Glas zaveznikov Leto II • Št. 267 ormacšjski dnevnik A. I. S. Cena 4 lire TRST, četrtek 2. maja 1946 UREDNIŠTVO : Via S. Pellico 12 Telefon st. 98354 to 94448 UGLASI: Cena za milimeter višine (širina ena kolona}: trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini lista (tekstni oglasi) L. 45. Davek ni vitet. Plačljivo v naprej- Oglase sprejema izključno: S.P4., Socleta per la Pubblicitč in Italla, Trst, ul. Silvio Pellico M. 4. tel. 94044. Cena posamezne številke L. 4 (zaostale L. 8). Rokopisov ne vračamo. Razmejitvena komisija predložila] Svetovni glavni stan ZAPISKI Novi guverner mednarodnega denarnega sklada London, 2. maja Britansko finančno ministrstvo je objavilo, da bo finančni minister Hugh Dalton sledil lordu Keynesu kot guverner mednarodnega denarnega fonda in mednarodne banke za obnovo. Sira Jamesa Origga so imenovali za izvrSnega ravnatelja gori omenjene banke. Ker pa ne bo mogel odpotovati v WashingtOn pred mesecem, ga bo nadomeščal do njegovega g prihoda R. H. Brand. LABURISTIČNA STRANKA K PKVEMII MAJU London, 2. maja Britanska laburistična stranka je izdala razglas, s katerim pošilja bratske pozdrave vsem prebivalcem Združenih narodov ob 1. maju, prazniku vseh delavcev. V razglasu poudarja britanska laburistična stranka, da bo storila vse za dosego demokratskega režima in miru na svetu. PRVOMAJSKA PARADA '"•V MOSKVI Moskva, 2. maja Prvega maja, na mednarodni prazt-.ik delavcev, je bila, na Rdečem trgu parada sil posadke pod poveljstvom generala Artemijeva. Pregledal jih je maršal Roko. sovski. Moskovska radijska postaja je Javila, da so pričeli z mimohodom 1. maja v Moskvi dopoldne ob 9. uri s prihodom generalisima Stalina na Rdeči trg. Nekaj minut Pozneje je prispel maršal Rokosov-ski, bivši poveljnik druge fronte v Rusiji v vojni proti Nemčiji, pohodom je Rokosovski na ko«Jn pregledal zbrane čete ter jim izrekpi sledeče besede: »Moč reakcije je še vedno močna in na-^•iJuje s svojimi spletkami. Se vedno ni zagotovljen mednarodni mir in varnost. Sovjetske sile morajo ohraniti vso svojo zmogljivost in svojo moč« Z mimohodom so 'pričeli takoj kc Je Stalin stopil na častno tribuno. Tanki, topništvo, mornariške čete in konjenica so razvrstili v strjene vrste, ki so jim načelovali znani sovjetski generali. Generalislm Stalin je v posebnem dnevnem ukazu o priliki prvega maja naslovil vojski poziv, v ka-■. PraVi’ da se Te treba čuvati ., *sP'etkami mednarodne reakcije, ki pripravlja načrte vojno*. «Naše čete morajo izboljšati svoje vojaško znanje na podlagi v vojni pridobljenih izkušenj ln napredovati v vojaški znanosti in tehniki. Po vojnih izkušnjah se množice zdaj zavedajo, da ni meseče poveriti usode držav reakcionarnim vladarjem, ki zasledujejo nskorrlselne smotre in egoistične in Protiljudske namene. Iz tega vzroka narodi, ki ne želijo še na-obrČ *‘vetl P° 8tarih Mvljenakih 7h' jemljejo v svoje roke 0 0 svojih držav, določajo de-chratski red in se aktivno borijo Proti reakcionarnim silam in pro-1 hujskačem za novo vojno. Nobenega vzroka ni, ki bi vzbujal dvom, da bo v bodoče °vjetska zveza drža’a obljubo v ^ P°htihl za mir, varnost, riakopravnost in prijateljstvo med narodi*. na*°SltOVaka radiJska postaja je p[(.^aatlila, da se je profesor Kava^ 151 znan za av°te raziska-ležii n* at°mskem področju, ude-j’h v rt Sltu'Pino znanstvenikov, ki dijsk Velike vojaške parade. Rana t & PostaTa Je nato javila, da je ko r^U 1,110 tu. Modzeleivski je govoril o tesnem prijateljstvu, ki veže Poljsko s Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo in je rekel, da je eno izmed drugih vežnih načel poljske zunanje politike, kot v preteklosti, prijateljstvo s Francijo in Veliko Britanijo. eNadalje si želi Poljska prijateljske odnoSaje z Združenimi državami, ki bi sloneli na idealih svobode, neodvisnosti in sodelovanja suverenih držav«. Končno je minister izrazil željo po prijateljskih odnoSajih z Italijo. «S to državo — je rekel — smo že stopili v stike na polju kulturne izmenjave in zdaj'želimo doseči sklenitev trgovinske pogodbe». Napadi na Mikolajcžyka in člane njegove stranke Reuterjev dopisnik iz Varšave poroča, da so na zasedanju, ki so ga posvetili razgovorom o splošnem glasovanju in o novem poljskem preračunu, številni člani narodnega sveta, ki podpirajo vlado, zahtevali, naj Mikolajczpk in člani njegove stranke izstopijo iz vlade. Mi- Svoboda potovanja Moskva, 2. maja Sovjetska zveza bo ukinila s prihodnjim junijem dovoljenja za potovanje z vlakom in bodo ta dovoljenja potrebna samo za potovanje v obmejne predele. bati. V izjavi narodnega sveta so predstavniki kmetske stranke razložili, da je njihov sklep protest proti napadom v svetu, kjer so se posluževali sestankov, da bi napadali našo stranko. Menijo, da bo Mikolajczykova odklonitev zaupnice vladi imela Znatne posledice. Narodni sklep je odobril/ zakon katerega na podlagi, bodo imeli pravico glasovati vojaki pri splošnem glasovanju, ki so ga dokončno določili za 30. maj, in pri volitvah, ki bodo v jeseni. mA BRAIHIKU DEMOKRATSKIH k,M„ svoBOScim Clementa R. Attleeja Britanski ministrski predsednik element R. Attlee je govoril 27. apr. na zborovanju laburistične stranke v Nem Castleu. »Noben nepristranski opazovalec ne more zanikati dejstva, da Angleži v vsakem delu sveta, kjer jim njihov položaj to omogoča, skušajo z vsemi razpoložljivimi sredstvi pospeševati razvoj demokratičnih svoboščin v duhu svobode, ki jo sami uživajo v svoji domovini«. Ko je poudaril, da je vodilno načelo laburistične zunanje politike vzdrževanje in ječanje ugleda Združenih narodov, je Attlee izjavil, da je zunanji minister Bevin odločno in uspešno vodil to politiko. «V vseh Bevlnovih govorih 'je mogoče najti potrdilo »a to, da je vedno upošteval gospodarski temelj političnih vprašanj. Vedno je jasno pokazal, da^se njegove zamisli ne kažejo kot izraz političnih abstrakcij, ampak so izraz stvarnosti navadnega človeka». «Priznavam, je dejal Attlee, da smo vse drugo kot zadovoljni z mednarodnim položajem. Težko je ustvariti trajen red n bedi, pomanjkanju in stiski. V kolikor nam je mogoče, skušamo olajšati to trpljenje, toda naša sredstva so po petih letih zelo izčrpana in naš gospodarski položaj je vse prej kot zadovoljiv. Mi se trudimo, da bi sodelovali kar najtesneje s Svojimi zavezniki, velikimi in majhnimi, toda moram poudariti, da sodelovanje z ostalimi pomeni, da ne •more vsak delati, kar se mu zazdi. Nepotrpežljivi idealisti stoje pred kruto stvarnostjo položaja. "Od preteklosti smo podedovali težka vprašanja, ki ne dovoljujejo lahkih rešitev, glavna so Palestina in Indija. a želji komunistične stranke za spojitev z laburistično stranko je Attlee izjavil: «Komunistična stranka sebesede demokracija samo poslužuje, toda sama je v bistvu nedemokrat-ska. Sredstva, s katerimi si skuša zagotoviti oblast, ne upoštevajo tistih vodilnih načel, ki edina omogočajo življenje v dostojni družbi«. Predsednik element R. Aattlee je ob zaključku ibrazil upanje, da bo prihodnji kongres laburistične stranke ponovno odklonil poziv tistih, ki »medtem ko odklenjajo naša načela, se skušajo za dosego svojih sebičnih interesov vriniti v našo organizacijo«. Na sestanku nemikih socialnih demokratov in komunistov v Berlinu so izglasovali združitev obeh strank v enotno socialistično stranko. To se je zgodilo brez enega samega nasprotnega glasu, četudi so pri nedavnem splošnem glasovanju številni socialni demokrati glatc-vali proti temu ukrepu. Kako se je moglo kaj podobnega zgoditi? Splošno glasovanje je bilo v dvanajstih okrajih britanskega, ameriškega in francoskega zasedbenega področja v nemški prestolnici. Izmed skoraj 24.000 oddanih glasov je fbilo 82 odstotkov proti »družitvi. Nobenega glasovanja pa ni bilo v ruskem zasedbenem področju, kjer so prosto proglasili, da je 42.000 domnevnih članov stranke za združitev s komunisti. It tega so sklepali, da je 82 odstotkov v ostalih področjih vrednih samo 30 odstotkov vseh glasov, ki bi prišli v poštev, kar je manjšina. Sestanek zastopnikov, ki so preglasili združitev socialnih demokratov in komunistov je bil v sovjetskem zasedbenem področju. Iz britanskega zasedbenega področja je prisostvovalo sestanku štirinajst zastopnikov, ki so kljub nasprotnemu izidu glasovanja v svojem področju soglasno glasovali za združitev. Zdi se, da bi v dostojni sredini ne imeli nobene pravice, kaj podobnega storiti. Pismo britanske nadzorstvene komisije jim je naznanilo, da se lahko udeležijo kongresa žarno kot gostje, ne da bi imeli kakršno koli pravico prevzemati obveznosti za člane, katere so želeli zastopati. V vsakem primeru tako imenovano enotno socialistično stranko težko morejo priznati v področju, kjer se se 82 odstotkov članstva pri tajnih in svobodnih volitvah izrazilo proti takšnemu ukrepu. To nazivajo v nekaterih deželah, katere hočejo svetu prikazati kot vzore nove progresivne demokracije, spoštovanje ljudske volje. ANGLO-AMERIŠKO PRIJATELJSTVO Si/eti/ boju s pomanjkanjem nistrski predsednik Osubka Moraui-ski, je izjavil, čeprav se je zdržal napadov «Najvažnejše trenotno vprašanje za Poljsko je ohranitev varnosti in vzpostavitev morale«. Opozoril je, da bodo morali uporabiti vojsko v Širšem obsega za vzpostavitev reda, ker postaja vedno očitnejše, da dejavnost teroristov z ogrožanjem cest in z ubijanjem stotin policistov spravlja v nevarnost red in varnost na deželi in v mestih. Mikolajczyka so začeli napadati, ko se je z 45 člani poljske kmetske stranke uprl glasovanju o zaupnici vladi, ki jo je predložil narodni svet in pet drugih strank po viharni de- London, 2. maja Britanski minister za prehrano, sir Ben Smith, je javil nova zmanjšanja živilskih obrokov, da pomaga stradajočim narodom. Od 26. maja bodo obrok sira zmanjšali od 85 na 56 gramov. Sorazmerno bodo zmanjšali obroke sira restavracijam, samo delavci pri težkih delih bodo še naprej prejemali sedanje obroke. Sir Ben Smith je javil tudi, da bodo odredbe o zmanjšanju teže hlebov kruha stopile v veljavo prihodnjo nedeljo. Zmanjšani, hlebi bodo stali kot dosedanji, da pa ne b' zvišali življenjskih stroškov, bodo sorazmerno znižali cene sirovega masla in krompirja. Ministrstvo za poljedelstvo Združenih držav Je odredilo 40 odstotno znižanje uporabe žita za proizvodnjo alkohola v mesecu maju. da b‘ ga tako prištedili za države, ki trpijo pomanjkanje. Predstavniki ministrstva so odklonil podati izjavo o trajanju omejitve, vendar so neki izjavili, da bi mogla veljati tudi še za mesec junij. Uprava Hongkonga je javila, da so skrčili za 50 odstotkov obroke moke in za 25 od:totkov porabo žita. Te ukrepe so sprejeU, da se prilagodijo skrčenju dobav, ki ga je odredil mešani urad za prehrano za jugovzhodno Azijo. Prebivalstvo Hongkonga se je od dneva Japonske kapitulacije, to je v približno šestih mesecih, podvojilo. Večina novih naseljencev so Kitajci, ki so prišli iz okolice Kantona zaradi obnove reda m miru pod britansko kdloni-jalno upravo v Hongkongu. Argentinski minister za trgovino in industrije je javil, da so na nujne prošnje evropskih držav sklenili, da jim bodo dali na razpolago pošiljke žita, ki so neobhodno potrebne za zadovoljitev njihovih takojšnjih zahtev. Avstralski ministrski podpredsednik, Francis M. Forde, je izjavil, da se namerava sestati z ministrom za trgovino in poljedelstvo Willia-mom J. Scullyjein, da bi razpravljala o možnosti nadaljnjih pošiljk LJUDSKO ŠTETJE ZARADI VOLITEV V ŠPANIJI Madrid, 2. maja Španski minister za vzgojo Iba-res Martini je naznanil, da namerava Francova vlada izvesti ljudsko čtetje za volitve, in sicer za državljane obeh spolov nad 21 let starosti. Štetje bodo izvedli v dveh mesecih in bo služilo kot podlaga za morebitno glasovanje, ki bi ga mogli izvesti po ukazu, ki so ga odobrili preteklega oktobra. žita v Indijo, kjer vlada lakota. V odgovoru na poslanico Herberta Hooverja je Forde dejal; «Mi si kar najbolj želimo, da prispevamo vse, kar je v naših močeh*. Ameriška vlada naj bi, kot je izjavil minister za poljedelstvo, izdala nadaljnje ukrepe za omejitev porabe žita. Predsednik ameriškega odbora za pomanjkanje Hoover je izjavil; »Računam, da svetovni primanjkljaji žita znaša 5 milijonov ton. Tega bo mogoče kriti s sodelovanjem velikih pridelovalnih držav: Združenih držav, Kanade, Argentine in Sovjetske zveze. Ce bodo vse proizvajalne države napravile najboljše, bomo premagali to najnevarnejšo kriza Ko je govoril o Indiji, je Hoover dejal, če ne bodo preskrbeli zadostnih ln stalnih dobav, bo smrt ugrabila milijone žrtev. Ameriški trgovinski minister Wallace je izjavil v Bostonu, da morajo Združene države obvladati in da bodo obvladale sedanji svetovni prehranjevalni položaj. Wal-lacea so imenovali za predsednika družbe za zbirko živil, katere pričetek so določili za 12. maja. uradno javili,.da Majhno je število ljudi, ki bi bili tako poklicani, da govorijo o odno-)rajih med Veliko Britanijo in Združenimi državami, kot jz lord Hali-fax; pred petimi leti se je odrekel mestu britanskega zunanjega ministra, da bi prevzel položaj britanskega veleposlanika v Washingtonu, ki so ga pogostoma označili kot najvažnejše diplomatsko mesto na svetu. Zdaj odstopa, tako da so njegove besede na poslovilnem večeru vredne velike pozornosti svetovnega javnega mnenja, posebno pri nas, kjer često razpravljajo o značilnostih ameriško-angleških odno-šajev. Organizacijo Združenih, narodov je označil za »največjo nado sneto*, toda dodal je: ude naj bi bila ustanovna listina vredna več kot črnilo, s katerim so jo napisali, tedaj jo mora podpirati prijateljstvo in razumevanje med narodi, kt so jo podpisali. S tem, vsi upamo, bo to mogoče; brez tega, ne bo ničesar«. Velika Britanija in Združene države so sposobne po njegovem mnenju voditi svet po tej poti. Prijateljstvo med tema dvema državama ne temelji na nobenih sebičnih koristih. Ni naperjeno proti nikomur. To ni konec, ampak je začetek. Nima nobenega drugega namena, kot ojačiti delo ustanove Združenih narodov. To prijateljstvo ne temelji na skupnosti jezika, temveč izvira iz skupne zgodovine, zakonodaje in književnosti. Britancem in Američanom so te stvari dobro znane, toda lord Hali-fax ni govoril samo njim, temveč tudi ostalemu svetu. V okviru Združenih narodov je prostora za. zveze in prijateljstva med narodi, ki imajo mnogo skupnih vezi. Važno pa je, da ne morejo in ne smejo prekoračiti enotnosti mednarodne skupnosti. ODLIKOVANIH U OSVOBODITEV v „ _ „ Beograd, 2. maja je avstralska vlada začela izvajati 1 " . .. T«rt,- Ob 5. obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte v Sloveniji so z ukazom presidiuma jugoslovanske narodne skupščine odlikovali z visokimi odlikovanji Številne organizatorje in partizane, ki so se udeležili osvobodilnega boja v Sloveniji. Namestniku jugoslovanskega predsednika Edvardu Kardelju to podelili odlikovanje »Enotnosti in bratstva I. razreda*. Izredne ukrepe, da pošljejo v Indijo in Veliko Britanijo od 15 do 16 milijonov korcev žita. Izvajali so, da bo to žito del kontingenta svetovnega »poola* od kvote, ki so Jo dali Indiji. Vlade avstralskih zveznih držav so zaprosile za posebne železniške olajšave za prevoz žita do pristanišč. Uporabili bodo tudi sredstva za prevoz po cestah. FAŠISTI ZASEDLI RADIJSKO POSTAJO V RIMU Rim, 2. maja »Ansa« porota, da je 30. aprila oh polnoti rimska radijska postaja dala naslednje obvestilo: »Nocoj ob tS.07, ko so oddajali radijska poročila, je vstopilo v prostore oddajne postaje Monta Mario pet oseb, od keterih so bile nekatere zakrinkane in oborožene * robnimi bombami in drugim oroijem. Ko eo premagale osebje in izoirale postajo so oddajale fašistično himno in nekaj stavkov fašistične propagande. »Po treh minutah, so osebe v strahu, da bi jih ne presenetili, zbezale in pustile na mestu orožje in material, ki jim je slutil za oddajo. Medtem je ravnateljstvo radijske postaje obkestilo «leteče, oddelke«, ki so takoj prilil na mesto. »Notranji minister, ki so ga o tem. obvestili, Je takoj izdal odredba si zasledovanje krivcev. Postaja ni utrpela nikake Škode«, H. M. S. „King George V“ se vrača domov Po Šestmesečni službi se je slavne bojna ladja »King Oeorgen vrnila z Daljnega Vzhoda. V domačem pristanišču Portsmouthu jo je pozdravila navdušena množica. S seboj je poleg vrnlvSlh se mornarjev pripeljala tudi 55 ton hrane, ki jo je Angliji podarila Avstralija. Ponosna ladja je potopila «Bismarck» in kesneje do brezpogojne predaje sodelovala v bojih proti Japoncem. Slika kale ladjo, ki pluje v portsmouthsko pristanišče. Na krovu po tradiciji postrojena posadka. Angleške kolonije ne plačujejo davkov Nekateri kritiki Velike Britanije l’a britanskega kolonijskega cesarstva zatrjujejo, da imajo Angleži od svojih kolonij samo koristi. Kako je v resnici? Angleške kolonije, ki se raztezajo od Zahodne Indije v Ameriki preko Afrike do Malajskega polotoka in tihomorskih otokov, ne plačujejo Veliki Britaniji nobenih davkov ali kakršnih koli dajatev. Nekatere kolonije, ki imajo britanske posadke za zašCito oporišč, plačujejo majhne letne dejatve za vzdrževanje teh posadk. V resnici pa je skoraj vsa obramba kolonij v miru in v vojni na breme angleškega davkoplačevalca. Kolonijske vlade v mirnem času niso za krajevno obrambo plačevale več kot 0% svojih celotnih izdatkov, nekatere celo manj kot 1%. V dru-gt svetovni vojni so se vojaški izdatki kolonij povišali koirfaj za eno tretjino. V vojni in v miru sprejema angleška vojska moštvo za kolonijske čete izključno na prostovoljski osnovi. Davke, ki Jih pobirajo v kolonijah, porabi prebivalstvo za svoje namene. Tudi trgovina kolonij ni izključno v angleških rokah. Pred vojno »o angleške kolonije uvozile samo 24% iz Velike Britanije. Leta 1938 so angleške kolonije izvozile 48% v druge države, 35% pa v Veliko Britanijo. Prav tako ni angleški kapital izključno zastopan v kolonijah. Kolonijsko delavstvo je dobro zaščiteno. Med leti 1939 in 1943 so sklenili 300 zakonov in odredb socialno-poli-tične narave. Od leta 1937 naprej je zelo porastlo tudi kolonijsko sindikalno gibanje. Leta 1941 je bilo »e 160 uradno priznanih sindikatov v kolonijah UMETNO JEZERO RIBINSK V Sovjetski zvezi so v teku priprave za otvoritev plovbe po umetnem jezeru Ribinsk. Z gradnjo tega umetnega Jezera so pričeli pomladi leta 1935, ko »o na odredbo Vrhovnega sovjeta pričeli poglabljati korito Volge in njenih pritokov, da bi postala plovna od Astrahana do Moskve. Načrt je poleg poglobitve predvideval tudi delno preureditev Volginega toka. Na nekem mestu bi morali tok Volge združiti z reko Sekšno in Melogo v ogromen vodni rezervoar. Nasipe Ribinska so dokončali v začetku h 1941. Nato so pričeli z .polnjenjem uzpetnega jezera.; Zdaj ima. Ribinsk površino 47 kvadratnih kilometrov, globoko pa je test metrov. Vojna z Nemčijo je gradnjo te nove vodne poti prekinila; del .pa le vendar niso popolnoma ustavili. Zatvornlce kanalov so odprte in parniki lahko vozijo. Hldroelek-trična centrala v Rtblnsku je pričela dobavljati električni tok Mcskivi že januarja leta 1942. Sovražni lovci-bombniki so centralo večkrat napadli in Jo poskušali onesposobiti. Tretja turbina električne centrale s kapaciteto 55.000 kilovatov je pričela delovati preteklo poletje. Gradbeniki in strokovni mehaniki so napeli vse sile, da postavijo čim prej v pogom še zadnje tri turbine, s katerimi bo kapaciteta električni centrale podvojena. Umetno jezero Ribinsk je znatno zboljšalo plovbene pogoje na vsem gornjem teku Volge. Vodna pot med Moskvo in Leningradom je ^skrajšana za več kilometrov. Suhi kraji pri Jaroslavu in Kalininu so zdaj med seboj povezani z vodno potjo. Kostansko brodovje in cisterne nafte prispejo iz spodnjega toka Volge v Moskvo brez pretovarjanja. Letos se bodo na jezeru prvič 1 pojavili potniški parniki pomorskega tipa. Na obalah in otokih jezera Ribinska postavljajo svetilnike. RAZPRAVA V NURNBERGU Streicher in Schacht pereta svoje grehe Niirnberg, 2. maja Preganjalec Zidov Julius Strei-eher je pri nadaljevanju svoje 'obrambe pred mednarodnim sodiščem za vojne zločince izjavil, da bi moral Martin Luther, če bi še živel, sedeti poleg njega na zatožni klojii. «Jaz nisem telel povzročati sovraštva in mržnje, hotel sem le dokazati — je protestiral Streicher — da so protižidovske publikacije bile v Nemčiji ze dolgo časa. Martin Luther bi moral bili danes na zatožni klopi. Luther Je bil najkrutejši v svoji knjigi »Židje in njihove lali«; pravi, da so Židje kače, ki jih je treba sežgati in pokončati.« . Ko je ameriški glavni tožilec, sodnik Jackson, pripomnil, da Streicherjevi odgovori niso umestni, je glavni britanski tožilec lord Lavvrence dejal Streicherju brez ovinkov: «Sodišče ne more poslušati vašega blebetanja«. Po izjavi Stfeicberja, Je Hitler odredil, .d* mora 3000 dnevnikov in mesečnikov, ki so bili pod nemškim nadzorstvom po letu 1933, zavzeti protlžidOvsko stališče. Toda moj časnik, «Der Stijr-mer» — je dejal Streicher s prisiljenim nasmehom — ga je zavzel na kar najbolj ljudski način. To se nanašp na surove in grozne ilustracijo, ki jih je prinašal list »Dor Šliirmer« in sejal protižidovstvo med one, ki niso mogli misliti, trm-več komaj čitati. «Toda — je nadaljeval — noben uvodni članek ni pozival k zločinstvom nad Židi ali požiganju hiš. Do Niirnberga so bili Židi varni. Ni bilo ne zločinov in ne »pokoljev« in Če so Žide pobijali drugje, ni bilo to na noben način na moje pozivanje. V teku vojne sem bil primoran živeti na deželi v samoti pod nadzorstvom Gesta pa 5 iet, in nisem vedel za to, kar se ie do?ajslo za časne vojne.« Streicher Je nadaljeval svoj zagovor ln dejt l: »Fuhrer je 'zdal protižjdovske ukaze ln vsi tiV-i, ki so »prejemali ukaze, so jim mora- li slediti. Mogoče ml Je bila usoda naklonjena, ker mi ni nikoli ukazal ubijati. Hitler je hipnotiziral vsakogar, da mu je sledil. Kedar je Hitler razpravljal o židovskih vprašanjih, je vedpo govoril o bolj-ševikih. Dejal mi je: »Stalin Je velik mož ln jaz ga cenim kot moža dejanja, toda obdan je od židovskih voditeljev.« Ruski tožitelj Rudenko je prekinil obrambo Strelfherja ter zaprosil predsednika Lawr«nea, naj naredi konec obtoženčovim neokusnostim kateri Je za prosil: »Morem dodati še nekaj besed?« Lavvrence je odgovoril: »Nika- kor«. Na torkovi razpravi je pričal bivši predsednik Reichsbanke dr. Hjalmar Schacht. Pripovedoval je, kako se je prvič srečal s Hitlerjem. Zanikal je, da bi bil član nacistične stranke. Schacht Je Izpove la'., da je njegova družina po očetu ln materi danskšga porekla. Dejal Je, da Je bil njegov prvi sestanek s Hitlerjem sestanek, ki so ga organizirali bančni krogi v »mogočne-. stanovanju« Goerlnga. Hitler ,1o monopoliziral 96% razgovora; zahteval je podporo gospodarsgih izvedencev za svoje načrte, da končajo s težavami v Nemčiji. Schacht j« izjavil, da je 1. 1933 neprestano kritiziral finančno politiko nemške vlade. Niti tuji bankirji niti nemška vlada ga niso poslušali. Pozneje je dejal: »Ničesar zločinskega ne najdem v programu nacistične stranke. Vedno sem bil ufrienja, da so nemške zahteve po kolonijah pravične, ln sicer že dolgo pred ustanovitvijo nacistične stranke.« Schacht pripisuje krivdo Veliki Britaniji, ker pred vojno ni Izpolnila nemških kolonijnlnih zahtev. V teku pričevanja je Schacht de-ial. »da je Hitlerjev «Mein Kampf« •mjslabša vrsta nemške propagande, ki jo je napisal nazo d-intelek-tualni politični fanatik.« TRST »ROSLAVA DELAVSKEGA PRAZNIKA Več uličnih pretepov - .Ameriškemu častniku so razbili fotoaparat TRST, 2. maja — Včeraj zgodaj zjutraj, ko je okoli šeste ure korakala po cesti godba na pihala in igrala politične pesmi, so se začele v Trstu proslave delavskega praznika, kar pada tudi na prvo obletnico prihoda partizanov v mesto. Večkrat se je njihova godba pomešala z bobnenjem in ropotanjem težkih tankov in drugih zavezniških vojaških^vozil, ki prihajajo v Trst za parado zmage 'l. maja. Okrog devetih zjutraj so prihajali sprevodi lz okolice ln iz področ ja B na poti na trg Unltš ln prihajali tako v središče mesta. Pri nekaterih sprevodih so šle na čelu formacije partizanov, od katerih so imeli nekateri britansko uniformo in korakali v vojaški razvrstitvi. Ti sprevodi so trajali skoraj dve uri. Medtem ko se se ljudje zbirali na trgu UnltA, so godbe na pihala igrale, zborovalci pa ao prepevali italijanske ln slovenske pesmi, Pozneje ata prispeli tudi dve skupini telovadcev. Dekleta ao nosila modrji krila Jn bele bluze, fantje pa rdeče kratke hlače ln bele srajce. Te skupine so se postavile nasproti prefekture ln ustvarile pestro sliko v belo — modro — rdečih barvah. V tem času je trg Untth kazal pestro sliko. Več kot trlčetrt trga je napolnila navdužena množica. Ob morski obali je bila zasidrana po skpraj vsej širini tega britanska križarka »Orion«, poleg tega še britanska križarka «Super. be», ki je bila nekaj kilometrov zunaj na morju. Nad njimi je brenčalo ln krožilo britansko letalo. Ob morski obali je pihal vlak ustanove UNRRA, ki je vozil preskrbe za Jugoslavijo. Iz tovornega avtomobila Je govoril množici v italijanščini komunistični vodja Jaksetich. Orisal Je pomen delavskega praznika od zgodnjega pcičetka; omenil je, kako je fašizem zatiral delavce; o napredku dela v balkanskih državah ln o vprašanjih Julijske krajine, kot Jih gleda njegova stranka. Prosil je tudi zbrano rrfno-žico naj naslednji dan toplo pozdravljajo britanske in ameriške sile, ki so se kot je Jaksetich dejal, »borile za svobodo in žrtvovale več tisoč svojih najboljših sinov za ta namen«. Po Jakaetichu je govoril v slovenščini Regent. Okrog poldneva se je manifestacija začela razhajati ter so razdelila na razne sprevode. Poprej se Je zbrala sovražna množica Italijanskih skupin na Korzu In v bližnjih ulicah ter na. padala povorke, ko so prihajale ln odhajale na trg v vpitjem, žlvižga-njjem, tuljenjem ln kričanjem. Zavezniške čete ln obiskovalci, ki so prišli na to področje, so a presenečenjem gledali pljuvanje nasprotujočih si strank in dejali so, da to pač ne kaže politične zrelosti teh, ki ao to povzročili. Civilna policija Julijske krajine Je vzdrževala red s potrpežljivostjo, toda z odločnostjo ln spretnostjo. Policijo ao zelo podpirali reditelji komunistične povorke, ki so sami nadzorovali svoje ljudi. Svarili so jih, naj ne stopajo lz vrst in se ne spuščajo v pretepe in v splošnem so kazali duh sodelovanja s policijsko silo. Na sporedu so bili razni športni dogodki in popoldne je «Lega Na-zionale« priredila koncert na trgu UnltA. Temu je sledilo zborovanje zveze trgovske zbornice, na kateri je vzbudila pozornost zastava nedav. no ustanovljene tukajšnje podružnice italijanske komunistične stranke. Zbranim je govoril Litossi, zastopnik zveze delavske zbornice. Dejal je, da je njegova organizacija del splošne italijanske delav- Manifestacije v torek Pri manifestacijah v torek, kt sta jih organizirala antifašistični odbor za 1. maj in C, L. N., je Policija Julijske krajine izvršila 20 aretacij; nekaj lažjih ranjencev ni bilo potrebno prepeljati v bolnišnico. Policija je zaustavljala naBprotne stranke vedno, ko je pretila nevarnost, da bi se spopadle, t0da taki primeri so bili redki. Manifestacija, ki Jo je organiziral C. L. N„ se je pričela po- poldne; dan so zaključili z baklado, ki jo je organiziral protifašistični odbor za 1. maj. Tisoče bakel Je gorelo v sprevodu, ki se je vil po Korzu proti Unita. Od 20.30 url je sprevod z baklami prišel v središče mesta. Znatno število udeležencev, ki so nosili vsi enake bakle, je prispelo lz pred- mestja ter po ulici Ghega ln Carduc-cl prišlo na trg Garibaldi, kjer so poslušali govore dveh govornikov, enega italijanskega in enega slovenskega. Istočasno so prižgali kresove in spuščali “rakete na gričih okoli Trsta. Po govorih so se udeleženci baklade vrnili v manjših skupinah v svoje okraje. Proti 23. uri je v mestu nastala tišina. ske zveze, katero vodijo na podlagi delavskih sindikatov, ne da bi delali razlike med političnimi mnenji ali narodnostmi. Zahteval je izboljšanje gospodarskega položaja tržaških delavcev. Zahteval je zvišanje »plošne zaposlenosti posebno za bivše partizane in za ljudi, katere je preganjal fašizem. Zvišanje plače in splošno zvišanje mezd. Velik načrt za obnovitveno delo. Po Litossiju so govorili govorniki tukajšnje podružnice italijanske komunistične stranke ter govorniki drugih političnih strank, ki tvorijo del narodnega osvobodilnega odbora. Pri včerajšnjih prvomajskih demonstracijah v Trstu je bilo več pouličnih pretepov, toda vedno so obvladali položaj in pozno v noč, ko Je zamrlo kričanje, Je bila večina ljudi v prazničnem razpoloženju in je uživala mednarodni praznik. Ob polnoči je bilo aretiranih 15 mož ih ena žena. Nadaljnje tri osebe. ki so jih spustili na svobodo, bodo morale stopiti pred sodišče zaradi nezakonitega vedenja pri demonstracijah. Od skupnega števila je bilo aretiranih devet oseb v času jugoslovanskih demon- stracij zjutraj in sedem oseb med popoldnevom, medtem ko Je bilo Italijansko zborovanje na trgu Unita. Poleg tega so aretirali 10 ljudi, kec niso Imeli pri sebi osebne Izkaznice. 21 ljudi so odpeljali v bolnišnico, toda nihče ni bil resno ranjen. Do uličnih pretepov je prišlo na nekaterih točkah v mestu in večkrat so se ljudje pretepali, preden Je posredovala' policija. Kmalu po opoldnevu je bilo razpoloženje napeto, ko so dobro organizirani jugoslovanski manife-stantje korakali s trgu Unltš. Zgodaj popoldne se je položaj pomiril, toda proti večeru je postal malo bolj napet; prišlo je do grdega dogodka na trgu Garibaldi, tnalo po 20 url, ko so brcali ženo, ki je ležala aa ulici. Medtem, ko je; uradni fotograf armade Združenih držav, neki častnik, fotografiral blizu tega dopodka, so mu Iz rok iztrgali aparat in ga razbili; Poklicali so policijo Julijske krajine, ki Je hitro vzpostavila red in aretirala eno osebo. ZANIMIVOSTI Nenadoma je začel delovati mehanizem neke nemike poltonske letalske bgmbe, ki leli le leta v jezeru parka St. James v Londonu. Eksplozija lahko nastane vsak čas. Vhode v park čuvajo stražniki ln čistilci delajo dan In noč, da bi odstranili pred eksplozijo vligalnik bombe. Zaradi varnosti so ukazali, da morajo ostali vsa okna Buckinghamske palače in drugih poslopij v blilini odprta. Mesto so obdali s 16 metrov visokim nasipom vreč peska, da bi zmanjšali zračni pritisk morebitne eksplozije Britanski narodni muzej v Londonu je kupil slavno vazo, ki so jo odkrili leta 1582 v nekem grobu v Rimu, o katerem menijo, da je grob rimskega cesarja Aleksandra Severa. Vazo je kupil leta 1770 britanski zbiralec starinskih predmetov od rimskega grofa Barberlnija, ki je bil dotlej lastnik te starine. Od leta 1810 je imel britanski narodni muzej v Londonu vazo samo na posodo, zdaj pa jo je kupil ter je postala tako njegova last. Belfast - ladjedelnica orjakov Prodaja bombažnega blaga na živilske nakaznice Zbornica ra trgovino, industrijo ln kmetijstvo v sporoča da se je začela prodaja čistega bombažnega ki ga je dobavila Zavezniška vojaška uprava, Gorici blaga, trgovinah: Larise Leopoldo, ulica Rastello; Terpin Anton, ulica Rastello; Ul-rico in C., ulica Orispi; And. Mau-ri, nasledniki, ulica Carducci; Mar-tel Antonio, ulica Caducci; Giorgi Giovanni, ulica Arcivescovo; Giuseppe Massl, korzo Verdi; Venuti Ruggero, korzo Verdi; Roscocii Carlo in sin, ulica Obcrdan; Cer-gcl Giuseppe, ulica Oberdan; Mednarodna delavska zadruga v Gorici ln Bressan Ermacor« v Gardi-šču na Soči. Kakor smo že objavili, lahko vsak potrošnik z navadno živilsko nakaznico dvigne največ 20 m ene ali več vrst blaga. Družbe ln združenja, ki nimajo živilskih na- v naslednjih kaznic (bolnišnice, zdravilišča, hoteli, zavodi, Javni obrati itd.) naj za nakup blaga vložijo prošnje na omenjeno zbornico s točno navedbo zahtevane količine in kakovosti. V prodaji so naslednje vrste bla. ga (številka v oklepaju pomeni širino blaga v cm); surovo platno za rjuhe (85 cm) 153 lir za meter; isto (159 cm) 285 lir; belo platno za rujhe (80 cm) 193 lir; isto (150 cm) 381 lir; platno ARSA za perilo (80 cm) 159 lir; črtasto blago za srajce (70 cm) 164 Ur; flanela (70 cm) 176 lir; blago za hlače (128-9 cm) 364 lir; blago za ženske obleke (70 cm) 184 lir; platno za de-lavske obleke (70 cm) 156 lir. Baklada SIAU-ja Več tisoč ljudi se je v torek zvečer udeležilo baklade, ki jo je na predvečer 1. maja priredil SIAU. Na čelu dolgega apreveda so nosili veliko Stalinovo ln Titovo sliko ter jugoslovanske ln Italijanske zastave s peterokrako rdečo zvezdo ter rdeče komunistične prapore. Pri bakladl so sodelovali partizani in garibaldincl. Sprevod Je ob 21,30 url krenil a trga Cat-terlni proti središču mesta. Po prihodu na trg Vittoria se Je po daljšem manifestiranju sprevod v največji disciplini ln redu razšel. Red sta vzdrževali civilna ln zavezniška vojaška policija. Obvestilo sadjariem Okrožni kmetijski odbor opozarja vse sadjarje, da Je dovoljena prosta prodaja tbbačnega Izvlečka do 5 kilogramov. Za večje količine Jo potrebno nakazilo, ki ga Je treba dvigniti na Kmetijskem nadzorstvu v ulici d'Aosta 65 ali pri podružnicah v Krmlnu ali Gradiški. ..Dlvjl lovec" v Verdiju Slovensko mladinsko gledališče v Gorici bo vprizorilo v nedeljo S. maja ob 16. uri v gledaliSCu Verdi Finžgarjevo narodno igro s poljem «Divji loveo». Glasbene vložke bo igral orkester prof. Tatvina tovornega avtomobila Košare, priredil pa jih je M. Rener- Predprodaja vstopnio na dan vprizoritve od 9. ure dalje pri gledališki blagajni. Pred višjim zavezniškim sodiščem se Je v torek pričela razprava proti Sabatlnu Tordoniju in Antoniu Balabenu iz Gradišča ln Alfredu Calsuttlju iz Gorice, obtoženim, da so ukradli tovorni avtomobil j znalke Plat, last 88. divizije in pomagali na begu dvema nemškima Komisija za čiščenje V ponedeljek 6. maja bo od 14. ure dalje pred Komisijo za čiščenje redni javni narok za razpravljanje o ugovorih, ki so jih vložile proti nameravani začasni ukinitvi Izvrševanja poklica naslednje osebe: dr. Egon Brelič, zdravnik v Krminu; dr. Giovanni Montanarl, učitelj v Zagradcu; Giovanni Pie-mondl ln Prlmo Vascelarl, oba geometra v Gorici. JUL KRAJINA vojnima ujetnikoma. Soobtožen je bil tudi Emilio Sllavani lz Gorice zaradi pomoči pri tatvini. Iz pričevanja članov vojaške policije in policije PSS je razvidno, da so 11. marca Ballaben, Caisuiti in Tordonl po predhodnem dogovoru med Caisuttijem in dverra nemškima ujetnikoma v bližini mosta 9. avgusta čakali na tovorni avtomobil in se potem, ko Je ta prišel, s taksijem pred omenjenim avtomobilom odpeljali proti Vidmu. Na tovornem avtomobilu so zbrisali vse zavezniške znake, ki so označe-vali izvor. Avtomobil je imel znak Športnega centra v Gorici, kjer sta oba ujetnika delala. Na cestni zapori v Versl so oba avtomobila ustavili orožniki, katerim so dejali, da gre za tovorni avtomobil, ki ga vozijo Angleži. Zaradi nastalega spora se je službujo- Vabilo urada za rodoljuba Trst, 1. maja Urad za rodoljube na ZVU vabi partizana De Vizenza Salvatora, sina Filipa, ranjenega s strelnim o-rožjem in v bolniški oskrbi v Brescii od 27. aprila do 9. maja 1945, da se takoj predstavi omenjenemu u-radu. Ustreljen, medtem ko je kradel Gorica, 2. maja Neka ameriška straža je 29, aprila ob 1. uri zjutraj smrtno ranila Luigia Plccolia, staujočega v Moli-nosu št. 20. Straža je streljala, medtem ko je Piccoli hotel ukrasti iz nekega ameriškega tovornega avtomobila pnevmatiko in nato hotel zbežati; zadet je bil v vrat. Ameriške straže vestno pazijo in imajo nalog streljati na vsakogar, ki bi hotel ukrasti ali poškodovati zavezniški material ali napeljave. Straža se Je v tem primeru držala navodil, ki so Izdana na vsem področju 88. divizije, da bi s tem onemogočili tatvine zavezniškega materiala. Zadnjič smo objavili sliko, kt Je prikazovala eno izmed najvecjm ladjedelnic v Belfastu - Harland and Wolffe. Današnja slika kaže del naprav v omenjeni ladjedelnici, kjer upravlja en sam človek posebni stroj za vrtanje varilnih lukenj v ladijskih ploščah. Posebna naprava premika ploščo na vse strani; delavcu je omogočena polna kontrola vseh gibov. Začetek procesa proti Riosu V torek se je začela pred izred. nlm porotnim sodiščem razprava proti Erminlu Riosu lz Castellierja; obtoženec Je zaprt od 16. oktobra 1945. Riosa je obtožen zaradi sodelovanja z Nemci, nadalje, da je 24. okt. 1944 skupno z drugimi nepoznanimi osebami odpeljal lz neke hiše v Castelllerju Angela Legovlča, ka ga je nato ubil v bližini hiše s streli iz strojnice, nato pa mrtvega' oropal. Obtoženec je zanikal krivdo. Javni tožilec je zahteval prekinitev razprave zaradi odsotnosti razbremenilnih prič. Zahtevi se je pridružil tudi obtoženčev branilec. Priključitev občin davčnemu uradu v Gorici Finačni intendant v Gorici sporoča, da so priključili k okrajnemu davčnemu uradu v Gorici občine Breginj, Kobarid, Bovec, Volče in Ribemberk, ki so do zdaj spadale pod registrski urad v Tolminu in Aidovščini. Zaradi tega je potrebno, da so vse spadajoče prijale od *dah.n*" prej naslovljene na reglstrakl In davčni urad v Gorico. Pristojbine, ki jih je treba plačati po poštno čekovnem računu, je nasloviti na naslednje številke: spolšni dohodninski davek: tekoči račun št. 11-6350; pristojbine za dovoljenja: na tekoči račun št. 11-270; pristojbine za radio: na tekoči račun št. 11-8281. Okrajni davčni urad v Gorici je tudi pristojen za pobiranje ne. posrednih davkov, ki sta jih do zdaj sprejemala davčna urada v Tolminu in Ajdovščini. Imenovanje komisije Zavezniška vojaška uprava za goriško področje je izdala sledečo odredbo št. 79: major CN.P. James E. Long, upravnik za goriško področje, Je s to odredbo določil, da: 1) Gospod Angel Mlečnik preneha biti član podkomisije za dolo-Čanje cen za goriško področje; 2) dr. Edmond Candutti je imenovan za člana podkomisije za določanje cen za goriško področje. JAMES E. LONG major C.M.P. upravnik goriškega področja čl orožnik odločil, da spremi oba avtomobila z vozniki vred na bliž-nje poveljstvo FSS, da zadevo razčistijo. Na poti je avto zaradi poškodbe obtičal; pri njem so ostali Tordoni, oba nemška ujetnika in 0-rožnlk, ostali pa so nadaljevali pot v Videm, da poiščejo Silvanija, ki naj bi rešil avtomobil, o katerem so mislili, da Izvira iz neke tatvine v Ajdovščini na področju B. Med čakanjem sta oba nemška ujetnika pobegnila, Tordoni pa je, kakor pravi obtožnica, ponudil orožniku 5.000 lir, da bi ga s tovornim avtomobilom pustil naprej. Orožnik je podkupnino odklonil. Javni tožilec Je zaradi tega Tordonlja obtožil poskusa podkupovanja javnega funkcionarja- Goriška policija je medtem začela zadevo preiskovati. Končno Je odkrila ukradeni avtomlbll v neki garaži v Vidmu. Istega dne so italijanski častniki odkrili Ballabena ir. ga odpeljali na angleški zvezni urad, kjer so ga prvič zaslišali. Pozneje so prijeli tudi Tordonlja, ki Je pri zasliševanju vztrajal na tem, da so avto ukradli na področju V v sporazumu z nekimi Slovenci. Pozneje pa so vsi priznali tatvino in izpovedih vse podrobnosti. Razprava se Je zavlekla pozno v večer z nadaljnjim zaslišanjem civilnih prič. Nato so jo preložili. Sodišču predseduje stotnik Scan-lan. RADIO Slov. vesti: 7.15, 12.45, 20, 23.15 uri. Ital. vesti: 7.30, 13, 2015, 23. uri. Četrtek, 2. maja 17 prenos iz Vidma; 18 ženska ura (Ital.); 18.30 koncert; 19 pevski koncert baritonista Dušana Perto-ta (slov.); 19.15 Jože Pahor: Slovenščina za Slovence; 19.30 pestra glasba (slov.); 20.30 uganke po radiu; 20.50 predavanje v ital.; 21 Igra v ital.; nato, lahka glasba; 23.25 nočno zabavišče. Petek, 3. maja 7 glasba za dobro Jutro; 11.30 zborni koncert; 11.45 univerza po radiu; 12 orkester Nicelli; 12.30 politični komentar v slov.; 18.15 reproducirana glasba; 13-30 orkester Zeme; 14 predavanje v ital.; 14.15 pregled vesti. pri. nadaljevanju razprave proti Espositu in njegovim sodelavcem, so v teku torka zaslišali številne priče. Razpravo so zaključili ob 18. url in jo bodo nadaljevali v petek 3. maja ob 9. url. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A. I. S. OCOO PL08CE - HARMONIKE Ul. Genova, 21 - Tel. 85-48 P. G. WODEHOUSE NOVINiM PSMITH To Je, m'sUm, dovolj jasno. Zdaj vama dobesedno predlagam; kakšne so vajine zahteve za prekinitev člankov? Mislim, da sem vama stvar razložil dovolj jasno. Odkritosrčno sem vama govoril ln želel bi, da bi bila tudi vidva enako od-krltosrčna z menoj. Povejta mi, kbliko zahtevata ln, Če ne bo vsota prevelika, mislim, da se ne bomo prepirali«. Mod govorom je s pričakovanjem gledal Bi'.lyja. Toda Billyjeve odi a.v Žarele v jezi. Rad bi spregovoril, trda komaj Je izrekel bcaedo. »Ohe!« že ga je Psmith prekinil, žalostno Je pogledal gospoda Pankerja skozi monokel, nato Je mirno ln dostojanstveno spj^govorll, kot da bi bil rimski senator, ki govori pred sovražniki republike. »Prijatelj Parker, mislim, da ste Imeli preveč stikov z brezvestnim trgovstvom toga velemesta ln da je potem takem vaša morala j ogrožena. Zaman se trudite, če na. | ma stavite pred oči svetlikajoče se darove, ki naj bi naju podkupili. Nihče ne bo mogel 'Lagodnim tre-notkom’ zamašiti ust! Brez dvoma, imate najboljše namene, kolikor jih vam sploh še ostaja — če smem tako reči — na dnu vaše vesti. Toda midva nisva na prodaj. Od Maineskega gorovja do floridskih močvirij, od Sandy Hooka do San Francisca, od Portlanda do Me-lonsquavillea, od Oregona do Tennesseeja. se slšl en sam Izrek-Kaj pravi ta izrek? Uganite. Ne morete? Povedal vam bom: 'Lagodnih trenotkov’ ni mogoče zadušiti«. Gospod Parker Je vstal. »Potem takem«, je dejal, »nimam tu nobenega opravka več«. «Prav nobenega«, je priznal Psmith, «razen, da se obrnete ln Izginete«. »In tudi naglo, da veate!« je zakričal Billy-, ki je slednjič'počil kot petarda. Psmith se je poklonil. »Ce bi se vsaj malo požurili« Je priznal, »vam ne bi škodovalo. Odkritosrčno vam povem — če ml dovolite, prijatelj Parker, da si od vas sposodim izraz — naju je vaš predlog ranil. Jaz sem krotek, močan in miren Človek, ki zna premagati svoje razburjenje; toda bojim se, da bi mogla plemenita narava prijatelju Windscrju vsak čas svetovati, da vam vrže črnilnik v glavo; in v Wyomingu so ga cow-boyl zaradi njegove smrtonosne spretnosti v lučanju črnilnikov imenovali 'Kutbert, razbijalec glav’. Kot prijatelj, gospod Parker, vam svetujem, da bi bilo boljše, če bi se z vso naglico oddaljili«. »Grem«, je dejal gospod Parker In vzel cilinder; »toda želel bi vam tudi jaz nekaj svetovati. Omenjeni članki se morajo končati, in če sta le količkaj razumna, jih bosta prav gotovo prostovoljno prekinila, prej ko bi vama mogli škodovati. To je, kar sem vama hotel povedati. Dovolj je«. Odšel je ln zaloputnil vrata, kot da bi na ta način želel podčrtati svoje besede. »Za čustvene in nervozne ljudi, kot sva midva, prijatelj Windsor», je dejal Psmith ln sl zravnal telovnik, »so takšni prizori zelo mučni. Naju razburjajo ln povzročajo, da se najini živ 'čni vozli tresejo kot film- ski trak. Pomiriva se ln preglejva položaj. AH vam zadnje besede najinega obiskovalca ne pravijo rile posebnega? So bile morda navadne vljudnosti odhajajočega obiskovalca, ali se nasprotno skriva za njimi kaj bolj solidnega?«. Bllly Wlndsor je bil resnega obraza. »Mislim, da Je hotel povedati prav to, kar Je povedal. Jasno je, da ta človek predstavlja kakšno važno osebnost ln takšni ljudje so vedno v dobrih stikih z vsakovrstnimi lopovi. Morava biti previdna. Ker so se prepričali, da naju ne morejo podkupiti, bodo poizkusili z druge strani. To Je zanje denarna zadeva. Paziva, torej. Imava uročnega nasprotnika In mislim, da bodo sprožili proti nama vse newyorške gangsterje. »Tako Je, prijatelj Windsor, toda — kot sem pred kratkim rekel — 'Lagodnih trenotkov’ ni mogoče zadaviti«. »To je res«, je priznal Billy. Takoj potem, z istim veselim izrazom, ki ga Je Imel ravnatelj časnika na Daljnem Zahodu, ko je slišal švigniti kroglo skozi okno, je dejal: »Lahko rečeva, da sva jih dodobra preplašila, ker drugače se ne b! tako Izpostavili. Prav gotovo se ml zdi, da sva dobro zadela cilj. 'Lagodni trenotki’ uspevajo. Uspevajo !»• XI MOZ IZ HOTELA »ASTOR« Delo mladega Pugsyja Maloneya v uradih lista ni bilo težavno; veliko prosteg . časa je posvečal člta-nju povesti o prerijah, ki jih je kupoval v bližnji knjigarni; dobil Je knjige poceni, ker so bile zaradi dolgega razstavljanja v Izložbah skoraj vedno poškodovane. Dan po obisku gospoda Parkcrja Je bil Maloney poglobljen v eno izmed takšnih knjig, ko se je v uredništvu nenadoma pojavil slabo oblečen človek. Vstopil je skozi cestna vrata ln stal pred mladim Maloneyom. »Hej, fant!« je preprosto dejal. Pugsy je povzdignil ocl in z. napuhom pogledal obiskovalca. Nadlegovalo ga je, da sl nepoznani ljudje dovolijo, da ga kar tako kličejo »fant«. »Ali Je ravnatelj v uradu, Tom-rry ?» je nato vprašal mož. Fugsy Je čutil, da mu Je bil mož odločno zoprn. Dovolj je bilo, da ga je imenoval »fant«; toda ostra žalUrv, ki ga Je posebno ranila, ko mu je rekel «Tommy» — kot da bi bil prvi neznanec, ki ga je srečal na cesti — je bila najbolj huda. V 1 ve, p incidi pa je n jeva za rad Šilca, Milijc cesari Vala Meatr bistra Sideh bodo ne bo »ke v Na ki Je zaupi števil tedov *o j] zahte ter p Ustav Priho Vali ; Na p Upom Publi clje zas drugi so ZE jetnil v gib; Vrnit, delav bližm Bei slavil Slavi tičn« čeme nosili smrt, Hnu del c VZpoc notni 12 le Propi kar i like le bi nesni veški lahki te z izraz ke Nihe iskre Vi n< *ani; dikai V ni fes katei valst sebn povo l&voi Pričt Tito časti glav: mari Pred ne pred član pl on lana srbs »rbs Preč Publ dem Prol negi gra< ie t: V »Ne«, je spregovoril ta spet ponižal oči na knjigo. Toda nepričakovana kretnja obiskovalca Je priklicala njegovo pezljivost. Mož se je namreč napo-t‘l proti vratom ravnateljske sobe; stvar je povzročila, da se jo Fugsy takoj spremenil lz marljivega učenca v odločnega moža. Poskočil je s stolice ta se bliskovito vrinil med vsiljivca in vrata. »Ne moret vstopiti«, je odločno (ifjal. »Odidite!«. Mož ga je osorno pogledal. »Fant!« je prezirljivo pripomnil- »Pravim vam, da Izginite!« je odločno zahteval Pugsy. Odgovor neznanca je bil, da je stegnil roko ln stisnil Pugsyjevo levo uho med palcem ta kazalcem-Od začetim sveta imajo vsi otro«' en sam odgovor na takšno dejanje! in tudi Pugsy je dal takšen odg®' vor: močno je namreč kriknil 1° krik je Imel v sebi bolečino, strah Ih jezo, ki so se borili, da bi *e prekašali. Tudi v ravnateljskem tabernaklju so sllsall vik, čeprav nekolik0 olajšan. Psmith, ki je pravkar del za ravnateljsko mizo ta kritični članek, Je potrpežljivo želostno privzdignil oči«. (Nadaljevanje prihodnjič) tros Mes »ast v r bil Na dan. lovt Sča, »?d; don nar rod člai škl Po\ spe kal edi Trs r lan .*la Ud( go\ ak, In da vat drž Vai ro< lm IJu za s val ni Vai do] niš Pr| ha.