuker, 19 Vlaovič. SODNIK: Jose Manuel Garcia Aranda (Španija). PARIZ / TISKOVNA KONFERENCA Milutinovič: »Hrvaška je imela srečo!« Italijani niso razočarali Jugoslovanski trener Bora Milutinovič, ki je na letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Franciji vodil Nigerijo, se je v pogovoru s časnikarji dotaknil tudi dosedanjih uspehov hrvaške reprezentance. Na vprašanje, kako sodi o dosedanjih presenetljivih uspehih hrvaških nogometašev, je bil odrezav: »Imeli so srečo! »Milutinovič, ki je sicer prijatelj trenerja hrvaške državne reprezentance Blaževiča (s katerim sta bila nekoč tudi soigralca) je sicer priznal, da je to dobra ekipa, vendar je bila, po njegovem mnenju, v prvem polčasu tekme z Nemci potisnjena v obrambo, nato pa je tekmo zapečatila s streloma iz razdalje 25 metrov. Zelo nerazpoložen je bil tudi do načina, kako so Hrvati politično ovrednotili uspeh svoje reprezentance. Dejal je: »Politika v športu mi ni všeč. Ko v teh dneh odprem časnik in vidim kdo piše - obrnem stran. Zaradi takih izbruhov nacionalizma nisem presenečen: so pač Hrvati.« Dokaj pozitivno pa je Milutinovičevo mnenje o italijanski reprezentanci. »Poraz proti Franciji ni bil nečasten, začuden pa sem zaradi zadržanja italijanskega tiska. Deset cm, za kolikor je Baggio zgrešil vratnico, je povsem spremenilo ocene časnikarjev in to se mi ne zdi prav.« INTERVJU / VRATARSKE IZKUŠNJE IVANA PLESNIČARJA Pri branjenju 11 -metrovke odločilna samo intuicija Ivan Plesničar. Goričan, podjetnik, športnik (bivši nogometaš in odbojkar), športni delavec. Predvsem pa simpatičen in zanimiv sogovornik. Koliko ste bili stari, ko ste prvič stopili na igrišče? »Imel sem dvanajst let.» Vaš prvi šport je bil nogomet, če se ne motimo? »Da. Kot 'bubec' sem s prijatelji hodil gledati nogometaše na treningih in tekmah - tedaj drugih športov v Štandrežu ni bilo, a tudi ne take izbire, kot jo imajo mladi - in jih občudovali. Stali smo ob ograji in si želeli, da bi nas kdo povabil na igrišče. To so bili drugačni časi kot danes, ko mlade vabimo z vseh strani, da bi se vključili v to ali ono društvo.« No, ampak končno so vas vendarle povabili? »Da in kmalu mi je pripadla vloga vratarja, kar sem ostal ves čas svoje nogometne, kariere.« Ste imeli zadoščenje s svojimi nogometnimi uspehi? »Izredno! Najprej sem igral pri Juventini, nato sem presedlal k Go-riziani, kasneje pa sem se spet vrnil k svojemu matičnemu društvu. Vodstvo Goriziane me je namreč hotelo prodati klubom v notranjosti Italije, jaz sem pa bil preveč navezana na svoj domači kraj in sem se raje vrnil k Juventini.« Pa vendar bi lahko poskusili tudi kje drugje.... »Velikih možnosti za pristop h kakemu večjemu klubu nisem imel. Pri svoji telesni višini 175 cm, kot vratar nisem bil zanimiv za bolj znana društva.« Koliko ste bili stari, ko ste prenehali z igranjem? »21 let.« Potem pa nenadoma vaš'salto mortale' k odbojki, kar ni ravno običajno za tako uspešnega nogometaša, kot ste bili vi? »Da, morda je res nenavadno. Naj obrazložim, kako je prišlo do tega. Prav tedaj so v Štandrežu zgradili lepo telovadnico, jaz pa sem stanoval v bližini. Ker tudi v odbojki nisem bil popoln novinec je bil sklep, da prekinem z nogome- tom in začnem z odbojko, hiter in odločen.« Ni prišlo morda do tega vašega prestopa tudi zato, ker je eri, ko je na Goriškem prevladoval med našimi ljubitelji športa nogomet, prišlo obdobje, ko je na tem področju postajala vse bolj priljubljena odbojka? »Ne, ne bi rekel tega. Med obema športoma vlada trenutno nekakšna paralelnost, pravi vzrok za to pa je drugje. Ko so začeli na Goriškem graditi telovadnice so bili ustvarjeni pogoji za dva nova športa, za odbojko in košarko, pred tem pa je bilo mogoče gojiti le nogomet. Ker se pa na Goriškem košarka nkprijela' tako, kot na Tržaškem je razumljivo, da je prišlo do tega, da je v telovadnicah prevladala odbojka. Svoje pa je k tem doprinesla tudi resnica, da je v odbojki le lažje uspeti, kot v nogometu in tudi zato se je marsikateri naš športnik preselil z ruše na parket.« Ali menite, sodeč po letošnjih rezultatih, da je zamejska odbojka v krizi, ki je morda hujša kot je videti na prvi pogled? »Da, kriza je tu, o tem ni dvoma, saj to kažejo rezultati letošnjih prvenstev na Tržaškem in Goriškem.« Zakaj je prišlo do nje? »Vsa naša odbojkarska društva, tako na Goriškem, kot tudi na Tržaškem, so v minulem prvenstvu posvečala preveč pozornosti svojim prvim ekipam, tistim, ki so nastopale v najvišjih ligah. Obenem pa so v zadnjih sezonah posvečale premalo skrbi svojemu naraščaju, mladinskim šesterkam. Če k temu prišijemo še upad števila rojstev, ki prizadeva tudi našo skupnost, ni težko ugotoviti vzroka za krizo v tem našem športu.« Pustiva odbojko, saj se pogovarjamo predvsem z bivšim nogometašem, v času letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Gotovo ste si ogledali tekmi Italija -Francija ter Argentina - Anglija? »Da, gledal sem. Obe sta si bili skoraj neverjetno podobni.« Sta bila končna izida pravična? »Vsako srečanje, kjer o zmagi odločajo enajstmetrovke je kruto in na neki način nepravično. Toda v obeh tekmah, kateri ste omenili, sta zmagali enajsterici, ki sta ta uspeh zaslužili. Bili sta boljši v vsej tekmi, pokazali sta več poguma. Pa še nekaj je zanimivo: v obeh srečanjih sta na koncu ostali praznih rok moštvi, ki sta prvi povedli. Po doseženi prednosti je notranja napetost igralcev padla in tudi to je doprineslo k temu, kar smo videli.« Sta bili usodni enajstmetrovki ubranljivi? »Tista, ki je pokopala Italijo, ne. Pri drugi pa se trenutno ne spomnim njenega poteka. Pa še nekaj bi pripomnil: usoda se je res kruto poigrala z Di Biaggijem. V vsem srečanju je bil najboljši mož v italijanskem moštvu, usodno enajstmetrovko pa je zastreljal prav on.« Naslednje vprašanje vam zastavljamo kot bivšemu nogometnemu vratarju, ki nam lahko, verjetno, nanj odgovori najbolj kompetentno: ali je enajsmetrovko sploh mogoče ubraniti s primerno taktiko, se naučiti tega posla? »Občutek za branjenje enajstmetrovk si je sicer mogoče delno izostriti, vendar pa tu odloča skoraj v celoti le intuicija. Med obema akterjema tega kazenskega strela se odvija ves čas izredno intenzivna psihološka bitka. Njuna osredotočenost na strel je maksimalna. Oba v nekaj drobcih časa komponirata finte, s katerimi bi ukanila nasprotnika. Vratar ne sme pri tem nič tvegati, ampak mora iti pri vsakem takem streluVse na vse.' Prt tem je pa odločilna samo intuicija. Če je vratar pravilno'spregledal' nakane . nasprotnika ima nekaj možnosti za uspeh, sicer nobene. Pri tem pa naj poudarim, da pri enajstmetrovkah ni mogoče vratarja nikoli kriviti za prejeti zadetek.« V zadnjem vprašanju ne želimo od vas napovedi, ampak sodbo po doslej že opravljenih tekmah. Katera ekipa je doslej nezasluženo izpadla iz tega tekmovanja? »Mislim, da je to bila Jugoslavija. S svojo igro bi povsem zaslužila vstop vsaj v polfinale, kjer bi morala prevzeti mesto, ki ga sedaj zaseda Hrvaška.« ANKETA / KDO NAJ BI BIL NOVI ITALIJANSKI SELEKTOR? Za Maldinija je »nevaren« zlasti Lippi Včerajšnja anketa družbe Datamedia je presenetljivo določila Maldinija za »bodočega« trenerja reprezentance. S 25, 3% je prehitel Zoffa (18, 3%), Lippija (16, 7%), Trapattonija (10%), Sacchija (6, 1%), Viallija (5%) in Capella (3, 3%). Vseeno pa skoraj tri Italijani na štiri hočejo koga drugega. Tudi med zamejci je Mal-dini izgubil nekaj priljubljenosti, toda precej manj, kot je bilo pričakovati. Od šestnajstih intervjuvancev jih je bilo ob dveh neodločenih osem proti njegovi potrditvi in kar šest za. Morda je razlog v tem, da so Tržačani veseli, ker je someščan na čelu reprezentance. Igra Maldinija je za večino zastarela, vprašanje pa je, kaj si posameznik želi od selektorja: dobro igro, tudi s skromnimi rezultati, ali slabo igro z zmagami ob neodobravanju sladokuscev? Morda je bila edina napaka Maldinija v tem, da je prepozno zamenjal Del Pie-ra, drugega pa mu res ne smemo očitati. Kot sta povedala Aleksij Križman in Miran Guštin je bila morda Maldinijeva najhujša napaka v tem, da je premalo govoril z novinarji in si dovolil odgovarjati s stavki kot so »kaj vas briga« (»sono af-fari miei«). Kdo pa bi nasledil Maldinija? Zoffa, o katerem se te dni najbolj govori, ni omenil nihče, v petih so se opredelili za Juventusovega trenerja Lippija. Po eno preferenco so dobili Capello, (je kriva slaba Milanova sezona), Zaccheroni in Trapattoni. Mnenja smo zbrali v Nabrežini ob zaključni prireditvi športnih iger ter na športni šagri na Padričah, odgovori pa so bili sledeči: Martin Maver (odbojkarski trener): »Maldinija lahko Cesare Maldini potrdiš, če se strinjaš z njegovo igro. Ni spektakularen a rentabilen. Nov trener? Najslabši trener prvenstva bi lahko bil najboljši trener reprezentance«. Peter Franco (košarkar): »Potrdil bijvlaldinija«. Marisa Škerk (podžupanja . občine Devin-Nabrežina): »Maldini je smešen, ne bi ga potrdila. Na njegovo mesto bi postavila Lippija ali Trapattonija«. Danjel Gulič (košarkar): »Igral bi bolj napadalno, zato bi izbral Lippija«. Peter Bergagna (nogometaš): »Po takem rezultatu je treba kaj spremeniti. Najbolje bi Maldiniju nasledil Lippi«. Francesco Micalessi (odbojkar): »Maldinija gotovo ne bi potrdil, niti sina Paola. Cesare Maldini sploh ne zna govoriti italijansko, poleg tega pa je Tržačan. Na njegovo mesto bi postavil Lippija, ker ne igra po italijanskem sistemu, saj napada skozi celo tekmo«. Maja Lapornik (glavni organizator zamejskih športnih iger): »Nogometu in svetovnemu prvenstvu ne sledim, upam pa, da bo zdrav športni duh prevladal pad ostalimi faktorji. Upanje pa je, da bi bila čim prej tudi Slovenija prisotna s svojo ekipo na takem tekmovanju«. Boštjan Starc (košarkar): »Maldini absolutno ne, ker »nima igre«; so le podaje v globino. Nov trener bi moral biti Zaccheroni, ker igra stalno s tremi napadalci, njegov cilj pa je: doseči gol več kot nasprotnik«. Ivan Furlani (nogometaš): »Maldini se ogreval za zastarel tip igre. Zgrešil je že, ko ni poklical v reprezentanco Panuccija in, ker ni igral po sistemu 4-4-2. Sem privrženec Capella, zato bi poklical prav njega na čelo reprezentance«. Roberto Pavlica (odbojkar): »Maldinija ne bi. potrdil. Vedelo se je, kateri so njegovi pogledi. Najbolj pa me jezi, da sploh ni poskusil napadati. Upam, da bodo na njegovo mesto postavili Lippija«. Niko Pertot (predsednik Sokola): »Potrdil bi Maldinija«. Miran Guštin (jadralec): »Vesel sem, da je trener reprezentance Tržačan. Maldini malo govori in dosti dela, zato ni priljubljen med novinarji. Nedvomno bi ga potrdil«. Kristjan Rebula (košarkar): »Morali bi igrati bolj napadalno. Bidussi (trener Primorja op. ur.) bi bolje organiziral igro kot Maldini«. • Aleksij Križman (župan občine Repentabor): »Maldinija je izbrala cela športna Italija, moral bi ostati. Ko je rekel, da sam odloča, je imel popolnoma prav. Upa si povedati, kar misli«. Peter Milič (odbojkar): »Potrdil bi Maldinija«. Jaš Gregori (nogometaš): »Morali bi potrditi Maldinija«. Vsak ima torej svoje mnenje. O uspešnosti selektorja pa nazadnje vedno odločajo le rezultati. . SOVODNJE / ZGODBA O ODPADNIH SUROVINAH "Ecological Services18 se je znašla v stečaju Podobna skladišča so tudi v Rovigu in še drugih krajih - Primer je izbruhnil lani junija KRMIN / BESEDNI USTVARJALCI Nova zbirka poezij in proze v fur anščini Tudi pesmi Alojza Gradnika Po veC kakor enem letu, odkar so v opuščeno halo bivše papirnice na Malnišču navozili ogromno količino materiala, ki naj bi ga predelali v posebne izolirne plošče in prodajali na različnih evropskih tržiščih, se je pred kratkim začelo pisati drugo poglavje zgodbe, ki ji najbrž še dolgo ne bo konca. Podjetje Ecologi-cal Services, s sedežem v Rovigu, ki je material dovažalo iz Lombardije, njegovi predstavniki pa napovedovali zelo zanimivo gospodarsko pobudo, je pred kakšnim mesecem šlo v stečaj. To je razreševanje že od samega začetka zapletene zadeve Se bolj otežilo, čeprav se ob tem tudi nakazujejo, zaenkrat sicer le v zelo medlih obrisih, možnosti, da bi zadevo le nekako sanirali, predvsem pa, da bi prav preko stečajnega postopka poskrbeli za odstranitev ogromne količine odpadnih surovin, ki pa se smatrajo industrijski od- padek, za katere menda obstaja na tržišču določeno popraševanje. Z drugo besedo: stečajni skrbnik naj bi skušal odpadno surovino, skladiščeno na Malnišču in tudi v nekaterih drugih krajih - podjetje Ecologi-cal Services je bilo kot zgleda zelo aktivno in z razširjeno dejavnostjo -prodati interesentom. V najslabšem primeru bo moral za odstranitev poskrbeti kdo drug, najbrž Občina oziroma Pokrajina. Prevoz materiala v primerno odlagališče je seveda povezan z nemajhnimi stroški, ki gredo v stotine milijonov lir. S o vedenjski župan Pete jan nam je potrdil, da je bil pred kratkim na obisku stečajni skrbnik, ki se je hotel pobliže pozanimati o stanju tukajšnjega skladišča in ki je nakazal možnosti nadalnjega razpleta zgodbe, ki se je začela v marcu lanskega leta. Posredno smo izvedeli, da je podjetje Ecologi-cal Services na Goriškem imelo Se eno podobno skladišče, kamor pa so prepeljali velike količine plastičnih mas. Stečajni postopek odpira drugo poglavje v tej zgodbi, medtem ko Se ni bilo zaključeno prvo. Se zmeraj namreč ni znano, kako je z ovadbami, ki so bile vložene s strani pokrajinske uprave, čeprav je od takrat minilo že kar lepo število mesecev. Izvedeli smo, da so pred nekaj dnevi uslužbenci Zdravstvene ustanove vnovič pregledali stanje v nekdanji papirnici in tudi vzeli nekaj vzorcev. To so opravili z izrecnim privolenjem stečajnega skrbnika, potem ko so nekaj mesecev zaman iskali odgovorno osebo pri podjetju (ki je medtem šlo v stečaj). Občinska uprava pa je sprejela odločitev, da tudi po pravni poti, preko odvetnika, zaščiti koristi. Na sliki - foto Bumba-ca - skladišče odpadnih surovin; po skoraj letu dni je stanje nespremenjeno. Pred kratkim je izšel zbornik v furlanščini "Fluride di puisie su la Mont Quarine”. Po naše bi ga lahko naslovili Cvetnik poezije s Kr-minske gore. Objavlja prozo in pesmi, ki so jih napisali različni avtorji v zadnjih sto letih in ki so navdih črpali prav v Brdih ali natančneje na Krminski gori (Monte Quarin). Zbornik objavlja prozna dela krminskih avtorjev Zardinija, Deperi-sa, del Monacove, Collo-dija, Zorzuta, Simonet-tija, Duttija, Bevilacque, Sgubina, Russiana in pesmi Aurelia Cantonija in Alberta Picottija ter Alojza Gradnika, ki se je rodil v bližnji Medani in je bil po materini strani tudi Furlan. Zbornik je bogato opremljen s fotografijami, ki poleg avtorjev, pisateljev in pesnikov, predstavljajo tudi utrinke iz nekdanjega življenja v Brdih, ki je danes le še bežen spomin, ki se poleg fotografij ohranja le v izpovedih pesnikov in pisateljev. Zbornik, ki vsebinsko dopolnjuje pobudo "Fieste de viarte”, niz srečanj, ki so jih v maju izvedli na domačijah na območju Kaminske gore, so predstavili na sedeži furlanskega filološkega društva. O njem je spregovoril prof. E. Sgubin. Sočasno pa so prikazali tudi video film o dolini Idrijce. Posnela sta ga Claudio Gasparutti in in Franco Lattanzi. KONEC JULIJA Prefekt De Mafteis odhaja v pokoj Goriški prefekt dr. Francesco de Matteis odhaja konec julija v pokoj. Nadomestil ga bo dr. Corrado Spadaccini, kakor so odločili v pristojnih vladnih uradi konec prejšnjega tedna. Ob koncu svojega mandata na čelu Prefekture v Gorici in aktivnega službovanja je dr. De Matteis naslovil javnosti pismo v katerem se zahvaljuje predstavnikom medijev za sodelovanje in pozornost do vseh pobud Prefekture; zahvaljuje se izvoljenim predstavnikom v parlamentu in na krajevni ravni, predstavnikom vseh ustanov s katerimi so sodelovali v teh letih, predstavnikom sil javnega reda, veteranskim združenjem itd. Posebej pa se dr. De Matteis zahvaljuje sodelavcem in uslužbencem Prefekture. Dr. De Matteis je bil na čelu goriške Prefekture skoraj pet let, od septembra 1993, kar je razmeroma dolga doba, če upoštevamo dejstvo, da so se visoki državni funkcionarji v Gorici, pred njegovim nastopom izmenjavali v zelo kratkih rokih. RAZSTAVE NA GORIŠKEM GRADU je do 30. avgusta odprta razstava G. Piranesi in njegov čas - razstava grafičnih del znanega beneškega mojstra iz prve polovice 18. stoletja. V DEŽELNEM AVDITORIJU je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. in od 16. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. s_____________IZLETI SEKCIJA UPOKOJENCEV IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago Se nekaj mest za izlet, 11., 12. in 13. septembra, v Sanremo, Ažurno obalo in Montecarlo. Vpisovanje pri Mili (78398). KD BRIŠKI GRIČ priredi 18. in 19. julija dvodnevni izlet v Toskano z ogledom kulturnih znamenitosti v San Giminianu in Sieni in obiskom dveh znanih kleti. Informacije in prijave pri Maji (tel. 884187) najkasneje do 10. julija. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi v soboto, 8. avgusta, celodnevni piknik v senčnem prostoru pri lovski koči Paljevo nad Plavami (v primeru slabega vremena v koči). Poskrbljeno za jedačo, pijačo, poskočne viže harmonike in družabne igre. Vpisovanje pri poverjenikih ali na sedežu ob sredah do 29. julija. 13 OBVESTILA ZSSDI GORICA sporoča, da je stopil v veljavo poletni umik uradov. Goriški urad bo torej v juliju in avgustu odprt vsak dan do 8. do 14. ure. Ob sobotah bo urad zaprt. KNJIŽNICA DAMIR FEI- GEL bo do 11. septembra poslovala od 9. do 13. ure, razen ob sobotah. Knjižnica bo od 27. julija do 28. avgusta zaprta zaradi dopusta. SLOVENSKI ODSEK OBČINSKE KNJIŽNICE V RONKAH je v poletnem času (do 25. septembra) odprt v torek in četrtek od 16. do 19.30 in v sredo od 9. do 12. ure. Potrjena stavka upraviteljev črpalk članov sindikalnega združenja FIGISC/ASCOM Kljub temu, da je bilo v ponedeljek popoldne v Rimu sklenjeno premirje med upravitelji bencinskih črpalk in naftnimi družbami in začasno preklicana že napovedana stavka, so se upravitelji črpalk, ki so vključeni v zvezo trgovcev ASCOM odločili za protest. Tako izhaja iz krajšega sporočila, ki smo ga prejeli včeraj popoldne. V sporočilu upravitelji črpalk soglašajo s stališčem združenja FIGISC/CONFCOMMERCIO da pogajanja z naftnimi družbami ne smejo zadevati samo marže od prodaje bencinskih proizvodov, ampak morajo zajeti celoten splet odnosov, ki zadevajo tako najemnine, marže za dodatne storitve, ki jih opravljajo na bencinskih črpalkah itd. Z drugo besedo: treba se je dogovoriti o vsem, saj le urejeni odnosi zagotavljajo kolikor toliko mimo prihodnost in seveda redno oskrbo. Glavni očitek napran naftnim dražbam je, da imajo v Italiji zelo visoke dobičke, vsa bremena pa skušajo preložiti na ramena upraviteljev črpalk. NOVICE Niz poletnih prireditev v Fari Muzej v Fari postaja vse pomembnejše kulturno središče. V poletnih mesecih se tu odvijajo Številne glasbene, likovne in druge prireditve. Posebno pester program so pripravili za letošnjo sezono, ko se bo do začetka septembra zvrstilo kar dvanajst dogodkov. Že prejšnjo soboto (27. junija)" so na obnovljeni domačiji nastopili pevski zbori v okviru 22. revije združenja pevskih zborov USCI. Jutri, v četrtek, 9. julija, bo odprtje likovne razstave del Laure Grusovin in Ignazia Romea, 10. julija bo nastopil jazz Mo Ares Tavolazzi, Antonio Marangolo in Zlatko Kaučič. Spored prireditev se bo sklenil 4.septembra z nastopom skupine»Wind rose«. V petek ponovno rock glasba Na koncert rock glasbe vabita Mladinski odsek KD Sovodnje in SD Sovodnje. V petek, 10. t.m. bodo v okviru Praznika športa na prireditvenem prostoru nastopile M glasbene skupine z Goriškega. Koncert, ki je bil napovedan že prejšnji petek, a so ga zaradi slabega vremena odgodili, bo ob 20.30. Prireditve ob Prazniku Športa v Sovodnjah se bodo nadaljevale v naslednjem tednu, zaključile pa v dragi polovici julija. ■ Teden prireditev ”Blu sconfini” V parku nekdanje psihiatrične bolnišnice se bodo drevi nadaljevale prireditve v sklopu projekta ”Blu sconfini”. Ob 18.30 bo okrogla miza o mladinski problematiki, zatem koncert skupine 4WD, ob 20. uri nastop lutkarjev in rokohitrcev, ob 21. uri koncert skupine Furclap. Obiskovalci si bodo na velikem zaslonu lahko ogledali tudi nogometno tekmo svetovnega prvenstva. Srečanje se bo sklenilo z glasbo. Prireditve bodo nato Se vsak večer, do nedelje. Seghizzi: uvodni koncert Mednarodna revija pevskih zborov ”C.A. Seghizzi” poteka letos v nekoliko drugačnih okvirih. Začela se je s tridnevnim seminarjem in delavnico o glasbeni oziroma pevski vzgoji, uvod v tekmovalni del 37. revije pa bo nocojšnji koncert v deželnem avditoriju, kjer bodo ob 21. uri izvajali delo Renata Mianija "Cantata profana”, ki je bilo napisano prav za to priložnost. V drugem delu večera bodo nastopili člani ansambla trobil ”Gruppo ottoni FVG”, v zadnjem delu pa bo na sporedu kantata "Aleksander Nevski” Sergeja Prokofjeva. Vstopnine ne bo. Prvi tekmovalni nastopi zborov se bodo pričeli jutri, ob 14.30. Juhi bosta nastopila tudi oba zbora iz Slovenije, Tone TomSič in Ljubljanski madrigalisti. GORICA / TUDI V CENTRU MESTA_____________ Uradna razglasitev izvoljenih v deželni svet na lepakih v treh deželnih jezikih Zakon o manjSinjskih jezikih in njih rabi v javnosti, ki ga je pred nekaj meseci sprejel deželni svet Furlanije Julijske krajine se že tudi izvaja. Deželna uprava je namreč te dni poskrbela za razglasitev uradnih izidov volitev za deželni svet. V Gorici (tudi v centru mesta) so nalepili plakate, ki v italijanskem, slovenskem in furlanskem jeziku sporočajo uradni izid nedavnih volitev. Smabamo, da bo odslej to povsem običajna, vsakodnevna zadeva in da ne bo treba bolj ali manj pogosto opozarjati na pozabe, pomote in podobne zaplete, ki se žal, še zmeraj dogajajo. Se zmeraj, kajti na območju Krmina, kakor je slišati, slovenskih lepakov ni. Upamo, da bo nova Pasellijeva uprava poskrbela za enakopravno prisotnost slovenščine v javnih razglasih Dežele, (foto Bum-baca). j>ll drtrte f (triumfa - JttUfrktt kmfM <<»>* '>* <;i< lil V.; l> IZVOLITEV OSMEGA DEŽELNEGA SVETA PREDSEDNIK DEŽELNEGA ODBORA HA OSNOVI NA OSNOVI : NA OSNOVI NA OSNOVI <-> A* SS-omCAM g*1*«-***** ‘5? Oftntri« Ote-«*** Ofcmtp rtx«ec rsfiA,,, rasi,« sst&r s,*saiu. j, !< :*£'*■**> ir 3SKK ***mm,i. ■tmtom**. f - ^ >■ *<<*-«<- ■ J T''".. *. »»»*** ti* „ ****** * * KK&L t$5M4 f*; A*** **«*«■ M * IX ,Vl ■ S3M4 *< ? ***»*• M « 3S::IL S: t. stot&c S2S5* «***««. = x ' «•! SA *x»* V ■ *» ******* - k* «. >: «** Ati* til ' > > ->,>< f- * » »- •' ■ SKK&.e® *m mn*m ' ■■ ■/ - A < x ;■ s*«;-. <:•>*,,«> •>. fVt-d-oVsik ik-Zi-h: ->,9 rmm u ■3 SPISKE VESTI GLASBENA MATICA obvešča, da je v teku potrjevanje in predvpisovanje v šolsko leto 1998/99. Informacije na tajništvu šole v ul. della Croce, 3 do vključno 10. julija. Umik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Tel. 0481/531508. KINO GORICA VLITORIA 1 18.45-20.45-22.45»I1 testimone dello spo-so«. R. Pupi Avati. Vstopnina 8.000 lir. VTITORIA 3 17.50-20.10-22.40»Arizona dream«. R-Emir Kusturica. Vstopnina 8.000 Ib. : j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Mi-chele 108, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLČ (Olivetti), Ul-1. Maggio 94, tel. 790338. LEKARNA V SOVODNJAH dr. Marko Rojec, Prvomajska ulica 32, tel. 882578. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Lutke Zlatka Boureka predstavile Moliera Namišljeni bolnik Lutkovnega gledališča Ljubljana V okviru letošnjega bogatega in razvejanega 5.Primorskega poletnega festivala se je v ponedeljek predstavilo ljubljansko Lutkovno gledališče z Moliero-vim Namišljenim bolnikom v postavitvi vsestranskega umetnika Zlatka Boureka -kiparja, slikarja, grafika, avtorja risanih filmov, pa tudi scenografa, kostumografa in režiserja. Sploh so zelo znane njegove lutke: ljubitelji tega posebnega gledališkega žanra iz Furlani j e-Julijske krajine se verjetno spominjajo tistih, ki jih je ustvaril za lutkovno postavitev Calvinovega plazečega barona II barone ram-pante, pri kateri je sodelovalo tudi deželno Stalno gledališče. V Namišljenem bolniku, ki ga je ljubljansko Lutkovno gledališče prikazalo v Kopru, so najbolj opazen element seveda baročno groteskne Boureko-ve lutke. Uprizoritev poudarja burkaštvo Molierove komedije in ustaljene komične mehanizme, na katerih je slonela tradicija commedie delFarte in katere sin je bil tudi Moliere sam. Zabavna burkaška pripoved o z mislijo na bolezen obsedenem Arganu, ki se ne odpove nobenemu ostudnemu zdravilu ne klistirju, se prepleta s prebliski iz zadnjega dneva življenja Moliera samega, ki se je v liku Argana nekoliko ponorčeval tudi iz samega sebe, čeprav nje- gova bolezen ni bila namišljena, saj je zaradi nje umrl kmalu potem, ko je zadnjič odigral Arganovo vlogo; tako Molierovo pogajanje s Smrtjo, naj mu pusti živeti, dokler skih toplicah na Izlakah se bodo ta petek zbrali slikarji v naj starejši in prvi slikarski koloniji po II. svetovni vojni v Sloveniji. Za letošnjo, že 35. kolonijo je prijavljenih 14 likovnih umetnikov iz Slovenije, Italije, Nemčije, Švedske in Danske. Letos naj bi v Medijskih toplicah ustvarjali naslednji umetniki: Boni Ceh, DanieVDemšar, Franc Košca Karaš, Lucija Močnik, Samo Pajk, Andrej Pavlič, Alenka Pičman in Petra predstavi zazvnaven melanholični in celo tragični nadih. Med gosti Primorskega festivala se bo predstavilo tudi SMG iz Ljubljane; nocoj bo Varl iz Slovenije, Pippo Altomare in Luigi Mar-con iz Italije, Bernd Baldus iz Nemčije, Erama Karp in Harri Mon-ni s Švedske ter Kika Moeller z Danske. Nastala dela bodo predvidoma v nedeljo, 19. julija, na ogled na improvizirani razstavi, na »redni« razstavi pa od 8. februarja prihodnje leto v Zagorju. Kot poudarja dolgoletni vodja in predsednik sveta kolonije prof. Nande Razboršek, je bila kolonija ustanovljena leta 1964 in od v dvorišču koprske Pretorske palače uprizorilo Mullerjevo Nalogo, v noči s četrtka na petek pa bo v Simonovem zalivu prikazalo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. (bov) takrat neprekinjeno deluje vsako leto od 10. do 20. julija. Pobudo zanjo so tedaj podali Tone Leskovšek, Milan Rijavec, Ivo Seljak Čopič, Andrej Pavlovec in še kdo. Umetniški vodja kolonije je akad. slikar Nikolaj Beer. Bivanje na Izlakah organizira in financira občina Zagorje ob Savi. V koloniji se zbirajo skoraj izključno slikarji in študentje likovne akademije. Doslej je ustvarjalo na Izlakah več kot 250 domačih in tujih slikarjev. (STA) H SLIKARSTVO / 14 UMETNIKOV IZ 5 DR2AV h V Izlakah slikarska kolonija Začetek v petek - Nastala dela bodo razstavili 19. julija ZAGORJE - V Medij- GLASBA / OD PETKA DO NEDELJE V Ljubljani že 39. jazz festival Skupno se bo v Križankah predstavilo devet zasedb - Kakovosten spored LJUBLJANA - Od petka, 10., do nedelje, 12. julija, bo v ljubljanskih Križankah potekal že 39. jazz festival Ljubljana (JFL), ki ga prireja Cankarjev dom. V treh koncertnih večerih se bo predstavilo skupno devet zasedb, tri domače (če k tem poleg Big banda RTV Slovenija z dirigentom Herbom Pomeroyem in kvinteta Primoža Grašiča štejemo še mednarodno zasedbo v ZDA delujočega Slovenca Renata Chicca) in šest uveljavljenih jazzovskih skupin z ameriške in evropske scene. Umetniški vodja festivala oz. selektor, profesor na visoki šoli za glasbo v Gradcu, uveljavljeni jazzovski glasbenik (saksofonist in flavtist) ter vodja več glasbenih zasedb mag. Tone Janša je že maja, ko je predstavil letošnjo zasnovo festivala, poudaril, da je skušal s sorazmerno skromnimi finančnimi sredstvi pripraviti predvsem kakovosten jazzovski spored; dopolnil ga bo tudi krst nove domače jazzovske skladbe (Toneta Janše z delovnim naslovom Pot); po zadnjem sporočilu iz CD se bosta dve zasedbi, Big band in kvintet Primoža Grašiča, tudi poklonili spominu pravkar umrlega slovenskega jazz-sklada-telja in aranžerja Jožeta Privška. Prvi večer, v petek, bo poleg tria Renata Chicca nastopil mlajši, že priznani altsaksofo-nist Kenny Garrett s kvartetom. Večer bo sklenila »senzacionalna zasedba« jazz pianista McCoya Tynerja z latinskoameriškimi glasbeniki (Latin Ali Starš). Big band RTV Slovenija se bo drugi večer, v soboto, 11. julija, predstavil z dirigentom Herbom Pome-royem, trobentarjem in znanim pedagogom z Berkeleyskega collega za jazz. Pri Pomeroyu so študirali tudi mnogi slovenski jazzisti, tudi pokojni Jože Privšek in Tone Janša. Potrjeno je, da bo Big band krstno izvedel novo skladbo Toneta Janše z naslovom Pot. Sledil bo »izlet« v kreolske in črnske oz. nevvorlean-ske korenine jazza, ko bo nastopil Terrence Blanchard s skupino; Janša jih napoveduje kot »straight ahead jazz«. Ta koncertni večer bo sklenil vibrafonist Garry Burton z osemčlansko zasedbo argentinskih glasbenikov Astor Piazzola Reunion. Za začetek tretjega večera, v nedeljo, 12. julija, bo zaigral slovenski kvintet Primoža Grašiča z gostom, trobentačem Petrom Ugrinom; igrali bodo predvsem improvizacije na domače oz. lastne teme. Sledil bo nastop pianista Dieterja Glavischniga in violinista Andreasa Schrei-berja; prvi je po besedah Janše »klasik evropskega jazza«, ki je muziciral v Sloveniji še v blejskem obdobju MJF. Večer in z njim festival se bosta zaključila z nastopom kvarteta avstralskega multiinstrumentalista Jamesa Morrisona, virtuoza, ki je sposoben improvizirati na teme v slogu Bacha ali Oscarja Petersona. Med novostmi 39. JFL so poleg že omenjene pobude, da bi s prireditvijo spodbudili predstavljanje novih jazzovskih skladb, še nova celostna podoba prireditve, delo oblikovalca CD Braneta Salarja, animacijski nastopi študentov jazzovskega oddelka srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani na prostem v dnevih pred začetkom JFL, dve razstavi fotografij jazzovskih glasbenikov, ki sta že od prve polovice junija odprti v avli NLB in galeriji CD ter druženje ob jazzu (jam-session) pozno v noč v Jazz klubu Gajo na Beethovnovi ulici ptv koncertnih večerih v Križankah. Prireditelji pričakujejo dober obisk festivala, kar je zanje pomembno tudi zaradi financiranja festivala, ki bo po prvih izračunih stal približno 18 milijonov tolarjev. Vstopnino so namreč vnaprej všteli v finančno zasnovo, h kateri dobro tretjino primakne ministrstvo za kulturo. Glavni sponzor 39. JFL je Nova Ljubljanska banka. . (STA) ETNIČNA IN NOVA GLASBA Soliš Shing Ouartef jutri nastopa v San Giovanniju al Natisone V Ravasclettu madžarska skupina Vizonto - Dan kasneje še v Benečiji Po neizbežnem krajšem premoru zaradi nogometnih tekem svetovnega prvenstva se ta teden nadaljujejo manifestacije mednarodnega festivala etnične in nove glasbe. Jutri ob 21. uri ho v parku vile de Brandis v kraju S. Giovanni al Natisone nastopil Soliš String Quartet. Gre za skupino izjemnih neapeljskih instrumentalistov, ki so po kakovosti glasbe in njenega izvajanja znani po vsej državi. Za seboj imajo dolgoletne izkušnje sodelovanja z glasbenimi zvezdniki kot so Claudio Baglio-ni, Roberto Murolo, Katia Ricciarelli, Edoardo Bennato in Andreas Vollemveider. Isti večer bo v Ravasclettu nastopila madžarska skupina Vizonto, ki'se je v zadnjem obdobju zelo uveljavila v mednarodnem merilu. Skupina Vizonto je bila pred leti sicer že gost Folke-sta in je bila za italijansko publiko pravo odkritje. Skupina Vizonto bo v petek zvečer ob 9. uri nastopila tudi v Biačah (Biarzo) v Beneški Sloveniji, v soboto pa bo gostovala v Tissanu. Nadalje gre opozoriti še na izjemno irsko skupino »Folk and No-blojig«, ki bo nastopila v petek zvečer na videmskem Trgu Mat-teotti. (du) n KLAVIRSKA ŠOLA / VODI JO PRIZNANI PEDAGOG IGOR LAZKO Pestra mednarodna zasedba v glasbeni šoli v Ajdovščini V nedeljo koncert na gradu Dobrovu - 22 slušateljev 22. aktivnih slušateljev, pianistov iz Minska, Pariza, Valjeva, Zagreba, študentov Akademije za glasbo in Srednje glasbene šole v Ljubljani in gojencev glasbenih šol Nova Gorica, Ajdovščina, Velenje, Tolmin in Idrija se je prijavilo na letošnjo peto mednarodno poletno klavirsko šolo, ki jo organizira Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina in Zveza kulturnih organizacij Ajdovščina. Letos je že drugič prevzel strokovno vodstvo priznani klavirski pedagog prof. Igor Lazko, asistent pa je njegov učenec Miran Devetak, nakdanji učenec Slovenskega centra za glabe-no vzgojo Emil Komel v Gorici. Namen šole je strokovno izpopolnjevanje študentov in diplomantov srednjih in visokih glasbenih šol in akademij ter izpopolnjevanje glabe-nih pedagogov. Poletna šola pa je tudi priložnost, za srečevanje in skupno delo mladih iz različnih dežel, spoznavanje študijskih programov in dosežkov različnih kla- virskih šol. Igor Lazko, ki je bil do nedavnega redni profesor na Glasbeni akademiji v Beogradu, od leta 1991 pa je redni profesor na Evropskem in Slovanskem konservatoriju v Parizu, in letos že tretjič vodi tudi Mednarodno pianistično tekmovanje Nikolaj Rubinstein (na tem tekmovanju so blesteli tudi mladi primorski pianisti iz razreda prof. Sijavuša Gadžije-va), je s koncertom 29. junija v dvorcu Zemono pri Vipavi tudi uradno otvoril letošnje pianistično srečanje. Ruski umetnik, ki je že kot štirinajstletni otrok prejel nagrado na Bachovem tekmovanju v Leipzigu in posnel svojo prvo ploščo (Bachove dvo in troglasne invencije, 1965) je tudi tokrat občinstvo najprej.nagradil z dovršeno umetniško dovršenostjo. Zvočnim mojstrovinam baročnega mojstra je sicer »odvzemala« popolnost pretirana akustičnost Ze-monovega dvorca, kljub temu pa je izjemna rapsodičnost drugega stpvka konc.erta pod veščimi prsti Lazka zaživela v svoji zaželjeni in pričakovani čisti in iskreni pripo-vednosti. V povsem drugačni pianistični izpovednosti je zazvenela Sonata v d-molu op. 31 št. 2 L. van Beethovna, v manieri viharja, napetosti in nemira. Pripadnost ruski šoli in njeni bogati tradiciji je Lazko izrazil v drugem delu večera, v zvočno prodornih, krepostnih in ognjevitih interpretacijah Dumke P. I. Čajkovskega in Slik z razstave M. Musorgskega. Individualni pouk mednarodne poletne klavirske šole bo do 16. julija potekal v dvorani Glasbene šole Vinka Vodopivca v Ajdovščini, zadnje tri dni bo sedem učiteljev sodelovalo tudi na seminarju, aktivni udeleženci se bodo s koncertom naprej predstavili v nedeljo. 12. julija ob 20. na gradu Dobrovo v Goriških Brdih, v sredo, 15. julija pa v dvorcu Zemono pri Vipavi. Tatjana Gregorič LITERATURA V Ljubljani ustanovili Sklad Marjana Rožanca LJUBLJANA - Založba Nova revija in Založba Mihelač sta ustanovili Sklad Marjana Rožanca, ki bo podeljeval že uveljavljene Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko, izdano v zadnjih dveh letih. Nagrajenca bo letos izbrala žirija, v kateri so dr. Andrej Inkret, Samo Kutoš, dr. Manca Košir, Vanesa Matajc in Alenka Zor Simoniti. Sklad Marjana Rožanca vodi upravni odbor pod vodstvom dr. Primoža Simonitija, svoj sedež pa ima pri Novi reviji na Dalmatinovi 1. Nagrado bodo letošnjemu nagrajencu oz. nagrajenki izročili ob obletnici Rožančeve smrti, torej 19. septembra na Volčjem gradu na Krasu. (STA) NOVICE Nedelja je »Gospodov dan« VATIKAN - Papež Janez Pavel H. je vCeraj na škofe in duhovnike naslovil apostolsko pismo, v katerem jih poziva, naj si z verniki skupaj prizadevajo, da bi »bil pomen nedelje bolj vrednoten« in da bi jo kakovostneje preživljali. Papež sicer priznava »pozitivne vidike« prakse konca tedna, opozarja pa na dejstvo, da »na žalost« včasih nedelja »izgublja prvotni verski smisel in se omeji zgolj na "konec tedna"«. Seveda papež po razlagi kardinala Esteveza ne nasprotuje nedeljskemu poslovanju trgovin in športnemu udejstvovanju, to pa v nobenem primeru ne sme ovirati verskega pomena »Gospodovega dne«, tako da se morajo vsi verniki udeležiti nedeljske maše in tudi drugače posvetiti ta dan. Turčija daruje Makedoniji 20 starih bojnih letal F5 ANKARA - Predstavnik turške vlade je včeraj sporočil, da je Turčija pred sklenitvijo dogovora z Makedonijo, s katerim ji bo podarila 20 starih bojnih letal F-5 ameriške proizvodnje. Sporočil je, da so ZDA že dale zeleno luč za prenos letal, da pa bo Makedonija morala letala, ki so bila proizvedena v 70-ih letih, posodobiti na lastne stroške. To bo prvo vojaško sodelovanje med državama od osamosvojitve Makedonije leta 1992. (STA) Skrbi jih nestabilnost Rusije ŽENEVA - Nestabilnost v Rusiji predstavlja največjo potencialno nevarnost rastočim gospodarstvom vzhodne Evrope, poudarja poročilo OZN. Na ta gospodarstva bi lahko negativno vplivala tudi recesija japonskega gospodarstva. Za večino držav vzhodne Evrope so napovedi za drugo polovico letošnjega leta ugodne. Madžarska, Slovenija in Estonija bodo verjetno presegle pričakovanja, medtem ko so izgledi za Bolgarijo in Romunijo manj ugodni, piše v Pregledu evropskega gospodarstva, ki je dodatek k poročilu Gospodarske komisije OZN za Evropo za leto 1997 in vključuje tudi podatke o Severni Ameriki. Prednostna naloga Rusije mora biti popolna reforma davčnega sistema, s čimer bi se začelo razreševanje kronične nezmožnosti ruske vlade za pobiranje davkov. Devalvacija rublja bi utegnila začasno razbremeniti gospodarstvo, še dodaja poročilo. (STA) Gadafija uspešno operirali TUNIS - Kot je včeraj sporočila libijska tiskovna agencija Jana, so libijskega voditelja Muamarja al Gadafija uspešno operirali zaradi zloma levega kolka. Libijski voditelj se je poškodoval v ponedeljek med telovadenjem, tako da se v torek ni udeležil skupne molitve z drugimi šestimi afriškimi muslimanskimi državnimi voditelji ob Mohamedovem rojstnem dnevu. Na Dunaju seminar o protipehotnih minah DUNAJ - Na pobudo italijanskega in avstrijskega obrambnega ministrstva, Italija je namreč prevzela predsedstvo Zahpdnoevropske unije (WEU), Avstrija pa predsedstvo Evropske unije. Visoki vojaški predstavniki iz 33 držav ter gostujoči predavatelji in predstavniki nevladnih organizacij sed bodo na štiridnevnem srečanju zavzeli za Evropo brez protipehotnih min. KOSOVO / PRED DANAŠNJIM SESTANKOM KONTAKTNE SKUPINE V BONNU Nemoč diplomacije ob novih spopadih na Kosovu Zvezo Nato sedaj skrbi tudi nadzorstvo morebitnega premirja PRIŠTINA, BRUSELJ -Vso prejšnjo noč so se nadaljevali srditi spopadi med srbskimi silami in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) v vasi Lodja, ki se nahaja jugovzhodno od mesta Peč. Včeraj je bila vas ponovno obkoljena od pripadnikov OVK, v njej pa naj bi bilo od 15 do 40 srbskih civilistov in policistov. Prav tako so kosovski gverilci prejšnjo noč obko- lili zaselek Brezanik v predmestju Peči. Po srbskih virih so življenje izgubili trije policisti, devet pa jih je bilo ranjenih. Albanski viri navajajo v svojih vrstah le ranjene, poudarjajo pa, da so srbske sile z minometi obstreljevale številne albanske vasi na tem območju. V kraju Phane je policija odkrila trupla treh Albancev, ki so jih po srbskih trditvah ubili »al- banski teroristi«, ker so jih obtožili kolaboracionizma. Položaj v uporni pokrajini je torej še vedno eksploziven, saj OVK nadzoruje od 30 do 40 odstotkov kosovskega ozemlja. Za razliko od prvih spopadov pred tremi meseci na območju Drenice in po etničnem čiščenju vzdolž vse meje z Albanijo, so srbske sile postale previdnejše in se omejujejo na manjše ULSTER / PO INCIDENTIH ZARADI PREPOVEDI POHODA PREKO KATOLIŽKE ULICE Premier Tony Blair bo s predstavniki oranžencev iskal izhod iz slepe ulice Oranževci vztrajajo pred policijsko zaporo - V Ulster še 800 padalcev LONDON - Britanski premier Tony Blair je včeraj pristal na srečanje s predstavniki protestanstkega reda oranžencev v poskusu izhoda iz slepe ulice, v katero so zašli zaradi zahtev oranžencev po povorki v katoliški ulici Garvaghy Road iz Portadowna v Drumcree. Po trditvah Blairovega tiskovnega predstavnika, naj bi se britanski premier sestal s predstavniki reda jutri, poudaril pa je, da cilj srečanja ni sprememba odločitve neodvisne komisije, ki je omenjeno povorko po Garvarghy Roadu v nedeljo prepovedala. Od takrat se je na Severnem Irskem zgodilo več incidentov, vodja reda oranžencev, ki ima 80.000 članov, pa je pozval k čimprejšnjemu srečanju z Blairom. Od nedelje več sto oranžencev vztraja pred barikado v Portadovvnu (na sliki AP) z grožnjo, da se ne bodo premaknili, dokler jim ne bodo dovolili povorke po katoliškem delu mesta. V Ulstru se je od nedelje povečalo tudi število incidentov, v katerih lojalisti zažigajo avtomobile in avtobuse in mečejo molotovke in različne predmete na policijo. Prav zato je britanska vlada sklenila, da bo na Severno Irsko poslala še dodatnih 800 padalcev. Vsem pa je popolnoma jasno, da s silo ne bodo zaustavili protestantskega protesta, ki se nevarno širi in ogroža mirovni sporazum. Blair ne bo imel torej lahkega dela, ko bo jutri voditelje oranžencev poskušal prepričati, naj ne vztrajajo pri svojih zahtevah. ofenzive in na deblokade srbskih vasi, ki so se znašle na ozemlju pod nadzorstvom borcev OVK. Miloše-vičeva strategija postaja vedno bolj jasna, ob srbskih krivdah naj bi Zahod priznal tudi albanske krivde za nasilje na Kosovu. Kot ob bosansko-herce-govskem primeru je diplomacija nemočna. Zveza Nato pripravlja nove in nove interventne načrte. Pred današnjim bonskim srečanjem kontaktne skupine so v Bruslju iz krogov zveze Nato sporočili, da bi potrebovali najmanj 50 tisoč vojakov, da bi lahko nadzorovali morebitno premirje med srbskimi silami in borci OVK. Ce bi premirje dosegli s političnim dogovorom, bi zadostovalo 20 tisoč mož, medtem ko bi potrebovali kar 100.000 vojakov, če bi hoteli sprtim stranem vsiliti premirje. Zveza Nato pa se zavzema predvsem za namestitev svojih sil ob kosovski meji tako v Makedoniji kot v Albaniji, kar naj bi preprečilo širjenje spopada na sosednje države. V vsem tem je najbolj tragično, da nihče nima pravih idej. Vsi nasprotujejo kosovski neodvisnosti, a ne navajajo, kakšno stopnjo avtonomije za Kosovo, naj bi vsilili beograjskemu režimu. Da bi bila mera polna, se sedaj kosovski Albanci vključno z zmernim Ibrahimom Rugovo ne zadovoljijo več z avtonomijo. Na sliki (telefoto AP): na cestni zapori pri Suvi Reki pripadni OVK pregleduje dokumente šoferju avtobusa. Spodbudne vesli o napredku pri bližnjevzhodnem mirovnem procesu VVASHINGTON, JERUZALEM - ZDA so na tem, da bi lahko vsak čas dosegle sporazum med Izraelci in Palestinci, tako da bi se lahko nadaljeval bližnjevzhodni mirovni proces. To je ameriški televizijski mreži CNN izjavila državna sekretarka Madeleine Albright, ki je poudarila, da je imela v zadnjih 48 urah intenzivne telefonske pogovore z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, tako da bi lahko že v prihodnjih dneh odpravili še zadnje ovire na poti sporazuma. Izrael je namreč dosedaj dosle-no zavrnil ameriški predlog o 13-odstotnem umiku izraelske vojske z Zahodnega brega (Ci-sjordanija). Da smo tik pred zdajci, je potrdil tudi izraelski obrambni minister Jicak Mordehaj, ki je včeraj izjavil, da je »napočil čas resnice« in da bo treba sprejeti take odločitve, ki bodo omogočile nadaljevanje mirovnega procesa s Palestinci. Po Mordehajevih besedah se »odločitve« ne nanašajo samo na umik z Zahodnega brega temveč tudi na vse, kar morajo Palestinci še storiti. Predsednik izraelske vlade Benjamin Neta-njahu (na telefoto AP) je včeraj z ožjim ministrskim odborom razpravljal o politično-vojaskih izgledih pogajanj o delnem umiku z Zahodnega brega. Tudi minister za notranjo varnost Avi-gdor Kahalani je poudaril, da bodo morali ta mesec »sprejeti kočljive odločitve«, ki naj zagotovijo bodočnost mirovnemu procesu. Generalna skupščina OZN pa je včeraj kljub nasprotovanju ZDA, Izraela, Mikronezije in Maršalovih otokov odobrila resolucijo, po kateri je Palestina od včeraj članica OZN brez pravice glasovanja. V Združenih narodih je imela PLO do sedaj status opazovalca, sedaj pa bo imela stalni sedež, čeprav le virtualen tako kot Švica in Vatikan. VVashington je mnenja, da bo včerajšnja resolucija negativno vplivala na bližnjevzhodni mirovni proces, ki se končno premika z mrtvega tira. ATLETIKA / JUTRI V OSLU PRVI MITING Nebiolo »ustvaril« golden league Zmagovalec sedmih mitingov GL dobi milijon dolarjev- Prenosi žal le po Tele+ Jutri se bo z mitingom v Oslu začela Golden League v atletiki. Tako se bo uresničila želja številke 'ena svetovne atletike Prima Nebiola. Do lani je bila glavna atrakcija privržencev kraljice športa golden four, ki pa ni bil pod pokroviteljstvom mednarodne atletske zveze, ker so bile nagrade za zmogljivosti IAAF previsoke. IAAF pa je letos podpisala triletno pogodbo v vrednosti 35 milijard lir z raznimi kodificiranimi televizijami, med katerimi izstopa Canal Plus, da bi lahko pokrila stroške. Nebiolo se zaveda, da se na tak način atletika nekoliko oddali od množice, ker je naročnikov takih TV postaj malo, bila pa je to edina rešitev, da se je pritegnilo šampione. Golden league sloni na šestih mitingih (Oslo, Rim, Montecarlo, Zurich, Bruxelles in Berlin) ter finalu v Moskvi petega septembra. Za GL pridejo v poštev samo nekatere discipline: lOOm, 400m, 3000m (5000m, lOOOOm), 4000vire, troskok in palica pri moških, ter lOOm, 400m, 1500m, lOOOvire, met kopja pri ženskah. Nagradni sklad je visok, saj znaša nagrada za zmago na posameznem mitingu 15 tisoč dolarjev, za svetovni rekord pa 100 tisoC dolarjev (50 tisoC za rekord na gran prix tekmovanju). Zmagovalec v svoji disciplini na lestvici golden league dobi 50 tisoč dolarjev, na lestvici vseh grand prix tekmovanj, vedno le v svoji disciplini, 200 tisoC dolarjev, zmagovalec vseh sedmih tekmovanj golden league pa en milijon dolarjev. Ce je zmagovalcev več, se sklad deli. Kdo pa so favoriti za osvojitev te nagrade? Med moškimi so to Maročan Hidram El Guer-rouj, Etijopec Heile Gebrselassie ter Biyan Bron-son. Morda ima najveC možnosti prav Gebrselassie, ki se bo moral paziti Maročana Hissoua ter Kenijcev. Med ženskami ciljajo na zmago Marion Jones, ki je velik favorit na najkrajši razdalji, in Romunka Gabriela Szabo na 1500 mm. V Rimu vlada že veliko pričakovanje zaGol-den Gala, italijansko etapo golden league, ki bo 14. trn.. Kvaliteta tekmovalcev je izredna: med moškimi lOOm: Boldon in Green; 400m: Michael Johnson in Longo; 800m: Tellez in D‘Urso; 5000m: Gebrselassie; 3000 zapreke: Kiptanui, Lambruschini in Carosi: skok s palico: Bubka; troskok: Edvrards. Med ženskami lOOm: Jones; 400m:Graham; 1500m: Szabo; troskok - Galkina inMay. Ker pa je glavni sponzor, kot smo že povedali, televizija, bodo navadni smrtniki gledali le rimski golden gala, ker bodo ostali mitingi v neposrednem prenosu le po Tele+. JADRANJE / TROFEJA RASINI Čupina ekipa šele v finalu klonila pred Adriacom Ekipa organizatorja po treh dvobojih zmagala z 2:1 Prejšnjo soboto in nedeljo se je ekipa mladih Čupinih jadralcev udeležila ekipne regate »Tro-feo Omella Rasini«, ki jo tržaško jadralno društvo Adriaco prireja že več let v spomin na svojo članico, ki jo je označevala velika navdušenost nad morjem. V soboto so organizatorji, ob nadvse ugodnih vremenskih razmerah, izpeljali med ekipami 22 dvobojev. Veter je na začetku pihal z jakostjo 6m/s, tako, da so lahko jadralci izpeljali preizkušnje s hitrostjo in večkrat tudi z akrobatskimi podvigi. Čupina ekipa (Daniel Piculin, kapetan Jaro Furlani, Maja Sancin in Mirjam Malalan) je v soboto zmagala na vseh preizkušnjah in si tako zaslužila mesto v - UMETNOSTNO KOTALKANJE Tanja Romano bo šla na EP Drugo mesto na državnem prvenstvu vendarle lep uspeh Lahko bi bila tudi zmagala, vendar mora biti tudi z drugim mestom nadvse zadovoljna, še posebej, če pomislimo na vse težave, ki so označevale začetek njene sezone, višek pa dosegle s poraznim nastopom na deželnem prvenstvu na Opčinah. Tako nekako bi lahko ocenili nastop naše najboljše kotalkarice, pole-tovke Tanje Romano, na državnem prvenstvu v Follonici, kjer je (kot smo že poročali v nedeljski številki) kot novinka v kate gonji »jeunesse« osvojila srebrno medaljo bodisi v prostem programu bodisi v kombinaciji. Tanja je bila po petkovem kratkem programu v vodstvu, zato je v soboto stopila na ploščo kot zadnja Program je odlično izvedla, prav na koncu pa sta jo izdali drobni napaki, tako da jo je na prvem mestu prehitela Rimljanka Anna Janmicci, bronasto medaljo pa je osvojila Rubina Bortolazzi. »Kot trenerja sva z El-vio Vitta zadovoljna. Tanja je prvič nastopila v tej kategoriji in če njen nastop na prvenstvu primerjamo z nekaterimi prejšnjimi, je bil njen napredek malodane izreden. Seveda, Tanja bi bila lahko tudi zmagala in je bila po nastopu jezna. Dejstvo je namreč, da je prav v zaključnem delu programa zgrešila dve pirueti. Verjetno ji je nekoliko upadla koncentracija, potem ko je izvrstno izvedla vse najtežje skoke, trojni tolup in axle, torej ravno tiste elemente, v katerih se je počutila najbolj negotova,« je Tanjim nastop ocenil Mojmir Kokorovec. Kakorkoli že, Tanja si je z drugim mestom priborila pravico do nastopa na evropskem prvenstvu, ki bo od 17, do 22. avgusta v Franciji, to pa v prvem letu: nastopmija v višji kategoriji lahko uspe samo velikim talentom. (ak) Na sliki; Romanova s trenerjema HOKEJ IN LINE / POLET KWINS Cilj je izogniti se Milanu 24 v polfinalu Okrnjeni hokejisti Poleta Kvvins so v 5. kolu kvalifikacijske faze 1. lige v hokeju in line v Appianu prvič odšli z igrišča brez zmag, vendar pa poraza proti Avalanchu Bočen (5:3) in Appianu (8:4) ne ogrozita končne uvrstitve Opencev v polfinale. Vprašanje je kvečjemu to, ali bodo poletovci na koncu tretji ali četrti. Zanimivo je, da se jim v bistvu bolj izplača biti četrti, ker bi se s tem v polfinalnem troboju izognili favoriziranemu moštvu Milano 24. V finalni osmero-boj pa napreduje samo ena ekipa... Kakorkoli že, poletovci si končne uvrstitve sami ne morejo več prikrojiti po meri, ker so s svojimi nastopi končali. Prihodnjo nedeljo bi se sicer morali na Opčinah srečati z Bassanom, ki pa je prav v minulem kolu odpovedal sodelovanje v ligi. V Appianu je Polet Kvvins nastopil brez menjav (igrali so Kos, Rušanov, Letica, S. Kokorovec in M. Medeot), kar se je še posebej poznalo v drugem delu tekme, ko so igralcem pošle moči. V normalnih okoliščinah bi poletovci verjetno premagali oba tekmeca. finalu skupno z ekipo Adriaco A. Za 3. mesto sta se potegovali ekipa SVOC iz Tržiča in ekipa iz Milj. Ostale ekipe so se uvrstile od 5. do 8. mesta. Dvoboj za prvo mesto je bil zelo borben in napet. Ob soparnem vremenu se je v nedeljo po nekajurnem potrpežljivem čakanju na veter prvi plov med Cupo in Adriacom zaključil z zmago naših. Zaradi pomanjkanja vetra je bila žirija prisiljena večkrat premakniti regatno polje. Drugi plov se je končal z zmago Adriaca. Sledil je še tretji, odločilen plov. Naši jadralci so lepo štar-tali. Jaro in Maja sta kmalu prevzela vodstvo. Daniela pa so jadralci Adriaca čez cel plov pokrivali in zavirali, da bi mu preprečili prihod na cilj. Čeprav je skušal narediti vse, da bi se jih otresel, mu to ni uspelo. Plov sta ekipi zaključili z enakim štvilom točk in v takem primeru pripisuje pravilnik zmago ekipi, katere član ni prispel prvi na cilj. Tekmovalci Adriaca so se uvrstili na 3., 4., 5. in 6. mesto in tako je trofeja Ornella Rasini 1998 pripadala njihovi ekipi, ki so jo sestavljali Andrea Micalli, kapetan Giacomo de Ga-vardo, Andrea Straniero, Raffaela Fredella in Gior-gio Ramundo, rezerva. Naši so se morali zadovoljiti z drugim mestom. Tretja je bila ekipa iz Milj, četrta pa ekipa iz Tržiča, Sledile so ekipe Adriaco B, S. N. San Giorgio, Barcola-Grigna-no in še ekipa iz Gra-deža. (Barbara in Nika) NOVICE Vodi Francoz Laurent Jalabert BERLIN - Pred naslednjim velikim kolesarskim dogodkom, dirko po Franciji (Tour de France), je mednarodna kolesarska zveza UG objavila svetovno lestvico najboljših tekmovalcev. Vrstni red: 1. Jalabert (Fra) 2.938 točk; 2. Zuelle (Svi) 2.201; 3. Bartoh (Ita) 2.097; 4. Dufaux (Svi) 1.647; 5. Pantani (Ita) 1.436; 6. Ullrich (Nem) 1.432; 7. Tschmil (Bel) 1.403; 8. Casagrande (Ita) 1.361; 9. Rebellin (Ita) 1.316; 10. Zabel (Nem) 1.237; 11. Virenque (Fra) 1.213; 12. Tali (Ita) 1.193; 13. Tonkov (Rus) 1.087; 14. Zberg (Svi) 1.047; 15. Elli (Ita) 1.000; 16. Boogerd (Niz) 999; 17. Hamburger (Dan) 978; 18. Vandenbroucke (Bel) 963; 19. Escartin (Spa) 945; 20. Bortolami (Ita) 931. VVrolich osvojil naslov avstrijskega viceprvaka CELOVEC - 23-letni kolesar Peter »Paco« VVrolich, koroški Slovenec iz Loč na Baškem jezeru, je slavil nov uspeh: zmagi v kolesarski dirki za avstrijski pokal v Flirschu na Tirolskem pred nekaj dni je konec tedna na avstrijskem prvenstvu v cestni dirki dodal še naslov viceprvaka! Na izredno težki 188 kilometov dolgi progi s ciljem v Morbischu na Gradiščanskem ga je v sprintu premagal samo znani avstrijski profesionalec Josef Lontscharitsch, ki se je s tem revanširal za poraz v Flirschu. Za mladega VVrolicha, ki nastopa za ekipo TelMine-rahvolle, je osvojitev naslova avstrijskega viceprvaka - poleg uspešne udeležbe na svetovnem prvenstvu juniorjev 1994 in na olimpijskih igrah v Atlanti (ZDA) leta 1996 eden naj večjih uspehov doslej. Poleti in jeseni so na sporedu dirke v Franciji in Italiji, kjer se bo boril za pomembne UG-točke, ki so odločilne za kvalifikacijo za svetovno prvenstvo oktobra letos na Nizozemskem. (Ivan Lukan) Rali. Gorizia ni navil cen GORICA - Kljub napredovanju v košarkarsko A-l ligo so se pri klubu Pallacanestro Gorizia, da ne bodo navili cen vstopnic in abonmajev, je rečeno v sporočilu društva. Imetniki lanskih abonmajskih izkaznic lahko potrdijo abonma do 18. julija, na voljo pa bo tudi 150 novih sedežev na tribunah, ki jih bodo namestili za košema. Nove abonmaje je mogoče dobiti na okencih športne palače vsak dan od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Cene abonmajev (voklepaju cena vstopnice), zlati parter 900.000 (75.000), ostali parterji: 600.000 (50.000) , tribuna: 400.000 (35.000), stopnišča: 220.000 (20.000), stopnišča do 14 let: 110.000 (10.000) . Rezervacije po telefonu (0481/393033) ah faxu 0481/393043). Sion nabira finančna sredstva SION- Švicarski Sion, eden od sedmih kandidatov za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 2006 in verjetno prvi favorit, pridno nabira denar, s katerim bo začel svojo propagandno dejavnost. Švicarji, ki jih podpira tudi predsednik Mednarodne nogometne zveze Sepp Blatter, so podpisali sponzorsko pogodbo z VValliser Nationalbanko. Tako imajo v svoji blagajni zdaj že dve miljardi tolarjev. Ostali kandidati za organizacijo olimpijskih iger so Celovec (igre treh dežel), Torino, Helsinki, Lillehammer, Poprad in Zakopani. SUPERMINIODBOJKA / DRŽAVNA FAZA PRVENSTVA UISP V CESENAT1CU Kontovelova ekipa je bila med boljšimi \Z osmih nastopih en sam poraz - Velik zaplet s pravilnikom: uradno pete, dejansko pa druge! Obvestilo SK BRDINA Opčine sporoča, da je odhod na Kaprun predviden za 16. julij ’98, ob 14. uri s trga Brdina. Za prijave in morebitne informacije tel.; 040-212859 do ponedeljka 13. julija. Mlade Kontovelove odbojkarice so konec preteklega tedna v Cesenaticu nastopile na državni fazi prvenstva UISP v supermi-niodbojki. Ista skupina igralk je pred dvema letoma že sodelovala na prvenstvu UISP v miniodbojki. Takrat so bile med zadnjimi, v Cesenaticu pa so pokazale resnično velik napredek, za kar gre največja zasluga njihovi trenerki prof. Dragici Hrovatin, ki jim že štiri leta skrbno sledi. Igrale so izvrstno in dodelano ter v konkurenci 20 ekip iz raznih italijanskih dežel pristale v samem vrhu. Po številu osvojenih točk jih je organizator uvrstil na peto mesto, dejansko pa so bile druge za res močnimi igralkami društva Neruda iz Bočna, ki pa se je na organizatorjevi lestvici znašel celo za Konto-velkami, medtem ko je bil zmagovalec turnirja Aspe-rep iz Empolija. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Ko so ekipe prispele v Cesenatico jim je organizator sporočil, da se bo državni turnir odvijal po sistemu »projek Gioca vol-ley«. Ta predvideva, da mora imeti vsaka ekipa od šest do osem igralk, da mora po vsakih petih doseženih točkah priti do dveh obveznih menjav (tako da na igrišče stopijo vse igralke) in da se točkam za zmage v posameznih setih prišteje še ena točka za vsako igralko. Vse lepo in prav, žal pa so bile s to novostjo seznanjene samo toskanske ekipe, ki so se edi- ne predstavile z osmimi igralkami. Za primerjavo naj povemo, da je bilo Kontovelk sedem (štiri letnika 1986, tri letnika 1987), Bocenk pa samo šest, od tod pa tudi »nepravičen« končni vrstni red, ki je bil sicer neuraden. Kakorkoli že, Konto-velke so s petimi zmagami, enim neodločenim izidom in enim porazom popolnoma zadovoljile, kljub neznosni vročini prvega tekmovalne dne (igrale so na cementni površini s temperaturo okrog 40 stopinj!) pa se iz Cesenatica vračajo z nepozabnimi vtisi, prav v zadnji tekmi pa so si privoščile še zmago proti eni od treh ekip fantov. Izidi Kontovelk: Kvalifikacije, 1. del: Kontovel Tavamelle Firence 2:0 (5, 2), Kontovel -Vernio Prato 1:1 (13:15, 15:8), Kontovel - San Mau-ro 2:0 (8,10). 2. del: Kontovel - Rosignano 2:0 (5, 13), Kontovel - Giovolley RE 2:0 (7, 4), Kontovel - Neroda Bočen 0:2 (10, 1). Za razvrstitev: Kontovel -Scarperia 1:1 (15:4,15:17) Na sliki stoje (od leve): Sandra Vitez, Jessica Stoka, Martina Lisjak, Aliče Sossi, Dragica Hrovatin (trener). Čepe: Nina Luxa, Neža Kapun, Tereza Pertot FURLANIJA-JUL1JSKA KRAJINA VERONA 50. Shakespeare festival 22., 23., 24. in 25. julija bo ob 21.15 predstava »HAMLET«, državna premiera. ____________SLOVENIJA_____________ LJUBLJANA 46. mednarodni poletni festival Križanke 98 Drama SNG Ljubljana Danes, v sredo, 8. julija bo ob 20.30 skupna uprizoritev PDG Nova Gorica in SSG Trst; VVilliam Shake- speare: »Kralj Richard tretji«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Škocjanski festival 98 V petek, 17. julija, ob 21.00 bo na sporedu predstava v priredbi KD Lojze SavinSek Nova Štifta »Pridi gola na večerjo«. KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto, 25. julija, ob 21.00 bo na sporedu gledališka predstava »Pravljične zgodbe« z dvema glasbenemu čarodeja Zlatkom Kaučičem in Glaucom Ve-nierjem. Program 5. Primorskega poletnega festivala Danes, v sredo, 8. julija, ob 21.30 na dvorišču Pretot-ske palače v Kopru bo na sporedu Miillerjeva »Naloga« v izvedbi SMG iz Ljubljane. V petek, 10. julija, ob 03.00 (noč s četrtke na petek) v Izoli (Simonov zaliv) bo predstava »Kralj Ojdip«; režija: Tomi Janežič v izvedbi SMG iz Ljubljane. V petek, 10. julija, bo ob 21.30 v Kubedu predstava »Katastrofe«; režija: Eduard Miler v izvedbi Cafe Teater iz Ljubljane. Program uličnega gledališča Danes, v sredo, 8. julija ob 20.00 na Tartinijevem trgu v Piranu, bo na sporedu gledališko delo »Czarkuk«. V četrtek, 9. julija ob 19.30 na Manziobjevem trgu v Izoli, bo na sporedu gledališko delo »Jaguarjev vodnjak« v izvedbi Magical Moonshine Theatra iz ZDA. MITT61F6ST - PREHODI Č e D B D , od 18. do 26. julija 1998 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Festival operete ’98 Dne, 10. julija,bo ob 20.30 na sporedu »POMN-LADNA PARADA« Ernesta Marischka in v režiji Roberta Stolza. Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane gledališča Verdi od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00. Mednarodni festival operete Pomladna parada -10., 14. julija ob 20.30 in 12., 19., julija ob 18.00 v Gledališču Verdi. Cin-Ci-La - 11., 15., 21., 25., 31. julija ob 20.30 in 2. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. Grof iz Luksemburga - 1., 4., 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 7 sester za 7 bratov - 18., 22., 23., 24., 28. julija ob 20.30 in 26. julija ob 18.00 v Dvorani Tripco-vich. Festivalov ponedeljek v dvorani Tripcovich ob 21.00 13. julija - 'O surdato 'nammurato / 20. julija - Železni vojački / 27. julija - D as Lied ist aus / 3. avgusta - Opereta v uniformi. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »Luči in zvoki«. Urnik: v juliju ob 21.30 in ob 22.45 in v avgustu ob 21.00 in ob 22.15. Danes, 8. julija bo na sporedu predstava »Miramarski cesarski sen«. Miramarski grad V petek, 10. in v soboto 11. julija ob 21.00 bo v sklopu prireditve »Umetnost pod zvezdami - Glasba na gradu« koncert dua Falciano - Fratnik, klarinet - klavir in dua Allegretto - Prata, saksofon - klavir. Koncert je v sodelovanju s Konzervatorijem G. Tartini . BENETKE Jesolo lido Od 9. do 11. julija bo 4. vodilni italijanski obmorski rock festival »Beach Bum Rock Festival«. ______________SLOVENIJA___________________ KANAL OB SOČI Mednarodni festival Kontrada V soboto 11. julija, ob 21.30 bo nastopila temnopolta pevka »Mz. Dee & The Vips«. V Petek, 17. julija, ob 21.00 bo nastopil Peter Amale-ti s svojo skupino. V soboto, 18. julija, ob 21.00 bo nastopil Patric Mc Mullan & The Irish Rovers. LJUBLJANA Križanke - Jazz Festival V teku je predprodaja vstopnic za 39. jazz festival, ki bo od 10. do 12. julija. 39. jazz festival Ljubljana Križanke, 10. - 12. julij 1998 Petek, 10. julija, ob 19. uri: Renato Chicco Trio / Kenny Garrett Quartet / McCoy Tyner & The Latin Ali Starš Sobota, 11. julija ob 19. uri: Big Band RTV Slovenija, dirigent Herb Pomeroy / Terrence Blanchard Group / Gari Burton, Astor Piazzola Reunion Nedelja, 12. julija ob 19. uri: Primož Grašič Kvintet (gost Petar Ugrin) / Caninhos Crusados / James Morrison Quartet Ob festivalu bosta dve razstavi fotografij: Žiga Koritnik: »Jazzy-ga« v Avli Nove Ljubljanske banke, Trg revolucije 2 Matthias Creutzinger: »Jazz fotografija« v Mali galeriji Cankarjevega doma RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Na ogled je tudi razstava: Paul Strand »Un paese«. Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Umik: vsak dan od 9. do 18. ure. Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do 11. julija na ogled razstava Maria Bessarioneja. Studio Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): razstavlja Fiora Gandolfi. Razstavna dvorana Zavarovalnice Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1); Razstavlja Gruppo studio 25. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 19.00. Ob sobotah in nedeljah zaprto. Galleria Rettori Tribbio 2: odprta je razstava »Oriz-zonte di situazioni«, španske umetnice Victorie Gano. Umik: od torka do sobote od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, (ob ponedeljkih zaprto). Sala delVAlbo Pretorio (trg Piccola, 3): od 8. do 20. julija bo razstavljal Enzo Marši. Razstava bo odprta vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. V muzeju Revoltella bo do 12. julija, antološka razstava Antonia Guaccija. Urnik ob delavnikih od 10.00 do 13.00 in od 15,00 do 19.00 ob praznikih od 10.00 do 18.00 - ob torkih zaprto. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Urnik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/li-puarte. A.P.T. (Ul, S. Nocold, 20): do 14. julija bo na ogled razstava Claudia Gentileja, od ponedeljka do petka od 9. do 19., ob sobotah od 9. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. A.P.T. sedež v Šesljanu: Do 11. julija bo na ogled razstava Angela Colagrossija, od ponedeljka do nedelje od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. A.P.T. sedež v Miljah: Do 12. julija bo na ogled razstava Luigija Buonocore, od ponedeljka do nedelje ob 10. do 13. in od 16. do 19. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o škedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. PADRIČE V prostorih Gozdne zadruge: na ogled je razstava »Padriče skozi čas«, ob 100-letnici KD Slovan. Urnik: vsak dan od 17.00 do 20.00. BRISČKI KRD Dom Briščiki pod pokroviteljstvom Občine Zgonik ob priliki 90-letnice Briškovske jame vabi na razstavo Kamen, čipke, stare razglednice v Domu v Briščikih. Urnik razstave: do 12. julija od 11. do 14. in od 17. do 21. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. V deželnem avditoriju je do 12. julija odprta razstava sodobne italijanske grafike. Ogled je od torka do sobote od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 13. ure. Ob ponedeljkih je razstava zaprta. GRADEŽ Razstavna dvorana ob plaži: do 12. julija razstavlja svoje slike Bruno Ponte. Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Umik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. BURANO V Buranu v čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE Galerija A+A: do 26. julija je na ogled razstava slik letošnjega Jakopičevega nagrajenca Živka Iro Marušiča. Palača Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Palača »delle Prigioni Nuove«: do 12. julija, vsak dan od 10.00 do 20.00 bo razstava »Nereo Quagliato: Ikar na beneškem nebu«. Schola di SanVApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. ______________SLOVENIJA___________________ NOVA GORICA Likovna vetrina Zavarovalnice Triglav: razstava dveh oddelkov Likovne šole ZDK Nova Gorica -začetne in nadaljevalne stopnje za otroke - ki jih vodi mentorica akademska slikarka Nevenka Gregorič. Poslovni center HIT Od četrtka, 9. julija do 6. septembra bo na ogled razstava »Enajst goriških slikarjev«, avtorje in njihovo delo bo predstavil likovni kritik Joško Vetrih. Umik razstave: vsak dan od 10.00 do 19.00. HRPELJE Kulturni dom: odprta je razstava Antonia Seražina od Foto Trst 80 »Kraška ohcet«. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Na ogled je razstava Žarka Vrezca. ŠTANJEL Belveder grada Štanjel: na ogled je fotografska razstava Cirila Velkovrha o svetih znamenjih na slovenski planinski transverzali. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): na ogled je razstava slik in risb Marija Pallija. Razstava bo odprta do 10. julija. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, ob nedeljah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet. 8-16, ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušiča sta poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še dve razstavi: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije« ter pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in risb Milene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Modeme galerije. Galerija Dessa (Židovska steza 4): razstavlja Aleš Prinčič. Mala galerija CD: na ogled je razstava Branka Cvetkoviča. Mala galerija: do 30. avgusta odprta razstava Marka Peljhana »Sistem - 7«. Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov in fotografij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Amsterdama. Razstava bo odprta do 13. avgusta. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Danes, 8. julija - KLEZMATICS (ZDA, Izrael) Petek, 10. julija - LOU DALFIN (Italija) Sobota, 11. julija - K. PASSA (Anglija) Petek, 17. julija - APARTAMENTO CINCUENTA (Slovenija) Sobota, 18. julija - NEW DJANGO QUARTET (Italija) 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 14. julija ob 21.00 — J. Haydn: STVARJENJE, oratorij; Litvanski komorni orkester in Državni zbor iz Kaunasa Križanke, 21. julija ob 21.00 - MOSKOVSKI DRŽAVNI SIMFONIČNI ORKESTER Frančiškanska crkev, 28. julija ob 20.30 — ZBOR CARELLA MIHAH I. GLINKA iz St. Petersburga Križanke, 30. julija ob 21.00 — W. A. Mozart: REOUIEM, Komorni orkester Camerata Virtuosi iz New Vorka Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: REOUIEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 9. julija ob 21.00 — E. Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA, opreta, Gledališče komedija iz Zagreba 23. julija ob 21.00—G. Puccini: MADAME BUTTERFLV, opera, Hrvaško narodno gledališče Ivana pl. Zajca z Reke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Drama SNG Ljubljana, 8. julija ob 20.30 — W. Shakespeare: KRALJ RICHARD TRETJI, drama, Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica Križanke, Peklensko dvorišče, 13. in 20. julija ob 21.00 ter 17. in 24. avgusta ob 20.30- A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Cankarjev dom, 12. julija ob 19.30 — KONCERT NAGRAJENCEV 4. EVROPSKEGA TEKMOVANJA MLADIH ORGLAVCEV Frančiškanska cerkev, 13. julija ob 20.30 — KOMORNI ORKESTER IZ MANNHEIMA Frančiškanska cerkev, 22. julija ob 20.30 — Orkester INTERNATIONALE CAMERATA MUSICALE Frančiškanska cerkev, 27. julija ob 20.30 — Komorni orkester CAPELLAISTROPOLITANA Križevniška cerkev, 29. julija ob 20.30 - KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Frančiškanska cerkev, 3. avgusta ob 20.30 — MEDNARODNI MLADINSKI GODALNI ORKESTER Križevniška cerkev, 4. avgusta ob 20.30 — SOLISTI SALZBURŠKIH MOZARTOVIH SERENAD Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20.30—TANGO SEIS Ob soju sveč Križevniška cerkev, 16. julija ob 20.30 — PAVEL BERMAN, violina - LAZAR BERMAN, klavir Križevniška cerkev, 24. julija ob 20.30 — PIERRE, AMOVAL, violina - VLADIMIR MLINARIC, klavir Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RESTANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vročici večera - Križanke 15. julija ob 21.00—Muska Popular Brasileira - JORGE BEN JOR 31. julija ob 21.00 - THE CLASSIC BUSKERS 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA 0UINTET 20. avgusta ob 20.305- KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 11. julija - GLEDALIŠČE ANNEMONRO 18. julija - LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA 25. julija - MAZORETKE IN GODBA IZ CERKNICE 1. avgusta -THE CLASSIC BUSKERS 8. avgusta - UUBLJANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta - AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 15. julija ob 10.00 — Lord Vehudi Menuhin, violina 17. julija ob 11.00 — P. BERMAN in L. BERMAN, violina-klavir 23. julija ob 11.00 - PIERRE AMOVAL, violina 6. avgusta ob 11.00 — LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 26. julija ob 20.30 — TOMAŽ LORENZ, violina - ALENKA SCEK LORENZ, klavir Blejski grad, 2. avgusta ob 20.30 - THE CLASSIC BUSKERS Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa - UTA JUNGVVIRTH, harfa V gosteh - POSTOJNA Predjamski grad, 3. avgusta ob 20.30 — THE CLASSIC BUSKERS Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 — DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO A RAI 3 slovenski program £ RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.45 9.55 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15.55 17.50 18.00 18.10 19.50 20.00 20.40 20.50 23.10 23.15 0.35 1.05 Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Aktualno: Deset minut za... TV film: Attraverso le grandi colline (vestern, ZDA '86, i. J. Elan) Dnevnik Aktualna odd.: Poletna Verdemattina, Vreme in dnevnik Nan.: II tocco di un angelc - Angelski dotik (i. R. Downey, D. Reese) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Racconti romani (kom., It. '55, i. Toto) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi, Or-son & Olivia ter nan. Hai paura del buio? - Se bojiS teme? Danes v parlamentu Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem (i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz VVesta (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara SP v nogometu: Francija - Hrvaška Dnevnik Šport: Occhio al Mondia-le - Vse o nogometnem prvenstvu (vodita A. Cle-rici in G. Galeazzi) Nočni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualne odd.: Epoca, 1.35 Aforizmi RAI 2 7.00 7.45 10.00 11.30 11.45 12.00 13.00 14.00 14.40 17.15 17.20 18.15 18.40 19.05 20.00 20.20 20.30 20.50 22.35 23.25 23.30 0.00 Schwarzwaldska klinika Varjete za najmlajse Nad.: La scalata (i. B. De Rossi, J. Sorel, 3. del) Tg2 - Medicina 33 Jutranji dnevnik, vreme Variete: Ci vediamo in TV Dnevnik, 13.30 Navade in družba, 13.45 Zdravje Šport: Dribbling - SP v nogometu Nan.: 11 Virginiano, 16.10 Komisar Kress - (i. M. Ande, C.M. Huber), vmes (16.05) dnevnik Kratka poročila Nan.: VVolff Dnevnik, Šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: Law & Order -Dvojni obraz pravice Risanke: Tom in Jerry Izžrebanje lota Večerni dnevnik TV film: Sasha non deve morire (dram., Nem. '95, i. M. Marshall) Aktualno: Passioni Izžrebanje lota Dnevnik Neon knjige ^ RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.10 13.00 14.00 14.30 15.10 16.45 17.30 18.25 18.30 19.00 20.00 20.15 20.40 22.30 22.55 0.30 1.10 1,15 Jutranje vesti Film: Wind (dram., ZDA '92, i. M. Modine) Aktualno: Tempo, 11.00 Tema Dnevnik, šport Nan.: Projekt Eden Aktualno: II grillo, 13.30 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik 10 besed do leta 2000 Šport: sabljanje, vaterpolo, dresura, kolesarstvo Nan.: Lois & Clark Dok.: Geo Magazine Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Od 20. do 20. ure Variete: Blob - Mundial Film: Angelica e il gran sultano (pust., Fr. '67, i. M. Mercier, C. Pascal) Dnevnik, deželne vesti Film: Proteus (thriller, r. B. Keen, i. T. Barry) Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Šport: smučanje na vodi, 1.35 biljard §5 RETE 4 ITALIA1 |r Slovenija 1 |r Slovenija 2 6.00 8.30 8.50 11.30 12.20 13.30 14.00 14.30 15.00 16.00 18.00 18.55 19.30 20.35 22.30 0.30 Nad.: Piccolo amore, 6.50 La donna del mistero 2 Nan.: Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.45 Alen, 10.45 Febbre d’ amore, 11.40 Edera’ Dnevnik Kviz: OK, il prezzo b giu-sto! - Cena je prava Dnevnik La macchina del tempo Nad.: Sentieri - Steze Nan.: Savannah Film: Noi duri (kom., It. '60, i. Fred Buscaglione) Aktualno: Chi c’6 sotto il sole Dnevnik in vreme Variete: Game Boat Film: Marcellino pane e vino (dram., Sp. '55, r. L. Vajda, i. P. Calvo) Film: La dottoressa ci sta col colonnello (kom., It. '80, i. L. Banfi) Pregled tiska S CANALE 5 6.00 8.00 8.30 10.30 12.30 13.00 13.30 13.45 14.15 16.15 18.15 18.45 20.00 20.35 21.00 23.15 1.00 1.30 2.00 Na prvi strani, vremenska napoved Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna oddaja: Vivere bene benessere (vodi Maria Teresa Ruta) Nan.: Hiša v preriji, 11.30 Settimo cielo Nan.: Due per tre - Končno sami (i. J. Dorelli, Lo-retta Goggi) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful TV film: Il fuoco e la pas-sione (dram., ZDA '95, i. Adam Baldvvin) Nan.: Un detective in corsia (i. Dick Van Diyke, Scotto Baio) Nan.: Blondinka za očeta (i. P. Duffy, S. Sommers) Variete: Poletni Tira & Molla Dnevnik Variete: Doppio Lustro (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) TV film: Giustizia per una bambina (dram., VB '97, i. C. VVelland, D. hayman, 2. del) Variete: Maurizio Costan-zo Show NoCni dnevnik Tg5 Variete: Doppio lustro Nan.: N.Y. P. D. 6.10 9.20 10.20 12.20 12.55 13.30 14.00 14.20 15.00 16.00 17.30 18.30 19.00 20.00 20.45 22.40 23.40 0.20 1.35 Otroški variete, vmes Ciao ciao mattina Nan.: Hazzard Film: Su e gib per i Ca-raibi (pust., ZDA '87, i. John Cusack) Šport studio, 12.25 Odprti studio, Fatti e misfatti Nan.: Genitori in blue jeans Risanke Risanke: The Jetson Glasba: Italia Unz Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajse in risanke Nan.: Flipper Odprti studio, 18.55 Šport studio Nan.: V osmih pod streho, 19.00 Pappa e Ciccia Glasb, oddaja: Sarabanda (vodi Enrico Papi) TV film: Segui il tuo cuo-re - Follow Your Hearth (kom., ZDA '98, i. J. Sca-lia, B. Keith, B. Doumani Nan.: X-Files (i. David Duchovny, G. Anderson) Šport: Vse o nogometnem prvenstvu Šport studio, Odprti studio, Fatti e misfatti Film tele 4 16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Max Headroom Nad.: Prava ljubezen Made in Italy Ai confini della realta, 17.30 Scoop Dnevnik Italia 9 Novamondial Konjske dirke Ai confinidella realta ' Film MONTECARLO 12.15 13.15 13.45 16.45 21.00 22.50 19.30, 22.30, 0.45 Dnevnik, 13.30 Šport Nan.: Seinfeld Film: Le stelle si vedono di giorno (pust, ’68) Film: Situzione pericolo-sa (’41, i. B. Grable) SP v nogometu: Francija - Hrvaška Šport: Biscardijev proces I Vremenska panorama m Napovedniki H TV prodaja Tedenski izbor: Moja enciklopedija, 9.40 nan.: Waynove dogodivščine (AvstraL, 7. ep.), 9.55 dok. nan.: Mejniki nara- voslovja in tehnike, 10.20 dok.: Velike knjige, 11.10 Pro et contra Nan.: HroSCi (VB, 1. ep.) Poročila, vreme, Šport Vremenska panorama Dok. oddaja: DogodivSCi- ne iz živalskega vrta Vremenska panorama Tedenski izbor: Nan.: Tretji kamen od sonca (ZDA, 12. ep.) Nan.: NewyorSka vročica (ZDA, 21. ep.) Nan.: V New Orleansu Obzorja duha Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi Oddaja za otroke: Mlada Evropa poje - Belgija (3. odd.), 17.40 nan.: Modro poletje (Sp., 5. ep.) Poljudnoznanstvena serija: Afriške korenine (VB, 1.) Risanka, 19.20 Oglasi Dnevnik, vreme, šport Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. David James Elliot, Tracey Needham, 8. ep.) Dobrodošli doma Nad.: To življenje (VB) Odmevi, vreme, kultura Šport, oglasi Nan.: Newyorška vroCica m Nan.: V New Orleansu Opera: Macbeth (G. Verdi, dir. R. Muti) Afriške korenine TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Videospot dneva _ Nad.: Sosedje (42. del) Mednarodni glasbeni sejem Celje Morje moč za življenje Videostrani Kjljljj Dnevnik, vreme, videospot dneva Nasa pomlad - Sežana 98 Skrbimo za zdravje: Kakšna bolezen je ceka-lija Nad.: Sosedje (43. del) Dnevnik TV Primorka Vremenska panorama Matineja Nanizanka: Na vasi (Danska, 8. ep.) Nanizanka: Pacific Drive (Avstralija, 8. ep.) Nadaljevanka: Dom (VB, i. James Fox, Tracy VVhitvvell, 1. del) Pomp Dok. oddaja: Deklica v bikinkah (Fr.) Kviz: Lov za zakladom Euronevvs TV prodaja Film: Cesarjeva nova oblačila (Nemčija) Nadaljevanka: Družinski zdravnik (Španija, 7. del) TV igrica: Kolo sreče Videoring Nanizanka: Nenadoma Susan (ZDA, 21. epizoda) SP v nogometu: Francija -Hrvaška EP v jadranju (reportaža iz Izole) Kviz: Lov za zakladom Napovedniki ffl Koper Euronevvs Vesolje je... Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Tv dnevnik, šport Risanke Potovanje po Nemčiji SP v nogometu: Francija -Hrvaška (polfinale, neposredni prenos), med odmorom Vsedanes - TV dnevnik Film: Miren konec tedna (VB, r. Harold french, i. Derrek Farr, F. cellier) TV dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika r "\ Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17,00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Glasbeni vrtiljak; 8.30 otroški kotiček; 8.50 Knj-ga o Indijancih (F. Baraga, prip. D. Malalan); 9.05 Revival; 10.10 Koncert; 11.30 Countr/ mušic; 11.45 Odprta knjiga: Slike iz podzemlja (M. Rebula, podaja S. Boninsegna); 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; 12.40 ZBori; 13.20 Tropicana; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na bregovih Vardarja; 15.15 Ne pomaga zguont po tuoče (T. Jurco); 15.45 ljubljena ponuja; 16.00 Made in England; 16.45 Pesem dneva; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album A. Dvoaka; 18.00 Literarne podobe: 13 pesniških svetov (pr. I. Žerjal); 18.30 Lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8,15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30, 8.00,9.00,10.00,11,00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniško popotovanje; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 9.45 SP v nogometu; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 13.45 Gost izbira glasbo. Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21,30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Glasba J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10,05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Ukovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22.25 Serenada; 23.00 Jazz session; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena oddaja; 21.04-22.00 Koncert ob 20-letnici Glasbene šole. Primorski dnmk Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Lema naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTREST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 16 Sreda, 8. julija 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI J„ . SREČ ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.24 in zatone ob 20.56. Dolžina dneva 15.32. PLIMOVANJE Danes: ob 3.50 najnižje -60 cm, ob 10.25 najvišje 29 cm, ob 15.33 najnižje -9, ob 21.24 najvišje 50 cm. Jutri: ob 4.20 najnižje -64 cm, ob 10.56 najvišje 34 cm, ob 16.12 najnižje -16, ob 21.59 najvišje 50 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Življenje je izgubilo 10.000 revežev, v Indiji pa so ob naravni tragediji fatalistično skomignili z rameni RIM - VeC kot 10 tisoč ljudi je izgubilo življenje, a svet sploh ni zaznal te tragedije, v njihovi domovini Indiji pa so vest sprejeli s fatalističnim »skomigom ramen«. To sta včeraj najodločneje obsodila tako VVashington Post kot Herald Tribune v poročanju o najhujši naravni katastrofi, ki je prizadela indijsko podcelino v zadnjih petih letih. Tragedija se je pripetila prejšnjega 9. junija, ko je ciklon s hitrostjo 160 kilometrov na uro dvignil ogromni morski val, ki je z zemljevida zbrisal ba-rakasto naselje najrevnejših v Shirwi pri pristaniškem mestu Kandla. Pristanišče se nahaja ob severozahodni obali indijske zvezne države Gujarat in je med industrijsko najbolj razvitimi pristanišči Indije in zato privablja na tisoče ljudi. Reveži iz barakastega naselja Shirvva so se v glavnem ukvarjali z nabiranjem soli in se tako z bornim zaslužkom nekako preživljali. Časopisa opisujeta apokaliptičen prizor ogromnega vala, ki je pred seboj rušil vse ovire. Po tragediji pa so na grmadah takoj sežigali žrtve, tako da bi preprečili izbruh morebitnih epidemij. Za VVashington Post ta tragedija »najzgovornjeje prikazuje resničnost najrevnejših v eni od najrevnejših držav sveta«. »Če šofer kakega vozila v New Delhiju povozi kravo, mu grozi, da ga napade in linča razjarjena množica..., če pa na tisoče revežev umre pri Kand-li vsi skomignejo z rameni v znak vdanosti v usodo,« je zapisal vvashingtonski dnevnik. »To je tragično, a prav taka so dejstva za najrevnejše sloje,« je še zapisal dnevnik, ki je sedaj na mednarodni ravni sprožil polemiko, ki že pretresa indijski tisk. S političnega vidika VVashington Post ugotavlja, da je hinduistična vlada v New Delhiju, ki so jo že kaznovali zaradi jedrskih poskusov, poskušala zmanjšati razsežnosti tragedije in je zavrnila človekoljubno pomoč Japonske. Članek bo nedvomno dal netiva tudi drugim razpravam, od nove politike vvashingtonske administracije, ki daje prednost Kitajski in zanemarja druge azijske države, do občutljivosti zahodnega tiska, ki se ne meni za take tragedije. Nedavno je britanski dnevnik The Economist sprožil problem postopne provincializacije anglosaškega in svetovnega tiska, ki največ pozornosti posveča domačim vestem. Policija prikrivala množičnega posiljevalca v mestu TORONTO - Policija v kanadskem Torontu bo morala plačati odškodnino posiljeni ženski, ker javnosti ni obvestila o množičnem posiljevalcu v mestni četrti, je razsodilo tamkajšnje. Neimenovana tožnica je obtožila policijo, da jo je skupaj z drugimi ženskami v četrti zlorabila kot vabo za izsleditev množičnega posiljevalca, ki so ga leta 1986 aretirali in obsodih na dvajset let zapora. Sodnik Jean Mac-Farland je policijo obsodil na plačilo 220.000 kanadskih dolarjev (149.000 dolarjev) odškodnine in obresti, češ da je bila njihova "moralna dolžnost" prebivalke obvestiti o nevarnosti. (STA/AFP) Revizija procesov zaradi čarovništva OLOMUC - Nadškof Olomuca na češkem Moravskem monsignor Jan Garubner je ustanovil komisijo zgodovinarjev, ki bo preučila procese zaradi čarovništva v 17. stoletju, v katerih so kakih sto ljudi obsodih na sežig na grmadi ah giljotino. Med žrtvami procesa je bil tudi katoliški duhovnik v olomuški škofiji Krystof Aloiz Lautner, borec zoper duševni in telesni teror inkvizije, ki so ga v Mohelni-cah leta 1685 živega sežgali. Komisija, v kateri so verski in laični zgodovinarji, naj bi razjasnila pogoje procesov in vlogo katoliških duhovnikov v njih, za kar bodo dobili vpogled v številne dokumente iz tega obdobja. (ST A/Hi-na) Svinje povzročile zastoj na francoski avtocesti LYON - Okoli 250 svinj, ki so po nesreči nizozemskega tovornjaka mrtve ah ranjene obležale na cestišču, je minuli petek avtocesti pri Lyonu povzročilo 13-kilometr-ski zastoj. Po poročanju prometne službe je trajalo več ur, preden so Živah spravih s ceste in je promet spet lahko stekel. Za enkrat ne vedo, zakaj se je tovornjak prevrnil. Voznika so zaradi poškodb odpeljah v bolniš-nico..(STA/dpa) Devetnajst bankirjev v hrošču SAN FRANCISCO - Uslužbenci podružnice Ameriške banke v kalifornijskem San Franciscu so postavih svetovni rekord v številu potnikov v volksvvagnovem hrošču - vanj se jih je zbasalo devetnajst, so sporočih iz banke. Rekord, postavljen na reklamnem srečelovu s tremi novimi hrošči kot glavnimi dobitniki, je dokazal, da bankirji "niso tako zapeti, kot se govori," poudarja podpredsednica banke KathyYee. (STA/AFP) »Space cake« na službeni zabavi MADRID - Space cake je bil malo preveč za dvanajst uslužbencev španske založbe, ki so v petek proslavljali začetek letnega dopusta. Vso dvanajsterico je po kolačkih iz hašiša začela boleti glava, bruhah so in končali v bolnišnici, neka ženska celo na intenzivni negi bolnišnice La Paz. "Kuharja," stara 23 in 24 let, sta ostala na policiji, potem ko sta priznala, da sta v testo zamešala mamilo. Koliko, policija ni sporočila. (STA/Hi-na) 30.000 dolarjev za konzervo smeli LONDON - Malo konzervo, polno smeti, so kot umetnino v londonski dražbeni hiši Sotheby‘s prodali za 17.250 funtov (28.500 dolarjev). Dragocena konzerva sodi v niz osmih pločevink leta 1963 umrlega italijanskega umetnika Piera Manzonija, ki je izdelal niz 90 konzerv, napolnjenih s smetmi. Podpisane in oštevilčene so jih prodajali po trenutnem tečaju zlata. Bajno drago konzervo je po besedah tiskovnega predstavnika Sotheby‘sa kupil neimenovan zasebni zbiratelj. (STA/Hina) 8300 let stari sandali VVADHINGTON - Sandah in mokasini, najdeni v reki Missouri, naj bi bih stari 8300 let, piše v najnovejši številki revija Science (Znanost), sklicujoč se na raziskovalce univerze Louisiana v mestu Eaton Rouge. V pečini nad reko Missouri so arheologi sredi petdesetih let odkrili več parov obutve, vendar pa so njihovo starost lahko določili šele z najnovejsimi metodami analize vlaken in usnja. Način izdelave po besedah znanstvenikov spominja na obutev, najdeno v bližnjem pogorju Ozark, vendar pa se močno razlikujejo od sandal iz Kentuckyja in puščave na jugozahodu. Nosili naj bi jih indijanci plemena anasazi. (STA/Hina)