novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajurtffispin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 38 (1272) Čedad, četrtek, 13. oktobra 2005 Senator Miloš Budin na slovesnosti v Prosnidu V Prosnidu občuten poklon Černetiču Na skromni a zelo pomen- stina Černetiča in na njego- pnost je bil pomemben dan, Ijivi slovesnosti so se v sobo- vem rojstnem domu mu od- saj je bil končno priznan in to 9. oktobra v Prosnidu, v krili spominsko ploščo. Za počaščen domačin, človek občini Tipana, spomnili Ago- Tipano in vso beneško sku- svoboden po duhu, ki je bil sposoben v ključnem trenutku zgodovine povzeti pogume odločitve, ki se je kot intelektualec uveljavil na univerzitetni ravni, v rojstni zemlji pa niso vedeli o njem skorajda nič. Od tu odločitev Občine, da se pokloni njegovemu spominu. “Tega nismo naredili z namenom, da bi povzročili nova trenja in ločevanja, ampak da bi prispevali k spravi in enotnosti na dveh bregovih Nadiže”, je poudaril župan Elio Berrà na sobotni slovesnosti. Avgust Černetič je bil duhovnik. 1. oktobra 1942, ko mu je bilo 24 let, je nastopil kot župnik v Kravarju (Sv. Lenart) a kmalu je prišel v konflikt s škofom Nogaro, ki mu je sredi avgusta 1943 ukazal, naj se preseli v neko furlansko župnijo. “Čemetig se je tedaj samostojno odločil za svojo prihodnost” je dejal tipanski Zupan Elio Berrà na sobotni slovesnosti. beri na strani 8 Burnjak, un programira per tutti i gusti Mai ricco come quest’anno, il programma del Burnjak di Tribil superiore (Stregna). La tradizionale festa delle castagne, frutto che abbonda nelle nostre Valli, si accompagna ad una serie di interesenti iniziative, culturali ma anche gastronomiche e di intrattenimento, volute dall’amministrazione comunale di Stregna, e alla mostra-mercato dei prodotti agricoli e artigianali. Si inizia sabato 15 ottobre con un appuntamento d’ecce-Zlone che si terrà, a partire dalle 14.30, nella sede della finestra sul mondo slavo. Con il coordinamento scientifico di Roberto Dapit, Giampaolo Gri e Alessandro Sensidoni, il convegno “I saperi e le pratiche alimentari nelle Valli del Natisone” cer- cherà di rivelare aspetti interessanti e nuovi degli alimenti che si preparano e consumano nella nostra zona. Chiamati a parlare saranno Giampaolo Gri, Alessandro Sensidoni, Maja Godina, Dino Del Medico, Maria Gilda Primosig ed Erika Balus. E’ prevista la presenza, tra gli altri, dell’assessore regionale alle attività produttive, Enrico Bertossi, del rettore dell’Università di Udine, Furio Honsell, e del vicepresidente del consiglio regionale, Carlo Monai. Al convegno, che si deve all’iniziativa del Centro internazionale per il plurilinguismo dell’ateneo udinese, seguirà l’inaugurazione di u-na mostra pittorica di due artiste locali, Lorena De Ange-lis e Caterina Dugaro. segue a pagina 9 CEDAD / (DIVIDALE Sala della Società operaia Foro Giulio Cesare, 15 petek / venerdì 21.102005 ob / alle 20.30 predstavitev projekta /presentazione del progetto “Strategije spomina” resistenze di ieri, diritti di oggi sodelujejo / partecipano: Roberto Pignoni, Uršula Lipovec-Cebron predpremiera dokumentarnega filma anteprima del video documentario “Na drugi strani teke Dall’altra parte Kulturno društvo “Ivan Trinko” - Karaula MiR-MigrazionìResistenze V Ljubljani predstavili nov zakon V Ljubljani je 4. oktobra sekretar Franc Pukšič predstavil javnosti zakon o Slovencih izven meja republike Slovenije. Zakon je obsežen in šteje 99 členov. Za predstavitveno mizo je bil povabljen tudi predsednik združenja manjšinskih organizacij Slomak Rudi Pavšič, ki pa je zakon bolj kot predstavljal kritiziral v imenu organizacije, ki jo je zastopal. Bila je sicer to že druga verzija zakona za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu. Prvo besedilo, ki ga je pripravil Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo še daljše, v nekaterih aspektih, kot so sredstva, pa vendarle preciznejše. Državni zbor tega besedila ni sprejel. Zaradi tega je novo in usklajeno ter odobreno verzijo zakona predstavil javnosti že omenjeni državni sekretar v odstopu za Slovence v zamejstvu in po svetu Franc Pukšič. Kot je dejal sam Pukšič, “Ce primeren za manjši zakaj imeli?” se novo besedilo bistveno ne razlikuje od prvega osnutka. Zal je v njem nekaj dodatnih nejasnosti in meglic. Nekaj členov je sicer manj, med temi tudi bistvenih. Med členi, ki so izpadli je tisti, ki je določal 0,12 promila državnega proračuna za finansiranje delovanja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Zato je na tiskovni konferenci v Ljubljani predsednik Slomaka Rudi Pavšič Ia-pidarno komentiral zakon: “Ce imamo zakon, ki ne deluje, ki ni primeren za manjšine, zakaj bi ga potem morali imeti?” Pavšič seveda ni govoril v osebnem imenu, ampak kot predstavnik koordinacije manjšinskih krovnih organizacij. Vsekakor je nenavadno, da se nek osnovni zakon v svojih 99 členih dotika najrazličnejših manjšinskih aspektov in celo podrobnejšega delovanja, kar bi lahko uredili s pravilniki. (A.M.) beri na strani 4 V soboto 8. oktobra v telovadnici na Liesah smo vidli an poslušal lep večer posvečen društvu an pesniku Ivanu Trinku BERI NA STRANI 6 TAR KAJ PAŽA jt DE &URJE...SO fcURNjAK GORENJ TAR Bi Kakšna je gospodarska vloga manjšin V ponedeljek, 17.oktobra se bo v prostorih glavne dvorane Trgovinske zbornice v Trstu odvijal prvi čezmejni Posvet o gospodarski vlogi manjšin. Prirejata ga slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji. Posvet se bo zaključil z drugim delom 24. oktobra v Kopru. Pobudo za posvet so dali Slovenska kulturno-go-spodarska zveza, Svet slovenskih organizacij, Italijanska unija in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v okviru delovnega omizja za manjšine pri Mešani komisiji za vprašanja skupnega razvoja med Republiko Slovenijo in Avtonomno deželo FJK. beri na strani 8 Trieste Trst> 17.10.2005 Convegno sul molo economico delle minoranze Posvet o gospodarski vlogi manjšin iuuuu.Kries.it četrtek, 13. oktobra 2005 2 Annunciate da Monai alcune novità per il nosocomio cividalese Ospedale, Medicina trasloca al terzo piano Novità per l’ospedale di Cividale. Entro il mese di ottobre i posti letto del reparto di Medicina, infatti, saranno trasferiti al terzo piano dell’edificio, che è stato sottoposto ad un radicale ammodernamento per rendere il reparto più funzionale e confortevole. “D’intesa con l’assessore regionale alla salute ed alla protezione sociale, Ezio Bei-trame - fa sapere il vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai - e con il direttore generale dell’ASS 4 “Medio Friuli”, Paolo Basaglia, è ormai imminente il trasloco del reparto nei nuovi locali che garantiranno una maggiore umanizzazione delle cure del reparto di degenza di medicina generale. Anche il Pronto soccorso, probabilmente entro il mese di dicembre, e d’intesa con il direttore generale Barbina, ritornerà nella sua iniziale col-locazione, garantendo, anche in questo caso, una migliore razionalizzazione degli spazi e delle funzioni. Il prossimo 14 ottobre, i- noltre, vi sarà un incontro tra re i contenuti tecnico-finan- mo commissionato, come Re- i direttori generali Barbina, ziari del progetto di fattibilità gione, al dott. D’Elicio e che Basaglia ed il vice direttore dell’Ospedale Polifunzionale mi auguro sia prossimo alla regionale Brusori per discute- di Cure Continue, che abbia- sua definizione operativa.” Primarie dell’ Ulivo, dove si può votare Domenica 16 ottobre, dalle 8 alle 22, in Italia per la prima volta si dà la possibilità di scegliere, con le elezioni primarie, il candidato di uno schieramento politico, in questo caso l’Unione. Tre seggi sono stati predisposti anche nelle Valli del Natisone. Gli elettori di Pulfero potranno votare presso il ristorante “Al Vescovo”, quelli di S. Pietro al Natisone e Savogna presso la Beneška galerija, quelli di S. Leonardo, Stregna, Gri-macco e Drenchia presso la sede del circolo culturale S. Leonardo. I cividalesi potranno invece votare nella sede della Somsi, in foro Giulio Cesare. Potrà partecipare al voto qualsiasi cittadina e qualsiasi cittadino che si presenti al seggio munito della tessera elettorale e di un documento di identità. Prima del voto sarà necessario sottoscrivere il Progetto dell’Unione e versare un contributo di almeno 1 euro. Potranno inoltre votare anche i giova-niche compiranno i 18 anni entro il 13 maggio del 2006. Allo stesso modo potranno partecipare al voto anche gli studenti e i lavoratori fuori sede, ed i cittadini stranieri che da almeno 3 anni lavorino e risiedano in Italia. In questi casi sarà necessario iscriversi alle liste elettorali entro il 12 ottobre presso i Comitati territoriali istituiti in ogni provincia. Potranno infine votare anche gli italiani residenti all’estero. Pisn XO C IZ Rima Stojan SpetiC Ne zamerite mi, Ce se še enkrat vračam k vprašanju volilne reforme, ki jo Berlusconi vsiljuje parlamentu prav te dni. Pri tem mu pomaga nekdaj zmernejši predsednik zbornice Pierferdinando Casini, ki ga satirične agencije za gossip imenujejo tudi Pierfurby. Razumel je paC, da ne bo nasledil Ciampija na Kvi-rinal, ker mu leva sredina ne zaupa veC vloge arbitra, za desnico pa si je v primeru zmage stolček na griču že rezerviral sam Berlusconi, prepričan, da bo potem, kot dosmrtni senator, za vedno varen pred sodniki. Zanimivo je, da se proti povratku k proporCnemu sistemu upirajo sedaj tudi stranke, ki so prepričane v njegovo prednost in ga sicer zagovarjajo. To so obojni komunisti, socialisti in Mastellovi demokristjani. Sedaj trdijo, da je Berlusconijeva reforma v resnici ogabna volilna goljufija, proti kateri so v nedeljo priredili v Rimu odmevno demonstracijo. Mimogrede povedano, stotisoCglavi množici na Trgu del Popolo je v imenu celotne koalicije spregovoril Romano Prodi. Voditelji leve sredine so v tako resnem trenutku opustili fikcijo in priznali Prodiju, da je voditelj celotne koalicije. Potihem so priznali, da so primarne volitve samo za Prodijevo potrditev, drugi tekmujejo samo za osebno promocijo in veCjo pogajalsko moC. Volilna goljufija, torej. Poskusili bomo razložiti zakaj. Najprej zapleteni sistem vstopnih pragov. Po toskanskem modelu bodo volilni pragi trije: 2% za stranke znotraj koalicij, 4% za stranke izven koalicij, 10% za koalicije. Zadnja dva sta le vabi na limanice, Ce bi skrajna levica ali severna liga sklenili nastopati osamljeno. V obeh primerih bi na koncu zmagal Berlusconi. Past je vstopni prag 2 odstotkov za stranke znotraj koalicij. Glasovi za stranke, ki so ponekod moCne, drugod šibke, kot Mastellova Udeur ali sardin- ska akcijska stranka PSdAZ, predvsem pa občanske liste, kot je Illyjeva, bodo namreC oddani za levosredinsko koalicijo, Ce pa ne dosežejo 2 odstotkov na vsedržavni ravni, bodo izgubljeni. Po novem zakonu jih bodo odšteli pri končnem rezultatu Prodijeve levosredinske Zaveze. Lahko se zgodi, v najslabšem primeru, da Prodiju tako odštejejo tudi 4 ali 5% glasov. Tako je že izgubil, Čeprav bi v stvarnosti imel večinsko podporo v državi. Temu je Berlusconi, po protestih s Kvirinala, da bo z 2-odstotnim pragom oškodoval stranke narodnih manjšin, dodal še novo goljufijo. Vložil je namreč popravek, po katerem velja izjema in Sudtiroler Volkspartei ter Union Valdo-taine ne bosta podvrženi vstopnemu pragu, a le pod pogojem, da njihovi glasovi ne veljajo za izid neke koalicije, ker naj bi bile manjšine po sili nevtralne, Četudi vse soglasno podpirajo Romana Prodija, ki bi mu tako zmanjkalo nadaljnjih 250 tisoC glasov. Mar ni to goljufija, kakor pri mesarju, ki skrivaj s prstom potiska navzdol vago, da bi nas opeharil. Pa dajmo mu, po prstu. Močno. Prvi signal bodo naše nedeljske primarne volitve. Po prvem letu delovanja slovenske vlade Pred letom dni, 3. oktobra 2004, so bile v Sloveniji parlamentarne volitve. Zmagala je Slovenska demokratska stranka in njen predsednik Janez Janša je sestavil novo vlado, čeprav v zaCetku ni šlo vse gladko. Minili so muCni tedni pogajanj o koaliciji in koalicijski pogodbi. KonCno je nastala koalicija SDS, NSi, SLS in DeSUS. Natanko dva meseca po volitvah je prisegla nova vlada. Leto dni po volitvah je politična podoba Slovenije zelo spremenjena. Ljudje, ki so prej vodili državo, so skoraj izginili iz javnega življenja, nekaj jih je le še v državnem zboru, seveda v opoziciji. Stranke koalicije so prevzele mesta odločanja in z njih izvajajo politiko, določeno v koalicijski pogodbi. Kljub mnogim opozicijskim očitkom o tem, da se vlada ne drži svoje koalicijske pogodbe, podrobnejši pregled pokaže, da njeno delovanje dokaj dosledno sledi zastavljenemu programu v pogodbi, Čeravno vse ne gre brez težav in zapletov. Primes je dosledno usklajevanje pokojnin z rastjo plaC, ki je upokojence sicer zadovoljilo, ostali javnosti pa pustilo mešane obCutke. V koalicijski pogodbi so napovedane tako uvedba kompenzacijskih shem v zdravstvenem zavarovanju kakor spremembe v dopolnilnem zavarovanju in zmanjševanje neupravičene odsotnosti z dela zaradi bolezni. Napovedana sta odprava protikorupcijske komisije in povečanje vladnega vpliva v javnih zavodih, skladih in agencijah. “Pri njihovem upravljanju mora imeti odločilno besedo ustanovitelj; zagotoviti je treba tudi partecipacijo izvajalcev in uporabnikov, vendar samo v posvetovalni in nadzorni vlogi”, so rekli v koalicijski pogodbi. KljuCna beseda, ki označuje novo vlado od prvih dni njenega nastopa, je kadrovanje. Zamenjevanje ljudi na vseh področjih, in to ne samo v politiki, vladi in podrejenih uradih, ampak tudi v zase- Slovenski premier Janez Janša bnih gospodarskih družbah, je bilo daleC najbolj opažena dejavnost vlade prvo leto po volitvah. Niso redke ugotovitve, da je šla pri tem daleč preko meje sprejemljivega-Seveda pa mnenja o tem še zdaleC niso enotna. Dmgo področje, ki je bilo prepoznano kot predmet posebnega interesa vladne koalicije, so mediji. Vsaj od aprila, ko je bil objavljen osnutek novega zakona o RTV Slovenija, traja vročična razprava, ki je vrhunec doživela ob nedavnem referendumu o teni zakonu. Ni pa še konCana, saj tudi vlada še ni udejanjila vseh tozadevnih zavez iz koalicijske pogodbe. Stiri stranke, ki so po lanskih volitvah sestavile vladajočo koalicijo, so nekatere že v predvolilnih programih, pozneje pa tudi v koalicijski pogodbi, zastavile tudi ambiciozen gospodarski program. Ta je med drugim predvidel povečanje gospodarske konkurenčnosti Slovenije, davčne spremembe, liberalizacijo in umik države iz gospodarstva, izboljšanje podjetniškega okolja, privatizacijo nekaterih pomembnih podjetij in bank. izpolnitev meril za prevzel3 evra v začetku leta 2007, bolj gospodarno in manjšo javno porabo, učinkovito izkoriščanje sredstev iz evropskih skladov itd. Vladi je šlo uresničevanje teh ciljev precej različno od rok, za zdaj pa ji verjetno še najbolje kaže pri prvi srednje' roCni prioriteti, to je pri preV' zemu evropske valute Cež slabih 15 mesecev, (r.p.) Da Helsinki a Lubiana La presidente della repubblica finlandese Tarja Halo-nen è da lunedì 10 ottobre in visita ufficiale in Slovenia dove ha in programma incontri con i vertici istituzionali dello Stato, con il Presidente della Repubblica Drnovšek, il capo del governo Janša ed il presidente del Parlamento Cukjati. Oltre ai rapporti bilaterali, considerati ottimi da entrambe le parti che però auspicano una maggior cooperazione in ambito economico, al centro dell’attenzione le questioni europee, in particolare le nuove prospettive economiche per il periodo 2007 -2013. Amicizia sloveno-finlandese A Slovenia e Finlandia preme che il negoziato si chiuda al più presto. Se non fosse concluso entro la fine dell’anno, la Slovenia si troverebbe esclusa dai fondi dell’UE, destinati alle regioni meno sviluppate. Diplomatici? Non tanto Il sindacato che riunisce i diplomatici sloveni si è rivolto alla Corte costituzionale di Lubiana con la richiesta di verificare la costituzionalità della legge sugli Affari esteri poiché a suo giudizio sarebbero stati violati i diritti dei diplomatici di carriera. 11 problema è che tra le ultime cinque nomine di ambasciatori - Andrej Capuder a Roma, Milan Orožen AdainiC a Zagabria, Avguštin Vivod a Buenos Aires, Miroslav Luci a Belgrado e Nataša Vodušek a Sarajevo - soltanto una (l’ultima) proverrebbe dai ranghi della diplomazia, mentre gli altri quattro sarebbero di nomina squisitamente politica. Nuove nomine Il governo ha nominato nei giorni scorsi Aljaž Gosnar segretario generale al Ministero degli Affari esteri, il dimis- sionario Bogomir Spiletic è stato sostituito come sottosegretario al Ministero delle Finanze da Ziga Lavrič. Rajko Siročič è stato nominato presidente del consiglio d’amministrazione della società auto-stradale Dars, Lidija Pavlovič direttrice della Slovenska tiskovna agencija (STA). Nell’ultima settimana, scrive il quotidiano Deio, sono state nominate, sostituite o rimosse 18 persone, nel periodo che va dal 31 marzo all’8 ottobre i cambiamenti hanno riguardato ben 765 funzionari e dirigenti. Incertezza al Deio Continua la telenovela del cambio al vertice del maggior quotidiano sloveno, il Deio di Lubiana. La volta scorsa avevamo dato conto della nomina del nuovo direttore nella persona del giornalista Jani Virk, nonostante non avesse avuto il gradimento dei giornalisti. Ma Virk nei giorni scorsi ci ha ripensato e si è ritirato. Così si trova a garantire la regolare attività del quotidiano il dimissionato direttore Darijan Košir che invece ha l’appoggio della redazione. I volti dell’euro Mentre il governo sta pfe' disponendo le misure neceS' sarie per l’introduziofle dell’euro in Slovenia tra p0' co più di un anno, si sono de' finite le immagini sulle nU nete e le banconote con la scritta Slovenija. La moneia da 1 euro avrà il volto di Pfl mož Trubar, quella da 2 eur° di France Prešeren, sulla 111 ^ neta da 1 centesimo ci sarà 3 cicogna, su quella da 10 ce3 tesimi il parlamento di P*e . nik, su quella da 20 i f30^ Lipizzani, su quella da 5u Triglav. : Autore degli euro slo^e è Miljenko Licul con 3 hanno collaborato Maja cul e Janez Boljka. četrtek, 13. oktobra 2005 Da domenica l’ottavo ciclo dei “Concerti in villa” Prenderà il via domenica 16 ottobre l’Vili ciclo dei “Concerti in villa”, presso lo storico palazzo Pico di Fagagna, con un pomeriggio musicale dal titolo “Classico, ma tzigano!”, protagonista l’ensemble cameristico formato dal grande violista rumeno-olandese Vladimir Mendelssohn, la violoncellista croata Jelena Očič, il violinista friulano Lucio Degani e il pianista cividalese Andrea Rudi. Il programma prevede brani di grandi autori classici, su cui troneggia il monumentale quartetto op. 25 di Johannes Brahms, permeati tuttavia dalle inconfondibili armonie e piccanti ritmiche della musica tzigana. Il secondo appuntamento è Per domenica 30 ottobre presso la villa Perusini di Corno di Rosazzo, con un duo formato da Giorgio Costa al pianoforte e da Simone Groppo al violoncello. Il 6 novembre, nel bellissimo e sconosciuto salone del Palazzo de Portis-Zuliani di Ci-vidale, in via Patriarcato, si svolgerà uno spettacolo dal titolo “Le rime del Mare”, interessante connubio fra le poesie di Pablo Nemda e la musica o-riginale del compositore siciliano Francesco Di Fiore, per la regia di Rosamaria Spena. Il 13 novembre nella villa Gallici Deciani di Montegnac-co, un collaudato duo formato dal violista asolano Silvestro Bavero e dal fratello Valter Presenterà alcuni capolavori del repertorio per questo strumento. Il ciclo di concerti si concluderà con il grande talento del quattordicenne siciliano Giu-Seppe Guarrera, che terrà un concerto presso la Villa Bolani di Cervignano del Friuli domenica 20 novembre. I concerti, organizzati dall’Associazione per gli studi riorici e dall’associazione ‘Sergio Gaggia”, con il sostegno della Provincia di Udine, della banca FriulAdria e della Bro Loco di Cividale, inizie-rriino tutti alle 18 e saranno a Egresso libero. Legato alla terra e alla lingua, le cessioni di Gianni Tomasetig Il saluto del sindaco Cernoia, accanto Tomasetig e Cerno “Tra vecchi e nuovi confini”, il quarto libro di Gianni Tomasetig dopo “L’osteria della nonna”, “Un filo di spago” e “Ritornando in Benečija”, è stato presentato martedì 4 ottobre nella sala consiliare di Savogna, davanti ad un pubblico numeroso che ancora una volta ha dimostrato il suo interesse ed attaccamento a questo figlio della Benecia. L’iniziativa rientrava tra gli appuntamenti che il circolo di cultura sloveno Ivan Trinko, di cui Tomasetig è stato tra i soci fondatori, dedica ai cinquant’anni dalla sua costituzione. Dopo i saluti del sindaco di Savogna Lorenzo Cernoia, a ripercorrere un percorso comune, a partire dagli anni del Dijaški dom di Gorizia, è stato il professor Guglielmo Cerno: “Poter studiare allora significava esporsi, la cultura poteva rivoluzionare il territorio, e questo chi era contrario allo sloveno l’aveva capito”. Cerno ha usato parole di stima verso chi, come Tomasetig, ha continuato e continua a mantenere un legame profondo con la propria terra, intravedendo nella forza della propria lingua e cultura la possibilità di un futuro per la Benecia. L’autore ha ripercorso i periodi giovanili della sua vita, contraddistinti dalla decisione di iscriversi, dopo gli studi a Gorizia, alla Scuola superiore di educazione fisica Štipendije sklada »D. SARDOČ« Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij: • pet štipendij v znesku petsto euro, za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji mora biti priložen družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • šest štipendij v znesku tisoč tristo euro za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; • štipendijo v znesku tri tisoč euro, za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V Prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij b° upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. č*cna statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 30. novembra 2005. Za vse potrebne 'nformacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545), Zdravko Custrin (0481387310) in Karlo Čcrnic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do oktobra 2005 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Studio Legale - Odvetniška pisarna SANZIN, ulica Diaz št. 11,34170 Gorica. Il quarto libro presentato a Savogna Tri raziskovalne naloge S di Napoli, per poi trasferirsi a Roma, con la voglia di “vedere se le scuole slovene servono a qualcosa”. La risposta: “La paura che avevamo nei confronti delle altre scuole, degli altri studenti erano enormi perché e-ravamo stati bombardati dalla ‘favolina’ che eravamo inferiori. La verità è che, invece, avere più culture nella propria personalità è una ricchezza”. Con i suoi libri Tomasetig ha voluto dimostrare proprio questo: “Vergognarsi della propria cultura è una stupidata” (per la verità la parola u-sata è stata più forte, ma serviva a dare meglio l’idea). Infine un ringraziamento alla Benecia “per tutto quello che mi ha dato, e che cerco di ricambiare con i miei scritti”. L’ultimo dei quali appare come un collage di esperienze vissute - dall’apertura dei confini tra Italia e Slovenia alle tante iniziative culturali che hanno interessato la zona - nei suoi ultimi, comunque frequenti ritorni nelle Valli del Natisone. La serata è proseguita con la proiezione di un breve video realizzato dalla scuola d’infanzia ed elementare di Savogna. Protagonisti gli alunni della scuola, che hanno riletto a modo loro il racconto di Luisa Battistig “Skrivnost dvieh bregi-Il segreto delle due montagne” riproponendolo con il linguaggio del cartone animato, (m.o.) Slovenski raziskovalni inštitut je v okviru Programske konference, ki se je odvijala v letih 2002 in 2003 v organizaciji SKGZ in SSO, pripravil tri raziskovalne naloge. Anketo o pogledu mladih na manjšino in njeno organiziranost so izpeljale Daša Bolčina, Maja Mezgec, Zaira Vidali in Anna Wehrenfennig; Maksimiljan Gulič je v okviru problematike stanja in perspektiv slovenskega gospodarstva izvedel sonda-žo med trgovskimi podjetji; študijo o stanju, problemih in perspektivah slovenskih kulturnih in prosvetnih društev v Italiji pa je pripravil Emidij Su-sič. Izsledki vseh treh raziskovalnih del so bili predstavljeni na zaključnem zasedanju Programske konference in letos objavljeni v publikaciji “Mladi, gospodarstvo, kultura: analiza stanja za razvoj slovenske manjšine v Italiji”, ki sta jo uredila Norina Bogateč in Emidij Susič. Na Inštitutu so se odločili, da priredijo tematske delavnice, da bi se na osnovi pridobljenih rezultatov in izpostavljenih ugotovitev razvila konstruktivna razprava; V delavnicah bodo obravnavana vprašanja, ki jih raziskovalni izsledki označujejo kot najbolj pereča, problematična ali globoko občutena. Skupinskega dela se lahko udeleži kdorkoli. Predstavitev vsebin in koledarja tematskih delavnic bo na srečanju z naslovom “Od raziskovalnih spoznanj do uporabnih napotkov”, ki ga prireja SLORI v petek, 14. oktobra ob 18. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah. (Info: 040-636663, trst@slori.it) Topolove Postaja Topolove è sbarcata anche a Berlino con una presentazione, il 28 settembre scorso, della propria attività presso la prestigiosa sede di UFA-Fabrik, uno dei centri più innovativi per le arti contemporanee nella capitale tedesca. La manifestazione e il progetto sono stati presentati da uno degli "ambasciatori" di Topolò, il catalano Anton Roca (nella foto), che in questi mesi usufruisce di una borsa "artist in residence" presso la struttura tedesca. L'artista ha anche mostrato al pubblico, composto in gran parte da responsabili di diversi spazi per l'arte contemporanea di molti Paesi del mondo (tra loro anche la responsabile cultura dell'ONU), il documentario "Postaja Topolove 2003" di Teatrinstabili e una selezione tratta dai video da 1 minuto, "Vrnitev". ( a.z.) imi jan-feb 195*1 issa PE1U01UQU! tu MI-: :;f! >. Etti tour. iUpódil cui . Ab b (■ 7,. ito v o i t rue Ch. Ibtpro t, 17 CUiUlJJBKUi.. BENEŠKIH r= SLOVENJU ~ f-j-lč ì. , ; U I | j * (V* Nasi te stari so bli vajeni Se posebno, kar je uone gulilo an se medlo, se na dugo po-guarjat. MarsikajSen je imeu pravi dar za pravee pravit. KajSankrat jih je “pravu “ debele an Slovienski glas... Nieso pa pravee, pač pa tragični dogodki tisti, ki so se gajali na Matajurju med zadnjo uojsko. Klobučar Nieso bli tatje R. Rutar iz Klabučarja pri Dreki je sanju, de na duore R. Venturinija v Ažli je skrit velik zaklad. Poviedu je sanjo svojemu bratu D, in oba brata sta šla kopat na Venturinijevim dvoru. Kadar sta vidla, de se zbira okuole njih vse putto radoviednih ljudi, sta skočila v avto in jo popihala damu. Vsi so bli prepričani, da sta odnesla kaduo vie kajšan zaklad, in ker nobedan jih nie po-znu, jih je začela iskat policija, dokjer jih nie najdla. V Klobučarjem je paršla pravica iz Čedada in korispondenti od gjomalu in izpraševanja nie bluo ne konca ne kraja. Nazadnjo, kadar je bilo dopričano, de niesta nič najdla in de zaklad je biu le R. sanja, so se vsi po vantili z dugim nuosom v dolino. Srednje Nov muost Na 23. oktobra so inaugurai nov muost par Bulici, ki veže Sriednje an Dolenj Tarbi. Sovodnje/ Matajur Dne 9. novembra 1943 je bilo 30 slovenskih partizanu obkoljenih od niemških SS na vrhu Matajura in so bli vsi pobiti. Njih tmpla so bila podkopana na 3 krajih jtod Matajurom od vikarja gospoda Paskvala Gujona s pomočjo domačih ljudi. Buj pozno so paršli po trupla njih hišni iz Bard in drugih kraju in so jih prenesli v domače vasi. Tam gor jih je ostalo podkopanih še 12. Vsi ljudje so vedeli za te zapuščena grobišča, pa so se bal prit v kake težave, če bi jih ovadili, ker ti martvi so bili Slovenj. Sele lietos po 12 lietih so se spuomneli na nje. Paršla je v Matajur posvietna pravica iz Vidma in Čedada, tisti tiedan po Vahtih in s pomočjo gospoda vikarja Gujona in domačih ljudi, ostanki ubuogih partizanu so bili izkopani, shranjeni v lesene trugle in preneseni v ma-tajurski britof, v žegnano zemjo, pru na oblie-tinco njih smarti. Na britufe so bile martvaške molitve za njih duše in v cierkvi martvaška maša, h kateri so paršli vsi ljudje in tudi pogla-vari in sudaški raprežentanti. Spoznalo se je, da so bli med martvimi Slovenj, Hrvatje in tudi Italijani, ki so se skupno boril pruot Niem-cem. Sovodnje / Starmica Ciesta iz Sovodenj do Starmice bo kmalu odparta za kamjone. Ljudje mislijo, da bo še koriera vozila do Starmice. Cenebola Gospod Cencič je šu v Karnijo Naš vikar gospod Entiljo Cencič je biu preložen deleč v Karnijo za kaplana v Cesclans. Na njegovo mesto je paršu v Ceniebolo nieki laški duhovnik. - nov. I dec. 1955 - četrtek, 13. oktobra 2005 4 Predstavil ga je v Ljubljani sekretar Franc Pukšič Kritično o zakonu za Slovence po svetu Aktualno s prve strani V zakonu je z našega (italijanskega zakonodajnega) vidika nenavadna tudi primerjava z drugimi evropskimi zakoni, kar sodi bolj v kako študijo. Z maso členov pa v bistvu zakon zakoliči dve odločilni dejstvi: utrdi vlogo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter s členi o Svetu za Slovence v zamejstvu in za Slovence po svetu, ki naj bi delovala pri predsedniku vlade, v bistvu zamegli krovne organizacije manjšin, ki v zakonu nikoli posebno ne izstopajo in pogostokrat nastopajo s posamezniki. V svetu so sicer prisotni predstavniki manjšin. Imenuje jih predsednik vlade, predlagajo pa jih manjšinske organizacije. Kako in katere ni znano. Svet za zamejstvo je torej kompleksno telo, ki naj bi se sestalo najmanj dvakrat na leto in bi svetovalo predsedniku vlade politiko in strategijo glede Slovencev izven državnih meja Slovenije. Podobno vlogo naj bi imel tudi Svet za Slovence po svetu. Lahko pa si predstavljamo, koliko časa bo imel predsednik slovenske vlade, da bo študiral sugestije sveta glede manjšinskih vprašanj. Zato je SLOMAK modro predlagal ministra, ki bi prisostvoval sejam vlade in tam iznesel bi- Franc Pukšič stveno problematiko brez dolgih proceduralnih ovinkov. Tak minister je v Italiji. Zakon dodeljuje opertativno vlogo Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki tako znatno pridobi na vlogi. Ni sekundarno, da Urad odloča o sredstvih namenjenih manjšinam, skratka, komu in zakaj jih bo dal. Urad nadzoruje uporabo teh sredstev, je opertiven v Svetu, koordinira ministrstva, ki sodelujejo z manjšinami itd. Krovne organizacije manjšin pri teh poslih nimajo pomembnejše vloge, kar pomeni, da imajo lahko celo isto težo kot uglednejši ali vplivnejših posamezniki, ki prihajajo iz zamejstva v Ljubljano. Resnici na ljubo je italijanski zakon glede slovenske manjšine št.38 iz leta 2001 s svojimi 29. členi bolj koncizen in konkreten. Rudi Pavšič To, da se ne izvaja je druga zgodba. Tudi osnutki, ki jih pripravlja Dežela FJK so izrazito konkretnejši in upoštevajo slovenske manjšinske organizacije ob posebnem priznanju vloge dveh krovnih organizacij (SSO in SKGZ). Skratka, predstavniki manjšin so preko SLOMAK-a izrazili nezadovoljstvo nad zakonskim predlogom. Najbolj ugledno so svoje dvome iznesli na srečanju med SLO-MAK-om in predsednikom slovenskega državnega zbora Francetu Cukjatiju, ki je srečanje označil kot pozitivno. Zakonski predlog bo moral namreč odobriti prav državni zbor in tu so seveda možni popravki, saj ne gre za zakon, pri katerem bi imela vladna večina interes, da ga v parlamentu “obzida”. (A.M.) ZELENI LISTI Ace Mermolja Berlusconijeva Amerika Januarja naj bi Sel v pokoj guverner ameriške osrednje banke Mr. Greenspan, ki je v svojem življenju imel čast, srečo in sposobnost, da se je soočal z globalizacijo, liberalizacijo, z novimi tehnologijami in epohalnimi finančnimi spremembami. Spreminjal je ameriški in posledično svetovni finančni sistem in bil dvajset let čuvar denarja in borz, kar je, glede borz, pomenilo novost. Banke je spravil v proizvodnjo in ni omejil vloge osrednje banke na paznika inflacije. Greenspan ima kritike in oboževalce, vsi pa mu priznavajo nenavadno sposobnost in prilagodljivost v v bistvu novem svetu globalnega gospodarstva, ki se je z neverjetno naglico sprožilo po padcu berlinskega zidu. Ostal sem zaprepaSčen, da ima mož s toliko oblastjo in močjo 180.000 tisoč dolarjev letne plače; kot pri nas visoki deželni ali bančni funkcionarji. Amerika je tudi to. Za nekatera mesta je ohranila puritansko etiko dolžnosti in to za najpomembnejše funkcije v državi. Ko pomislim na italijansko desnico, se pričnem smejati. Zavzeti proameričani bi se zgrozili, ko bi jim ponudili malo finančne koristi za težka politična in finančna bremena. Živimo v državi, kjer je njen predsednik vlade po srcu proameričan v praksi pa strasten nasprotnik ameriškega državnega sistema. V Ameriki bi bilo nemogoče, da bi predsedoval državi nekdo, ki je lastnik polovice televizij in časopisov. Amerika ne bi prenesla predsednika, ki piše zakone sebi v prid in to očitno in brez sramu. Kdo ve, če Berlusconi pripoveduje “prijatelju” Bushu, kako je pisanje lažnih bilanc potisnil med prekrške z manj strogimi kaznimi, kot jih prejmeš, če voziš moped brez čelade. Kdo ve, če razlaga Bushu zakone, ki šibijo sodstvo in kako bo naredil, da prijatelja Previtija ne bodo mogli več pehati v zapor. Kdo ve, če za pogrnjeno mizo razlaga, kako je brisal število davkov, ki se tičejo rente, kot so donacije, dediščine in podobno. Z vsemi temi zakoni bo lahko naš lastnik televizij in zaližniških hiš, solastnik finančnih družb, telefonskih mrež in kdo ve česa lepo razdelil med sinove svoje ogromno premoženje. Kdo ve, če v Ameriki Berlusconi razlaga, kako je s triki obogatil bogate in osiromašil revne in nenazadnje, je povedal prijatelju Bushu, da v globini srca najbolj sovraži zakone in davke? Vsekakor bi lahko Mr. Greenspan s svojimi 180.000 dolarjev na leto čistil čevlje našemu Vitezu. Konec koncev ne Bush in ne Greenspan nimata Milana in Amerika ne premore Tre-montija, ki čara denar iz navadnega papirja. Ob vsem tem Bush nima moči, da bi spremenil ustavo in si privoščil tretji mandat, kot želi z volilno ukano naš mali Vitez iz Arcoreja zmagati na volitvah. Mislim, da je o vseh teh zadevah oboževalec Amerike Berlusconi v ZDA molčal, ker si misli, da je to zadnji sistem, v katerega bi šel. Bolje je biti v Italiji in služiti s pomočjo politike in države ter na koncu prevzeti državo kot nogometno ekipo. Sedaj sicer nekateri opo-zitorji želijo, da bi Berlusconi sestopil s svojega mesta in ogrožajo njegovo ponovno volilno zmago. Res je, da je naredil več slabega kot dobrega, vendar je mož odločen in zvit. Primer: lahko bi napravil zamenjavo. Sedaj, ko naj bi z novim zakonom funkcija guvernerja italijanske narodne banke ne bila več dosmrtna, bi lahko postala dosmrtna funkcija predsednika vlade: vsaj do takrat, ko bi Berlusconi lahko še žugal s palico in ukazoval. Kaj bi bilo potem, ni njegova, ampak naša st\’ar. Problem je namreč v tem, da Berlusconi ne more do konca ljubiti države in državljanov in to iz enostavnega razloga: država ni njegova in državljani niso njegovi uslužbenci. Torej: chi se ne frega, kaj bo potem in po njem... La Provincia approva il progetto Strada “Val Cosizza” sì alle opere di protezione Da Palazzo Belgrado arri- sidente del Consiglio che lo vano 350 mila euro per la realizzazione di opere di protezione lungo la strada provinciale “della Val Cosizza” minacciata dal pericolo di caduta massi, a salvaguardia del transito e della pubblica incolumità. L’intervento, deciso dalla Provincia e approvato di recente dalla giunta, ha preso corpo dall’ordinanza del pre- scorso febbraio ha approvato, con un’ordinanza, i primi interventi urgenti per fronteggiare i danni provocati dalle alluvioni verificatesi il 31 ottobre e lfi novembre 2004 nella nostra regione. La Protezione civile regionale ha quindi individuato nella Provincia di Udine l’ente chiamato ad attuare l’intervento che riguarda i territori comu- * r, ' »■ > . . > / ■ / : W " ■ ’’ - -< JX :i» A J ■ ■ nali di S. Leonardo e Grimac-co. Ora la giunta provinciale ha dato il via libera al proget- to definitivo dei lavori, finanziati interamente dalla Direzione regionale della Protezione civile. Da oggi a domenica a Gorizia c’è “Ruralia” Una vera e propria festa del gusto e della tradizione gastronomica italiana con 150 espositori e molti appuntamenti esclusivi. Si presenta con queste caratteristiche l’edizione 2005 di “Ruralia”, il Salone delle specialità agroalimentari a DOP e IGP e la Mostra mercato dei prodotti alimentari di qualità, che si tiene da oggi, giovedì 13, a domenica 16 ottobre ad ingresso gratuito nei padiglioni della Fiera di Gorizia. Accanto alla mostra mercato, che anche quest’anno porterà in fiera bevande, carni, formaggi, oh, insaccati e affettati, pasticceria e confetteria, frutta e ortaggi, miele e pane, la manifestazione si propone sempre ricca di appuntamenti esclusivi. Tra tante conferme (il “Pizza Show”, i Palačinka Days, le degustazioni guidate a cura degli espositori) novità assoluta dell’edizione 2005 è l’iniziativa “Ruralia Kids-Programma di e-ducazione al consumo alimentare consapevole”. L’iniziativa, dedicata ai più piccoli, si articola in diverse fasi: i laboratori riservati alle scuole, quelli per i bambini che visiteranno la fiera accompagnati dalle loro famigli, il concorso di cucina per bambini. Tutte iniziative che hanno l’obiettivo di avvicinale i ragazzi al piacere multisensoriale dei sapori più genuini, anche nella modema cultura ali- mentare, favorendo la riscoperta di ricette e cibi tipici legati al territorio. Dal 7 novembre presso l’ospedale di (Dividale Come smettere di fumare Lunedì 7 novembre alle 19 inizierà un nuovo corso per smettere di fumare nella sala riunioni dell’ospedale di Cividale (padiglione di levante). La metodica del corso, organizzato dal Centro Prevenzione e Trattamento del Tabagismo dell’ASS 4 Medio Friuli in collaborazione con la Cooperativa COSMO, si fonda suU’auto-mutuo aiuto. Per informazioni telefonare al numero verde 800 681515 oppure allo 0432 806649 / 806650 dalle 9 alle 17 dal lunedì al venerdì (sito internet: www.udine3.fumo.it). Lettera al Direttore “Statale 54, positiva la proposta dell’Arias” Direttore, chiedo ospitalità al suo giornale perché vorrei chiarire la mia posizione in merito a un recente convegno tenuto nella sala comunale di San Pietro al Natisone di cui avete dato notizia riportando anche L’intervento di un signore il quale ha detto che “in cinquantadue anni non si è fatto nulla”. Quel signore ero io e temo di essere stato inale interpretato. Mi preme chiarire che quando ho pronunciato quel giudizio mi riferivo solamente alla questione dibattuta nel corso del convegno, ovvero alla viabilità della statale 54 e non ad altre realizzazioni, dalle abitazioni alle strade inteme. E’ comunque del tutto evidente che le opere riguardanti la viabilità della 54, oltre alla (fantomatica) pista ciclabile di cui spesso e ripetuta-mente si è sentito parlare, non siano mai state realizzate. In realtà, per dovere di cronaca, una modifica è stata fatta, rettificando la 54 la curva a Nord del paese (casa Fulla). Va sottolineato, però, che purtroppo, per realizzare tale intervento, è stato necessario demolire lo storico collegio* nonostante l’aperta contrarietà di molti ex-allievi originari di San Pietro e anche di altre località del Friuli, che hanno sofferto per la perdita di un edificio carico di ricordi. In verità, la mia intenzione, con quell’intervento al convegno, era di dire che, pur capendo quanti non vedono positivamente la realizzazione di una nuova e diversa viabilità, tutti dobbiamo saper accettare il fatto che la società moderna richiede sempre nuove trasformazioni. I cambiamenti possono sempre essere discussi, non vanno mai demonizzati a priori. Questo per ribadire, i® conclusione, che “quel signore” citato nel vostro articolo valuta positivamente la proposta di variante avanzata dall'Anas, certo che il f®1' glioramento e il progresso debbano avanzare su nuove strade. Grato se mi darete Top portunità di chiarire la >nia posizione sulle pagine di vi Matajur, Romano R°sS S. Pietro al Natiso** četrtek, 13. oktobra 2005 Un viaggio culturale-ricreati-vo interessante ed utile, quello in Canada (16 luglio - 5 agosto 2005) per la conoscenza storica del fenomeno migratorio dalla Benecia. La trasferta dal Ticino (Svizzera) verso lo scalo milanese della Malpensa inizia sabato notte alle 3. Alle 6.35 partenza via Amsterdam per la trasvolata a-tlantica. 14.10 ora locale arrivo a Vancouver, sul Pacifico. Ad attenderci col proprio van per i bagagli (siamo un gruppetto di sette persone) troviamo Antonio Sedo-la e la moglie Maria Gasparuttp di Platischis (Taipana), anch’essi emigrati negli anni Cinquanta. Occhi inumiditi dalla commozione e corpi stretti negli abbracci cullati da un breve significativo silenzio che evidenziava la gioia di trovarsi in mezzo alla propria gente (naše ljudje). Dopo esserci ripresi, Toni e Maria danno istruzioni per la trasferta verso il ferry che ci avrebbe portati, dopo due ore di navigazione, a Nanaimo (i-sola di Vancouver nella British Columbia). Dopo l’arrivo e sistemazione dei bagagli, prima di cena, i coniugi Sedola ci mostrano la loro casa che per due giorni diventerà il nostro punto di riferimento. È una bella, comoda villetta in zona tranquilla residenziale con giardino e orticello ben curati. Toni ci tiene a mostrarci la ‘sua” cantina dove vinifica personalmente il proprio fabbisogno. Poco dopo un vociare attira la nostra attenzione. Si tratta di Bmce, un vicino di casa tornato dalla pesca con in mano un grosso salmone. Maria lo ringrazia per il regalo e ci informa che lo gusteremo a pranzo. A tarda sera il congedo da parte dei proprietari che ci mettono a disposizione la casa: vanno a dormire presso a-mici! D giorno seguente ci alziamo senza fretta, elettrizzati dal buonumore. È una splendida giornata. In cucina si sentono rumori strani. Senza farsi accorgere, per lasciarci dormire tranquilli, Maria e Toni sono rientrati per prepararci la colazione. Più tardi, in attesa 'lei pranzo, Toni ci porta a visita-re gli angoli più suggestivi e si-Snificativi di Nanaimo indicando z°ne storiche come le miniere di carbone e una fontana in granito fatta da scalpellini delle Valli del Natisone. Nel pomeriggio, prima della cena in un ristorante della città dove avrei rivisto alcune persone d* Platischis emigrate quand’ero bambino, visitiamo la sede degli 'taliani di Nanaimo. Nata 105 an-111 fa, oggi la Felice Cavallotti è Un’organizzazione sociale con scopi ricreativo-culturali per tutta k città. Nelle sue sale vi sono e-sposti giornali con articoli d’epo-Ca> foto e altri oggetti che riguardano gli emigranti della Slavia Passati da quelle parti. Tra questi, b pioniere Giuseppe Cuffolo di Platischis arrivato attorno al 1865 da Benecia allora faceva parte All’Austria) che da minatore si trasformò in ristoratore-albergatore costruendo dapprima il Wel-’ngton Hotel (distrutto da un incendio) e successivamente il Co-Umbus Hotel. In una delle sale meontro fortuito con Luciano figaro di San Leonardo e Paolo ecia di San Pietro al Natisone. A cena, nel ristorante di un a-[!llc'o greco di Toni, commovente abbraccio con Lorina e Norma, ne non vedevo da oltre 50 anni a sorella Gina Sedola l’ho potu-a 'ncontrare successivamente Afché degente in ospedale), e ‘anna Sturma. Assente Emilia rntons che però ho incontrato Pio Cencigh Hodin racconta l’emozione del ritrovarsi dopo tanti anni Gioia e nostalgia, in Canada tra gli emigranti di Platischis qualche anno fa a Platischis (Ple-stišča) assieme a Gianna. Con Maria sei platiscani insieme: meraviglioso! Ci siamo detti tante cose: le parole uscivano di getto dal cuore. Una constatazione di Norma mi ha colpito: "Siamo qui da oltre cinquant’anni e non sappiamo parlar bene né l’inglese né l’italiano ma soltanto naš jezik", come pure un amaro addio della sorella Gina: "Salutami i parenti e i platiscani e dai un bacio al mio paese che non rivedrò mai più". Il giorno seguente dopo il pranzo allietato da stare piesmice cantate con trasporto da Toni e Maria, sul molo prima di salire sul battello per Vancouver, l’abbraccio commosso e un sentito hvala za vse per la signorile accoglienza ed ospitalità. Dopo l’arrivo e sistemazione “Qui da e sappiam parlare solo naš jezik” in un albergo, primo vero contatto con la perla del Pacifico. Vancouver, massimo centro economico e principale porto canadese su questa sponda, ci si presenta subito nella sua bellezza e modernità. I suoi grattacieli si stagliano alti nel cielo riflettendo le luci ed i colori di un tramonto mozzafiato. Un formicolìo di persone, soprattutto giovani, animano in continuazione le vie più e-sclusive. Negli ultimi anni la città è cambiata moltissimo: il 60% della popolazione è di origine a-siatica. Ristorantini per tutti i gusti, negozi, boutiques, passeggiate in ogni dove e animazioni riflettono lo spirito multietnico. L’ultima sera, prima della partenza per Montreal, siamo invitati a cena da Dora di Borjana e suo marito Janez Rutar. A cena l’ab- braccio tra il nipote Ivan, che vive da queste parti, e Marica. A tavola troviamo domače jedila, polenta con una gustosa pietanza preparata dalla fantastica kuherca Dora con verze, carni varie ecc. tipo "cazzòla" ma più ristretta. Dopo cena siamo raggiunti dalla presidente del Circolo degli Emigranti sloveni del Friuli Venezia Giulia di Vancouver, Alma Dreszach, e da suo marito Luigi. La serata termina in allegria con le canzoni slovene e l’immancabile domače vino che tutti gli emigrati producono in proprio. Ore 8, volo interno per Montreal (Québec) con arrivo alle 15.40. Trasferta in città e alloggio in un ostello. La visita della metropoli francese, che sorge su un’isola alla confluenza del fiume Ottawa nel San Lorenzo, inizia subito. Diversa da Vancouver per lingua, popolazione e abitudini, impone approcci di altro tipo. Visite continue a piedi e in metropolitana. La zona da setacciare è vasta. Chiese, musei, grattacieli, porto, zona olimpica, parco botanico ecc. Quartieri cinese e italiano, la collina del santuario di San Giuseppe che domina la città, le quattro università. Poi c’è la città sotterranea che da sola ha uno sviluppo di 34 km con negozi, boutiques, ristoranti, cinema, teatri ecc. serviti dalla metropolita- na. La cucina è migliore rispetto a Vancouver. Immensa l’area del villaggio olimpico. Bella la panoramica dal suo "trampolino". Interessante il Biodòme con i suoi quattro ecosistemi delle due A-meriche e il vicino giardino botanico. Tantissimo da vedere: i tre giorni volano via in fretta. Lasciamo Montréal con un comodo monovolume Dodge sul quale ci spostiamo per il resto del viaggio. Prossima meta Lac De-lage, a circa 300 km, dove pernottiamo in una bellissima struttura alberghiera in mezzo alla foresta e al verde dei prati che sfumano verso l’omonimo laghetto. Ripartiamo in direzione di Sa-guenay per il prossimo pernottamento. Lungo la strada visitiamo il villaggio degli Uroni (tribù pellerossa). L’accampamento, con guide indiane in costume, attraverso manufatti, tabelle e racconti illustra storia, abitudini e usanze di queste antiche popolazioni. La struttura è ricreata per i turisti perché gli Uroni vivono in belle casette fuori dall’accampamento. Percorrendo una larga interminabile strada attraverso la riserva faunistica delle Laurentides con continui saliscendi dove si possono incontrare alci e altri animali, arriviamo, dopo circa 200 km di solitudine, a Saguenay. La mattina seguente di buon’ora ripartiamo verso Tadoussac (a oltre 100 km) passando da Chicoutimi per vedere da vicino le balene. Dopo colazione ci imbarchiamo su uno dei tanti battelli che ci porterà nella baia di San Lorenzo alla ricerca ravvicinata dei mammiferi. Si incomincia subito con l’avvistamento dei beluga (balenotteri): ve ne sono diversi come pure le foche che spesso attorniano il battello. All’improvviso il capita- Alcuni momenti conviviali della bella esperienza in Canada no dà le coordinate della prima balena che seguiamo con interesse durante l’emersione. Ne vediamo altre ancora come pure beluga e foche. Al termine, dopo il pranzo, partiamo verso Québec. Durante il viaggio, è il 26 luglio, ci fermiamo al santuario di Sant’Anna de-Beaupré, patrona del Québec. Migliaia di pellegrini da tutta l’America del Nord si muovono attorno e dentro la basilica. Molti pellerossa ed altre persone si trovano da giorni accampate in roulottes e tende. Sant’Anna attira ogni anno migliaia di pellegrini: è una piccola Lourdes! Nel bellissimo santuario, dove aleggia ed è palpabile la devozione alla madre di Maria, molte le testimonianze dei miracolati. Giunti a Québec City e sistemati i bagagli in un piccolo albergo della città vecchia, usciamo subito alla sua scoperta. Bellissima, pulita, piena di fiori. Il vecchio nucleo, circondato da imponenti mura, è costruito sopra uno zoccolo roccioso. Palazzi d’epoca affascinanti. Muri di case con storici affreschi. Musica, animazioni e ristorantini ovunque. Carrozze trainate da cavalli e vie antiche che scendono verso la città bassa. Dopo il desinare riprendiamo il cammino verso St. Michel-des-Saints dove, in una bella struttura alberghiera in mezzo alla foresta, sosteremo per tre giorni. Ci si propongono passeggiate a piedi e in rampichino, tennis, sale da gioco. Sul bellissimo lago: canoe, moto acquatiche, giri del lago con battelli, spiaggia con ombrelloni e sdraio, piscina interna. Nei dintorni: dighe di castori, orsi bruni nel loro habitat naturale. Scoiattoli ovunque. Ripartiti per Ottawa, nell’On-tario, arriviamo nel pomeriggio. Ci fermiamo da Emma e Pio Vo-grig che ci aspettano per cena. Pure qui tanta commozione e ringraziamenti per l’ospitalità offerta a mio figlio Igor e Floriana Bu-covaz pochi giorni dopo l’attentato alle torri gemelle di Nuova York. Pernottamento in un motel. Al mattino visita alla capitale federale con particolare attenzione alla parte più antica del complesso dei palazzi del Parlamento. Davanti la piazza le tipiche giubbe rosse a cavallo. Un’occhiata ai mercatini e centri commerciali: non c’è tempo per visite più interessanti. Serata ancora da Emma e Pio in compagnia di parenti e a- mici radunatisi per l’occasione. È lunedì 1° agosto e dobbiamo raggiungere Toronto. Arriviamo nel pomeriggio dal fratello di Matica, Aldo Uršič, originario di Boijana (Slovenia) dove saremo ospitati per i prossimi tre giorni. Anche qui commoventi abbracci e occhi inumiditi dalle lacrime. Ci viene presentata Jelka, moglie di Aldo, e l’altro figlio Erik: il primo, Ivan, l’abbiamo incontrato a Vancouver. Accoglienza davvero signorile in una bella villetta: è come trovarsi a casa propria. Cacciatore appassionato come il padre Miha, che vive a Borjana, Aldo ci racconta di trasferte lontane giorni di fuoristrada per cacciare selvaggina particolare. Martedì è dedicato alla visita delle imponenti cascate del Niagara. Il ritorno è accompagnato da un nubifragio (unico giorno di pioggia). Alla sera tutti a cena da Doris, cugina di Marica, dove ci a-spetta pure la zia Marta. Una villa lussuosa in un quartiere elegante. La cena è ottima e allegra: si canta... naturalmente! Il giorno seguente visita a Toronto. Molto a-mericanizzata come Vancouver, offre lo spettacolo di imponenti grattacieli e zone commerciali, grandi vie e parchi. Finanza, cultura e modernità convivono tranquillamente. Dalla CN Tower (553 m) si può godere uno straordinario panorama. Dopo cena, sempre in casa di Aldo, si uniscono a noi il presidente degli Emigranti sloveni del FVG di Toronto Armando Sdraulig e la moglie Maria. Con loro abbiamo un impagabile debito di riconoscenza come pure con Emma e Pio Vo-grig per l’accoglienza e la sensi- L’emigrazione in Canada quella che miglior bilità avute nei confronti di mio figlio Igor e Floriana Bucovaz. La serata termina in allegria come sempre. Giovedì, dopo aver pranzato in compagnia di Aldo e Jelka, tutti all’aeroporto per il rientro in Europa. Sono le 12.05 di venerdì 5 agosto quando atterriamo alla Malpensa. Esperienza interessante sulla realtà storica della nostra gente in questo "continente". Da quel poco che abbiamo visto possiamo affermare che l’emigrazione in Canada, seppur tra difficoltà e sacrifici, è forse quella che ha avuto miglior fortuna. Quasi tutti hanno belle casette, figli che studiano all’università e lavoro. Pure l’assistenza e le prestazioni sociali sono di qualità. Unico rimpianto: la struggente nostalgia dei vecchi e-migranti per un mondo che gli è stato tolto ma che fanno rivivere con la lingua e le canzoni slovene. Pio Cencigh Hodin 6 četrtek, 13. oktobra 2005 Liep večer v soboto 8. oktobra na pobudo društva Rečan Posvečeno Trinku, društvu in pesniku 50 let diela kulturnega društva Ivan Trinko S parbližno telimi besiedami je Aldo Clodig v pomenijo, da je društvo imelo in ima veliko vse- soboto 8. oktobra v telovadnici na Liesah odparu bino in velik pomien za skupnost, v kateri delu- večer posvečen Ivanu Trinku, društvu sevieda, v je. Zatuo muormo biti ponosni nanj in hvaležni parvi varsti pa duhovniku an pesniku, človieku, tistim ljudem, ki so ga ustanovili. Še bolj mora- ki je adan od naših narbuj velikih mož pa le mamo biti hvaležni človeku, ki je dal spodbudo za lo ljudi tle par nas ga pozna an je kada prebralo njegov nastanek. njega poezije. Zatuo se muormo zahvaliti kulturnemu društvu Rečanu an še posebno Aldu Klo-diču, ki nam je parpravu liep večer. Bila je adna sama pripoved, ki je sada buj memuo an pod glasam, sada buj živahno an veselo tekla od začetka do konca. Guorila nam je o beneški deželici, o njeni lepoti, o težavah ljudi, ki so muorli zapustiti njih gniezdo an iti po sviete, o naših vaseh, ki so se praznile ku drevi, kadar jeseni zapiha močan vietar an listje pada. Lepuo zbrani an ubrani glasuovi pevskega zbora Rečan so nam ponudb venček slovenskih ljudskih an avtorskih piesmi, so ustvarili beneško kulturno “klimo” an nam poklonili koščič naše bogate glasbene tradicije od Trinka do Nina Špehonije, od Izidorja Predana - Dorica do Rina Markiča. V tuole dobro an lepuo di-elano “testuo” so se živuo vključile Trinkove poezije, ki jih je recitirala Veronika Trusgnach, nit pripovedi je daržu pa sam avtor predsta- ve, Aldo Klodič, ki je tudi vodu zbor Rečan. Vsako sliko v teli zgodbi, vsako emocijo žalostno al pa veselo, ki je vzbudila, so podparli an ji dal muoč al pa le glasbeno ozadje barki godci od skupine Skedinj: Stefano, Ezio, Stefano an Anna. V saboto zvečer na Liesah so nam ponudb liep an pose-ban večer, kjer smo užival ob Trinkovih verzih an ob melo- diji beneških piesmi, tistih ljudskih an tistih, ki so jih napisal veliki ljudje kot don Rino Markič al pa Izidor Predan - Dorič, ki so nadaljeval Trinkovo pot. Bile so besiede žalosti, besiede upora, ko tiste, ki jih je Trinko napisu, kadar so v cajtu fašizma pre-poviedal še slovensko molitev po cierkvah, ali pa obupa, kadar po drugi uojski je biu tudi sam Trinko žrtev napa- du, bile so tudi besiede veselja an upanja v boljši jutri, “saj noč je za nam”. Se veliko diela je za narest v Benečiji, je zaključil Aldo Clodig, taka pomembna obli-etinca kot je pet desetletnica društva Ivan Trinko pa kaže, de se more še iti naprej, če-glih nas je malo an se splača dielat, dokjer piesam Oj boži-me ostane le spomin na težke čase. (jn) Kulturna jesen in slovenska Kulturno društvo Rečan z Lies pripravja tudi lietos Kulturno jesen, ki je vsako beto parložnost za pokazat an pohvalit pardielo, ki se je v teku beta rodilo na naši kulturni njivi. Kulturna jesen bo v soboto 29. otoberja an bo v telovadnici na Liesah, kjer nam spet ponudijo gledališko predstavo. Telekrat bojo igrali prijatelji iz Kambre-škega, ki delujejo v etnološki skupini Globočak. Ob 20. uri bodo predstavili igro “Gujonovo srce”. Potlè napra-vejo pa veselico za vse s pašto, pečenim kostanjem an z rebulo. Praznik se pa začne ob 19. uri v Topoluovem, kjer bo slovenska maša, ki jo bo darovau msgr. Marino Qualizza, pieu pa pesvki zbor Rečan. 1 Tipate Osamandvajst učencev an trije učitelji nižje srednje (osnovne) Suole iz Kobarida so bli v sriedo, 5. an v četar-tak 6. otuberja gostje špietar-ske srednje Suole. Ku smo tenčas napisal, miesca maja so bli šli učenci an profesorji špieterske šuole v Kobarid, sada so jim povamil obisk. Obiska spadata v evropski program Interreg “Evropa skupaj”, ki predvideva sodelovanje med italijanskimi an slovienskimi Suolami, nosilec projekta je pa špietarski Zavod za slovensko izobraževanje. Mladi učenci so paršli v sriedo zjutra an v telovadnici so ponudb predstavo kupe s prijatelji špieterske šuole. Popudan so šli pa v Landar-sko jamo. Prespali so par družinah nadiških učencu. V četartak zjutra so se spet ušafali vsi kupe v prostorih šuole, kjer so v mešanih skupinah poskusili narest papirnate zmaje (akujlone). Popudan so pa šli na sprehod. Se je takuo Mladi iz Kobarida an Spietra so se zaries potrudil... Kobariški an špietarski učenci so preživiel dva dni kupe v Špietre končala kratka pa liepa izkušnja, ki je šigumo nucala, da bi se teli mladi buj spoznali med sabo. Kupe z učitelji so nardili papirnate zmaje (akujlone) Kitajska novi mata]ur četrtek, 13. oktobra 2005 7 si * i m s? * ^ ! čudo gledali, kot v Yangzhou, saj Shanghai je bolj internacionalno mesto. Tudi promet je bil bolj regularen (ordinato). Morem reč, de je bila .zelo lepa panorama iz oken v 13. nadstropju našega hotela, smo vidli sopraelevate in pu-no avtomobilov. Ho trovato tutto molto interessante ed affascinante, smo se zaries zabavali! Speriamo di ritrovarci ancora insieme in qualche altro continente. Martina Rossi Petjag / Ponteacco 3 scientifico *** Najlepši dnevi so bli, kadar smo šli sami na targ v Shanghai in Nanchino, kjer smo bli lahko blizu ljudem. Tisoč barv je bluo okuole nas an vsi so hoteli nam predajat kiek. Skoraj vsi, predvsem v Shanghai, so guoril p i angleško, pa kar se je guorilo od sudu povserode so te za-stopil. Kar smo muorli kupit kiek, smo se muorli pogajat za kup. Kitajci so ti nimar jal, de tista stvar stane deset kr t vic, ku kar jo plačaš na kou-cu! Na koncu smo kupil takuo puno stvari, de smo muorli kupit tudi nove športe! Kaj-šan krat so po pot paršli blizu an otroc anta so te vprašal, če lohni rabiš kaj. Ce ti si jih vprašu, če ima čevlje, al pa kajšno uro, al Sporto, tel pru miken otrok te je peju v eno majhno sobo (an te parvi krat smo se tudi ustrašli!) Je bito takuo čarno, de niesu utegru videt, kje si. Pa kadar tata od otruok je odparu luč si ušafu vse reči, ki tle par nas jih kupiš za 2'K) (al vič) evru! Športe od Gut i do Armani, Sanel, D e G... a me ta stvar nie bla pru leg -na, pa vsedno san utegnila kupit an trolley za 200 RMB (= 20 evro!) an adno uro Rollex! Martina Canalaz Hrastovije / Crostii 3a Socio-psicopedagogico *** Med našim izletom na Kitajskem smo skoraj vedno jedli kitajsko hrano, ki četudi ni bila vedno dobra, nas je zelo zabavala. Tudi način, kako se je, je bil zabaven. Mimo znanih paličic je bila še ena posebnost: jedila so bila na velikem vrtljivem krogu v sredini velikanske mize in vsak ga je moral vrteti, da je lahklo zbral, kar je želel. To je ustvarilo velike probleme, ker okoli vsake mize je bilo 10 ljudi. A govorimo o hrani: skoraj vse je bilo zelo dobro, vendar nisi smel vedeti, kaj si jedel! Ce bi vprašal, kaj so bila drugačna jedila, bi postal hitro bolj slabe volje. Mi smo odkrili, da smo jedli psa, žabo, kačo in kdo ve kaj še drugega... Vrh tega je zelo drugačen tudi način kuhanja: jedli smo veliko ocvrte hrane, jedila, ki so bila sladka in pekoča i-stočasno, meso z medom... Vse to je bilo zelo posebno in (tudi če dobro) “utrudljivo”, torej ko smo se vrnili, smo bili zelo veseli, da bomo lahko končno jedli brovado in “čevapčiče”! Emil Namor Cedad/Cividale 3a Scientifico II 15 settembre in 45 ragazzi dei Licei di Cividale e San Pietro siamo volati in Cina. Per 15 giorni abbiamo girato per Yangzhou, Nanchino e Shanghai. Il motivo di questo progetto chiamato “Il milione” è stato l’invito da parte di una scuola cinese che ci ha chiesto di partecipare all’ inaugurazione di un nuovo campus nel quale i ragazzi hanno la possibilità di imparare l’italiano. Alcuni di questi ragazzi cinesi verranno a studiare qui da noi per tre anni. Tra questi 45 “liceali" c’eravamo anche noi! 10 Benečani: Emil Namor, Simone Clinaz, Francesco Rucchin, Natasha Iure-dg, Alberta Chiuch, Sara Simoncig, Martina Rossi, Martina Canalaz, Elena Venturini ed io. E’stata un’esperienza stupenda, meravigliosa, da ripetere il prima possibile. E’un mondo completamente diverso dal nostro. All’inizio non ci facevamo tanto caso, ma poi, man mano che i giorni passavano ci siamo accorti che non c’erano doline, non c’erano piccole reke, non c’era la Nedita e non c’era più il Matajur vicino a noi, ne abbiamo sentito la mancanza. Eravamo un gruppo bellissimo. L’ospitalità e l'organizzazione cinese è stupenda. E-ravamo visti un po’ come a-Heni e trattati sempre con i guanti e... e poi ci sarebbero tante, e tante cose da ricordare, tanti momenti stupendi da condividere. Per il momento vi facciamo condividere la nostra e-sperienza raccontandovi alcuni particolari di questo nostro viaggio, che tutti noi Porteremo a lungo dentro di noi con tutti i sapori, odori, colori e rumori che la Cina ha saputo offrirci. Cilja (Cecilia) Tle v Italiji se lahko videjo ljudi od vsieh sort: iz Evrope, Amerike, iz Afrike an tud iz Azije. Takuo, kar smo na 16. se-ptemberja paršli na letališče v Shanghai se niesmo čudli videt, kajšni so bli Kitajci, pa oni so se čudli videt nas! So °dperjal oči vič, ki so mogli an otroci so nas kazali s parlami Mi smo pa gledali oku an vsi smo opazovali, vidli, de Kitajci so zaries mikani an Parjo buj mladi od tistega, ki so. Takuo, kar smo okuole hodil je biu nimar kajšan, ki se je zad za nam obraču za videt “duo so teli furešti”. Nam Je paršlo za se smejat vič ku hajsan krat, posebno kar so nas ustavjal po pot an vpra-Sah če nas lahko poslikajo al Pa če jim moremo narest kaj-San autografo! Giornata di inaugurazione della scuola di YangZhou Martina Canalaz, Sara Simoncig, Cecilia Blasutig con ragazze cinesi di 19 anni. Sopra Pierluigi Lesizza, Martina Rossi, Cecilia Blasutig, Martina Canalaz, Sara Simoncig e Emil Namor a Shanghai 45 allievi dei Licei di Cividale e San Pietro in visita di studio in Cina Sii smo na Kitajsko, ki je zaries an drugi sviet An dan so nas pejal tu Suolo v Yangzhou: Suole so velike an nove an Kitajci so na 50 tu adnim razredu (50 per classe! Sem takoj poštudiera-la: “Dva razreda je parbližno 100 ljudi, tuole pride reč vas Psikopedagoški an Jezikovni licej v Spietre!”. Jih je zaries puno! Takuo smo se razdelil po skupinah, bluo nas je 6 al 7 Italijanov v vsakim njih razredu. Kar smo odparli vrata, se je zgodilo vsega: so kričal, so nas fotografuval, smo “au-tografuval” šolske knjige, majce... je bla zaries komična situacija (al manjku za nas, ja!). Smo se čul, ku de bi bli rock star al pa igrauci iz Hollywood. Nas nieso pustil iti proč... al pa niesmo tiel iti proč mi? Kar končno smo utegnil stopit iz tistega razreda, vsi teli naši novi parjatelji so šli pruoti oknam an nas sarčno pozdravjuval. Je zaries an drugi sviet an nama, ki živmo tle, nanča nan na pride v glavo, kakuo živijo na drugim kraju sveta! Cilja Blasutig Hrastovije / Crostii 4aA Psicopedagogico Na koncu septembra smo se odpravili na Kitajsko! Vsi so nam jal (mama, tata, noni...), de smo srečni, da nas Suola peje takuo deleč, ker oni so šli le do Barbane al pa do Redipuglie. Takuo, na 15. septembra mi smo že zguoda ustal (od dvieh popunoči), da bi paršli par cajtan v Milan s koriero. Smo bli malomanj nih 50 med puobu an čeč, zatuo v Milane je trajalo ‘no uro za narest vse biljete. Samuo na letališču smo se začel spo-znuvat z drugimi, zak priet smo bli previč zaspani. Na letalu proti Moskvi je bilo za-dost dolgočasno. So nam dal tud za jest (nie bluo dost dobro, an na guorim samuo zatuo, ki san špugjova an zak imam mamo, ki je kuharca!). Smo paršli v Moskvo, ki je bla že šesta an se je že mrači-lo. Tam smo muorli čakat dvie ure an pu. Ku pravi Benečani smo se usedinli v bar v Moskvi, smo kupil vse var-ste čokolade an biškote an se jih najedli. Na poti proti Milanu so se mi zapirale oči. San se glih usednila na muoj prestor an san zaspala. Nato smo se še vozil do šeste ure zjutra za prid do Čedada: končno smo bili doma! Sara Simončič Sriednje/Stregna 4aB Linguistico *** Zadnja dna dneva smo obiskal Shanghai. Shanghai je ogromno mesto, Guido (takuo smo klicali našega voditelja) nam je jal, da celo ljudje, ki v Shanghaju živijo se lahko tam izgubijo. Tam vse zgradbe so nebotičniki, in v teli asfaltni jungli smo se ču-tli res mikani. Prvi popoldan smo imeli dve prosti uri za kupit suveni-rje (zelo lepo je bilo); zelo le-pua se zmislem od enega dre-va, ki je imel listje zlate barve in veliko papirnih list na katerih so bile pisane različne molitve ali Zelje po kitajsko. Naslednjega dne smo videli Huang Pu, to je otok nasproti Shanghai, pun nebotičniku in zgradb, vsi zgrajeni v zadnjih desetih let. Popoldne smo kupili veliko reči. Zelo zabavno je bilo se pogajati s prodajalci. V Shanghaju san opazovala, da ljudje nas niso zelo po an igral na karte! Med potjo od Moskve do Shanghaja niesmo spal, četud je bla nuoč an smo bli pokon-cu že puno ur. Na tem letalu smo ušafal nieke čudne Ruse, ki so ničku jedli, pil an uekal. Na sred noči smo se tud’ ustavli v Sibirji. Samuo potlè smo zviedel, de je letalo imi-elo nieke probleme. Kar smo končno paršli v Shanghai, nas je čakala še du-ga pot do Yangzhouja, kjer smo paršli glih za vičerjo, na-tuo smo se umil (mislim, de po skoraj dva dni potovanja smo tudi nomalo smardiel!), an obliekli pižama (tuole na pride reč, de smo šli naglih spat!). Po 15 dni na Kitajskem (s kitajsko hrano) smo vsi tiel prit damu an se najest pašte, pizzo an še ki druzega, a nas je čakalo še dva dni na letalu an korieri! To se nam je pari-elo strašnuo! Smo bli zaries ščejeni: smo samuo tiel spat an jest kiek dobrega (menè je nomalo krulu želodec). Zatuo, kar smo se nazaj ustavli Četrtek, 13. oktobra 2005 Pomembna slovesnost v soboto 8. oktobra v njegovi rojstni vasi Tipana se je spomnila Agostina Černetiča Manjšinski umetniki na Repubblichi Evropski večer v Gorici Posvet o gospodarski vlogi manjšin na našem prostoru Kot ljudje, ki živimo na meji, se sproščeno premikamo med dvema kulturnima svetovoma in se v obeh počutimo doma, pogosto smo v naši kulturni ponudbi izvirni in zanimivi. To je prišlo prav lepo na dan v zvezi z rastavo o umetnikih slovenske in italijanske manjšine - Artisti di due minoranze, ki je te dni na ogled v palaci Ferrajoli v središCu Rima. O pobudi je namreč s precejšnjo pozornostjo poročal rimski dnevnik La Repubblica v ponedeljkovi številki na svoji prestižni kulturni strani. V Članku, ki izpostavlja vlogo dveh manšin v povezovanju in gradnji novih Časov, so navedeni vsi 14 ustvarjalci, ki se predstavljajo na razstavi. Slovenska kulturno-go-spodarska zveza iz Gorice je ob letošnji obletnici vstopa Slovenije v Evropkso Unijo priredila vrsto sreCanj z evropskimi poslanci iz Slovenije, ki so vsak iz svojega vidika predavali na različne teme, ki zadevajo položaj Slovenije kot ene najmlajših clanic EU. Niz evropskih veCerov v Gorici se nadaljudje tudi v letošnji sezoni. Prvi veCer bo v petek 14. oktobra 2005, ob 17.30 v Kulturnem domu v Gorici. Gost večera bo evropski poslanec Lojze Peterle, ki bo predaval na temo “Slovenija 2007: vstop v Schengen in Euro”. Na veCeru, ki ga bo vodil Livio Semolič, bo sodeloval tudi župan občine Gorica Vittorio Brancati. V ponedeljek, 17.oktobra se bo v prostorih glavne dvorane Trgovinske zbornice v Trstu odvijal prvi Čezmejni Posvet o gospodarski vlogi manjšin. Prirejata ga slovenska manjšina v Italiji in italijanska v Sloveniji. Posvet se bo zaključil z drugim delom 24. oktobra v Kopru. Pobudo za posvet so dali Slovenska kulturno-gospo-darska zveza. Svet slovenskih organizacij, Italijanska unija in Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v okviru delovnega omizja za manjšine pri Mešani komisiji za vprašanja skupnega razvoja med Republiko Slovenijo in Avtonomno deželo FJK. Izvedbo posveta sta finančno podprli tako deželna uprava FJK kot tudi slovenska vlada. Tržaški del posveta se bo 17. oktobra ob 9.30 zaCel z institucionalnimi pozdravi tržaškega Zupana Dipiazze, predsednika Obalne samoupravne skupnosti Italijanov Silvana Saua, predsednika Trgovinske zbornice Paoletti-ja, predsednika Dežele FJK 111 y j a in odbornika Iacopa, slovenskega ministra Ivana Žagarja in državnega sekreta-rija Pukšica. Italijansko Zunanje ministrstvo bo zastopal državni podsekretar Antonio-ne. Uvodno poročilo o vlogi manjšin v Čezmejni integraciji in gospodarskem sodelovanju bo podal predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič. Drugi del ponedeljkovega dopoldneva v Trstu bodo oblikovali posegi številnih uglednih strokovnjakov, kot so izvedenec na področju podjetniških strategij Giuseppe Boni, rektor Tržaške univerze Domenico Romeo, predsednik Holdinga Istrabenz Igor BavCar, predsednik Združenih bank Furlanije Julijske Krajine Italo Del Negro, bivši predsednik Vsedržavnega združenja kmetov Giuseppe Avolio ter Vesna Peric s fakultete za turizem Primorske univerze. Drugi del posveta se bo, kot zapisano, odvijal v Kopru in sicer v ponedeljek, 24. oktobra, kjer bo po dopoldnevu posegov in razprav sprejet zaključni dokument. Posvet je seveda odprt javnosti in torej vsem, ki jih ta tako pomembna tematika zanima. s prve strani Cemetig se je tedaj povezal s partizani, ki so delovali v bližnjem Breginju, v začetku oktobra leta 1943 se je vključil v Beneški bataljon, konec istega meseca so bataljon razpustili, Černetiča pa premestili najprej v XXX. divizijo, nato pa v 9. Korpus. “Odločitve Agostina Černetiča so bile težke a razumljive” je nadaljeval župan. “Takrat je pomemben del cerkve odkrito podpiral fašizem. Černetič se ni strinjal s tem stališCem in verjetno je sredi tragedije druge svetovne vojne v njem zrastlo prepričanje, da ni dovolj Čakati na boljše Case, molčati in moliti, ampak da se je potrebno boriti. Zaradi te svoje izbire je bil izobčen “a divi-nis”. Kljub temu se ni odpovedal duhovniškemu poklicu. Med partizani je bil verski referent.” Pristop Černetiča med slovenske osvobodilne enote je bil razumljiv je še poudaril Berrà. “Po rodu in kulturi je bil Slovenec iz teh krajev. 9. Korpus se je boril z Americani, Angleži in Rusi ter z partizani drugih narodnosti. Ni se boril proti Italiji, ampak proti nacifašizmu.” V svojem govoru je Berrà omenil trenja glede meje, uveljavitev komunističnega ustroja v Jugoslaviji in ideološki spopad, ki je razdelil svet v dvoje, kar je bilo izrazito občuteno v vsej Benečiji. Tudi potem, ko je prišlo do definicije meje “ki je ustrezala volji ljudi” se niso namreč polegle napetosti, ki so jih ob ideološkem sporu podpihovale tajne službe. Zato se Černetič mnogo let ni mogel vrniti v Italijo. Ostal je v Sloveniji, obisko- Zupan občine Tipana Elio Berrà men sobotne slovesnosti še zlasti za beneški prostor. Podobno, je dejal, kot Am-strong, ko je stopil na mesec. Storil je majhen korak za Človeka in velik korak za človeštvo. Stanovnik je dejal, de je njemu samemu in Černetiču je bil skupen izvor iz verne, katoliške družine. Oba sta se navdihovala v evangeliju, ki je vedno na strani revežev in ponižanih. Dekan ekonomske fakultete Maks Tajnikar je nato dejal, da je Avgust Černetič s svojo sposobnostjo odločitve lahko vzgled in vzor za mlade ljudi danes. Slovesnost, ki jo je z ubranim petjem tudi v furlanšCini oplemenitil moški zbor Golobar iz Bovca, je sklenil senator Miloš Budin. Spomnil se je Časov borbe proti nacifašizmu. “To so bili Casi spopadov, ki so delili ljudi in skupnosti, ko je bil prisoten upor za demokracijo in spopad za meje, ki je delil ljudi, tudi tiste, ki so bili na strani antifašizma”, je dejal in nadaljeval: “Vse to je za nami, smo skupaj v Evropi, ki temelji na antifašističnih vrednotah”. “Casi se spreminjajo, vrednote pa ne in naša naloga je jih uveljavljati v novih Časih. Ustvarjajmo pri nas”, je zaključil senator Budin “Evropo prijateljstva in demokracije”. Po lanskem poklonu Jožku Ošnjaku v sosednjem Kobaridu, nas Odbor briško beneškega odreda spet vabi na slovesnost, tokrat v Šempeter pri Gorici, kjer bodo v soboto 15. oktobra odkrili spominsko ploščo beneškemu partiznau dr. Marjanu ZdravljiCu. Svečanost, ki jo prireja v sodelovanju z Občino Šempeter - Vrtojba, Zvezo borcev iz Šempetra, Nove Gorice in celotnega območja ter šempetrske bolnišnice dr. Franca Derganca, bo ob 11. uri v parku šempetrske bolnišnice. Spregovorili bodo Dragan ValenCiC, Zupan občine Sempeter-Vrtoj-ba, Danilo PerCiC, predstavnik Briško-beneške-ga odreda, Viljem Cerno, predstavnik Beneških Slovencev, Franc Pregelj - Boro, Zdra-vljiCev soborec in dr. Darko Žiberna, direktor bolnišnice. Nastopila bosta tudi moški pevski zbor Šempeter in solist Edi Bu-kavec. Mario Sdraulig (Zdravljic) iz vasi Seu-ce, v občini Grmek, je še kot študent medicine septembra 1943 stopil v partizanske vrste, bil je eden od glavnih političnih navdihovalcev slovenskega osvobodilnega gibanja v Nadiških dolinah. Po vojni je živel v Sloveniji, bil je primarij pediatričnega oddelka v Šempetru pri Novi Gorici. Umrl je 10. aprila 1987 val je univerzo v Ljubljani in diplomiral leta 1947 iz zgodovine in geografije. Preselil se je v Ravne v okolici Maribora, kjer je poučeval na gimnaziji. Poročil se je in dobil hčerko. Leta 1962 se je vrnil v Ljubljano, kjer je nastopil kot profesor na Ekonomski fakulteti. Postal je administrativni tajnik omenjene fakultete, kjer je delal 11 let vse do upokojitve leta 1973. Umrl je v Ljubljani leta 1990. Svoj govor je Berrà zaključil z mislijo o evropskem združevanju in povezovanju ter z vabilom k boljšemu medsebojnemu spoznavanju med sosedi v Sloveniji in FJK, ki je pravi “protistrup ignoranci in nezaupljivosti”. Sobotno slovesnost v Pro-snidu je predsednik Anpi Federico Vincenti uokviril v praznovanja ob 60.letnici osvoboditve, izpostavil je dejstvo, da so se italijanski partizani borili proti nacifa- Sprevod do hiše Černetiča in trenutek slovesnosti šizmu ne le na svoji zemlji temveC tudi v drugih državah, v GrCiji, Albaniji, na Češkem, v Jugoslaviji, kjer se je tudi sam boril ramo ob ramo z jugoslovanskimi partizani. Podčrtal je vrednote odporništva in med njimi še posebej pravico do različnosti in do zašCite jezikovnih manjšin. O liku Černetiča je nato spregovoril predsednik Zveze borcev NOB Janez Stanovnik, ki je zelo poudaril po- Aktualno “ - 1 1 Šempeter: 1 spomin na beneškega partizana Kronaka novi mata]ur četrtek, 13. oktobra 2005 9 Iz Kravarja na ruomanje v Barbano, ku ankrat "Po štupienjah naših staršev", takuo je bluo napisano na volantine, ki je klicu parjatelje zbora "Tre valli" na ruomanje v Barbano. "Zelmo, de naša kultura bo živiela", prave-jo tisti od kora, "an v naši vasi, v Kravarju, smo oživiel vse navade, tiste cerkvene an tiste poganske". Takuo na zadnjo nediejo setem-berja, ki lietos je bla 25. v miescu, so ponovil objubo an šli na ruomanje. "Zelmo iti posvie-rode, kjer so bli naši ti stari". An takuo so šli v Barbano, saj vsi ljudje iz Nediških dolin so manjku ankrat v življenju šli na Barbano. Lie- ta an lieta nazaj, kar naši noni an bižnoni so bli šele mladi an so šli v Barbano na ruomanje je bluo tudi parvi krat, an lohni tudi zadnji v njih življenju, ki so vidli muorje! V nediejo 25. setemberja so šli kupe s tistim od zbora Tre Valli / Tri doline otroci an mladi, mame an tata, noni iz Kravarja, pa tudi iz drugih kraju, ki pa v teli vasi imajo parjatelje. Par sveti maši, ki je bla ob 10.30 so piel tisti od domačega kora. Bluo je pru lepuo an tudi ganljivo. Anche fisarmoniche e poesia al Burnjak di Tribil superiore dalla prima pagina Domenica la giornata inizia alle 9 con una passeggiata sul monte Hum, alle 11.30 si terrà la messa seguita dalla processione. Dopo il pranzo (la pasta è prevista per le 13), alle 14 verrà presentato il club di suonatori di fisarmonica diatonica delle Valli del Natiso-ne. Parteciperanno il Club A-mici della fisarmonica del Friuli Venezia Giulia e i klub di fisarmonicisti di Sežana e Cerknica. Per le 16 è previsto un concerto all’interno della Il poeta sloveno Ciril Zlobec sarà domenica a Tribil superiore. Zlobec, nato 80 anni fa a Ponkive, sul Carso triestino, è membro dell’Accademia delle Scienze e delle Arti di Lubiana. Poeta e scrittore, è il principale traduttore sloveno di classici italiani quali Dante, Carducci, Petrarca, Foscolo, Ungaretti, Montale e Quasimodo. i S Planinsko Obetavno vremensko napoved za nedeljo 25. septembra je Planinska družina iz Benečije izkoristila za načrtovani vzpon na Lopo, ki je zaradi slabih vremenskih pogojev 18. septembra odpadel. Tokrat so se Borisu in Pavlu pridružili še trije Člani Slovenskega planinskega drušva iz Gorice Marko, Hilarij in Vanja. Lopa ( 2.402m ) spada v Kaninsko pogorje in je izrazitejši vrh, ki se dviga med Prestreljenikom in Cr-nelsko špico. Nanjo ne vodi markirana pot. Možnosti prehoda na vršni greben pa ponuja, tako njena južna kot tudi severna stran. V zgodnjih jutranjih urah se je peterica iz planine Krnica vsmerila proti sedlu Prevala od koder so se pod prepadnimi južnimi stenami Lope zaCeli pomikati proti vzhodu. Tam so za nekaj Casa zrli v visoko steno in pazljivo iskali primeren prehod, a vse je bilo zamanj. Lažje smeri, ki bi jih vodila na greben brez uporabe vrvi niso našli. Po naključju pa je mimo prišel starejši možakar, sicer doma iz Solkana, ki je Kaninsko pogorje odliCno poznal in naši peterici poka- zal pravilno smer za vrh Lope. Treba jim je bilo le premagati še naporno melišče, strma travnata pobočja, ozko prepadno polico in že so vsi skupaj nasmejano stali na vrhu. Ponagajala pa jim je sitna megla, ki je prekrivala neskončni pogled na prekrasno celoto Julijskih Alp. rassegna “Kogojevi dnevi”, con il quartetto d’archi della Glasbena matica di Trieste, Elena de Martin mezzosoprano e Davide Clodig al pianoforte. Ospite d’onore sarà il poeta sloveno Ciril Zlobec. Nel corso della giornata funzioneranno la mostra mercato della castagna e dei prodotti agricoli e artigianali e il “Mali Bumjak”, intrattenimento per i più piccoli a cura di Luisa Tomasetig (la mattina) e Ursus (il pomeriggio). Il “Burnjak” prosegue la domenica successiva, 23 ottobre. Già in mattinata ci sarà un incontro internazionale degli agricoltori provenienti da Italia, Austria e Slovenia, un’iniziativa pensata per uno scambio di e-sperienze tra chi svolge l’attività agricola in condizioni ambientali simili. Alle 15 suonerà l’Orchestra di fisarmoniche della Glasbena matica di S. Pietro al Natisone. Un appuntamento, quello conclusivo, è previsto anche per domenica 30 ottobre, quando alle 15 si esibirà l’ansambel Franci Kušar, gruppo sloveno che salirà a Tribil superiore per rendere un omaggio ad Anton BirtiC. Per ulteriori informazioni sul programma della manifestazione si può telefonare al numero 0432-724308 o contattare gli organizzatori attraverso l’indirizzo mail info-bumjak@hotmail.it. L’iniziativa è organizzata grazie alla collaborazione tra gli agricoltori di Stregna, l’amministrazione comunale, la Comunità montana Torre-Natisone-Collio, la Polisportiva Tribil superiore, la KmeCka zveza e la Pro loco Nediške doline. La raccolta delle cast l Accanto alle iniziative culturali legate al Bumjak, vi è una proposta nuova e decisamente interessante. I proprietari di alcuni castagneti nel territorio comunale di Stregna daranno la possibilità, a chi lo desidera, di raccogliere le castagne sui propri terreni. L’iniziativa, che si protrarrà fino al 30 ottobre, prevede due varianti. Nella prima le castagne verranno raccolte, una parte sarà gratuita, la rimanente verrà pa- gata per un prezzo che va-rierà in base alla qualità del frutto, da 0,50 a 1 euro al chilo. Il proprietario accompagnerà i raccoglitori al terreno e alla fine della raccolta sarà possibile assaggiate le castagne arrostite. Il prezzo a persona sarà di 5 euro. La seconda variante prevede la possibilità di prender parte, oltre che alla raccolta, anche ad un pranzo contadino, il tutto per il prezzo di 9,50 euro a persona. Con una partenza sotto tono ha avuto inizio anche quest’anno la tradizionale mostra mercato autunnale a Ponte San Quirino. Grazie al comitato per Cle-nia anche quest’anno chi verrà a trovarci nelle Valli del Nati-sone, fermandosi presso il centro raccolta di Ponte San Quirino potrà gustare le castagne e la ribolla, trovare i prodotti della nostra terra ed assaggiare i dolci che come ogni anno le Ritornano le domeniche con i dolci! donne delle Valli preparano, su invito della Caritas forania-le, in grande quantità. Il ricavato va in beneficenza, con le adozioni a distanza. Dopo domenica 9, a cui hanno parteci- pato le parrocchie di San Leonardo, Stregna e Cosizza, domenica 16 tocca alla zona pastorale di Pulfero, domenica 23 a quella di San Pietro e, infine, domenica 30 a Tribil superiore, Oblizza, Savogna e Liessa. Siate generosi nel preparare e portare i vostri dolci, ma anche nel venirli ad assaggiare e contribuirete così a donare un sorriso a chi se lo vede negare fin dalla nascita! četrtek, 13. oktobra 2005 Risultati 1. Categoria Venzone - Valnatisone 0-2 3. Categoria Audace - Cussignacco 2-5 Juniores Gaglianese - Bearzi 2-3 Allievi Serenissima- Valnatisone 6-2 Giovanissimi Valnatisone - Serenissima 3-0 Esordienti Buttrio - Valnatisone 0-4 Pulcini Aurora Buonacquisto - Audace n.d. Amatori Filpa - Birreria da Marco 3-1 Turkey pub - Valli del Natisone 1-1 Friul clean - Osteria al Colovrat 0-2 Bar Savio - Sos Putiferio 1 -5 Lovaria - Poi. Valnatisone 2-0 Prossimo turno 1. Categoria Valnatisone - Lavarian/Mortean 3. Categoria Audax Sanrocchese - Audace JUNIORES Gaglianese - Arteniese Allievi Valnatisone - Azzurra Premariacco Giovanissimi Azzurra Premariacco - Valnatisone Esordienti Valnatisone - Aurora Buonacquisto Pulcini Audace Fortissimi Amatori Valli Natisone - Mereto Capitolo (15/10) Carr. Tarondo - Filpa (17/10) Osteria al Colovrat - Lovaria (15/10) Sos Putiferio - V.r. Man. tee. (15/10) Poi.Valnatisone - Virtus Udine (15/10) Calcetto Twister- Merenderos (17/10) Paradiso dei golosi - Bar Moreale (19/10) V-power - Credi Friuli Reana (17/10) Parajso A. A. - Bronx Team (17/10) Danieli - Carrozzeria Guion (17/10) Classifiche 1. Categoria Valnatisone, Lumignacco 12; Tarcentina 10; Ancona 8; Gemonese, Lavarian Mortean 7; Venzone 6; Tagliamento, Riviera 5; Flumì-gnano, Com. Faedis 4; Bujese, Chiavris 3; Bearzi, Castionese 1 ; Cividalese 0. 3. Categoria Cussignacco, Moimacco, Serenissima 9; Azzurra Gorizia 7; Audax Sanrocchese, Pavie-se 6; Aiello 4; Cormons, S. Gottardo, Stras-soldo, Pro Fiumicello, 3; Audace, Donatello, Villanova 0. JUNIORES Torreanese, Reanese, Gemonese, Bearzi 6; Gaglianese, Arteniese, Lib. Atl. Rizzi, Riviera, Chiavris, S. Gottardo 3; Ragogna, Nuova Sandanielese, Fortissimi, Majanese 0. Allievi Manzanese 6; Rasian di Prato/A, Serenissima, Gaglianese 4; Fortissimi, Moimacco 3; Valnatisone, Union '91, Azzurra 1; S. Gottardo*, Chiavris*, Savorgnanese 0. Giovanissimi Valnatisone 6; Union '91, Buttrio 4; Moimacco, Chiavris, Savorgnanese, Fortissimi 3; Gaglianese, Serenissima 1 ; Azzurra Premariacco*, S. Gottardo* 0. Amatori (eccellenza) Carrozzeria Tarondo 4; Filpa, Turkey pub, Ba.Col., Warriors 3; Ziracco, RD Group, Ro-mans, Birreria da Marco 2; Valli del Valnatisone Bagnaria Arsa, Mereto di Capitolo 1; Bar S. Giacomo, P.G. Codroipo 0. * Una partita in meno. Nel campionato di Terza categoria amatoriale ottimo esordio della squadra savognese Sos Putiferio a suon di gol Prosegue la marcia della Valnatisone, nuovo stop per l’Audace - Gli Juniores inciampano sul Bearzi - Bene Giovanissimi ed Esordienti - Tra gli amatori vittorie di Filpa e Colovrat Quaterna sulla ruota di Venzone realizzata dalla Valnatisone che è uscita vittoriosa dal campo dei camici con il più classico dei risultati 2-0. Gabriele Miano ha sbloccato il risultato in favore della squadra valligiana, allenata da Marco Billia, dopo soli tre minuti. Al quarto d’ora della seconda frazione di gioco Giacomo Grassi siglava la rete della sicurezza. Nel campionato di Terza categoria un’intraprendente ed esperto Cussignacco è ritornato a casa con un successo dal campo dell’Audace a Merso di sopra. Per i padroni di casa le due reti sono state firmate da Bini e Michele Predan. Primo stop per gli Juniores della Gaglianese ad opera degli udinesi del Bearzi. Capitombolo esterno degli Allievi della Valnatisone sul campo di Pradamano. La Serenissima ha ringraziato dei cinque regali della retroguardia sanpietrina ed ha messo in saccoccia il primo successo. Dopo un primo tempo chiuso sul 2-1, rete valligiana di Giovanni Tropina, all’inizio di ripresa è arrivata la terza segnatura dei padroni di casa. Pronta la risposta della Valnatisone con la segnatura di Lu- ca Pedone. Si registrava quindi il “naufragio” dei nostri ragazzi. Nella sfida incrociata con i ragazzi di Pradamano, i Giovanissimi della Valnatisone si sono imposti nell’incontro casalingo con un rotondo risultato. Dopo avere sbloccato il risultato trasformando un calcio di rigore con Matteo Cumer, hanno raddoppiato con una conclusione dalla distanza di Prince Sekyere. Il terzo sigillo valligiano è stato firmato da Antonio Bortolotti. Pur giocando una gara sotto tono, gli Esordienti della Valnatisone hanno rifilato ai padroni di casa del Buttrio u-na quaterna firmata da Michele Sibau, Nicola Spazzolini e Riccardo Miano, autore di una doppietta. Non si è giocata, a causa dell’impraticabilità del terreno di gioco, la partita dei Pulcini dell’Audace che dovevano affrontare a Remanzacco il Buonacquisto. Nel campionato di calcio amatoriale esordio casalingo vincente della Filpa di Pulfe-ro. I ragazzi allenati da Severino Cedarmas hanno supera- to la Birreria da Marco grazie alle reti messe a segno da Carlo Liberale, Enrico Cornelio (su rigore) e Thomas Pe-trizzo. Sotto di una rete, la Valli del Natisone, impegnata sul terreno della Turkey pub, è riuscita a rimontare grazie alla rete messa a segno da Mattia Cendou. In Terza categoria primo stop stagionale per la Poli-sportiva Valnatisone di Ci-vidale, ritornata a mani vuote dalla trasferta di Lovaria. Esordio scoppiettante della Sos Putiferio di Savogna La “rosa" della Filpa di Pulfero con dirigenti e lo sponsor Paesano rientrata dalla trasferta di Co-lugna contro il bar da Savio con i due punti. La cinquina dei gialli è stata firmata da Mauro Corredig, autore di una doppietta, e dalle reti di Gianni Podoriesza-ch, Matteo Trinco e Walter Petricig. Non ha voluto essere da meno l’Osteria al Colovrat di Drenchia che nella prima di campionato ha espugnato il terreno di Branco superando la Friul Clean con i gol realizzati da Graziano Iuretig e A-lex Volarič. Paolo Caffi Favorita dalle buone condizioni atmosferiche si è disputata domenica 9 ottobre la 28. edizione della gara automobilistica in salita Cividale-Castelmonte, organizzata come sempre con competenza dalla scuderia Red White. Al primo posto si è classificato Giovanni Cassibba sulla OsellaPa20/s Bmw, seguito al secondo posto da Roberto Aguzzoni, sulla Lucchini Bmw. Un ottimo piazzamento finale è stato quello ottenuto dal pilota valligiano Luca Manig che con la Renault Clio Rs Cup è giunto tredicesimo. Il quarantasettesimo posto è andato al pilota ducale Luca Giaiotto (Peugeot 106 Rallye). Il cividalese Massimo Guerra, su Alfa Romeo Giulia Super, si è aggiudicato la vittoria nel primo gruppo delle Auto storiche, mentre il successo nel secondo gruppo è andato a Alessandro Mar- Cassibba domina a Castelmonte, bene i locali Manig e Corredig chesi su Lancia Fulvia HF1. In questo gruppo da segnalare l’ottava posizione in classifica ottenuta dal pilota sanpie-trino Pietro Corredig (Bmw2002 Tii). Infine tra le vetture di scaduta omologazione a trionfare è stato il pilota friulano Rino Muradore su Ford Sierra Co-sworth. Giovanni Cassibba in una recente competizione 1 Bocce, I la doppia sfida ai ducali Si è disputato recentemente a Tolmino il tradizionale incontro di bocce intemazionale tra la locale Soča e la Boc-ciofila Ducale di Civi-dale. L’incontro, che segue quello del mese di giugno a Carraria, è l’ultimo di una serie di gare che servono a mantenere saldi i principi di genuina amicizia tra le due realtà a cavallo del confine. La manifestazione ha visto impegnate le seguenti quadrette slovene: prima quadretta Danilo Lesjak, Ivan Brišar, Ignacij Božič, Ani Skoberne; seconda quadretta: Ivan Gruntar, Ljuba Gruntar, Gracijan Mle-cuž, Victor Rutar; terza quadretta: Gabriel Živec, Isidor Živec, Pepca Klinkon, Tine Lavrenčič; quarta quadretta: Silvester Basile, Branko Sedej, Drago Kostantini, Marta Mauri. Per la squadra ducale hanno giocato: prima quadretta Paolo Osgna-ch, Franco Cantarutti, Lorenzo Vogrig, Gabriella Marchiori, Gianfranco Blasig; seconda quadretta: Luigino Iuretig, Gino Clamente, Albino Rudi, Isa Reboa; terza quadretta: Franco Olivo, Bruno Tempori-ni, Nevio Dorligh, Dante Caracciolo, Cristina Vicich; quarta quadretta: Adriano Fagotto, Lorenzo Beltrame, Franco Nanni, Laura Fagotto. Questa la classifica a quadrette al termine delle partite: 1) Osgnach (4+35), 2) Gruntar (3+10), 3) Zivec (3+2), 4) Olivo (2-6), 5. Lesjak (2-17), 6) Iuretig (1-1), 7) Fagotto (1-7), 8)Ba-sile (0-6). Con questi risultati la Bocciofila cividalese si è imposta per 9,5 a 6,5 su Tolmino. Nella doppia sfida annuale Cividale si e imposta sulla squadra di casa con il punteggio complessivo di 17,5 a I 14,5. mBieaSI iyJS|jj jnch** četrtek, 13. oktobra 2005 Bisnonni super a Osgnetto! Sta Pia Mihonova an Gianni Bosu, njih pranavuod je Emanuele Njih družina je bla že velika an liepa, odkar se jim je doluožu Emanuele je pa Se buj. Lieušega šenka niesta mogla irniet Gianni Bosu an Pia Mihonova iz Ošnije-ga. Priet so bli "sa-muo" mama an tata, nona an nono, od te-krat sta tudi "bižno-na"! Liep šenk jim ga je nardila navuoda Nata-sha an nje mož Mark malomanj 'no lieto od tega. An če Gianni an Pia se takuo dobro daržita muorejo pru zahvalit telega puobčja, m ki jim pomaga se daržat forma"! E sì, bisogna proprio dirlo, l'arrivo di Emanuele (mamma Natasha di Postacco e papà Mark di Cividale) nella fami- glia di Gianni Bos e Pia Mi-conova di Osgnetto è stato proprio un bel regalo. Ora che mamma Natasha ha ripreso a lavorare, Emanuele trascorre molto tempo coi bisnonni ed è frequente vedere la mattina Gianni (che una volta guidava la corriera) con Emanuele nel passeggino (ora guida pure quello!) mentre vanno a governare i coniglietti ( i "kuničjoti" li chiama lui) ed i tacchini, assieme a Fiocco, un simpatico cagnolino. Ma anche la bisnonna Pia non scherza! Pochi giorni fa ha compiuto 70 anni, lei però dice di non sentirseli proprio. Noi tutti pensiamo che il merito sia in gran parte di Emanuele che con la sua vivacità e simpatia la tiene in forma. Presto, ed esattamente il 16 ottobre, anche Emanuele sof-fierà sulla sua prima candelina. C’è da scommettere che quel giorno a Osgnetto ci sarà grande festa. Tanti auguri Emanuele, tanti auguri nonni bis! Tempo fa ci è arrivata da Plestišča / Platischis una bella lettera che volentieri pubblichiamo. "Già in due riprese sono venuti da San Pietro al Nati-sone dei gruppi per un breve soggiorno a Platischis. Sono venuti pure dei gruppi dalla Una lettera da Plestišča bassa friulana. Un capo seminarista ed un insegnante guidavano questo gruppo di giovani che hanno ripulito tutto il paese, imbiancato la cano- nica e anche la cucina a qualche privato. La gente del paese è stata molto contenta di questo. Ho letto sul Novi Matajur r Ricordando Cara Silvia, siamo ancora una volta qui a ricordarti con tanto affetto e rimpianto. Sono trascorsi cinque anni da quando te ne sei andata e il vuoto che hai lasciato è grande. Non dimenticheremo mai però i tuoi insegna-menti, il tuo entusiasmo, la tua voglia di fare per il bene di tutta la nostra comunità. Hai sempre saputo guardare avanti, hai creduto in tanti progetti e li hai portati a conclusione superando difficoltà e diffidenze. Hai creduto nelle potenzialità turistiche delle Valli del Natisone e del Cividalese che tanto ti stavano a cuore creando dal nulla il Bed and Breakfast anche qui da noi quando e-rano in pochi a crederci. Cara Silvia, grazie per tutto questo, grazie per il tuo coraggio, il tuo entusiasmo, la tua voglia di fare che in tanti momenti della nostra vita ci danno la forza per andare avanti. Con affetto le tue amiche del Bed and Breakfast che gli insegnanti della scuola di San Pietro sono stati molto contenti dell'accoglienza dei paesani. Io ho raccontato loro le origini del nostro paese, i costumi e le usanze. Ho scritto un libro su questo, di quanto hanno fatto i nostri nonni e bisnonni. C'è molto ancora da raccontare del passato, ma anche dei giorni nostri. 150 anni fa attorno al paese era tutto seminato a granoturco. Io avevo una cartolina del 1913, c'era tanta più gente, c'erano pascoli in comune, c'era molta ricchezza. Vendevano il granoturco a Taipana. A Platischis c'era il comune fino al 1900. Quell'anno ci hanno fatto anche la strada, c'erano tre mulini che lavoravano, la luce elettrica è arrivata nel 1947. La quinta classe elementare l'hanno istituita dopo la guerra del 1945. E il nome Platišča da dove arriva? Qualcuno dice dai "pla- taz" dalla Slovenia che facevano le ruote del mulino ed i cerchi in sloveno si chiamavano platišča, e da lì venne dato il nome al paese. Non dobbiamo poi dimenticare i nostri sacerdoti: erano numerosi nelle Valli del Natisone e anche nella Valle del Torre, a Platischis ce n’erano sette! Vas pozdraven vas an vse parjatelje iz Nediških dolin, in tudi iz Barda! Stari mežnar in mlinar od naše stare družine Anton Cuffolo" Ringraziamo il signor Anton Cuffolo, Bug vam Ioni Anton, che ci ha fatto sapere qualcosa in più del passato dei nostri paesi. Siamo certi che anche lui, come tante altre nostre persone un po’ "più grandi" di noi sia custode di una gran parte del passato nostro e della nostra terra. Una ricchezza che non va persa. SPETER Tarčmun/Škrutove Dobrojutro Aurora! Kar so zaviedel, de se je novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tei. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI diela na pot, so bli pru vsi veseli v družini an nieso vi-dli ure, de pride med nje. V četartak 6. otuberja je paršla an je parnesla puno, puno veseja. Takuo nam je ponosno ja-la nje nona Giorgetta Jurco-va iz Gorenjega Bamasa. Ci-čica se kliče Aurora an je pru "'no novuo jutro za vse" nam je jala še Giorgetta. Planinska družina Benečije Telovadba Corso di ginnastica od 12. oktobra do 21. decembra vsako sriedo an petak od 19. do 20. ure v telovadnici sriednje Suole v Špietre Info in vpisovanje: Flavia 04321727631 - Daniela 04321714303 - 0432/731190 VENDO cucina con giropanca senza elettrodomestici, prezzo da concordare dopo presa visione e stufa a legna usata solo un inverno. Telefonare al nùmero 0432/723457 oppure al 340/2968519 VENDO appartamento tricamere, biservizi a S. Pietro al Nat. Info: 329/4694602 VENDO legna provenienza Valli del Natisone. 338/9443058 Marna od čičice je Sonia Petricig iz Tarčmuna, tata je pa Andrea Ariatti iz Skruto- vega. Zio veseu za Auroro je bratrac Simone, ki ima osam liet an pu an tele dni je že dokazu vsiem, kuo zna lepuo varvat njega sestrico. Za Auroro se veselijo tudi nona Santina Polauščakova na Tarčmunu, tetà Cristina an stric Luciano an nje maj-hani kužini Stefano an Martina v Tarpeču, tetà Pia an stric Valerio z Lučam, ki žive v Sarženti, vsi drugi v družini an parjatelji od Sonie an Andrea. Aurora bo živiela v Spietre an vsi ji želmo, de bo kupe z nje bratram Simone lepuo rasla, zdrava an vesela. Kuosta Zbuogam Irma Buog je parklicu h sebe Irmo Cencig, uduovo Cemoia. Učakala je puno liet, 91. Irma je zadnje lieta preži-viela v čedajskem rikoverje, kjer je tudi umarla. Na telim svietu je zapustila sinuove, zeta, nevieste, navu-ode, pranavuode an vso drugo žlahto. Za venčno bo počivala v Gorenjim Bamase, kjer je biu nje pogreb v sriedo 5. otuberja popudan. SVET LENART Nagrada za pridne šuolarje Ze vič liet družina Marseu (žena Natalia an sinuovi Marco, Paolo an Raffaella) za se spomnit na njih moža an tata Renza Marseu nagradijo pridne šuolarje an študente, ki žive po naših dolinah. Lietos teli srečni študenti so: Alexa Vogrig iz Hlocja, Nicola Simaz iz Kozce, Debora Specogna iz Tavorjane, Maria Mocenni iz Prapotne-ga an Jessica Dorbolò iz Spietra. Vsak ponese damu 300 euro, ki za sigurno mu bojo zlo hnucu za šuolske potrebščine, ki, ku vsak tata an mama vie, rasejo iz lieta v lieto! Vsi vasnjani so mislili, de mali Marjac je an buogi šleutič. Za tuole dokazat so mu runal vsake sort škerce. So mu položli na tla dva denarja, adan evro an dva evro, an kladli uadjo, ki vebere. Marjac je zmie-ram vebrau adan evro, an vsi vasnjani so se mu smejal an se špodielal, kuo je šleutast. An dan se je ustavu an foreštier an gledu, kuo se kuaija-jo s tistim otrokam. Mali Marjac se mu je usmilu, de ga imajo takuo za norca an ga poprašu, za-ki vebere nimar tist denar, ki vaja manj, adan evro! - Zatuo ki če veberem samuo ankrat dva evra bi na obedan vič kladu uadjo an ist bi na mogu vič nataknit tu muoj špa-runjak po tri, štier evre vsaki dan! Dva parjatelja sta se ga bla pru lepuo napila. - Mi se zdi - je jau adan - de naco nas bojo kregale naše žene! -Oh ne-je jau te drugi - moja žena ne! Ona bo tresla samuo glavo. - Ja, ja, pa bi teu rad viedet, kero glavo: nje al pa tojo?! Petar, sin od bogatega kimeta, ku je paršu v Suolo je jau: - Gospuod meštri, muoj tata jutre ubije pra-se an mi je jau za vas poprašat, če bi rad spre-jeu ne štier klobasice in an kos špeha. - Oh ja, zaki, de ne! Zahvali tojga očeta. Nomalo dni potle meštri je poprašu šuolarja, če njega tata je ubu pra-se. - Ne, ne, gospuod meštri, ga nie ubu. - Zaki de ne? - Zatuo, ki tist dan priet je prase krepuvalo, potlè je pa ozdravelo! *** Sindak je šu pozdra-vjat starega vasnjana, ki je dopunu stuo liet. Kadar je šu proč mu je jau: - Se troštam, de se borna videla tudi druge lieto za vaš rojstni dan! - Zaki se troštate, ka imate kajšan dvom? Al na stojte dobro? Giovanin je umieru na pastiej an njega žena Milica je obupano jolaka blizu njega. - Posluši Milica, seda niema vič pomiena mi poviedat, če si mi bila z-viesta v našim življenju. - Oh muoj dragi Giovanin - je odguorila Milica - saj vieš, de ist bi ti pm zvestuo vse povieda-la, pa če potlè ozdraviš? — Kronaka= informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.727084 Kada vozi litorina Železniška postaja / stazione di Cividale: tel. 0432/731032 URNIK OD OKTOBRA DO JUNIJA 12 Čedada v Videm: ob 6.00*, 6.36*, 6.50*, 7.10, 7.37*, 8.07,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 12.17*,12.37*, 12.57*, 13.17,13.37*,13.57,14.17*, 15.06,15.50,17.00,18.00, 19.12, 20.05 Iz Vidma v Čedad: ob 6.20*, 6.53*,7.13*, 7.40, 8.10*, 8.35, 9.30, 10.30, 1 1.30, 12.20, 12.40*, 13.00*, 13.20*,13.40, 14.00*, 14.20, 14.40*, 15.26, 16.40,17.35,18.45,19.4 5, 22.15*, 22.40** ' samuo čez tiedan ** samuo nediejo an prazniki Bolnica Cedad .... 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad... .703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro .731451 INPS Cedad .705611 URES - INAC .730153 ENEL 187-845097 ACI Cedad .731762 Ronke Letališče..0481-773224 Muzej Cedad .700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola .717208 K.D. Ivan Trinko .731386 Zveza slov. izseljencev ...732231 Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Speter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana 712028 Prapotno 713003 Tipana 788020 Bardo................787032 Rezija.........0433-53001/2 Gorska skupnost 727325 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER - Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it SPLOSNA SLIKA Proti nam prehodno doteka bolj vlažen jugozahodni zrak, pihali bolj suhi višinski severni vetrovi. OBETI V soboto bo po vsej deželi prevladovalo sončno vreme. C.A.I. Sottosezione Val Natisone domenica 23 ottobre MARRONATA A STUPIZZA Ci troveremo a Stupizza alle ore 8,30 per un’escursione di circa 3 ore adatta a tutti lungo la Valle del Pradolino. Seguirà pastasciutta e castagnata per tutti... in amicizia e allegria!!! Per info: Zorza Gianni tel. 0432 701618, Canalaz Michele tel. 0432725045 Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 15. DO 21. OKTOBRA Cedad (Minisini) tel. 731175 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 16. OKTOBRA Klenje/Genia Esso Cedad (na poti za iti v Videm) Tamoil Cedad (v Karariji) četrtek, 13. oktobra 2005 Jo poznamo že puno liet, bi uagal reč že "puno, puno" liet. Smo bli malomanj otroc, seda an mi jih imamo okuole petdest an tuole se nam pozna! Nji ne, se na poznajo lieta, ki so se ji parštulle na ra-maneh od tekrat. Na 24. setemberja ji je do-punla 85 an je nimar taka. An reč, de ne vse ji je teklo ta-kuo, ki je želiela. Puno težav je muorla premagat tudi ona, za na poviedat ki dost suzi je pretočila, kar Buog ji je vzeu dva otroka. Lina je šla an gre napri z veliko kuražo an veliko vie-ro. Diela nimar, nardi vse tan doma, tu varte an takuo, ki nam kaže fotografija, kar bi mogla počivat, pa šiva. Lina je Varhuščakova iz Podsriednjega, an tle živi od nimar. Buog ji di uživat še puno liet, tuole ji želijo vsi tisti, ki jo imajo radi. Ta par nji na fotografiji je Anna, žena nje navuoda Marina. Anna Carlig je z Bare, v sauonjskem kamunu, odkar se je oženila živi v Premarja-ge, pa ona an nje mož zve-stuo pokukata, an še kuo po-gostu, v njih rojstne kraje. Anna je praznovala kupe z njanjo Lino tudi nje rojstni dan, saj drugi dan, na 25. setemberja ona jih je dopunla pa 60. ČETRTEK, 13. OKTOBRA Po vsej deželi bo zmerno oblačno, z izjemo zgornjega ravninskega in predalpskega pasu, predvsem na vzhodu, kjer bo več oblačnosti. Na Trbiškem bo zjutraj pretežno oblačno, v teku dneva pa zmerno oblačno. Na obali bo zjutraj pihala šibka burja, nato šibki krajevni vetrovi. Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 5/8 10/13 Najvišja temperatura (°C) 16/19 16/19 Srednja temperatura na 1000 m: 8°C Srednja temperatura na 2000 m: 2 C Ižatvač veter Padavine (od polnoči do 24hj močan rahla zmarna močna obina / * 4 4 n 4 4 iti 4 4 4 >8 rrv« 0-5 mm 5-10 mm 10-30 mm >30 mm Nevihta Sneg Doplih rojstni dan v Podsrieanjem PETEK, 14. OKTOBRA Po vsej deželi bo pretežno jasno ali zmerno oblačno. Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 5/8 10/13 Najvišja temperatura (°C) 20/22 18/20 Srednja temperatura na 1000 m: 11°C Srednja temperatura na 2000 m: 5°C An tudi ona se dobro darži an le napri lepuo skarbi za nje družino, za moža Marina, za hčere Mirello, Romino an Simona, za zeta, za navuoda an za vse tiste, ki imajo potri-ebo adne dobre besiede al pa pomoči. Lina an Anna, nimar takuo napri takuo, ki sta šle do se- puno, puno liepih dni v mie-da. Buog vam di uživat še ru an zdravju.