219. številka. ,,Edinost „ thaia enkrat na dan. razun nedelj in o rarnifcov. ob 6. uri zvečer. Naročnin« zna£a : Za celo leto........2-1 kron za pol leta.........12 .. za četrt leta................*> „ za en mesec........ 2 kroni NaroĆnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ce ozira. _ Po tobakarnah v Trstu 9e prodajajo posamezne Številke po 6 stotink (3 nvč.l: izvpn Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.) Telefon #t». »7«. Trst, v torek 25. septembra 1900. Glasilo političnega društva ^Edinost" za Primorsko. Tečaj XXV V edinosti J« moč! Oglasi se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oerlasi itd. se računajo po pogodbi Vsi dopisi nai se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglase sine-jema upravnistvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia šiv. 12. L pravniStvo, Id sprejemanje in se ruto t v ulici Mol in piccoio Atv. .'1, II. nadstr. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konsorcij lista „Edinost**. Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu Javni shod pri Babldih, na Koperščinf, dno 23. septembra 1900. Na poziv predsednika prof. Mandiča, da-li ima kdo kaj pripomniti na ta govor, se je oglasil A n d r e j M u n i h : Imeli bi dosti želja. Koliko bi lahko govorili o zatiranju našega ljudstva v Istri na vseh poljih javnega življenja ! No, on™ se hoče dotakniti le par najnujnejih stvari. Kake so naše cešte !! Take, da je človek, ki hodi po njih, v nevarnosti, da si polomi svoje kosti. Govornik je omenjal v daljšem razpravljanju cest, katerih bi si želelo ljudstvo, ter je prosil g. dr.a Laginjo, naj bi podpiral želje ljudstva. — Isto tako na slabem smo glede šolstva. V Marezigah na pr. bi morali imeti dvorazrednico, kajti tu je nad 150 otrok. V Truškah jih je približno toliko, a je tam le šola za silo. V Borštu so brez šole, da-si ljudstvo samo neprestano deluje na to, da bi dobili šolo. Prosi torej prvake, naj zastavljajo v to vse svoje sile, da dobri in ukaželjni narod dobi enkrat potrebno osnovno šolo. Dr. Laginja je odgovoril, da je vsik-dar storil, kar je bilo v njegovi moči, toliko glede cest, kolikor gledć šol. Ali povedati mora odkritosrčno, da je često po krivdi ljudstva prišel v veliko zadrego, ko je trkal na vrata ministrov, ki so mu očitali: Vi zahtevate to ali to cesto, ali ljudstvo samo ni jedino v tem pogledu : jedni zahtevajo to cesto, drugi zopet drugo. Bil je torej nekako postavljen na laž. Potrebno je torej, da se ljudstvo samo najprej zjedini v svojih željah. O tem pa mora imeti vsikdar pred očmi dejstvo, da ni mogoče hkratu vstreči vsem. Zložni morate biti v zahtevanju in le tako je mogoče, da se sezida sedaj ta, potem ona, potem tretja cesta. V svojem rojstnem okraju je govornik dosegel lepih vspehov in podpor gledč gradnje cest. Ali truditi se je moral celih 18 let, iz cesarje razvidno, kako težko in počasi gre to. Posebno pa v Istri, kjer nam je večina deželnega zbora protivna. Uprava države pa tudi a i radodarna in se izogiblje stroškov, če le more. Prva potre I >a je torej, da o volitvah skrbimo, da spravimo naše može v deželni in državni zbor. Vidite n. pr. : o zadnjih volitvah v državni zbor so nam Italijani vzeli V. kurijo, zbok česar imamo mi le dva poslanca, Italijani pa tri. Vlada nam očita to, češ: ko bi bili vi • - PODLISTEK , Zeleni listi. A. Z. Altanazijev. LibertiV Po poti življenja je korakal mož in klical : cLiberta ! Živela sloboda!*: drugi mož, ki je videl in znal več, nego prvi, ga je pa slučajno dohitel na poti. «Za Boga, kaj počenjaš ?» je vprašal drugi prvega. «Ha, kedo si, da ne poznaš mojih namenov ?»J «Ti se boriš za slobodo?* «I)a.... Živela sloboda!* «Kedor so bori, ta ne sme tavati okrog s teškimi verigami na rokah in nogah, kakor ti, ki si podoben sužnju galere*. «Molči obrekovalec ! Jaz sem sloboden, kakor tica pod nebom.... Liberta !» «Morda misliš, da si sloboden, a jaz te vidim ukovanega v železje; za teboj pa hiti stara ženica ter drži konec vrvi, katere drugi konec je ovit o kolu tvojega vratu*. «Ne greni mi slobode in odstrani se, da te ne odstranim sam, kakor sem vse one, ki so me zadrževali na zmagonosni poti*. res v oečini, bi morali imeti tudi večino poslancev. Mi moramo torej na volitvah napeti vse sile, tla dobimo vsaj tri državne poslance. Potem nam bo morala verjeti tudi vlada, da mi govorimo v imenu večine prebivalstva. Občina naj .se potrudi glede cest, zahteva naj, in on bo gotovo podpiral po svoji moči vsa prizadevanja njena. Glede šolstva je usodno za nas, da odločuje nam nasprotni dež. odbor. Xo, gn je vse-jedno na ministerstvih razkrival te rane naše in je opozarjal na grozno, kričeče dejstvo, da imamo v Istri do 2000 za šolo godnih otrok — naših otrok —, ki ne zahajajo v nobeno šolo edino iz te^a v/roka, ker ni šol. Uverjen je pa, da v tem pogledu pojde polagoma na j bolje. Med Italijani samimi je treznejih rnož, ki pri pozna vajo sami, tla je krivično, da je toliko otrok — brez šolskega p o u k a. V Ptilju je n. pr. pripoznala neka Italijanka, ki je govorila na javnem shodu, da je to prava sramota. Svetuje, naj občina zahteva in če ona sama ne more doseči vspeha, naj delajo vsi skupno, da pridemo na kakov način do šol. Po zimi n. pr., ko je manje dela in imajo ljudje več časa, naj se žrtvu ejo in naj znosijo nekoliko kamenja, apna in naj poskrbe fundament. Čim bo to storjeno, bo že naša šolska družba skrbela, da se postavi šola in imenuje učitelj. Pozneje že prisilimo deželo, da prevzame šolo v svojo oskrb. Ali najprvo mora ljudstvo samo podložiti pleča pod breme. Ljudstvo naj se spominja naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda ob vseh veselih prilikah. Vsakdo naj da, kolikor more, tudi novčič je dober. V Istri nas je do 200.000 Hrvatov in Slovencev. Ako vsakdo da po svoji moči, naraste lepa svota po tistem znanem pregovoru : zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača. Ce bomo postopali tako, če bomo kazali svetu, da zahtevamo, da si hočemo pomagati, da hočemo živeti, pride slednjič tudi država do spoznanja, da se mora nasloniti na nas, svoje edino zveste sinove. (Viharno pritrjevanje.) Alojzij Peteri in, kapelan v Truš-kah, je želel k željam, izraženim po gospodu Munihu, še nekaj dodati. Opozarjal je d.ra Laginjo na veliko potrebo pitne vode, na potrebo, da se zidajo vodnjaki. Tu bi bilo vode, ali kdo naj zida vodnjake? Posamičniki ne morejo, s romašne občine tudi ne. A mi trebamo javnih občinskih vodnjakov. V to trebamo torej podpore od dežele in države. «Xe, ne mislim stavljati ovir tvojim zmotam. ali veruj mi, da slobodo, pravo, sveto slobodo, dosežeš le tedaj, ko se z lastno močjo otreseš verig ter vstvariš prijateljsko razmerje med seboj in zasledujočo te ženo*. Prišla sta do razpotja in odišla vsaki svojo pot. Drugi je v teku časa zginil izmed ljudi in prvi se je veselil svoje slobode, samo, žali Bože, ne dolgo, kajti čim bolj se je Čutil slobodnega, temu težje so postajale verige, starka je pa vedno bolj nemilostno natezala vrv. Vezi so mu postajale vedno bolj in bolj občutljive, pot se je spremenjevala v jarke — a konečno je vendar prišla zaželjena noč in z njo sladek sen. Mož je omahnil na zemljo ; iz daljine pa se je začul spev hurij, spev o morečih strasti h in neizogibni usodi. Nekaj o knjigah. Xa knjigah opazujemo v prvi vrsti zunanjost in (več ali manj) že po isti sklepamo veljavo vsebine. Lepa zunanjost pa ni vedno porok za dobro vsebino. Seveda, mi take knjige kupujemo, ker so drage krasotne izdaje in da skazujemo čast avtorju, ki se je s pomočjo raznih reklam in protektorjev vrinil v širje sloje občinstva. Tako s krasotnimi izdajami, dočim knjig priproste zunanjosti navadno ne pogledamo, Voda je prva potreba ljudstva, vode treba za živino, vode trebamo, ko bi prišla nesreča, ogenj. Od kje naj vzamemo votle ob sedanji kalamiteti ? Govornik je navajal kakor kričeč izgled vas T ruške. Tja prihajajo ljudje v cerkev iz več vasi, ki ostajajo tam čez po-ludne, da čakajo popoludanske službe božje. In ti ljudje trpijo žejo, zlasti ob hudi vročini. Vina ni in vode tudi ne. V Truškah bi se moral sezidati javen vodnjak in sicer pred cerkvijo. Vsaj nekoliko podpore naj bi dobili v ta namen. Ivan Prodan iz Šmarij je menil : Kmečki sin sem in poznam bedo in stisko našega kmeta. Xaš kmet je grozno zadolžen in zaradi tega odvisen. Zlasti pa na volitvah. Tudi če bi hotel, si ne upa glasovati za našega moža, ker ve, da bi ga upnik začel potem preganjati in ga morde celo požene na | ulico. Zato se ne moremo nadejati dobrih volitev, dokler bo volitev javna. Nujno potrebno je torej, da se uvede splošna, direktna in tajna volilna pravica, j Nasvetuje torej, naj se tud: današnji shod izreče v tem smislu. Prof. M a d d i c se pridružuje govorniku brezpogojno. Zahteva po splošni volilni p r a v i c i je opravičena popolnoma. Kdor je sposoben, da daje cesarju vojake in da plačuje davek, ta mora biti tudi sposoben za oddajanje svojega glasu na volitvah. Poživlja torej vse one, ki se strinjajo s Prodanovo resolucijo, naj vzdignejo roko. In vzdignili so roke vsi brez izjeme in ob živahnem vskli-kanju. (Zvršetek pride.) Politični pregled. V TRSTU, dne 20. sept. 1900- Goriško — slovanska dežela. «Der Suden* objavlja uvoden članek povodom prihoda cesarjevega v Gorico, iz katerega posnemamo * Kakor slovanska dežela je Gorica svojedobno prišla pod Avstrijo in kakor slovanska dežela pozdravlja sedaj svojega vladarja. Poskusov, da bi jo raznarodili, ni manjkalo nikdar, in že sosedstvo takega mogočnega kulturnega in gospodarskega središča, kakorš-nje so bile Benetke, je moralo delovati raz-narodovalno. »Glavarji*, »guvernerji« in namestniki, katere so pošiljali z Dunaja, običajno niso bili na jasnem glede razmer v deželi, katero naj bi bili upravljali, in ker so v salonih v Trstu in v Gorici čuli italijanski go- če prav tu in tam razkrivajo neki novi svet, v vsej veličanstveni milini in krasoti. Da, tako je s knjigami, isto tako pa po-' čenjamo tudi z ljudmi. Moj dober genij. Ti praviš, da sem sentimentalen idejalist; no, pa naj bo po Tvojem, vendar pa veruj, da me ta idejalizem osrečuje čez vse mere, i kajti moji nazori niso le namišljeni, temveč j zdrava in čista resnica. Ti veš, da moje življenje sestoji le iz razočaranja, pomankanja in trpljenja. Ti veš, da sem od rane mladosti taval okrog, iskaje miru, katerega pa nisem našel. Ti veš, da sem iskal družbe, da sem iskal ljudij, mesto katerih pa sem srečaval le govoreče marjo-nete. Ti veš, da je to resnica, zato se pa ni čuditi, ako sem započel sovražiti svet, kajti moji zračni gradovi so se podirali jeden za drugim, življenske vešče so zginjale v ničev-nosti in konečno je pred menoj zazijala brezkončna pra nota, praznota, ki vstvarja obup. Umreti sem hotel : prvič me je bilo strah v tej prtznoti, drugič bi pa bil rad dosegel kako promeno. Prijel sem za morilno orožje — in v tem trenotku je pristopila k meni neka nevidna prikazen, katero pa sem čutil voriti, so le preradi mislili, da je Goriško italijanska dežela in so tudi gledali, da so jo vladali in upravljali v tem zruislu. Oni so smatrali površno navlako za temeljno barvo. Ali malosrečna politika, kateri so sledili tu, vendar ni delovala tako pogubno, kakor bi se mislilo. Slovani Goriške so pokazal:, da so iz tršega lesu, nego mnogokje njihovi rojaki v drugih deželah. Ostali so, kar so bili. Xiso se pustili poitalijančiti; istotako ne po-nemčiti pod Stadionom in Bachom. In tako je poknežena grofija še danes, kar je bila od časov ljudskega seljenja: pretežno slovanska dežela. In ni verjetno, da bi se kedaj posrečilo, iz nje narediti kaj druzega. Clankar spominja, kako so Slovani v najkritičnejih časih, ko je sovražnik pridrl v deželo, ko sta izdajstvo in revolucija prežala na meji, kako je Goriška v letih 1S09. 1848, 1859 in 1866, ohranila čist svoj ščit zvestobe. H krizi. Med dvema stoloma — to označenje bi odgovarjalo sedanjemu položaju nemške katoliške ljudske stranke, ali vsaj oni skupini te stranke, v kateri so zbrani ožji in tesneji semišljeniki gospoda Ebenhocha. Xotri med dvema stoloma sede na tleh in dobivaje pljuske od obeh strani. Izvzemši poljske kroge, ki molče, ker vedo, zakaj molče, je v vseh krogih prejšnje desnice vse indignirano, ne da bi si bil gospod Ebenhoch na levi strani pridobil nijednega prijatelja. Med njim iu desničarji zija prepad, ki se je odprl vsled njega izneverjenja; med njim iu levičarji pa je že od davna prepad v razliki naziranja v velikih načelnih stvareh. Gospod Ebenhoch je menil, da bo £ zadoščalo par poklonov pred malikom nemškega šovinizma iu sklenjena bo koalicija med njegovo stranko in levico, ki vrže njega v višino — kakor ministra. Levičarji so sicer res Nemci, hudi Nemci proti Slovanom, ali oni so zajedno liberalci proti klerikalcem! ! Ako je Ebenhoch menil, da utihne liberalizem, njegovemu nemštvu na ljubo, se je motil tako, da se moramo kar čuditi, kako je bilo to mogoče pri možu, ki je vendar star politik in parlamentarec. Xemški levičarji so se pač veselili na felo-niji Ebenhocha nasproti svojim prejšnjim prijateljem, v kolikor so od to felonije pričakovali dobička za svojo stv r, ali nasproti Ebenhochovi stranki so ostali isti liberalci z najiskrenejo željo v prsih, da zatro — Eben-hochovo stranko. Ali je mogoče, da bi se star parlamentarec in politik tako motil ? Skoraj, da ne. Xehote se nam vedno in vedno bolje, nego bi jo v slučaju vidljivosti zamogel občudovati z očmi. cStoj !» je prebesedila z glasom, ki ga čuje le duša. «Jaz sem tvoj j.dober genij ter te spremljam iz veka v vek... j Odidi med ljudij in spoznavaj Onega, ki ti I je dal življenje. Odidi meti ljudij, skušaj se otresti zunanjih vplivov in najdeš zaželjeno srečo. Odidi med ljudij, pozabi sebične namene, postani človek, ki ljubi in se žrtvuje, ne da bi pričakoval zahvale ; deluj za ve-soljnost in upaj na mojstra, katerega jedenkrat srečaš na poti... Pojdi in stori tako!* Genij je izginil; jaz pa sem započel živeti življenje, ki mi polagoma donaša srčni mir. Naravno, do cilja in mojstra je se daleč, daleč: vendar pa, ker vem za pot, upam, da jedenkrat dospem tja, jedenkrat, v nedo-gledni dobi. Prijatelj, morda Ti je marsikaj neumlji-vega v teh vrsticah in sploh v mojih «Zele-nih listih* — a kaj hočem, ker ni mogoče povedati v jasnejši obliki ; zato pa skušaj Čitati, ne le med vrsticami, temveč tudi v vsaki posamični besedi, morda zaslediš oni tajnostni vir, ki podaje zaželjenega pojasnila. Mir s Teboj ! usiljuje misel, katero smo izrazili že gori, da so tu odločali zgolj osebni motivi in jako sebične nrave ter diktirani od prisrčne želje, da tudi g. Ebenhoch — postane nekaj. Stvar pa postaja vsikdar nevarna za vsako stranko, ko zgolj osebna ambicija pojedinčev daje impulze za taktiko stranke. V tej nevarnosti je sedaj nemška katoliška lj u d s k a stranka, ako se hitro in z energičnim činom ne popne do nedvomne ko magistrat razglasi volitev, iti na magistrat, oziroma do okrajnih komisarjev ter tam vprašati, so li zapisani med volilce ali ne. Ako niso, morajo dokazati starost in koliko časa že so v Trstu. Oni pa, ki bi ne mogel iti, kakor gori rečeno, naj gre prav gotovo na magistrat takrat, ko bodo izpostavljene volilne liste, kar bo prijavljeno v listih in z lepaki. Na dan zadnje volitve so naši ljudje kar manifestacije, da nima ničesar opraviti z fe- | v vrstah prihajali pritoževat se v naša dru-lonijo Ebenchochovo na lastnih načelih in z štva. Tekali so na magistrat in na namestni- zahrbtnim napadom istega na prejšnje zaveznike, katerim se ima izključno zahvaliti, da je — katoliška ljudska stranka namreč — v političnem in parlamentarnem življenju Avstriie štvo. Zahtevali so volilno pravico, ali bilo je — prekasno ! Reklo se jim je: Vi niste upisani v liste, zato ne morete voliti! Preklinjali so, grozili, kar pa ni nič pomagalo, zavzemala odličnejo pozicijo, nego bi mogla ] ni njim ni nam; zato pa naj skrbe zdaj o pra- zahtevati po štev i lju svojih zastopnikov. Sedaj so jed ni ogorčeni proti njim, drugi pa jih sov- vem času, da se jim ne zgodi kakor zadnjič ! Zadnjič je volilo na tisoče laških podanikov nje lahonskega otroka zoper slovensko mater. In ta otrok je šel molit Boga v cerkev ! Gospodje laški reformatorji naj le sodijo, je-li taka vzgoja mladine koristna krščanstvu ? »V Ljubljano na prvo umetniško razstavo !* Pišejo nam : To je parola tržaških Slovencev. A da vidite, koliko zanimanja in koliko pričakovanja je za ta izlet! Vsa društva odpošljejo večje ali manjše število odposlancev, bodisi ona v Trstu bodi v okolici. Najčastneje pa se je odzvalo pevsko društvo »Zvezda« od sv. Ivana, ki se udeleži izleta korporativno. Slava mu ! Ti vrli priprosti delavci naj bodo živ izgled premnogim omahljivcem, ki navajajo toliko in toliko neznatnih zadržkov. — Proč torej z mlačno-stjo in omahovanjem in vsakdo, komur je le mogoče, naj gre v Ljubljano ogledati si umetniško razstavo, ki je za nas Slovence 1 15 in Sette Fontane 32, vozi, pohištvo, konji in voli; na trgu delle Legna 1, |«i>-hištvo. Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 21.8, ob 2. uri popoludne 27.5 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 71*8.5 — Danes plima ob 9.47 predp. in ob 10.10 pop.; oseka ob 3.42 predpoludne in ob 3 .V> popoludne. Vesti iz ostale Primorske. X K d o j e bolj u m a z a n ?! Iz Istre nam pišejo: Lahonski listi grdč one revne dijake, ki so se vpisali v hrvatski gimnazij v Pazinu. Ta umazana svojat slika našo mladino na način, kakor da je ista izšla iz naj-umazanejše ciganske družbe! Vsi strgani in ražijo kakor poprej. Kat. ljudska stranka ' (vdobivali so celo po 2—3 glasovnice !),, slo- j vendar prevelicega pomena, da bi mimo ta-1 umazani da so dijaki, ki so vstopili v I. raz- cega pojava kar tako šli na dnevni red ! j red omenjene srednje šole ! Naše ljudstvo dobro ve, kedo da je kriv utegne z ozirom na izdajstvo Ebenchochovo j venski delavci in avstrijski državljani so pa v polni meri okusiti resničnost pregovora: ' morali gledati, kako nam tujci kradejo po- O tem pa ne zgubimo ničesar, ni de- izdajstvo izrabljajo ljudje, izdajalca pa ne | slanca ! Skrbimo sedaj, da se ne ponovi ta j narja ni časa. Vlak poj de okoli 5l/2, torej se j lehko prej naspimo. Iz Ljubljane pojdemo ! okoli polunoči, a čas do tedaj smo porabili, •da smo šli v gledišče, da vidimo opero Zrinski ali kako drugo! Denarja tudi ne ljubijo nikdar. ; škandal ! Ali se v cerkveni dostojanstvenik j Iz Milana je prejel naš urednik pismo sme baviti s politiko? Berolinoka «Ger- z jednostavnim s 1 o v e n s k i m naslovom : N. mania», glavni list katoliškega centruma v N., uredništvo »Edinosti« Trst. — Zdi se Nemčiji, objavlja članek o aferi Stadlerjevi. nam vredno zabeležiti to, da se nam v tem 1 potratimo, kajti g. inspektor nam je gotovo obljubil, da nam zniža cene na okoli 31/* gl. Vstopnina v razstavo in v gledišče pa je tako malenkostna, da se ne sme nikdo plašili ! O da bi vedno tako štedili ! A koliko de- Izginejo naj vsi pomisleki iu prihitite na ubožtvu istrskega kmeta ! Naše ljudstvo in še posebe naša mladina si pa tudi dobro zapomni, s kakimi komplimenti spremljajo la-ho»ii one, ki so (ako tudi reveži) vendar snažni in dostojnega vedenja. Gradov in ekvipaž res nima naš kmet, ali tudi brez vsega tega je bolj poštenjak nego pa lahonska poživinjena drubal, ki v svoji besnosti sramoti one, od katerih je — po nepošteni poti — postala to, kar je! »Fora i eroati ! Abbasso i pidoci !« kličete vi našemu kmetu-trpinu, kar vam je on do nedavna vračal ?. »bonžorno sior ilustris-simo« ; ali pazite, da se vam bo to zasramo-vanje danes jutri vračalo tako, da vas bo bolelo do kosti. Vi, vi boste zasramovali Povdarja, da do sedaj se je sodilo, da v Av- lepši luči pokažejo tisti naši domači uradniki, striji se le častniki ne smejo baviti s politiko, ki često ne poznajo krajevnih sloveuskih imen Sedaj pa treba misliti, da se tudi nadškofje i niti v najbližji bližini. ne smejo. Potem pa pravi berolinski list: Zapostavljanje. Pišejo nam: Ker ste V Avstriji glasujejo uradniki za Scho- ' bili objavili, kako postopajo v Skednju šol- 1 narJa zameSemo l>reJ in pozneje po nepo- nererjeve kandidate. Za Wolfa so se dvobo- ski predstojniki z domačo mladino, Vam tre^nem • jevali uradniki. Neki uradnik je poklonil hočem povedati tudi jaz, kako zna rojanski Wolfu dar, ko je le-ta ranil Badenija v dvo- gospod župnik zapostavljati slovensko mla- vsi v n e d e 1•> ° d n fc 7* oktobra na poboju. Neki namestnik je glasoval za socijal- dino. Dan pred začetkom šole je bila, kakor da se odpeljemo s posebnim vla-nega demokrata. Na Madjarskem je na spre- običajno, sv. maša za šolsko mladino. Domači kom v l,el° Ljubljano, ki kliče in vabi svoj vodu Košuta govoril jeden nadbiskup. ; učenci so prišli prvi v cerkev in so poseli v zvesti narod' (la Pride in občuduje dela slo-I našega kmeta, koje ve.idar gola resnica, da Članek dokazuje potem, da imamo tu klopi, kolikor je bilo prostora. Za temi ^ j venskih sinov ! [jih ni nikjer tako umazanih ljudij na vsej akcijo madjarske vlade ter povdarja, da za prišli laški — katerim na ljubo pa je dal Se J® ®as — pridite vsi ! j zemlji, kakor ste vi lahoni po istrskih meste-taka pisma ni odgovorna najviša kabinetna" naš prcčastiti izprazniti vse k I o p i, ter Visoka starost. Te dni je umrla tukaj cah! Vašo umazanost kažete že s tem, da pisarna, ampak so odgovorni le ministri. je tako zapostavil domačine, da pokaže svojo Grič Marija, rojena Broz. Rodila se je dne Javno P° dnevu nosite v škafih po mestu to, Socijalisti na Nemškem v obrambo ljubezen onim, ki so tu tujci, a ob enem decembra 1799. leta na Srpenici. Bila je kar tudi naš najrevnejši kmet skriva pred poljskega jezika. Nedavno so nemški in njega ljubljenci! Naša kri ne sme biti v sto- svoj čas fina kuharica, ki je skušala svojo javnostjo! Kamor hodi naš »umazani« kmet polski socijalisti na shodu v Poznanju skupno leh, ker je — slovenska, to je dovoljeno le umetnost celo v knežjih hišah. Njen oče je 7> največjo tajnostjo in — sramo/ljivostjo, protestovali proti naredbam pruskega mini- — Lahom! Neka stara ženica je rekla: Že »mrl v 108. letu in mati 90. letu svoje dobe. hodite vi sinovi kulture povsem javno in brez stra nauka, ki je zabranil, da se poljski otroci nad 80 let zahajam v to cerkev, ne da bi Pokojnica zapušča edino hčerko, ki jo je srama! Kedo je torej l*»lj umazan, ali naš tudi v dveh najnižih razredih v veronauku bila morala kedaj iz klopi — po sili! Danes »mela s pokojnim svojim možem, umršim 1. kmet, ali pa vi, signoria po istrkih mestih ?! poučujejo v poljskem jeziku. Sedaj je prišlo sem pa morala na ljubo župnikovim obože- 1858. v 84 letu svoje dobe. Soška dolina je to vprašanje v razpravo tudi na velikem kon- vancem ! Tako daleč smo torej že »srečno« lahko ponosna na takov krepek rod. X Pevsko in bralno društvo v Dobra v lj a h priredi dne 14. oktobra ve- gresu nemških socijalistov v Mognncu. Na tem prijadrali ; kam pridemo še ? ! shodu so vsprejeli pretilog, s katerim shod i Neverjetno — a resnično. Podpisani tvrdka Alessandro Levi je falirala. Primanj- nalaga svojim poslancem, naj najnoveja, proti sem imel posla v škedenjskem župnišču. Šel kljaj znaša baje nad 200.000 kron! Kar je rabi poljskega jezika v šolah naperjena sred- sem torej tja ! Vrata je prišla odpret neka Pa najžalostnejše, je to, da je ta »denarni« stva vlade, spravijo v pretres v parlamentu — gospica (pravijo, da je sestra gospoda ^avod prodajal srečke na obroke in je vse in se pobrigajo, da se ona sredstva odpra- župnika Kavaliča ?), ki mi je na moje vpra- na ta način prodane srečke zastavil v raznih vijo, ter da se sploh z vsemi silami bojujejo šanje, je-li gospod župnik doma, odgovorila : zastavljalnicah. Oni nesrečniki, ki so iskali Polom. Tukajšnja, že 45 let obstoječa selico s plesom. Veselični odsek pod vodstvom neumornega gospoda Antona Verčou, trgovca v Skriljah, vrlo napreduje. Pevce tudi pridno vežba gospod Anton Brataševec. Program objavimo pravočasno. X Laško politično društvo za Istro je, kakor posnemamo iz laških časo- proti temu, da se s Poljaki postopa kakor s »Kva no 86 parla slavo«!!! (Tu se ne go- sreče in so pri Židu Leviju kupili srečke na pisov, te dni imelo sejo v Trstu. Razprav- slovenski !) Ostal sem kakor okamenel, obroke, se lahko obrišejo pod nosom. ljali so moj drugim o volitvah v Roču, Mo- prebivalstvom druge vrste. Jeden govorni- vori kov je povdarjal, da prirojeno pravo ljudi do ker vem, da je ta gospica, ali kar je, iz čisto Izpred naš i li sodišč. Včeraj se je vr- ščenicah in Višnjami. Manje veselo da je rabe svojega materinskega jezika ne sme biti slovenske vasi in slovenskih starišev hči ! šila na tuk. deželnem sodišču razprava proti bilo poročilo blagajnikovo. Sklenili so baje omejeno. Pretreslo meje tako, da sem vprašal samega štirim obtožence.:.. Prvi je bil 18-letni Mar-! tlIt1i protestovati zoper poslovanjenje poštnega Iz Belegagrada. Kralj je torej sled- sebe : sem-li v slovenskem Skednju, ali pa sich Ivan iz Pulja. Obtožen je bil javnegaj pečata slovanskega Pazina. Dalje so njič — povodom rojstnega dne kraljiee Drage sanjam 'n sera morda kje tam v Kalabriji?! nasilstva, ščuvanja, žaljenja redarstva in pre-j se navdahnili za bodoče volitve in politične — podpisal dekret, ki pomiloščuje še ostale ^ hiši slovenskega župnika v slovenski vasi stopka, ker se je vrnil sem, da-si je izgnan !; boje. Vse pa le za kraje, kjer bivajo S 1 o- osebe, zaprte in obsojene radi velike tragi- se s slovenskimi župljani — ne govori slo- (Ne zamerite, ako je malo!) Vdobil je 14(vani. »In vržejo nas ven«, kakor nas me- komedije, ki so jo bili uprizorili pod imenom: venski!! To kriči. Josip E r b i š, ul. Moliu a veuto 62., uhod ul. Bergamaaco. pora, eden je bil oproščen in za enega seje Rojanske slike. (Reformacija — proti- j preložila razprava, ker ena priča ni došla. Poskusen samomor. Neki Oblacht je igral namreč um.uvui^v, i^mu ^mc- (Oblak?) je bil baje zbežal v Italijo, namesto da ulogo glavnega obtoževalca proti soobtožen-1 štinovS sledila pri nas čudno naglo — proti- bil še[ v avstrijske vojake; domišljal si je atentat na kralja Milana. Jeden edini, neki i lopov imenom Rista Pa vic, ni pomiloščen. A baš to je značilno in pomenja hudo za tožbo! proti onim, ki so iz grdih namenov uprizorili reformacija.) Sedanji vek je vek naglice. Zato j oni proces. Ta Risto Pa vic je igral namreč le reformaciji naših duhovnikov, laških »trie- mesecev zapora, poostrenega z enim postom c>cj° — nevspesno — že 1000 let! vsaki drugi mesec. Eden je ujel 10 dni za- X Program za jubilejne slavnosti v Gorici. Cesar pride dne t. m. ob 7. uri 30 min. zjutraj v Divačo, kjer ga pozdravi namestnik. Prihod v Gorico je določen za 9. uro predp. Na kolodvoru bodo pričakovale civilne in vojaške oblasti, deželni odbor in cem in svet sodi, da mož ni storil tega brez i reformacija. Čudno je le, da vodijo poslednjo i raorda, da se v Italiji obira sama pohana goriški župan. La-ta pozdravi vladarja. < >i t i_____* i * _ »„i______• ! _ . . . ... . ! a _* __u_ i i vsakega impulza od zunaj. Povodom rojstnega dne kraljice je prišel I v Bel i grad poseben odposlanec sultanov, ki je prinesel darov njej in kralju. Kraljici je prinesel red Sefakat v briljantih, kralju pa zlato uro z briljanti kakor poročni dar. Xa svečanostnem obedu je kralj napil sultanu, veselč se na prisrčnih odnošajih med Srbijo in Turčijo. verniki — neduhovniki Da-li pa je ta proti reformacija potrebna, presodi naj svet po nekaterih sličicah iz naše župnije. Tu-le prvo: piščeta ! Te dni pa se je prepričal, da temu Cj- uri min- Prit,e cesar pred cerkev sv. ni tako in ker mn je baje primanjkovalo celo Jgnae,Ja> kjer ga bo pričakoval kardinal polente, se je zastrupil! Brza zdravniška pomoč ga je rešila takojšnje smrti, ali skoraj Missia. Po slovesni zahvalnici v cerkvi ho ogledovanje vojaštva, razvrščenega na Trav- Bilo je majnika letos. Šel sem od zdrav- | gotovo je, da pojde v krtovo deželo pozneje! n;kn; Ob^lO. uri 30. min. se prične pokla nika po senci mimo župnišČa — ob peti uri j Ogenj je nastal včeraj v nekt lopi, v popoludne. Spremljalo me je neko malo de- j "lici Sette Fontane. Zgorelo je vse do tal, kletce. — Srečala sva ženo, kmetico. Nosila j ker so ognjegasci prišli prepozno, da bi bili je polen jerbas na glavi in v obeh rokah , mogli rešiti poslopje. Škoda znaša baje ItiO Tržaške vesti. Dobra letina na — kandidatih. Letos je, hvala Bogu, precej dobra letina. Ker pa mi tukaj v Trstu nimamo s čim se pohvaliti o tej dobri letini, smo si pa izmislili, da si napravimo dobro letino s — kandidati za predstojeće državnozborske volitve! Danes že se imenuje po mestu 5 (reci : pet) kandidatov samo za V. kurijo v Trstu ! Koliko jih še pride, — kdo bi mogel prorokovati to že danes ? ! Kar pa lahko povemo, je to, da, ako naši ljudje, in to v prvi vrsti delavci, store svojo dolžuost, je prav lahko mogoče, da pride naš kandidat v ožjo volitev ! Oni možki, ki so izpolnili 24 leto in ki bivajo nad (i me secev v Trstu ali njega okolici, morajo takoj, je torej, da me je globokospeklotako ravna- dosti tega. »Si-li videla, MariČka, Karolino«, vprašala je mojo spremljevalko. »Da, z sosedovo Pepo se sprehaja gori jk> cesti«, je bil odgo /or. »Prokl . . . ca . . ra ! NiČ ne uboga. Jaz se potim do smrti, ona pa se po-teplje okolu. Prosim, če jo še srečaš, reci jej, da mora domov pomagat žvepljati«. Nekaj trenotkov pozneje smo srečali Ka-rolino in Pepo. »Karolina, mati te potrebuje, hodi jej pomagat«. »Naj se gre solit mati !« bil je odgovor! (Omenjam le, da je rabila še čvrsteji izraz, katerega ne morem napisati) »Jaz grem k nauku« — (Omenjam, da je bil majnikov nauk zvečer pozno, dotična »gospodičina« pa je čakala že vse popoludne, da ide k temu laškemu nauku). — Bil sem bolan; umevno kron. Okrajna bolniška blasrajna. Tekom prošlega tedna je bilo prijavljenih >585 slučajev bolezni, 40H oseb je proglašenih zdravimi, 8i>3 jih je ostalo v zdravljenju, med poslednjimi 201 takih, ki so }>onesrečili na delu. V 221 slučajih so se bolniki pregrešili proti naredbam zdravnikov. Na podporah se je izplačalo tekom tedna 974t).32 kron. Dražbe premičnin. V torek, dne 2t». septembra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : na V rdeli 741, krava in prašiči ; ulica Isti-tuto o, knjige ; Piazza Piceola 1 in ulica Croeiferi 4, kože in obuvala ; Sv. M. Magd. spodnja 81, prešie; ulica Mozza 4, pohištvo in vzorec ladije; ulica S. Lazzaro 15, oprema v zalogi in pisarniške stvari; ulica Risorta njanja deželnega zbora in županov. O tej priliki poklone vladarju spominsko kolajno. Ob 2. uri pop. se poklonijo kardinal s sve-čeništvom, dvorni dostojanstveniki, plemstvo, častništvo, državne in avtonomne oblasti in oficijelne korporacije. Ob 3. uri 30 m. se odpelje cesar ogledat si spominsko ploščo na dež. hiši: ob 3. uri 35 m. se prične ogledovanje razstave sadja, ob 4. uri pop. obisk mestne Fran Josi pove hiralnice, ob 4. uri o«) min. ogledovanje topništva na dvorišču top-ničarskc vojašnice, ob 6. uri dvorni obed, ob uri bakljada, serenada in razsvetljava. Dne 30. t. m. bo ob uri zjutzaj tiha maša, ob S. uri 30 min. ogledovanje deželnega muzeja, ob 9. uri ogledovanje vojaške bolnišnice in dež. pomožnega društva Rdečega križa. Ob 10. uri predp. se prično splošne avdijeucije, ob 1. uri 30 min. pop. dvorni obed. Ob 4. uri pop. odpotuje cesar iz Gurice. Vesti iz Kranjske. * -J- D r. Fran Lam pt. Bela žena utrgala je zopet cvetko — posebnico z našega vrta. Izbrala si je neusmiljenka moža, ki je bil mej onimi, ki goreče ljubijo narod svoj; pisatelja in učenjaka, urednika »Dom in Sveta«, ki je preminol včeraj dne 24. t. m. ob 7. uri zjutraj. Zaključeno je marljivo in plodovito življenje. Pokojnik je bil voditelj Marijanišča ter ljubljenec tamkajšnje dece. V politiki je rad miril duhove nasprotstva; a seveda, že razmere so ga morale nagibati na jedno stran in kadar se je oglasil v časopisih, ni moglo najmileje besedilo njegovih člankov zatajevati nekako trdnost prepričanja, da ima vendar le Razne vesti. V smrt radi enega — petelina. V Mar-selju na Francoskem sta bivala dva moža v neposredni bližini. Eden njiju je bil redar, drugi posestnik. Imela sta vsaki svoje dvorišče in vsaki svoje — kokoši ! Te zadnje se se obiskovale na-vskrižno, m se niso menile za neprijateljstvo, ki je vladalo med njih gospodarjema. Nekega dne je šel redar pogledat v svoj k urnik, so-li vse njega živali doma. Zapazivši, da manjka petelin, ki je šel gotovo v posete k sosedovim kuram, se je odpravil k sosedu, da si vzame svojega petelina. Vročekrvni sosed je pa gotovo že pričakoval, da se zgodi kaj takega, kajti stal jc na straži z napeto — jedna stranka prav, druga pa ne. Ali ob — staro sabljo! »Ako se predrzneš stopiti vsem tem je bilo slučajev, ko tudi svoje stranke ni zadovoljeval popolnoma. Strankarska strast se je v Slovencih zajedla tako, da je naprej, te takoj prebodem«, je rekel svojemu sosedu-nasprotniku. Ker pa je bila taka grožnja že v navadi, je redar Šel naprej. Ali mož se BRUSELJ 24. (P.) In Šangaja poročajo, da je sklenil veliki svet, kateremu načeluje princ Tuan, da se napove vojna vsem vla-stim, katere tirjajo kaznovanje zločincev. \Valdersee-u nasproti postavijo baje kakor vrhovnega poveljnika kitajskih čet generala Tungfu-čanga. AVASHINGTON 25. (K. B.) Reuterjavlja, da se državni departma ukvarja s sestavo navodil za Conger-ja, kateri se ima dogovoriti z Li-Hung-Ćang-om in princem Cing-om o mestu, kjer se bi sestali odposlanci ostalih vlasti, da sestavijo prve točke pogajanj, na podlagi katerih bi vspela pozneja pogajanja konference. Program se predloži vsem vlasti m v potrjenje. Bombaž: T rg raste, brez prometa. Moka: P romet omejen: položaj stalen. Južno Sadje levantinsko : Trg zelo živahen za vse predmete v obče, zlasti za korinte in rozine. Rožiči: trg trden. Volna: medel trg: v obče pričakujejo nadalj-nega padanja. Prošlih 14 dni se je prodah) 500 bal neoprane grške "o 1*>7 —180 K.— 200 bal samsttnske oprane po H>8 do 170 K 500 bal bosenske po 188 K, 100 bal črnogorske po 172—17(> in 35 bal stare jagnetje skadarske po 1<>0 frankov v zlatu za Les : Prošli teden se je izvršilo ve<" naročb za (irsko in Turško glede borovega in smrekovega lesa. zamere za vsakogar, ki ima nekoliko samo- sabljo se ni šalil, ampak je pognal sabljo stojnosti v mišljenju in ne misli vsikdar po skozi srce nesrečnega redarja. * splošni šabloni lastne stranke. Gorjč človeku, ki ne more toliko krotiti Pokojnik je bil m o ž, ki je koristil na- samega sebe, da ne bi ubijal svojega bližnjega rodu mnogo, mnogo, na polju, kjer je delal- zaradi enega — petelina. cev malo. Skoraj čisto na svojo roko je Skupil jo je! Neki baronček je šel iz začel izdajati leposlovni list »Dom in Svet«, Milana v Bressio na ogled. Nesreča je boki seje tekom let jako razvil, da - si — to tela, da se je baronček, ki je bil — med se umeje — tudi danes ni brez hib. Slike nami rečeno — precej lep mladenič, zagle-je preskrbljeval največ Lampfe sam. V ta dal v neko revno, ali krasno cvetfičarko. Do-namen je potoval tudi ter donesel izvirnih mači mladeniči iz »višjih« krogov, zapazivši fotografij in Male Azije, Egipta, Južne Ev- i to »ljubezen«, so dali napravit; na stotine že-rope. — Najlepše pa ie bilo njegovo delo- nitovanjskih naznanil, katere so tudi razpo-vanje na polju modroslovja. slali laškim velikašem, da jim naznanijo dan Ne glede na njegovo politiško prepriča- baronove poroke z revno cvetliČarko. Posle-nje mu mora priznati tudi nasprotnik, da je dica te šale je bila, da je užaljeni baron izbi! delavec za narod, mož ljubečega roČil vso stvar sodišču, ki ima sedaj zadnjo srca za vse, kar hasni Slovencem in da n i besedo ! LONDON 25. (K. B.) »Morning Post« j Brzojavni in telefonski promet liiese-poroča iz Šangaja 24. t. m.: Vlada je po-j ©a avgusta 15)00. — Na c kr. brzojavnih popolnoma v oblasti princa Tuana. Generali | stajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo dežele Nanking so le orodja Titanova. Ve-'je meseca avgusta 1900 in siccr. lika nevarnost preti od tajne družbe Kolo- ! p p j m o f- s k <» m ; tajske, katere upliv je celo večji nego upliv I oddanih 47111« bokserjev. — Odposlanci Tuanovi delajo ' došlih marljivo ter upajo, da uničijo podkralja v ; tranzitujočih Nankingu, ki je tujcem naklonjen. V dolini ; ob Yan-ee in okolici je'položaj v resnici jako; ()(j te]1 jjj resen. Da bi se angležki interesi varovali, ' oddanih trebalo bi tukaj kakih 100.000 mož. Resni časi. PARIZ 25. (K. B.) Listi javljajo, daje vojni minister odredil, da se morajo vsi profesorji vojnih šol, kateri so se vzgojili v duhovnih učnih zavodih, nadomestiti s častnik«, (l0£ljh vzgojenimi v državnih učilnicah. Loterijske Številke, izžrebane dne 22. septembra t. 1. Trst 72 54 50 15 21 Line 77 55 25 87 40 podiral nikdar tega, kar so drugi zidali. Ali se kdo strinja z nazori njegovimi ali ne : d e l a v n o s t in miroljubnost Lampe-tova je neoporečna, tla moramo vsi klicati njegovemu spominu: S 1 <. v a Ti! Odpočij si _ v rajskem pokoju po utrudljivem delu za srečo Grlnhost. Neka bogata gospa, ki je ozdra- naroda ! vila od gluhosti in šumenja v ušesih s po- * Umrl je minoli petek v Gameljnih ' moSj° besnega bobuila dr. Nicholsona, pod Šmarno goro bogoslovec g. Janez Juvan ^ darovala, njegovemu zavodu 75.000 gld. z • Ln n i • , , u . , .' namenom, da gluhi in nepremožni ljudje vdo- jako blag .n nadarjen mladem*. Maturira 1 je bijo brezi>lagn* taka bo/miIa. P Jm.d J naj se 1. 18.1 <. ter so ga še isto leto poslali v Rim, naslovljajo : Š t. 4660, zavod N i c h e l- da bi študiral modroslovje in bogoslovje. Me- s o n »L o n g c o t t«, G u n n e r s b u r g, seca julija je dovršil modroslovne študije in Lond on. \V. dostal doktorski izpit. Že itak rahlo zdravje j - njegovo so duševni napori docela izpodkopali i p . in vrnivšega se iz Rima domov na počitnice tjrZOJftVlla pOTOCHci. ga je dohitela prerana smrt. Mir njegovi duši! ^h se vraća. * Udeležili ki tečaja za kulturo CARIGRAD 25. (K. B.) Danes zvečer barja v Celovcu so priredili skupen izlet v odpotuje s posobnim vlakom mnogo per/ij-Ljubijano, da si ogledajo muzej, zlasti na- *n turških odlienjakov v Beligrad, pri-črte za osušenje barja ter ljubljansko barje čakovat vračajočega se šaha. samo, ondotne nasade, obe kulturni postaji na Ustaja lia Kitajskem. Karolinški zemlji in v Lipah ter tovarno za j DUNAJ 24. (K. B.) C. kr. poveljstvo šoto v Laverci. Glejte, kdo bi si mislil! eskadre za vstoČno Azijo javlja iz Taku-a Nemški »ubermensehi« prihajajo v deželo dne 22. t. m.: Od ranjencev, ki so ponesre- barbarov-Slovencev — da bi se kaj naučili ! čili o raz le tu podkopov v Pejtangu, umrl je Na svetu je res mnogo zagonetnega. . . . pomorščak Klancih. Nevarno ali manje ra- Kletarske tečaje namerava tekom njeni so nadalje krmilar Kantor ter trinajst letošnje /ime prirediti g. B. Skalickv, tehnični drugih. Kadeta Papa so včeraj pokopali v vodja državnih vinarskih stvari na Kranj- Tongku-u. skein. Kletarski tečaji — dva ali trije — DUNAJ 24. (K. B.) Iz Taku-a javljajo se bodo vršili v državni vzorni kleti v Ru- danes: Sedmo utrdbo pri Paitangu, kjer vihra dolfovem. Iv vsakemu tečaju bo pripuščeno c. kr. avstro-ogerska vojna zastava, ter podle Id do 20 vinogradnikov ter bo vsakovrstni kope tamkaj stražilo bo zanaprej 20 mož pod pouk trajal dva ali tri dni. Poučevalo se bo poveljstvom praporščaka Lukas-a. Rusi pa so o vseh strokah umnega kletarstva in sicer zaseli včeraj utrdbe Lu-taj. teoretično in praktično v državni kleti, kjer I BEROLIN 24. (K. B.) Wolffova pisarna bode tudi pokuševanje raznovrstnih vin iz javlja iz Pekinga 19. t. m. : Vsa poslanstva novih državnih nasadov. Prvi tečaj bo me- še bivajo tukaj. seca decembra, drugi jauuvarja in tretji fe- LONDON 24. (K. B.) «Standart» javlja bruvarja. Kdor bi želel udeležiti se enega teh iz Šangaja včeraj : Kitajska vlada je proti tečajev, naj naznani g. Skalickemu vsaj do volji zveznih vlasti imenovala predsednikom 1. novembra ter ob enem javi, katerega te- velikega sveta princa Tuana, poveljnikom se- čaja bi se najraje udeležil. vernih čet Tungfuzijanga, vrhovnim sodcem L šel je v noči od 16. do 17. t. m. iz dežele Kiangzu šangajskega Taotai, državnim radovljiške ječe neki potepuh. Odtrgal je od ministrom vojvodo Cejlao-skega, in členom železne postelje kos železa ter je z istim pre- velikega sveta princa Čaung-a, namestnega kopal meter debel zid, potem pa se je po poveljnika bokserjev. rjuhah spustil doli. No, sedaj je mož že zopet j NE\V-YORK 24. (K. B.) Izvestje »Reu- na varnem v loških ječah. Govori se, da je terjevo».) Brzojavka iz Taku-a od 5. t. m. njegovo pravo ime Franc Preželj in ne Miško pravi, da,so v Tatingfu-u in Supingfu-u po- Miločki, kakor trdi on, ter tla je celo mori- morili vse misijonarje. Ta kraja sta zapadno lec, ki je bil pred tremi leti pobegnil iz ječe od Pekinga. na Štajerskem. i NE\V-YORK 24. (K. B.) «Herald» jav- * Trte i z ti rž a v n i h t r t n i c n a | lja iz Šangaja : Načelnik železnice, Šeng, pravi, Kranjskem. Minolo spomlad so v držav-j da je bil princ Tuan imenovan višjim tajni-nih trlnicah na Kranjskem pridelali 576.800 kom cesarjevim. ključev in 163.000 korenjakov. Ker ta rano- Mogoče mu je torej nadzorovati vsa pozi na ni zadoščala, jc poljedelsko ministerstvo ročila na prestol, kakor tudi poročila prestola poslalo še 592.000 ključev in 403.100 kore- na druge. V \Vashingtonu ne verujejo tej njakov. Razdeljenih je bilo 479J800 ključev in 519.300 korenjakov, in sicer 309.100 ključev in 198.500 korenjakov proti plačilu, došlih . . . tranzitujočih oddanih . . ..................34388 ....................150258 vseh brzojavk 251765 odpada na Trst sam: ....................31322 ..................35611 ....................136222 tranzitu joči h vseli brzojavk 203155 na Kranjskem: ........... 10646 ........... 12105 .......... 24634 vesti. BEROLIN 24. (P.) Iz Šangaja javljajo, da so vsa obrežja ob morju, kakor tudi ob 170.700 ključev in 320.350 korenjakov brez- | Yung-ce, zasedena po ladijah zveznih čet ter plačno. Izkupile je znašalo 4854 K 35 st. deloma po utrdbah. . • Trgovina in promet. Tedensko tržno poročilo. V Trstu, dne 22. septembra 1900. (Cene vseh predmetov veljajo brez carine.) Kolonijalno blago : Kava: Ker se je padez brazilski menični kurz in ker je bilo mnogo : dovoza v Santos, se je poslabšal položaj na merodajnih trgih in v Brazilu. Naš trg je bil miren o omejenem prometu ; cene so padle nasproti cenam v prošlem tednu za 1 K od 50 kg. S trga je bilo vzetih 750 vreč kave i Santos, navadne do fine po 48—58 kron za 50 kg. Na skladiščih je 7808 q kave. i Dovozilo se je od 14. do 20. septembra: iz Santosa s parnikom «Urano« 40.042 vreč kave in raznega izvora 12.449 vreč kave. f Poper : Položaj nespremenjen : povpraševanje za potrošnjo precej živahno. Dovoženih je riee bilo 487 vreč popra. Cene so znašale: poper Singapore K. 75.— „ Tellicherrv 75.— „ Batavia ,, 70.— „ Penang C „ 70.— Penang D „ 68.— Piment : Precej zanemarjen, z lahkimi prod a-daj a mi za gotovo blago po K 39. — Dovoz je znašal 350 vreč. Cassia lignea: Položaj trden, dobri izgledi za pri hotl nj ost, živahno povpraševanje. Izbrano blago po K 57.—, novi «Standard» po K 52.— Klinčki : Se vedno brez kupčije po K 48.—. Sladkor: Prošli teden je bil položaj v obče in na našem trgu miren ; cene se niso spremenile. Prometa za gotovo blago je bilo malo, ker je bilo povpraševanje za potrošnjo neznatno. Naročeb ssa daljše obroke je bilo precej. Zaključili smo tako-!e: Za gotovo prevozno blago, voznine prosto v Trstu s škontom 2°/0: Centrifugalni pilč ... 28 7+—283/4 K Melis-pilč......28 V,—28»/, „ Concassć....... 28 3/t—29 - „ Soli po 1.80—2 kg. . 31 % —„ V kockah v zabojih po 25 in 50 kg......31—.—32— Za naročbe november-inarcij : Centrifugalni pilč . ... 27 l/2— 28 V4 K Melis....... 28 --29—. K Iz inozemstva se je pripeljalo od 14 do 20. septembra po železnici : 2000 q (proti 3000 q v isti dobi lani). Zaloga je znašala dne 19. septembra 64-300 q, od katerih je 60.244 q na skladiščih. (V isti dobi lani je znašala zaloga le 23.800 q, od katerih je bilo 21.588 q v javnih skladiščih.) Žito : Trg medel, nobenega prometa. Zaloga znaša: 224 q pšenice (42 q na škladišČih), 37?$2 turščice (3482 q na skladiščih) in 200 q ovsa. Prodalo se je 500 q turščice levantinske po 11 K— za q. vseh brzojavk 47385 T e l e f o n s k i p r o ni e t: V interurbannem telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu.................1580 » Opatiji............ 435 » Pulju............. 128 ■» Ljubljani........... 287 V lokalnem prometu govorilo se jc : v Trstu............280000 krat »Pulju............ 7284 » » Gorici............ 4681 » » Opatiji............ 2200 » « Ljubljani........... 19930 » AAAAAAAAAaAA POZOlfc! POZOR! Domača obrt. Velika zaloga raznovrstnega pohištva, Iz odlikovanih tovarni Solkana iu Cto- Antona Černigoj-a sa nahaja v Trstu, Via d i Piazza vec-chia (Rosario) Št 1. na desni strani cerkve sv. Petra. Cene brez konkurence. Proti kašlj u, ploMih hripavosti, UDaiaiijfl £lasu, Kataru Iti zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepove i nikih. učiteljih itd. Dobivajo se v skatljicak v Prendhiijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kiikor tudi po celi Evropi. Pozor na ta užig na zamašku T T T OBUVALA! PEPI KKAŠEVEC pri certvi st. Petra (Piazza Bosario pod ijuflsKo šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrže v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo is točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stantift čcvlj. mojster Nikaka skrivnost ni več, da si napravi vsakdo doma sam brez vsake priprave in težave najfineje likerje po francoskem zistemu s pomočjo ekstraktoy, ki stanejo za po 5 litrov likerjev : Tro-pinovec, Absint. Vermut, Ruski pelinovec, Češki liker. Kimel po 80 kr.; Slivovec, Rum, Češnjevec, Alaš, Alpski liker po 85 kr. in Konjak, Benediktinec, Char-treuse, Pilzenski liker po 95 kr. Razpošiljam proti predplačilu v znamkah ali poštno nakaznico ; po poštnem povzetju 10 kr. več. Vsaki pošiljatvi pri-denem navodilo kako se napravi liker. Preprodajalcem, če naročijo več blaga-se cene mnogo znižajo. Anton Rukavina TRST-Via Belvedere št. 23. - TRST Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku piše odličen trgovec, gospod I. Prelog iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: Žnideršie hi Valenčič v II. Bistrici. Original tega lista z d je 21. januvar ja t. I. vsakemu na ogled. F I L I J A L K A c. kr. priv. avstr. MW\m zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz °/0 so- „ 33;4°/0 V napoleonih na 30-dnevni odkar. 2%70 3-mesecni 6" n na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stooijo Rove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/n na vsako svoto. V napoleonih brez obremi. Nakaznice na Dunaj, Prago, Pešto. Brno, Lvov, Tropave Keko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Gablonz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olotneu, Keiehenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. , Predujmi. Jnmčeviie listine po dogovoru. Kredit na dokumente j v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Nnša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke j italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali ereberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. Proda se gtacuna z mešanim blagom v jako lepem kraju ob železnici blizo Trsta, pod jako ugodnimi pogoji. Več pove upravništvo tega lista via Molino piccolo št. 3, II. nadstrop. 1 * prašek za krmljenje živine Veterinarno - dijetetfčno sredstvo za konje, govedo in ovce. Rabljen skoro 50 iei že v mnogib hlevih, ltedar živina r-.oče rada jesti, kedar slabo prebavi j a v zboljšanje in pomno-žitev redilnosti mleka pri kravah. Cena Vi škatljica kron 1-40. >js .;kat-ljice 70 stot. Pristen je le se zraven stoječo varnostno znamko ter je na prodaj v vseh lekarnah in d roge rij ah Glavna zaloga Fran Ivan Kwizda, In j. kr. avstr. ogerski, kralj, rumunski knežje bolgarski dvorni zatagatelj. Okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. 8 r Slav. občinstvo in sosebno gg. ČGVlaPjem pri-poroča svojo s I. sepr. otvorjeno bogato zalogo usnja in čevljarskih potrebščin z zmernimi cenami. 0°o o°o 00 0% 00 00 00 00 Spoštovanjem Ant. Karol Cattai Ulica Stadion štv. 2. Uhod * Ulica Torrente nasproti pivai ne „Aurora". Naznanilo Uljudno naznanjam slavnemu občinstvu, da sem prevzel dobro p<> znani restavrant pri „Ogrskem kralju" ulica Commereiale št. .">. Prostori so vsi popolnoma prenovljeni. Kegljišče bo kaj po- cc