!
TRST, petek 7* avgusta 1959
Le»0 XV. . Št. 187 (4341)
PRIMORSKI DNEVNIK
'V
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638, 93-808,
37-338 - Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo
k—
MONTECCHI St. S, H. nad. — TELEFON 93-808 Podružnica GORICA: Ulica S. Pellioo l-II. — Tel.
vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finantno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
• st. 37-338* —	i TECCHI ®’ II' na<l- — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št 29 —
LASOV: Za J,°d ™Ca..,f?°RI5A.t ,ullca s- PelH«> 1-H. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338	—	*	CENE
NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur. letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928. tekoči račun pri Komunalni danki v Ljubljani 6O0-7U/3-375
Začetek priprav za obisk Hruščeva v ZDA
Uradno je sporočeno, da Hruščev
*
v ZDA 15. septembra
Ameriški guvernerji so povabili na obisk v ZDA vse predsednike sovjetskih republik ■ Nixon je včeraj poročal o svojem obisku Sovjetske zveze in Poljske državnemu varnostnemu svetu ZDA
'K&GTON, 6. — Danes ie bilo uradno objavila ,,“0.pred,sednik vlade ZSSR Nikita Hruščev pri-'ibetnn,, ^ obisk v Washington 15. septembra. V
'eno, da v	b-	~
Pel na ,,“0.pred,sednik vlade ZSSR Nikita Hruščev pri 1 !?ashin?trm,, obisk v Washington 15. septembra. \i L-0^* ~kier 0StaI lri dni- Stanoval bo v «Blair ‘"alka Zt>AP° navadi stanujejo gosti na ravni pred-
“iav iti oSon* Pa Javlja vedno več ameriških mest, dr-T’ bi -„!,ruzaciJ’ sporočajo državnemu departma-'fceva. pjade sprejele Hru-la detiarf£s avnilc državne-'^avil na maJa je danes iz-‘ konfPrB231- uradni tiskov-6h sPoročn C1' iia ie sPričo
} na ta ^- za ov°ijen' ker
't v 7i?4Cln Hruščev spre-*** kot je v
rn«*i, da je spričo ■*»	*l.zadovoljen, ker
v /m® Hruščev spre-"jem nn?- ako- kot je v SSR ž'p,?!vu ob vrnitvi iz , ‘*°5. Pntn, Podpredsednik tms 13 rirn31^0 Hruščeva bo ' S--ariajo illij? Programom se ^lcai jn j. adi protokola, po-N»tn« i °matski uradi ter 'h1119 ie S„Uzba- Državni delfskim ,,_,sta3nem stiku s 5? ‘čgtonn i P0,siaPištvom v i ■ tednih’	v	pr‘hod-
.^sčevs , sPoročilo
nove komunistične pridobitve. Mi se ne bojimo, da bo Ei-senhower taki igri nasedel. Toda že samo dejstvo, da bi mogel biti izzvan, zahteva, da ZDA nudijo svojim zaveznikom nova jamstva in zagotovitve, za kar bi bil najboljši sestanek zahodnih sil na najvišji ravni«.
Državni tajnik za obrambo
McElro.v je na tiskovni konferenci danes izjavil, da je pripravljen dovoliti Hrušče-vu obisk nekaterih tajnih vojaških naprav. Pri tem je navedel, da spadajo med te tajne vojaške naprave tudi nekatera oporišča strateškega a-meriškega letalstva ter poskusno središče za izstrelke v Cape Canaveralu na Floridi.
McElroy je dalje izjavil, da bi bilo «z vojaškega stališča zaželeno nadaljevati z jedrskimi poskusi v primeru, če trojni razgovori v Ženevi o prekinitvi teh poskusov ne bodo uspešno zaključeni))
Danes se je vrnil v Washing-fon iz Ženeve tudi zunanji minister Herter. Izjavil je, da
je ženevska konferenca prispevala k zmanjšanju ostrine berlinske krize, »ki jo je izzvala Sovjetska zveza«. ((Zahodne sile so se pogajale v dobri veri in iskreno, toda Sovjetska zveza je imela take namene, ki so onemogočili uspeh pogajanj. Sovjetski namen je bil čim bolj oddaljiti zahodne sile od Zahodnega Berlina«.
Ko so ga vprašali, ali bo sestanek med Hruščevom in Eisenhotverjem prispeval k rešitvi berlinskega vprašanja, je Herter odgovoril:	«Upam.
Ne vem«. Herter je nato pohvalil «duh enotnosti med zahodnimi silami v Ženevi«. Danes bo poročal Eisenhovverju.
Tudi de Gaulle misli
na sestanek s Hruščevom?
Toda govorice o tem še niso potrjene
ŽENEVA, 6. — Predsednik de Gaulle proučuje baje možnost sestanka s Hruščevom. Tako namreč govorijo v nekaterih ženevskih krogih. Pravijo, da sta se o taikem sestanku dogovarjala že med ženevsko konferenco Couve de Mur-viille in Gromiko. Toda uradnega potrdila vesti ni.
Zaradi tega so zavezniški diplomatski krogi mnenja, da bi moglo priti do podobne pobude na pariškem sestanku med de GauiUom in Eisenhotverjem konec avgusta. Isti krogi pripominjajo, da je prišlo že 14. julija v Parizu do nenadnega sestanka med de Gaullom in sovjetskim veleposlanikom Vi-nogradovom na sovjetsko pobudo. Takrat se je govorilo, da je Vinogradov izročil de Gaul-lu vabilo, naj obišče Sovjetsko zvezo Vendar pa doslej vsebina tedanjega razgovora še ni znana.
Po drugi strani pa se govorice o morebitnem sestanku med Hruščevom in de Gaullom komentirajo, da bi bil tak sestanek nekako dopolnilo dosedanjih in prihodnjih medsebojnih obiskov, ki bi prišel po obisku Mac MHlena v ZDA im
',A"«ceva »L , “Horocno želje ? v>ada n * obiska. Ameri-ta katerriPuavl^a seznam Jlh Hrušč® a bj.Ylada želela,
bol? oblsce’ tako da ICn»sti H3 prePnčal o di-beriškega p, ° želji za mir H . ga sodstva.
'	1dak'h- krogov se Se
I Polec m Hruščev rad
■al -York chi ngtona *e
Xnciseo, vnT dg0 in San ®Stva’ tov®8 pa kmetijska ?r!šel v .?me’ hkrati pa J '1?' navadn -tudi z ame‘
m »0vj«tski a-11!1 1judmi- tu-3ui«Jo ip °.matski kro-jSfc Prtlinda 3e iz raznih ( l.ilh Hrušč® T8° vabil-ce-
v tlskoVn; u EJave Hruščeva “ sSodno	renci-	ro bi-
:Vata Sicda jrl3Poudarja :V,° k°t Ei?ZUučev na obisk 1 Vju*. konfere^l 'Ver: ne bo 7«,! la tudi U na uajvišji 1» ?inja se /ajanj ne bo-
viž. da’ w -!e Je zSo-
,'lJl^Vega Hruščev Eisen-
tavezmltanka z za‘ :| jlfroto prmi -m označiI
i I i. nal unr, .jutru« in da
C m, >tanka v cenost take-! » v* a ?rad‘ tega se Veščev »„1° morda tudi Ve, s.toPil v . odhodom v ■v ti1Ških snltlk. 2 voditelji ■ iti« godn0 ? Clal,stičnih dr-;1’ hjl°nu tud,9 sprejeli v Wa-i kb« Va' da Zv got°vitev N. f*- nu ta sedaj*0 °stal° v
Ja»es
Vse po sta-
^ l*5iU tudi agvnvia TASS . h! 1)1 Hn.5YSe lno oseb-: S«1 ’ i-k* ju ceva m Voro-
»pi?euhoweerju S” -?ri'
'«t mprsuieno Hruscev illJavi. ^m0 veliko važ-
fc.
pravite in vlada
l^aK^erf'wj'5 V"a"
-a«PV3#teljsLz viemi vla-. - sl 4 J nega	■tKlnose na
Kst p°udarja mrirU>'- V- p" •i	vladJ	Je 7-olja
»I %Mmt PreoWIl'Prei dose-jtiti ?b4rodnih	j v razvo-
di ttiea 0Zračia h°i ?i°sov, t.j-4 'rai^SebojnetB e v°ine
i»>. U,
htek ladU 7
l ŽD^jtiih obi?J 3evanjem 9	tudi	ri»ov-	med
fiev e amda.Pašnn sWep
?L<vSan 'g"uver‘
f«h
ISf^erlr™ “^tm
Sr. PfedseH So sklenili H;>kJSed”'k'. vlad
^oIdj^Da, p republik na le V ražpral0 tem Je bi-/[^Cvll^loKu , med kate-
bš ki predvsem vabll° na‘
roi|n Sem guverner 1 tioi- slabil ’ tes. da bi tak fbjih držav aj ZDA
!l^41S«h,dkrfak.:kia„k°r tu-
Toda
) ;Š,iaPrsmat?0aVal‘ ie po":
■'So lzmenjav0 rIuavuni de-
lUv Zavi 7°„a • k°v za
'J'*l HVemer • Judi newy0r.
A ' da ser HockefeUer jg k	z vabilom stri-
p°ročilu Ei--&*** onUfil ,podpred-
poročal' _ _ 0V3etski zvezi
v
drža
o svo-
C'^i
S»».'retu^^uva
Hrept'embrskoi. tUdi o .»v ft iUsčeva ' v ga obiska
^ U h«i' ^i'a ie b" Zaprtib
t ^VaUklaria zeJevada še Ifn a’ kakor )„H1Skom N j.Piše IPvanjen? z N'ko-
SJ» YorJa, kate-/tripmt4 ie bil v. Herald H Ig * h?s?? en» >'- Jez dvo-
I«,-, Lj-o znan« ?°daja na
“Si
pa PoudU- 'Nw t'ko 1 «vedn„ darJa da
^iš0«; illk°li pa ^^ujavali
Mi?redsert'1e. ses*an,Ila' t g*ie»
t»	u ov v"ad ZHhod-
^td>fr^evkaprrUameravnaUJ^:
■ i" ie ®nhoWeH,Z,U pred-<°>Hai ^vniJUnaJ baje
^ke>ray
in
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitirTtiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Priprave za £isenhowerjev obisk v Evropi
Kancler	Adenauer
iw «mali	zahodni	konnajvišjih»
Italijanska in belgijska pobuda za sestanek predsednikov vlad držav NATO se je - kot vse kaže - dokončno izjalovila
PARIZ, 6. — V zahodnoevropskih prestolnicah se zelo živahno razpravlja o obisku predsednika ZDA Eisen-howerja, ki je napovedan za konec avgusta. Po pobudi Italije, da bi se Eisenhovver v Parizu sestal z vsemi predsedniki vlad držav NATO, se je oglasila danes belgijska vlada. Belgijski zunanji minister Pierre Wi gny je izročil včeraj veleposlanikom držav NATO posebno poslanico, v kateri razlaga stališče svoje vlade
do ženevske konference, do sestanka Hruščev - Eisenhovver in do Eisenhotverjevega obiska v Evropi.
Glede rezultatov ženevske konference poudarja Wigny, da so razočarali in zvrača krivdo v glavnem na Sovjetsko zvezo, ki da je bila nepopustljiva. Za sestanek Ei-senhower-Hruščev pa belgijski zunanji minister poudarja, da gre za »izredno srečen dogodek« iz več razlogov: 1. Hruščev si bo lahko ogledal stvaritve zahodnega sveta; 2. dokler bodo razgovori trajali, ne bo poslabšanja napetosti in 3. sestanki bodo končno odprli pot k sestanku na najvišji ravni. Nato navaja Wigny naslednje predloge: 1. Najprej izraža željo, naj bi se Eisenhovver posvetoval z vsemi svojimi zavezniki v atlantskem paktu, prej ko se bo sestal s Hruščevom, 2. Eisenhovver ne sme pristati na noben sklep med svojimi razgovori, ki morejo imeti samo ((raziskovalni značaj«; sleherni sklep mora biti sprejet sporazumno z ostalimi člani NATO.
V svoji poslanici izraža belgijski zunanji minister ponovno svoje stališče do osi Pariz - Bonn; Belgija ne more na noben način dovolili ustanovitve direktorija, ki bi bil sestavljen iz ozke skupine članic NATO.
Vsebino spomenice je danes na svoji tiskovni konferenci sporočil novinarjem na-
čelnik kabineta zunanjega mi-nistra in poudaril, da morajo biti med sestanki Eisenhovver-Hruščev «v celoti spoštovana tradicionalna demokratična posvetovanja v okviru NATO«.
Jutri pa bo francoskega zunanjega ministra Couve de Murvilla obiskal italijanski veleposlanik Leonardo Vitetti. Sestanku se pripisuje določena važnost prav zaradi tega, ker vse kaže, da do sestanka predsednikov vlad držav NA TO s predsednikom Eisenho-werjem ne bo moglo priti. Za radi tega se predvideva, da bosta poskušala Couve de Mur-ville in Vitetti najti kako drugo rešitev. Tako se govori, da bo konec avgusta obiskal Pariz Segni. ki bi se moral ob tej priliki sestati z Eisenhotverjem in de Gaullom.
Medtem se nadaljujejo diplomatska pogajanja med Wa-shingtonom, Londonom in Parizom za določitev datuma Eisenhotverjevega obiska, pri čemer pa ne gre brez težav. Zdi se celo, da so nastale nove poleg datuma od 27. avgusta, ki ga je predlagal Ei-senhotver, hkrati pa de Gaulle določil kot dan, ko bo odpotoval v Alžir. Zato bi v Parizu želeli, da bi Eisenho-weer prišel prej ali pa pozneje. Pravijo tudi, da je Ei-senhotver sporočil, da kole: darja ne bo dosti spreminjal. De Gaulle pa bi hotel biti že sedaj povsem gotov, da se njegovi razgovori z Eisen-hovverjem ne bodo dotaknili nič drugega, razen francosko-ameriških odnosov. De Gaulle
namreč nikakor ne želi, da bi | bo prišel v London med El-
v ZSSR tolmačili njegov razgovor z ameriškim predsednikom kot neke vrsle menico «iu bianco» izročeno Eisen-hotverju za tisto, kar bo povedal Hruščevu. De Gaulle hoče torej ohraniti proste loke glede nekaterih najbolj perečih vprašanj, zlasti pa glede ureditve vprašanja jedrske energije z ZDA. Francija hoče namreč v ‘ najkrajšem času izvršiti prvo eksplozijo svoje atomske bombe. Prav zaradi tega se noče podvreči skupni obvezi Anglije, SZ in ZDA, zlasti če bi taka obveza še bolj ulrdila nad-moč treh atomskih sil.
Tudi še ni rešeno vprašanje, kje se bo Eisenhovver sestal s Kanclerjem Adenauerjem, ki je bil zadnje tri dni prehlajen in se je šele danes vrnil na delo, v ponedeljek pa bo odpotoval ponovno na jezero Como v Canedabbio na poletne počitnice. Londonski «Daily Express« piše, da bo Adenauer odpotoval v London in se tam sestal z Ei-senbovverjem. Adenauer ima v glavnem tri želje. Predvsem bi hotel imeti s predsednikom ZDA zasebni razgovor, tako da ne bi trpel kanclerjev ugled zaradi dvostranskih sestankov Eisenhovver - Mac Millan in Eisenhovver - d« Gaulle; nato bi začel voditi uradne razgovore z Mac Mil-lanom. Končno bi hotel A-denauer sodelovati na tako imenovani «mali zahodni konferenci na najvišji ravnin, t.j. na sestanku Mac Millan - Eisenhovver - de Gaulle.
V Londonu menijo, da bo Eisenhovver prispel v Evropo 24. avgusta. Predstavnik Fo-reign Officea je izjavil danes. da bodo kanclerja Adenauerja »zelo toplo sprejeli«, če
Končna sodba Razorožitvena
o Žene komisija
Novinarji so presegli vse dosedanje rekorde, dosežene na raznih mednarodnih sestankih
r*Vilo
pot za
ŽENEVA, 6. — Po včerajšnjem zaključku konference zunanjih ministrov je sledil — dan odhodov. Z letali so odpotovali Gromiko, Herter in Couve de Murville in von Brentano, ki so že prispeli v svoje domovine. Opazovalcem je ostalo, da dokončno razčlenijo potek konference in še enkrat ugotovijo rezultate. Ti dokončni rezultati bi bili za posamezne udeležence na kratko naslednji;
1. Za ZDA; Čeprav niso bili doseženi posebni rezultati, pogajanja niso bila brez koristi, ker so dokončno pojasnila, kje so pravzaprav nasprotja, kakor tudi kje so elementi za dosego sporazuma. Mednarodna napetost se je zmanjšala in nevarnost za Zahodni Berlin tudi.
2. Za ZSSR: Rezultat je pozitiven, ker pojasnitev glavnih nasprotujočih si činiteljev o-mogoča razvoj pogajanj, po možnosti na višji ravni. Za £SRr je važnp, da so se prvič po vojni predstavniki obeh nemških vlad udeležili razpravljanja, ki se tiče bodočno-
sti Nemčije.
3. Za Anglijo: Konferenca je pokazala, da obstajajo pogoji za dosego sporazuma o Berlinu ter da se pogajanja nadaljujejo v ugodnejšem vzdušju.
4. Za Francijo: Po francoskem mnenju ni bili dosežen noben uspeh na tehničnem področju, ker se konferenca nii zaključila s točnimi sporazumi. S političnega vidika so se ministri izognili razbitju konference v pogojih, ki so brez dvoma ugodni za nadaljevanje stikov in razgovorov, kar predstavlja precejšnjo prednost. Francozi poudarjajo, da Sovjetska zveza ni dosegla svojih namenov glede Berlina in da je morala celo opustiti grožnjo z enostransko akcijo.
5. Za Zahodno Nemčijo: Predstavniki vlade v Bonnu poudarjajo v največji meri dejstvo, da so se zahodne sile uspešno zoperstavile sovjetski zahtevi po priznanju vlade v PankowU. Poudarja se tudi enotnost zahodnih delegacij, ki jamčijo nadaljevanje pogajanj in ohranitev njihovih pozicij v Berlinu.
6. Za Vzhodno Nemčijo;
Poudarja se v prvi vrsti, da se je njena vlada prvič udeležila mednarodnega sestanka, kjer se je obravnavalo nemško vprašanje. Nezadovoljna je, ker zahodne sile niso priznale njene vlade in ker ni prišlo do pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe.
Pred svojim odhodom iz Ženeve je predstavnik sovjetske delegacije Karlamov izjavil, da bo bodoča razorožitvena komisija, ko bo ustanovljena na podlagi sklepa zunanjih ministrov v Ženevi, sestavljena prav tako, kot komisija za preprečitev nenadnih napadov. Potemtakem bo komisija sestavljena iz petih zahodnih in petih vzhodnih držav.
Končno še nekaj številčnih podatkov o delu novinarjev v «Maison de la Presse»: s teleprinterji so vsak dan oddajali 180 tisoč besed, 36 telefonskih kabin je bilo vsak dan zasedenih šest do sedem ur, radijskih in televizijskih oddaj je bilo 295 na vseh pet celin. S tem so novinarji presegli vse dosedanje rekorde s prejšnjih mednarodnih sestankov,
senhorverjevim obiskom. Poudaril je, da je še vedno v veljavi vabilo, ki so ga poslali Adenauerju, naj obišče Anglijo.
 «»------
Incident pri Goi
NOVI DELHI, 6. — Pred-sedmi.k indijske vlade in zunanji minister Nehru je danes v poslanski zbornici izjavil, da je letos 12 letal na meji z Goo kršilo indijski zračni prostor. Indijska vlada proučuje ukrepe, da prepreči te kršitve. Kot je znano, je Goa portugalska kolonija v Indiji.
——«»-----
Gradbeniki iz FLRJ na obisku v Italiji
FOGGIA, 6. Jugoslovanska- delegacija, ki jo sestavljajo predstavniki vlade in šest ravnateljev velikih gradbenih podjetij, je začela danes obiskovati razne gradbene komplekse v Capitanati, Delegacija je gost predsednika IACP od v. Tizzinija. Vodja delegacije inž. Djuro Matič je dejal, da je potovanje zelo koristno, ker se je delegacija lahko seznanila s tehniko, ki jo uporabljajo v Italiji za gradnjo ljudskih stanovanj. Delegate je povabil župan iz Fog-gie na kosilo, nato pa so odpotovali v Bari.
po vzajemnih obiskih Hruščev-Eisenhower.
14. obletnica bombardiranja Hirošime
HIiROSIMA, 6. — Danes se je v parku spomenika miru v Hirošimi nad 30.000 ljudi udeležilo komemoracije 14. obletnice atomskega bombardiranja. Navzoči so bili tudi predstavniki 24 držav. Po budistič. ni verski ceremoniji so počastili spomin žrtev z enominutnim molkom, nakar so zazvonili »zvonovi miru«. Zatem je hirošimski župan prebral izjavo, ki poziva vse narode sveta, naj se borijo za uničenje atomskega orožja.
. -/»
Raziskovanje Marsa
LOS ANGELES. 6. — Prof. Ehricke, ki je zaposlen v astronavtskem laboratoriju družbe »Convaira, je izjavil, da utegnejo ZDA leta 1970 spravili v orbito okrog Marsa tri kozmične ladje s človeško posadko, ki bo imela nalogo, »da preiskuje«. Po profesorjevem mnenju naj bi polet trajal manj kot leto dni ter naj bi omogočil podrobno raziskovanje planeta, medtem ko bi i-melo izkrcanje na njem manj haska. Profesor Ehricke računa da bi vožnja proti Marsu trajala 120 dni, nazaj pa 170 dni.
 «»——
Nova metoda za diagnozo raka
MOSKVA, 6. — Radio Moskva sporoča, da je sovjetski znanstvenik dr. Jakob Obor-nitski odkrili novo metodo za zgodnjo diagnozo raika. Do svoje ugotovitve je prišel na podlagi znanega pojava, da se nekatere celice krvi pacienta, ki boluje za rakom, bolj naglo zgostijo kot celice normalne krvi. Obornitski je sestavil posebno pripravo, ki mu omogoča, da lahko napravi gotovo diagnozo že z nekaj kapljicami krvi.
 «»------
Uspela izstrelitev rakete «Thor»
CAPE CANAVERAL, 6. — Tu so z uspehom izstrelili raketni izstrelek «Thor». Gre za izstrelek s srednjim dometom (2.400 km). Poskus so napravili, da bi ugotovili, če deluje izstrelek natančno, ker ga bodo uporabili čez nekaj dni kot prvi stadij izstrelka «Thor-Able« za izstrelitev satelita v vsemirje.
Podelitev nagrad na puljskem festivalu
Babič: najboljša režija Bulajič: najboljši film
Najboljša ženska vloga; Olga Spiridonovič . Najboljša moška vloga; Petre Prlieko - Najboljša koprodukcija; Latluadova «Nevihla»
(Od našega dopisnika)
PULJ, 6. — Letošnji puljski festival »e je nocoj končal s filmom Franca Kosmača «Dobri stari pianino». Žirija festivala je nocoj za najboljše filme proglasila »Vlak brez voznega reda«, «Tri četrtine sonca» in «Pet minut raja«.
Nagrado za najboljšo žen-sko vlogo je dobila Olga Spi-ridonovič za glavno vlogo v filmu «Miss Stone«, a za najboljšo moško vlogo je bil nagrajen Petre Prličko.
Za najboljšo režijo je bila dodeljena nagruda 500.000 dinarjev režiserju Jožetu Babiču za film «Tri četrtine sonca»,
Veljku Balajiču, Ivu Bran-
fn in Stjepann Peruč iču je bila dodeljena nagrada 300 tisoč dinarjev za scenarij filma «Vta k brez voznega reda ».
Režiserju Laltuadi je bila dodeljena diploma za film <(Nevihta», ki je bil proglašen za najboljšo koprodukcijsko realizacijo na letošnjem festivalu.
Marijan Lipovšek je pre-
iimiimiiiiitiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimni
Marsicanus*
«
AVEZZANO, 6. — Znanstvena ekspedicija, ki jo vodi prof. Antonio RadmiUi z univerze v Piisi, je napravila v neki jami pri Ortucchiu v okolišu Fuci-no izredno odtkritje. Med izkopavanj«, ki so se pričela pred tremi leti, je prišla sedi J na dan lobanja «Homo Marsicanus«, ki je stara okrog 20.000 let. Ko se Je razširila vest o tem odkritju, so prišli v Marsico najbolj slavr.i italijanski znanstveniki, ki se u-kvarjaje z antropologijo hi ge-neoioškim:	vedami. Pri raz-
iskovanjih sodeluje tudi skupina študentov z univerze v Piši. Okostje »Homo Marsicanus« je najbolj staro, kar so jih doslej našli v Srednji in Južni Italiji. Prof. RadmiUi in njegovi sodelavci niso hoteli dati nobenih drugih pojasnil v zvezi z izkopavanjem. Izkopanine, to je lobanjo m kosti #Homo Marsicanus«, rog, barvano keramiko itd. pošiljajo sproti na univerzo v Piši, kjer jih proučujejo, nato pa jih bodo vrnili v Avezzano, kjer bodlo ustanovili muzej.
jel nagrado 100.000 dinarjev za glasbo v filmu «Dobri stari pianino».
Poleg tega so bile razdeljene številne druge nagrade za kratkometraine filme. Prvo nagrado 100.000 dinarjev za idejo in scenarij sta prejela Momčilo Jojič in Branko Arunitovič za film sKumera 300». Prvo nagrado 100 tisoč dinarjev za režijo je dobil Aleksander Petrovič za film «Pota» posvečen slikarju Sumanoviču.
Nagrado za krutkometraž-ni film je dobil tudi Bogdan Pogačnik za »On in njegovi». Za animacijo za lutkovni film «Motoritis» sta dobila nagrado Saša Dobrila in Janez Mahnič.
Žirija jugoslovanske kritike pa je s svoje strani izrekla največje priznanje — zlato pero — Veljku Bulaji-ču za film «Vlak brez voznega reda» in posebno priznanje režiserju Igorju Pretnarju za režijo filma »Pet minut raja«. Žirija jugoslovanske filmske kritike je posebno poudarila rezultate i-skanja, kvaliteto in tendence, ki sta ga ta dva mlada jugoslovanska režiserja pokazala v svojih delih.
Podeljene so bile še druge številne nagrade,
H. R.
Sl
JOŽE BABIC
VELJKO BULAJIC
iiiitiiiiiiiiiiiiiliiKiiiKiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti mulil n ii ii ii i umil mit m mm ii iiiiiiiiiiiiii
Obisk H. Selasija v FLRJ in «Velika Somalija»
«Borba» o rezultatu ženevske konference
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 6. — Ženevska konferenca zunanjih ministrov velikih sil se je končala. O-tipljivih rezultatov ni, toda odprta je pot za nadaljnje raz. govore in pogajanja. Konferenca v Ženevi se je pričela v napetem položaju in končala v ozračju olajšanja, h kateremu je tudi sama prispevala. Ministri so razpravljali o zapletenih in težkih vprašanjih. Pri številnih sejah in tajni razgovorih so izmenjali svoje poglede in jih v mnogih vprašanjih približali. Ugotovili so, kje soglašajo in kje ne
iiiiiiiiAiiiiiiaiiiiiii n iiiiiiiiiiiiii iiiiiMi m iiiiiiaiiiiiiiiiiaiiiiiiiiMiiiii m ii umili n m iiiiiiiiiMiiia mini iKiiiiitiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiittiiiiii im m um
Nadaljnji zelo hudi napadi na Pellovo zunanjo politiko
Irak - ZSSR
BAGDAD, 6. — Iraški minister za načrtovanje Talaat Šejbani odpotuje jutri zjutraj v Sovjetsko zvezo, kjer bo podpisal sporazum, po katerem bo SZ nudila Iraku tehnično in materialno pomoč za uporabo atomsike energije v civilne namene.
Generalna zveza iraških sindikatov je izrekla zvestobo Kasemovi vladi in poudarila, da je njen namen ščititi pravice delavcev in doseči izboljšanje njihove življenjske ravni.
 «#------
Zavrnjen priziv Caryla Lhessmana
SAN FRANCISCO, 6. — Kalifornijsko vrhovno sodišče je včeraj zavrnilo priziv Caryla Chessmana, s katerim je slavni obsojenec zahteval revizijo procesa. Sodišče iz Los Angelesa, ft,jer je bil Che.ssman )?re4 11 leti obsojen na smrt,z*ra* dii ugrabitve in posilstva, bo moral sedaj določiti nov datum za obsojenčevo usmrtitev. Chesiiman je že sporočil, da bo od vrhovnega sodišča ZDA osmič zahteval, da odloži izvršitev smrtne kazni.
Preslona Slurgm jc zadela kap
NEW YORK, B. — Danes je v starosti 60 let umrl za srčno kapjo komediograf, inscenator in kinematografski režiser Prestom Sturges. Rodil se je leta 1898 v Chicagu, ki je bil med dvajsetimi in tridesetimi leti živahno kulturno središče, kjer so se zbirali novinarji, pisatelji in umetniki. Preston se je najprej uveljavil kot komediograf, kasneje pa je poslal eden izmed najbolj duhovitih režiserjev v Hoily,woodu.
«V evropski hierarhiji smo na zadnjih mestih in pogorela sta tudi de Gaulle in Adenauer», poudarja diplomatska agencija po Fanfanijevem navdihu
(Od našega dopisnika)
RIM, 6. — Po včerajšnjem napadu tiskovne agencije «1-talia« na Pellovo zunanjo politiko kaže, da so se avtorji napada nekoliko prestrašili za. radi velikega odmeva, ki ga je imelo pisanje agencije. Zaradi tega bi hoteli danes svoj komentar nekoliko popraviti in trdijo, da niso hoteli kritizirati italijanske zunanje politi, ke, temveč samo povedati, da bi moral mit hladne vojne že davno umreti in da gre ta mit od #komunizma, ki pričakuje sovjetsko ekspanzijo ter socializma, ki je s komunizmom povezan, vse do fašizma in mednarodnega konser-vatizma.«
Diplomatska agencija, ki jo vodijo ljudje, ki se smatrajo za Fanfanijeve pristaše, pa danes takole komentira Pellovo zunanjo politiko;
«V rimskih političnih krogih je zavladalo veliko presenečenje zaradi načina, kako se je v palači Chigi ravnalo spričo položaja, ki je nastal ob objav) vesti, da se bosta sestala Eisenhovver in Hruščev. Po včerajšnjih izjavah, v katerih je minister Pella dejal, naj do sestanka le pride, da bi se v prihodnosti izognili očitkom, da se ni storilo vsega za rešitev miru, medtem ko je jasno, da do sestanka prihaja zaradi tega, da bi se spremenilo med. narodno vzdušje kot pogoj za postopno graditev miroljubne stavbe. Danes se z velikimi pridržki komentira vest, da je Italija predlagala sklicanje atlantskega sveta na najvišji ravni pred sovjetsko-ameri-škim sestankom in se s tem vnovič izpostavila, da so ji morali njeni zavezniki predlog zavrniti.«
»Palača Chigi je bila užaljena predvsem zato, ker je a-meriška vlada baje prej obvestila glavne evropske zaveznike, razen Italije, o vabilu Hruščevu. Zaradi tega naj bi bilj sklenili, da se začne z
močno akcijo preko vseh mogočih kanalov in z vsemi sred. stvi pritiska, da se zadosti želja po udeležbi, ki jo vlada čuti kot ljubezen, ki ni bila vrnjena.
Odgovorni možje za italijansko zunanjo politiko so baje celo proučevali možnost, da se odloži izvajanje sporazuma o izstrelkih, da bi dokazali svojo užaljenost spričo premajhnega upoštevanja, ki ga ZDA kažejo za Segnije-vo vlado. V tem stanju razburjenosti in nereda, v katerem se nahajajo italijanski voditelji, bo vsa ta aktivnost Balade Chigi končala s še e-nim »delovnim kosilom« v Parizu ali pa kje drugje, morda celo s samim predsednikom Eisenhotverjem. Toda to ne bo dvignilo italijanskega ugleda, temveč ravno narobe, in ne bo moglo prikazati formalna drugorazredna srečanja kot visoko politiko in konstruktivno sodelovanje«.
Končno diplomatska agencija poudarja, da bi sovjetsko-ameri.ški sestanek vendarle moral služiti italijanski vladi, da bi bolje pojasnila svoje stališče do evropskih zaveznikov in Amerike:
1. Morali bi priznati, da ev-ropeizem ni uspel in da je Italija prisiljena ponovno i-grati drugorazredno vlogo od trenutka, ko so se razni nacionalni hierarhi ponovno u. trdili, predvsem zaradi Ade* nauerjevega in de Gaullovega zadržanja, ki ju je Segnijeva vlada desnega centra po nepotrebnem božala.
2. Odkrito bi morali izjaviti, da je tesno prijateljstvo z ZDA edina karta, na katero mora Italija igrati in da se nič ne pridobi in tudi ne vodi na najboljši način to prijateljstvo; z ženevskimi blamažami ministra Pelle, s pridržki glede neposrednih sovjetsko-ameriških sestankov (ki so jih tolmačili, kot da gre za žalitev Italije), z grožnjami o odložitvi izvajanja sporazuma • izstrelkih, * pretiranim pri-
tiskom, da se doseže predkongresno vabilo za Segnija in Pello v ZDA.
«In potem? Cernu tako razburjanje?« — zaključuje diplomatska agencija svoj komentar. »V evropski hierarhiji smo na zadnjih mestih; toda danes sta tudi de Gaulle in Adenauer pogorela; Anglija sprejema rusko-ameriški sestanek z zadovoljstvom, ki ga nudijo lahko'same stvarne politične koncepcije in izredna privrženost vsemu, kar koristi miru. Zakaj bi se morali pritoževati prav mi?«
V notranji politiki pa se ni zgodilo nič posebno novega. Minister Andreotti je napisal članek o sicilskih prostih strelcih in ponovno predložil, naj se odpravi tajno glasovanje. Monarhist Covelh je prebral svoje poročilo na zasedanju centralnega komiteja nove PDI (italijanske demo-kratinče stranke). Zahteval je pooblastilo stranke za tiste predstavnike, ki bodo v imenu njenega vodstva prihodnjo soboto odpotovali na Sicilijo, kjer se bo začela zadnja faza pogajanj za sestavo deželne vlade, V Rimu je tudi deželni sicilski predsednik Milazzo, ki se bo sestal z liberalnimi in monarhističnimi voditelji in se z njimi pogajal prav tako v zvezi s sestavo nove deželne vlade.
Segni se je sestal danes s političnim tainikom KD Motom, za katerega se trdi, da se bo v kratkem sestal tudi s Fanfanijem in da podoben sestanek pripravlja tudi za Segnija. Gre za priprave za demokristjanski kongres, Hkra. ti pripravlja Moro sestanek članov glavnega odbora ICD, ki pripadajo struji iniciative, kakor tudi tistih, ki so s- izrekli proti Fanfaniju. Sestanku ne bi predsedoval ne Fan-fani ne Moro, temveč minister Tambroni, ki bi moral obe skupini pomiriti.
A. P.
soglašajo, in sklenili, da se ponovno sestanejo. S svojim delom so omogočili nove sestanke, kar je tudi bila njihova glavna naloga. Mar to ni u-speh konference?
«2eneva leta 1959, ugotavlja nocojšnja »Borba« v komentarju, posvečenem prekinitvi ženevske konference, bo vpisana v analih sodobne di* piomacije kot izreden poskus, da se doseže kompromis glede važnih svetovnih vprašanj, kot konferenca, ki je sprožila proces pogajanja izredne važnosti za bodoči razvoj v mednarodnih odnosih. Ženevska konferenca se je končala in oapria proces pogajanj o važnih svetovnih vprašanjih. Ce smo dobro razumeli, zaključuje »Borba«, napore in sklepe udeležencev, tedaj ta proces daje popolnoma realne izglede za končni uspeh.
Jugoslovansko misijo dobre volje, ki je predvčerajšnjim prispela v Peru, je včeraj sprejel peruanski premier Bedro Beltran.
Cfani jugoslovanske misije so se včeraj med drugim sestali z uglednimi zastopniki ju-goslovanskih izseljencev. Računajo, da je v Peruju okrog 3000 družin jugoslovanskega porekla.
Glasilo Zveze komunistov Jugoslavije ((Komunist# piše danes v zvezi s skorajšnjim obiskom cesarja Etiopije Haile Selasija v Jugoslaviji, da bo ta obisk novo potrdilo tesnega in širokega sodelovanja med Jugoslavijo in Etiopijo, ki temelji na stremljenju obeh držav, da prispevata k utrditvi miru in k reševanju mednarodnih vprašanj. ((Intenzivni notranji razvoj Etiopije,« ugotavlja list, »spremlja tudi njeno moč v mednarodnem uveljavljanju kot države, ki se dosledno zavzema za mir m mednarodno sodelovanje, za krepitev vloge Združenih narodov in za spoštovanje njenih načel.«
Z udeležbo na Bandunški konferenci in na sestankih v Akri in Kairu si je Etiopija zagotovila mesto v skupnosti azijskih in afriških držav, ki s svojo miroljubno politiko predstavljajo pomemben či-nitelj v mednarodnih odnosih. «Na liniji utrditve take politike,« zaključuje ..Komunist”, »je tudi sedanje potovanje suverena Etiopije Haile Selasija, njegov obisk Kairu in nekaterim evropskim državam.«
V »Medjunarodni politiki* piše jugoslovanski veleposlanik v Etiopiji Marjan Barišič med drugim, da nameravajo nekateri britanski krogi ustanoviti tako imenovano Veliko Somalijo z združenjem Somalije, ki bo prihodnje leto svobodna država, ozemelj, ki jih upravljajo Francozi in Angleži ter etiopske pokrajine Oga-den. Ta Velika Somalija naj bi se potem izrekla za vstop v Commonvvealth. R takšno re. šitvijo bi bila okrnjena Etiopija, hkrati pa bi bila ogrožena neodvisnost Somalije in njenega ljudstva. Jugoslovansko javno mnenje in vlada ne moreta sprejeti takšne rešitve, ki ograža ozemlje prijateljske Etiopije in ki ustvarja za somalijsko ljudstvo nadalje, vanje kolonialnih odnosov B. B.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
7.	:
Vreme včeraj: NaJviSJa tempe, ratura 27,7, najnižja 19,3, ob 17 uri 25,6, zračni tlak 1014,0, ve-ter zahodni k 12 km, vlaga 56 odst., nebo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 24,9 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 7. avl**1
Kajetan i Sonce vzide ob 4.54 in
19.27. Dolžina dneva 14-^Jf 00
na vzide ob 8. in zatone ( Jutri, SOBOTA, ». »v*0**1 Miran
Škodljive posledice komisarske uprave
Skoraj stoodstotna stavka osebja Delavskih zadrug
Stavkajoči so se zbrali pred ravnateljstvom in izžvižgali elane upravnega sveta - Strnjena in odločna stavka je napravila na vodstvo globok vtis ■ Danes se bodo sindikati sestali s predstavniki urada za delo
OB ZAMENJAVI ŠOFERSKIH IN PROMETNIH KNJIŽIC
«Paten(ine» bo treba zelo drago plačati!
Uslužbenci Delavskih zadrug pred ravna teljstvoia
Poročali smo že, da bo treba na osnovi določil novega cestnega zakona zamenjati pa-tentine in prometne knjižice.
Večina avtomobilistov je bila prepričana, da gre le za birokratske formalnosti, saj bo treba prošnji priložiti razne dokumente in sliko, medtem ko ni nihče omenjal, da bo treba nove šoferske in prometne knjižice slano plačati. Za veljavne šoferske knjižice (patentine), ki bodo za menjane, bodo morali njihovi lastniki plačati 2230 lir, za one pa, ki so že zapadle, t. j. ki so stare več kot deset let, pa 2730 lir. in sicer zato, ker bodo morali predložiti (udi zdravniško potrdilo, ki bo veljalo 500 lir.
Tudi prometna knjižica bo zelo draga, saj bodo morali lastniki avtomobila ob zamenjavi plačati zanjo 2824 lir. Skupno torej preko 5.000 lir!
Tako so spet avtomobilisti tisti, ki bodo »plačali«: ni dovolj, da imamo najbolj obdavčen bencin v Evropi, da plačujemo ogromne takse za vožnjo, za šoferske knjižice, prometne knjižice in da so še astronomsko povišali globe! Nekaj milijard je treba izmozgati tudi na račun zamenjave!
Sestanek vodstva občinske Delavske zbornice v Miljah
Mobilizirali bodo vse delavce proti odpustom v Felszegy
Zveza kovinarjev Delavske zbornice CISL zahteva sestanek predstavnikov sindikatov in podjetja
Po »poročilu ravnateljstva Felszegy o odpustu 152 delavcev so včeraj simdiikaiti poudarili, da ti odpusti sploh niso utemeljeni. Razen tega pa smo ravno pred začetkom kolektivnih dopustov, ki se pričnejo prihodnji ponedeljek. Zato bi ravnateljstvo lahko počakalo vsaj do časa po dopustih, kajti sedaj so tudi otežkočeni morebitni razgovori in pogajanja, ker se ne bi mogli sindikati posvetovati z delavci.
Včeraj pa s« je v zvezi s temi odpusti sestalo vodstvo občinske Delavske zbornice CGIL v Miljah. Sestanka se je udeležil tudi tajnik pokrajinske Zveze kovinarjev FIOM Semilli. Po sestanku so izdali poročilo, v katerem pravijo,
Zahtevala bo od župana, naj čimprej skliče sestanek mestnega c4bora za obrambo mili: skega gospodarstva, da bo z vsemi svojimi močmi podprl
akcijo šindi/katov. Končno se* zavedel prepozno, kar ga je
miljska Delavska zbornica obvezuje,' da bo mobilizirala vse delavstvo in vse javno mnenje, da podpre delavce ladjedelnice Felszegy,
Zveza kovinarjev' stare Delavske zbornice CISL pa je intervenirala na uracku za delp za sklicanje - sestanka predstavnikov sindikatov in podjetja.
Nagrade dijakom
Tržaška posojilnica sporoča,
da so skupno z zastopniki de- : da zapade 31. avgusta rok za lavcev ladjedelnice Felszegy vlaganje prošenj za podelitev
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO!
obširno raizpravljaili o odpustih in ugotovili, da gre za zelo resno dejstvo, ziaeti v zvezi s slabim gospodarskim položajem Milj. Na sestanku so sprejeli naslednje zaključke:
Treba je začeti odločno in široko akcijo, da se preprečijo nameravani odpusti. Miljska Delavska zbornica bo podprla akcijo osrednjih sindikatov v okviru njihove pristojnosti.
Po podatkih sindikatov je stavkalo 99 odstotkov uslužbencev, na ravnateljstvu pa so delali samo 4 funkcionarji.
Zjutraj je bilo od 69 prodajaln zaprtih 65, popoldne pa so bile zaprte vse razen ene, in še ta je imela spuščene roloje. Stavka v Delavskih zadrugah je bila prvič tako strnjena kot tokrat, saj so bile zaprte tudi vse osrednje prodajalne, kot na primer na Trgu San Giovanni in na Akve-dotu, ki so drugekrati ostale odprte kljub stavkam. To dokazuje, kako je ta stavka občutena in kako so to pot vsi uslužbenci odločeni, da ne bodo dopuščali več takšnih metod, ki so še toliko bolj sramotne v zadružnem podjetju. Uslužbence je najbolj razburilo samovoljno ravnanje ravna, teljstva pri zvišanju cene menze, čeprav niso pri tem vsi prizadeti, ter enostransko početje glede poskusov oddaje nekaterih prodajaln v zasebne roke.
Ze včeraj zjutraj ob 7. uri so se zbrali zelo številni u-službenei pred ravnateljstvom in s tem izrazili svoj protest proti ravnateljstvu oziroma komisarjem. Prav tako se je zbrala pred ravnateljstvom velika množica uslužbencev tudi sinoči okrog 18. ure, ki so izžvižgali člane upravnega sve. ta. Malo kasneje se je namreč sestal upravni svet in zdi se, da so nastala med njegovimi člani trenja, ker je eden izmed njih javno izjavil, da bo odstopil in da namerava odstopiti poleg njega še eden.
Vse kaže, da ne odobravajo vsi člani sveta ravnanje vodstva. Vsekakor pa je napravilo na vodstvo zelo globok, vtis strnjena stavka uslužbencev, ki si je prav gotovo niso pričakovali. Kot smo že včeraj omenili, se je izjalovil tudi I predvsem poskus, da bi prevažali blago c*ne BNI
boje breskev za neko prodajalno, ki je bila včeraj odprta.
Ravnateljstvo sedaj lahko jasno vidi, da ne bo moglo na. daljevati s takšno prakso. Delavske zadruge imajo že zaradi enega dneva stavke milijonske izgube.
Medtem pa se stavka nadaljuje. Urad za delo pa je za danes ob 9. uri sklical sestanek samih predstavnikov sindikatov, da bi našli možnost za rešitev spora. Seveda bo to možno le, če bodo komisarji in ravnateljstvo ugodili upravičenim zahtevam uslužbencev. Pričakuje se tudi, da bo danes ponovno skupščina u-slugbeficevv
«» ... ,
O V Rimu so sb na sedežu
Confindustrie nadaljevala pogajanja za sklenitev delovne pogodbe z* kovinarske delavce. Na sestanku so razpravljali o' a-kordnefn delu, o kvalifikacijah in o delovnem urniku. Danes ob 10, uri se bodo pogajanja nadaljevala.
--—«»------
Znižanje cene umetnih gnojil
IIIIIIIIIINIIbllllltlHINIIIIIIIIMHIfllllllllllllllMIlIIIIIIVIIIVIIIIIIlIllIlllllIllllllIltlHIINIIIIIIIIIMIIIIItnilimilllllMIMIIIIimiHHNMIMtHIttlNIMtMHIIII
Razburkano morje jih je zanašalo daleč od obale
Srečni konec pustolovščine treh mladeničev na morju
Eden od treh fantov je po 40 minutah priplaval na kopno in obvestil policijo o nevarnosti, ki je pretila čolnu • Ostala dva so našli s pomočjo radarja
Medministrski odbor za določanje cen (CIP) je na svojem zadnjem sestanku znižal tudi cene umetnih gnojil, in sicer za 7 do 8 odstotkov. CIP je že lanj znižal cene dušič-natih gnojil in računajo, ,da bodo skupno s sedanjimi znižanji cen gnojil italijanski kmetje prihranili okrog 9 milijard lir na leto. S tem se bodo v poljedelstvu znižali izdatki, kar bo omogočilo tudi znižanje cen pridelkov in s tem tudi povečanje njihove potrošnje. Kot je znano, je prišjo do znižanja cene gntyil
t
jllUBiijc.	je tiianu, jc
lišžo do znižanja cene gnojil i-edvsenj zato- Iger je znižal me BNI In nim» Mentecatini
z zasebnimi kamioni in s stav- I v#č monopola na tem fcodroč* kokazi od zunaj. Tako je mo- ju, Zato pa ima gospodarska ral ravnatelj sam nalagati za desnica ENI tajgo v želodcu.
IIIMIIHimillllllllllHIIIIMIIIMIlUllMIIIIIUHIIIIIllllllllMIIMIIIUIIIIMIIIIIIIIIlMllMMUllMIIIIIIIH*
Tokrat eden iz Jugoslavije
Koliko sinov Imra Nagyja bo še pribežalo v Italijo?
Dva sta že pribežala iz Madžarske v Avstrijo, a se je izkazalo, da sta bila fantazije polna pustolovca
Agencija Ansa sporoča, da
.ie pribežal v Trst neki mladenič po imenu Miklos Nagy n ki se izdaja za sina bivšega madžarskega predsednika lmra Nagyja. Uredniku Anse, ki je govoril s tem namišljenim Nagyjevim sinom, je Miklos predvsem dejal, da je razočaran zaradi nezaupanja, ki ga obdaja. Miklos Nagy nima namreč nobenih osebnih dokumentov in zaradi tega ne more dokazati svoje istovetnosti. Trdi pa, da ga bo lahko spoznala vdova Male ter, ki jo dobro pozna, pravi, saj se je večkrat igral z njenimi otroki na Madžarskem.
Mladenič, ki je sedaj v begunskem taborišču, ima kostanjeve lase, modre oči in čeprav nima več kot 1 meter 65 cm, je izredno dobro razvit. Govori dobro francosko, nekoliko slabše nemško, poleg tega pa tudi rusko in hrvatsko. Oblečen je v kratke hlače, majico, na nogah pa ima mokasine.
Namišljeni Nagyjev sin je uredniku Anse izjavil, da je bil 22. decembra 1955 obsojen od ljudskega sodišča v Budimpešti na tri leta po-boljševalnice, ker naj bi ga v vojaški akademiji zasačili pri razdeljevanju protirežim-skega propagandističnega materiala Ob madžarski vstaji so ga Rusi, tako pravi Miklos, odpeljali v Budimpešto, kier so ga hoteli spet posiviti pred sodišče ter tako povezati razloge njegove prve obsodbe s političnim zadržanjem očeta. Toda v Budimpešti, poroča Ansa, ga niso zaradi mladoletnosti zaprli v zapor, temveč je moral ostati doma pod nadzorstvom
Tedaj se je odloči! za beg. Miklos Nagy je nato pripo-
vedoval, kako je zbežal iz stanovanja v Budimpešti do
jugoslovanske meje, kjer se
je ustavil v Barcsu ob Dravi, po kateri teče meja med Madžarsko in Jugoslavijo. Tam je dobil delo v nekem »kolhozu«, kot sam pravi, kjer je vladal nered {n niso spraševali za dokumente Tu se je pripravljal na beg v Jugoslavijo, kar je storil 18. marca 1958, ko so v »kolhoz« pri-šli neki Jugoslovani kupovat prašiče. Pomešal se je med nje in z brodom prešel Dravo, od tu pa odšel v Som-bor, kjer se je kot Nagyjev sin prijavil policiji.
Miklos Nagy je nato uredniku Anse dejal, da so mu tam pobrali vse dokumente in ga zaprli, najprej v samico, potem pa je opravljal razna dela na policijski postaji, kjer je bil zaprt. Toda neki policist, ki je medtem postal njegov prijatelj, ga je pred nedavnim obvestil, da ga jugoslovanske oblasti nameravajo vrniti v domovino. Ta policist naj bi mu tudi izročil primitiven zemljevid z začrtano potjo do Italije.
Miklos Nagy je spet pobegnil in s sistemom »avto stop« prišel do Kopra, kjer je ilegalno prešel mejo in prišel v t Trst.
Spominjamo se, da je en «sin» Imra Nagyja že pred več kot enim letom pribežal v Avstrijo in so se nekateri listi o tem široko razpisali. Potem se je izkazalo, da je šlo le za mladega, fantazije polnega pustolovca. Potem je pribežal še eden, in sedaj že tretji! Koliko jih bo še?
Kvestura je ugotovila, da rte gre za Nagyjevega sina. pač pa za navadnega sleparja V krogih madžarskih beguncev trde. da Nagv ni imel nobe nega sina Imel pa je hčer ki je poročena in živi na Ma
d tarskem.
Za tri mlade fante, ki jih je predvčerajšnjim ponoči razmetavalo po morju kot v orehovi lupini, se je vožnja z jadrnico končala srečno, pa čeprav s precejšnjo dozo strahu in premrazenja. Fantje, 17-iet-nj Mario Pines iz Ul. dell’A-gro, 16-letni Elio Soverchi iz Ul. Matteotti in 17-letni Wal-ter Stefančič iz Barkovelj, ki je sin lastnika znane gostilne »Pri ribiču« na Miramarskem drevoredu, so se že v popoldanskih urah odpravili s Ste-fančičevo jadrnico vrste »Kiju, nač« na jadranje ob obali. Kasneje se je vreme poslabšalo in močan veter je fante zanašal proti odprtemu morju. Na njihovo smolo je padal še dež, ki jim je zmočil motorček, ki so ga imeli za primer slabega vremena. Vžgati ga ni bilo mogoče in tudi z vesli se fantom ni posrečilo priti bliže k obali.
Njihova borba z valovi je trajala vse do noči, ko je Pines sklenil poskusiti srečo. Skočil je v vodo in je s plavanjem po 40 minutah truda dosegel kopno, kjer je alarmiral policijo. Njega so odpeljali v bolnišnico, policija pa je z vsemi možnimi sredstvi stopila v akcijo.
Hitri oplni so začeli iskati , iadrucp, a zajadi valov ju teme nizkega čolna j riiso mogli odkriti. Na pomoč so poklicali tudi močne policijske žaromete* ki so z Miramarsktga gradu razsvetljevali celo gladino O fantih ni bilo nobenega sle* dU) Končno je stopil v akcijo tudi patruljni čoln finančjie straže, ki je usposobljen za vožnjo tudi po razburkanem
ci neprimerno večjega pomena kot ples v Zabrežcu, toda tudi borštanskim fantom moramo dati priznanje. Tradicionalni ples, ki je bil doslej vedno na običajnem plesišču, bo letos na povsem novem prostoru, ki ga fantje že tri tedne urejujejo. Prostor s prejšnjim plesiščem je bil namreč prodan in na njem že kopljejo temelje za novo hišo. Fantom tako ni preostalo drugega, kot poiskati prostor za novo plesišče in ga seveda napraviti.
Delo ni bilo lahko, saj je bilo treba na novem prostoru izkopati kakih 25 kub. metrov zemlje. Fantje so delali ob nedeljah in skoraj vsak večer — do polnoči in še čez. Njih neumorno delo je bilo sedaj kronano z uspehom, saj jim je uspelo, da so napravili novo plesišče, ki bo še boljše od prejšnjega. V glavnem so vsa dela končana, glavno kar ostane, je, da bodo dobro zvaljali opeko, s katero je plesišče posuto.
V nedeljo bo treba plesišče seveda tudi okrasiti, dan prej pa bodo že postavili kioska, v katerih bodo plesalcem na razpolago pijače in seveda tudi kaj za pod zob. Potem bo treba še napeljati električno luč
morju in ima tudi radar, s
katerim so našli čoln. St^efap-čič je namreč precej pripomogel, da jih je radar «zagledal». Z delom raztrganega jadra je ves čas dajal znake, a z obale ga ni mogel nihče videti. On pa je videl vse.
Rešitev obeh brodolomcev so po radiu sporočili poveljstvu in tudi nestrpnim staršem fantov, ki so čakali pri Miramarskem gradu. Ko so agenti finančne straže sporočili, da bodo pristali ob grljanskem portiču, so starši nemudoma odšli tja, kamor so poklicali tudi rešilni avto Rdečega križa. Premražena in premočena fanta so hitro zavili v odeje in ju z vso naglico odpeljali v bolnišnico, kjer so ju iz previdnosti pridržali na oddelku, kjer je bil že Pines.
Včeraj so vsi trije »brodolomci« odšli domov in prav gotovo jim bo minila volja, da bi se še kdaj spustili v tako pustolovščino. In še dobro, da so vsi trije dijaki navtične šole. Brez dvoma bi se drugim
mani veščim jadranja, slabše godilo. Toda vse se je končalo
srečno. Precejšnjo zaslugo za njihovo rešitev imajo agenti, ki so sodelovali pri iskanju in predvsem radarska naprava čolna finančne straže.
V nedeljo in ponedeljek v Zabrežcu
Ples boršlanskih fantov na novem
V nedeljo bomo imeli kar dve pomembni prireditvi: proslavo 60-letnice pevskega društva »I.ipa« v Bazovici, ki se bo začela ob 16. uri, zvečer pa bodo Tržačani in okoličani lahko izbirali. Na voljo jim bo namreč, da ostanejo na veselem rajanju v Bazovici ali pa bodo odšli v Zabrežec, kjer bo na Hribenci tradicionalni vaški ples borštanskih fantov.
Skoda, da obe prireditvi sovpadata, a kar ie — je. Nedvomno je proslava v Bazovi-
in opraviti toliko drugih manj. ših del. da bodo fantje, ki jih jg kakih 20 po številu, imeli
Popoldne pa so 18-letni Vio-letti Ocovich iz Ul. Corsi na sprejemnem oddelku bolnišnice razkužili razne praske na palcu leve roke. Dekle, ki bo okrevalo v 8 ali 10 dneh, in ki je po nudeni zdravniški pomoči odšlo domov, je izjavilo, da se je ponesrečilo med delom v tovarni «Lucky Shoes«, ki je v skladišču št. 26 starega pristanišča. Poškodbe ji je povzročil stiskalni stroj.
študijskih nagrad, ki jih daje posojilnica na razpolago za šolsko leto 1958-1959 dijakom srednjih šol, ki živijo v tržaški občini, in sicer ob priliki svetovnega dne varčevanja (31. oktobra).
 «»---------
Umrl delavec iz Križa ki se je ponesrečil v konopljarni
Rudolf Sedmak iz Križa, ki
se je 30. julija ponesrečil v Tržaški konopljarni, ni mogel preboleti poškodb, katerim je včeraj zjutraj kljub skrbni zdravniški negi podlegel.
Sedmak je tistega julijskega dne v popoldanskih urah hotel po nalogu uprave odstraniti s stropa zakrivljen kos železa. Da bi si olajšal delo, je moral napraviti najprej primitiven oder, na katerega je položil lestvo. Ta pa se je zvrnila skupno z delavcem, ki je z glavo priletel na trdi cementni tlak in se hudo ranil.
je plaza na cesti zavedel včeraj navsezgodaj zjutraj 58-let-mi Federico Valtorta iz Milana, ki je bil s skuterjem namenjen v Trst. In še on se je
Plaz povzročil padec Milančana
Do 6.30 zjutraj se ni nihče zavedel, da se je nedaleč od hotela «Riv.ieira» pri Grljanu vsulo na obmorsko cesto nekaj precej debelih kamnov, ki so se odtrgali od stranskega zida oziroma pobočja. Prvi se
prisililo, da je sunkovito zavil na stran, pri čemer je z vozilom treščil ob rob pločnika in se prevrnil.
Po ponesrečenega Milančana, ki si prav gotovo ni pričakoval tako nesrečne dobrodošlice, so marali, bolničarji Rdečega kiriža, ki so ga odpeljali v bolnišnico. Ker se je pri padcu ranil po glavi in se odrgnil po rokah in nogah, so zdravniki mnenja, da se bo moral zdraviti najmanj teden dni.
Agenti prometne policije so morali kmalu po 7. uri v Ul. I. Svevo (bivše Sprehajališče sv. Andreja), kjer se je 20-let-nemu Fu-lviju Župpinu iz Ža-velj zaraidii lastne neumnosti in nepazljivosti, pripetila na srečo lažja nezgoda.
Fant je vozil s skuterjem proti Sv. Andreju in ker je ravno v tistem trenutku velik tovornik s prikolico zavijal proti vhodu tovarne barv, se je iz radovednosti ozrl tja, zaradi česar ni opazil, da se je filobus proge 20 tiik pred njim ustavil. Posledica je bila, da je Zuppi-n treščil v Ace-gatovo vozilo in je pri tem s čelom udaril po železnem kolesu, kjer je navezama vrv stikala z električnim vodom.
Ker je fant precej krvavel, so ga naložili na rešilni avto, ki je prišel pom-j, in odpeljali v bolnišnico, odkoder pa so ga po nudeni zdravniški pomoči odslovili s prognozo o-krevanja v nekaj dneh.
——«»—
OPERETA
Jutri 8. 8. ob 21. uri bo zaključna predstava X. operetnega festivala na gradu Sv. Ju-
sta. Predvajali bodo ameriško komedijo «Kiss me, Kate!«.
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti.
KINO
Excelsior 16.00 »Sodišče brez sodnikov«. Edmond 0’Brien, Mo-na Freeman.
Penice 16.00 «Indijanska vojna«. K. Larsen, B. Ebsen.
Arcobaleno 16.00 ((Misteriani«. Ci-nemascope, teclinicolor.
Supercineraa 16.00 «Venere greha«, E. Bartok; mladini prepo-vedano.
Filodrammatico. Zaprto.
Grattacielo 16.00 «Kako oddati v zakon hčer«. Kay Kendall, Sandra Dee.
Cristalio 16.30 «K!obuk poln dežja«. E.M. Saint, D. Murray, A Franciosa.
Capitol 16.00 »Svet v mojih rokah« Gregory Pečk, Ann Blyth in A. Kuinn.
Astra Roiano 16.30 «Strelci kitajskega morja«. G. Baker.
Alabarda 16.30 «Sad greha«. John Saxon, Sandra Dee,
A*bebaran 16.00 »Človeška zver«. G. Ford, G. Grahame, B. Cravv-ford. Prepovedano mladini.
Ariston 16.00 Glej poletni kino
Aurora 17.00 »Rdeči pesek«. K. Douglas, V Mayo.
Garibaldi 16.30 »Angelitos ne-gros«, P. Infante, E. Guin.
Ideale 17.00 ((Bičajte jih brez u-smiljenja«. Edmond 0’Brien.
Im pero Zaprto.
Italia 16.30 «E1 Hakim«. N Tiller, O.W. Fischer in E. M-uller.
Moderno 18.00 ((Krvava ostroga«. R. Taylor, J. London. Prepovedano mladoletnim.
S. Marco, Zaprto.
Savona 16.00 »Zena teme«. Eleo-nor Parker.
Viale 16.00 «Mrtvi od strahu«. Dean Martin, Jerry Lewis.
Vittorio Veneto 16.30 »Cas zločinov«. J. Gabib, D. Delorme. Prepov. mladini izpod 16 let.
Massimo 16.30 »Upornica zapa-da«. M. O.Hara, A Nicol.
m ■■■■ imn iti m iiiiniii m miiiii im mi mini ■■■m
Spretni in nespretni žepar
Proslava 60-letnice PD «Lipa» v Bazovici bo v nedeljo 9. avgusta ob 16. uri z istim sporedom
Denar, ki ga je hotel Giovanni Vitale iz Ul. F. Severo spraviti na varno v Banko Na. zionale del javoro na Trgu Ponterošo, ni končal v rokah blagajnika, kot je bil Vitale-jev namen, pač pa v žep spret, nega žeparja, ki je moža okradel, ko je čakal v vrsti pred blagajno. Vitale je tatvino 110 tisoč lir ter dveh čekov za 873.000 odnosno za četrt milijona prijavil policijskim organom.
Po kratkem dopustu, do katerega je prišel na osnovi amnestije, je moral 25-letni Gior-gio Ponis iz Ul. Zovenzoni, po. novno v njegovo skoraj stalno bivališče.... Koroneo. In to zaradi tatvine denarja nekemu človeku, ki je stanoval pri isti gospodinji. Nadalje bo moral fant, ki taji tatvino, odgovarjati tudi, ker se je iz mizarja «prelevil» v strokovnega učitelja, kar si je tudi napisal v osebno izkaznico.
iimiMiMiittiiiiitiMiiMiiiiiiimiiniiiiiiiitiiiiiutiiiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiimitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiitiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz nodnih dvora
Kršiteljici zakona Merlin pred prizivnimi sodniki
vse te dni res polne roke dela Nič za to, pravijo fantje, da bo le obisk dober! Iz tega razlog« so prišli tudi v naše u-redništvo in nas prosili, da napišemo nekaj vrstic o njihovem plesišču in plesu, ki bo v nedeljo in ponedeljek vedno z začetkom ob 20. uri. Vsi mladi in stari plesalci so vabljeni, da pridejo na ples;
Oddajali sla sobe <zapeljivim> deklicam • Obsojen zakrknjen pijanec
IZLETI
Izlet SPD na veliki šmaren in konec avgusta. V petek dne 14. avgusta odhod iz Trsta z avtobusom ob 14.30. uri z avtobusne postaje. Odhod iz Gorice (avtobusne postaje) ob 16.30 uri s prihodom v Bovec ob 19.40. Ob 20.20 pa do Trente s prihodom ob 21.10 Naslednji dan izleti na Triglav, Vršič, Križke pode ali na Jalovec. Izlet za imetnike prepustnice
Povratek v nedeljo 16. avgusta ob 12.30 iz Trente.
V soboto dne 29. avgusta pa izlet na Kanin z avtobusom ob 15. uri, povratek v nedeljo 30. avgusta
Vpisovanje In informacije v Rimski ulici 15-11
( ŠOLSKE VESTI )
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so objavljene pred. nostne lestvice prosilcev za poverjena mesta na srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom za šolsko leto 1959-60. Prednostne lestvice so na vpogled od 31. julija do vključno 10. avgusta na Višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, Ul. Lazzaret-to Vecchio št. 9-II, med 10. in 12. uro dopoldne.
OD VČERAJ DO DANES
DAROVI IN PKINPKVKI
Prizivni sodniki so imeli > ščeno, ker so obema prisodili včeraj nekaj dela z razprava- | za enako obtožbo enako kazen
Nezgode na delu
Med delom v heki tovarni v Rojanu je precej velik kos jekla padel 39-let. G. Travagni-niju iz Ul. Gelsomini na desno roko. Delavec se je takoj po nezgodi zatekel v bolnišnico, kjer je ostal na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v 10 dneh.
V prvih popoldanskih urah je moral v bolnišnico, kjer bo verjetno ostal 15 ali celo 20 dni, 56-letni Carlo Candiani iz Milj, ki je imel opekline I. stopnje na obrazu.
Delavec je kot električni varilec zaposlen v ladjedelnici Sv. Martca, kjer gradijo novo ladjo. Mož je hotel spraviti v pogon varilni strojček, iz katerega je verjetno zaradi kratkega stika izbruhnil plamen, ki ga je ožgal po obrazu.
mi na podlagi zakona Merlin Na zatožni klopi sta bili 27-letna Elsa Del Negro iz Tar-čenta in Irene Zorzet por. Tin. ta iz Trsta. Omeniti moramo, da sta bili pri razpravi v ma ju, in sicer proti Del Negro v Vidmu, kjer so jo sodniki obsodili zaradi obtožbe podpiranja in nagovarjanja k prostituciji na leto dni in 4 mesece zapora in na 66.666 lir globe proti Tintovi pa v Trstu, Tržaški sodniki so bili strožji pri dodeljevanju kazni, ker so Tintovo obsodili za isto obtožbo na 2 leti, 8 mesecev in 15 dni zapora ter na 140.000 lir globe. Obsodili so jo ‘udi na 9000 lir denarne kazni, ker je oddajala sobo v najem brez potrebnega dovoljenja pristojnih organov.
Prizivni sodniki so Del Ne-grovi v celoti potrdili prvotno obsodbo, Tintovi pa so znižali kazen, zaradi česar bo morala presedeti vsega skupaj le 1 leto, 4 mesece in 5 dni ter plačati- poleg 1Q.OOO lir denarne kazni že 71.686 lir globe. Kakor se vidi, so epo .obtoženko razočarali, drugo pa razveselili, a pravici je bilo zado-
IIIMIIHIIIIIIIIIIIimilllllMIIHHIHHMIIIMItltttllilllUlMllllllltMIMIIHIMMiifllintlKIIMIIHIIIHIIIIt
Iz koprskega okraja
Od 13. do 17. avgusta «Portoroške prireditve»
Gostovanje reikega gledališča - V Piranu retrospektivna razstava jugoslovanske grafike
Namesto tradicionalne Portoroške noči, bodo letos priredili v Poartorožu #Portoroške prireditve«. Praksa je namreč pokazala, da je naenkrat težko postreči ogromnemu številu gostov, ki obiščejo enodnevno prireditev
Portoroške prireditve bodo trajale od 13. do 17. avgusta. Na sporedu bodo plavalne tekme, tekmovanja ribičev, dirke osliči, mednarodni plesni turnir, izvolitev najlepše plesalke in vrsta drugih prireditev.
• * *
V Piranu in Kopru j* z u-
spehom gostovalo re.ško gledališče Ivan Zajwc. Uprizorili so opero Jakova Gotovca »Ero z onega sveta« in balet Borisa Papandopula «žetev». Občinstvo je reški operni in baletni ansambel nagradilo s številnimi priznanji.
# * *
V Piranu so odprli retrospektivno razstavo jugoslovanske grafiike s socialno tematiko. Razstavljajo večinoma slovenski grafiki mlajše generacije z deli ,ki so nastala v razdobju od 1918 do 1941. Zlasti močno sta zastopana grafika Tratnik in Smrekar.
Primer Tintove je dovolj znan. Policijski organi so 14. marca letos vdrli v ženskino stanovanje v Ul. Crispi 3, kjer so se shajala še kar lepa dekleta s slučajnimi «odjemalci». Dekletom so nemudoma pritisnili ime «call girls« in to zaradi dejstva, da se je lahko s kratkim telefonskim razgovorom dosegel seveda proti primernemu plačilu ljubezenski sestanek.
Podobno se je dogajalo v Tarčentu v stanovanju vel Ne. grove, le s to razliKo, da tu telefon ni imel take vloge kot pri nas. Del Negrova, vsaj po obtožnici in policijskem poročilu sodet1 je dajala svojo dnevno sobo /. divanom na raz. pol»^o. nekaiorim dekletom, ki hišo imele’ svoje' strehe, kjer bi se lahko shajale z moškimi vseh stažbsti. Ena od We|; je tudi stanovala
teh dek
pn -njej in hran
in ji je za stanovanje
* 'a 600 lir
rano plačeval dnevno. Nadalje j*, je dajala
po 300 lir od vsakega moškega, ki si je zaželel ,dek}etpve 1000 lir vtirfiie ljubezni.'
Zadeva j* seveda prišla na uho policijskim organom, ki so začeli oprezovati. 14. marca letos, istega dne, ko so v Trstu odkrili «tajno ljubezensko postojanko«, sta dva agenta v civilu izstopila iz avta in vprašala dva fanta, ki sta čakala, da bi prišla na vrsto, kaj je treba storiti, da se pride v stik z dekleti. «Nič,» sta fanta odgovorila. »Pod pogojem seveda, da so dekleta prosta.« Nekaj dni kasneje so agenti stopili v vežo in se odpravili po stopnicah, kjer je bilo v preteklih dneh precej vrveža, in ker so našli le priprta vrata, so kar vstopili.
Dejansko niso nobenega odkrili v pregrešnem razgovoru in to kljub temu, da so šli v stanovanje za skupino fantov. Bili so sicer nekoliko razočarani, a zadevo so hoteli izpeljati do konca. Zato so vse zaslišali. Neki fant, ki ni hotel imeti sitnosti, se je predstavil z drugim imenom, s čimer si je res nakopal nevšečnost.
Dekle, ki je bilo v kuhinji skupno z lastnico stanovanja, in druge, ki so kasneje identificirali za stalne gostje shajališča, so morali po zasliševanju odsloviti, ker jih po zakonu ne morejo preganjati.
Toda iz njihovih ust so privlekli toliko elementov za obtožbo Del Negrove, da so jo spravili nemudoma v zapor Ena izmed deklet je tudi pojasnila, da so bili njeni ljubezenski sestanki postranski zaslužek in da se je kakšen-krat shajala tudi v nekaterih okoliških lokalih. Povedala je da je tudi Del Negrova včasih sprejemala kakega moškega v sobo, a zanjo je bila tarifa 2000 do 3000 lir. Da ne bi drugi ((odjemalci«, ki so nestrpno čakali v kuhinji, da pridejo na vrsto, slišali kakega ropota, je imela Del Negrova navado, da je na ves glas odprla radio.
* # *
Isti sodniki so tudi znižali klzen za tatvmo 20-letnemu Luigiju Ventoli iz Milana, ki je novembra 1A5b. leta ukradel v Trstu fiat 600 in se z njim odpeljal brez šoferske knjiži ce domov. Toda nekaj mesa-cav kasneje je zakrivil prometno nezgoefo in tako je za deva prišla na dan. izdala pa ga je njegova sestrična, ki je piorala po zdravniško pomoč
Maja letos "so Ventolo obsodili zaradi tatvine na 2 leti zapora in na 12,000 lir globe, kar pa so mu sedaj s prizivom znižali na 8 mesecev in 6000 lir globe. Za vožnjo brez šoferske izkaznice pa so mu prisodili 4 mesece pripora in 28.000 lir denarne kazni. To kazen so mu sedaj v celoti potrdili.
Preds. Fulco, tož. Marši, za-pisn. Boico.
* # #
Mario Laghl iz Ul. Gozzi je star prijatelj vinske kapljice in kot tak tudi star znanec policije, 2. t. m. so ga zasačili že zjutraj pijanega in mož je tako končal v zapor in pred sodnika. Laghi se je sicer izgovarjal, da ga je obiskal prijatelj iz Holandske in da mu je plačal pijačo. Zakaj se je napil, sam ni vedel, vendar je menil, da je treba iskati razloge v njegovi bolezni in tudi v dejstvu, da nima druge hrane kot tiste, ki mu jo daje občinska podporna ustanova, kar je zanj premalo. Ni izključeno, da je Laghi navedel različne razloge a ker je bil v zadnjem desetletju zaradi pi. janosti stalen gost koronejske. ga zapora, ga je sodnik poslal ponovno za rešetke, kjer bo moral presedeti 9 dni.
V počastitev spomina pok. Ma-tije Bergerja, daruje Natale Ger-dol 2.000 lir za Dijaiko Matico.
 «»--------
ROJSTVA, SMRTI IN poroke Dne 6. avgusta t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo je 10 oseb, porok pa je bilo 7 POROČILI So SE:	delavec
Germano Giorgi in gospodinja Mirella Blloslavo, mehanik-Sofer Sergio Virginio in delavka Lidia De Petlegrin, zdravnik Marino Marcon in učiteljica Maria Benci uradnik Luciano Millo in uradi nica Silvestra losi, študent Gior-gio Rovelli in študentka Maria T moteo, mehanik Pletro Rončel-1! in delavka Stefania Visintin, elek-trlclst Giulio Korbar in uradnica Dinorah Pachor.
UMRLI SO: 91-letna Maria Ste-pan vd. Turco, 93-letna Vi-ttoria Valentinls vd. Adami, 86-letnl An. torno Cicatiello, 78-letna Elvira Cisilin vd. Pregarz, 80-letna Maria Visintin por. Agarinis, 67-letna Vladimira Budlnja por. Crs-sich, 84-letna Ivana Gombač vd. Gombač, 49-letna Antonia Cisiri vd. De Candido, 67-letni Attllio Franzi, 46-letni Rudolf Sedmak.
—-—«»------
nočna služba lekarn
v avgustu Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5;
Eenussi, Ul. Cavana 11; Al Gal leno, Ul. sv. Cilina 36 (Sv. Ivan); A Ha Minerva^ Trg Sv, Frančiška t- Rgvasinl, Trg Liberti 6; lekar. ni v Barkovljah In v Skednju.
Novo cine 16.00 ((Vo5čcna Vincent Priče,
Odeon. Zaprto.
Radio. Zaprto.
LETNI . Arena dei Fiori 20.00
lit
J.C
((Portugalske perice«, scal, A Vernon. ,« Arena Diana 20.00 in "■ kup Indijancev«, b. o* Moreno, F Tucker Ariston 20.30 »HudodOT in rolla«, E. PrieslejT-
J,i/*
Paradiso (Ul. Molino a «Strah do ljubezni*, -l^
G. Madison, J.P. "—« Marconi 20.00 »Titanic*. * More	,..
Ponziana 20.15 ((Častitljive^ nive«. I. Schoener, I. 1 Fabrizl.
Secolo (Sv. Ivan) »Ajfi
nier«. A. Lua-ldi, R. va*
Auclair.	^
Stadio 20.15 »Kličite *e'p
James Stevvard.	^
Valmaura 20.00 »Daljo3 A. Lada in V. Maj«.
MILJE Europa «Soledad». Homa «Nori pevec«.
K A D *
PETEK, 7. avgus« RADIO TRST
7.00 Jutranja glasba, obvezno, drobiž od L 12.10 Za vsakogar ne« -
V svetu kulture, 12^
lahkih orkestrov, željah, 17.30 Plesna
Prokofiev: Simfonija •'"ujj 111,	18.40	Glasbeno	Pia
z Dinom Olivierijef’’
planinskega dnevnika ® y harja: 3. »Megla in ] Višarjah«, 19.15 20.00 Šport, 20.30 JUS®*# od-mevi, 21.00 Umetno*.» ditve v Trstu, 21.20 P®«) Flatters«, 21.40 Orkeste1 . Casamassima, 22.00 " tehnika, 22.15 Koncert ^
ke Zlate Gašperšičev'.J virju Danilo Švara, f%j
rju uanuo svai«, : m m ples, 23 00 Starnvu
23.30 Glasba ' za lahko trst
11.35 Komorna Tretja stran; 12.30 u1 Jf bum; 17.45 Glasbeni p 18.50 Pesmi brez besed. ^ rovske pesmi: 19-20 np flavto, violo in harfo., tizansko življenje: l?-’, lavcev; 21.00 Sim-fon1'1. 23.00 Poje Julie Lond"'-
“Ii. pkouRA^ .-
   ri;ciz —* F/v
10.00 Zeleni disk
poldanska oddaja; in tretji; 16.00 Tretja,?*B
Glasbe in zanimivo5*'
- ii
21.00 Orfeo pri juke bdX
sveta; 20.30 Mali glaspen!
c-ddaja.
KOPER ,„1: Poročila v naiija"5'’
t? 15. 19.15 22.30.	,j0.
Poročila v slov.: 15.00
Rt,
5.00-6.15 Prenos . ,, Prenos RL, 7.15 kotr* jutro, 7 40 Glasba za “TjOC 3.00-12.00 Prenos R% ba po željah, 13.40' sveti, 13.45 Od mek**V
ledi je, 14.30 Boje filharmonije, 15.30 FJ, t lualnosti: «0 Prot"':. p3?
ranja, 15.40 Vesele 10 d
16.00-1700 Prenos
o!
iodije z orkestrom 17.30 Plesna čajank*.t
slran, 18.10 G. PucC,5Si! dot« drugo dejanje, j, j5 ni kontrasti, 19? pid. hL, 22.15 Swing i* ^ F. Schubert:	Go#'1
F. Schubert: štev. 13
SLOVENIJA,,! 327.1 m 202.1 Uj;, J.(»
Poročila: 5.00, 6°°jj00
15.00.
lo.oo, t3.n.	.
ii 00. 22.55	vi-	V
8.05 Ernoe DohnadP^i '•
ne minute, 8.20
ionian v nadaljevanji*1,, jjj
Kruess: Srečni
35 Lahka glasba j |c in narodne pesmi,	j)
skladbe Jurija Greg ja Kogoja, 9.45 Pet *j!s)J popevk, 10.10 Joseph,^ |t
v ril 1
foriija št. 54 v G- du.,A)’
valčka do calypsa. ček II. dejanja op*
CCK il. oejanj« --nor.
Chenier«, 11.15 Nas “ W. Koeppen: Zapl^ij^
zveze — II., n.j-, -j. fj 12.00 Pozdravi za n*?Ulj slušalre, 12.15 Kmet'jV| - Vet. Enk Spiler^e« ga, 12.25 Veliki '"ten. jy Mali vokalni ansam 'oS»-, je in prizori iz Ir“ jv'0-k 14.10 Po domače v jj •
čelrtinskem tak_tu^^ret"‘
tve dneva, 14.35 15.30 Robert SchUh1 ,g.O*. rijske skladbe op. A pl1 p r.a reportaža, lS-e*« UL popevke, 16.40 Gof^geFj
16/45 Igra plesni Ljubljana, 17.05 R3’‘Jiait
vci, 17.20 Petkovo * j " poldne, 18.00 KuRu,f« 18 15 Poje duo iz N i!-'
<o.u rwjc uu,'	I*,i
Iz naših kolektivPv’po)f-skl dnevnik, 20.00 „e|fi, Gašperšič in Brun« mhi;
Tedenski zunanjeP® - ■ '
20.30 Simfonije "lrr,3*«j,Ji? 21.00 Solistična «la pd^ji
cla ja
22,15 Dpera	onua^L*
Donlzetti: Don Pa!*i yr», me, 23.10 po,pevke s" „» Moderna plesna 'wof strom Johny Dan k	,
televizij il
o morju Jntedn* j
p -	M
15.00 Šolska hgO.J** p
daja za otroke, . 21.00 Draga zločin" „ ” treh dejanjih,
VCEKAJSNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomaranče:
«ovalne»	. . . . .	94	235	212
limone ............... 65	141	94
hruške...............  36	118	94
C
MALI
PODI IZ FURNlRjJajJ^ kv m — se Pr
kv. m — se Gamblni 3.
breskve I. breskve II. slive
grozdje . , . pesa
71 141 106 13 71 47 29 141	94
106 141 118 40 100 80
kumarice ......	24	59	36
24 47 36 106 176 141 88 259 106 30 100 75
čebula
novi fižol . , . stročji fižol . . razna solata . .
melancane .............. 12	71	4]
krompir ............... 21	36	25
paprika
paradižnik 	24
zeleni radič ....	60	400	80
hučice ................. 59	141	106
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
29 176 36
60 29
Valute
Milan i Rim
Zlati funt Marengo . Dolar . . . , Frank franc Frank gvte. . Sterllng Dinar Šiling
Zlato .... Zah. n. marka
5950,— 6050,— | 4350,—[ 4450 — 617.—J 621 — 126,— 128.— 143—	144
1725,— 1750.— 83.—j	85,—
23.75	24.25
702 —	704.
148,—I 149.TJ
PREDEN GBel NA DOPUST
se naročite "* J
^PRIMORSKI ^ ji
Pošljemo vant terikoli krsj>	j	s
inozemstvo.	jfI	l
„ tfr -15 dnevna L 300 —
Telefonirajte n»
NOVO:
Cankar; Izb''0'1^ \f[ la X	J
Avsenik: Skl«db‘ t\
TRŽAŠKA
I ral - Ul. »v*
Telelo«
samo
PRIMORSKI dnevnik	—	3	—	7.	»vgusU	1959
Atomsko premirje
Dosedanji uspehi konference za prekinitev poskusov z jedrskimi bombami
?» devet
2 j. mesecev ni eks-,al* noberi« atomska v tem času’ -pa so si 1 dv'orani. številka 8 že-•'svslte Palače narodov diplo-strok°vniaki treh a ‘°mskjh ^ velesil potrpežljivo j® počasi tcrčili pot skozi pra-Iun8l° i nezaupanja do ra ‘azuma’ daj sankcioni-atom1ico premirje. V mir-
vzdl--'n skora) prijateljskem a «" S° Se Predstavniki j. ‘ ’ S?' ln Velike Britanije ■ o pogovarjali o prav taksnih vprašanjih, ne da
vnaprej odklanjali
haiap6 'n predl°ge, ki so pri-1 2 nasprotne strani.
njua kor,ferenca o oreneha-tj 2 iedrskimi eksperimen-nj Zenevi je dejansko ne-nr.,a. na' Brez dramatičnih
B£r;inz pu-
w	j njenim protago-
niat°m ,uspel° zaključiti naj-k0v„ ,?Ve . tr®tjini dela. Nji-Ved prasanje je bilo in še pa,,'!0 °-staja toliko bolj kom-inieij P°’ ker do sedaj niso prj se n'kakršnih -izkušenj, »e. p'?V ,ali ustaljene šablo-etroi, ° laaen je bil sestanek , nlakov osmih dežel v
2 dni"1 pola‘iu _ štirih " D»H m Štirih vzh°dnih
'Ploh a .S° SC diplomati ^SPloziJn"111 d0takniti te«3
^neea -?8a vprasanja so-
Z Cl°Veka' Sele ko 50
PoSVeniki davili, da je s
ssr* -
in n * m°č ugotoviti, kdaj ike terem kraju zemeljske °^e ie Prišlo do atom-eksplozije, s0 noslaniki
rep	.
SovietaskemSkih velesil. ZDA-lije,
31- oktobra lani imeli
zveze
Velike
Ženevo,
vJetske
Prispeli V°1 Prvi sestanek.
khsko*^® ie bil° tedaj de' j,e j ‘eio resno. Morali so
terem US^ariti vzdušje, v kartele stranke resnično želje Verovati v iskrenost
postav. Sprotne stranke- da za v'\ izven zakona «atome sprejet j*0*'. hkrati pa tudi ®e vrh nacel° omejitve last-)a Preh.0vp°st.. Pot, ki je sta-Že Pe7nanleeacijami’ ie bila
Prehodna , m na Vldez ne' ^ard j ' ko sta Watts-
e«tku 0rt^ir'Sbt tak°i na za" prfdloo tonila Carapkinov
'trirazuV6 na-ipret podpi'
.	talil	O vinr,lrin,i,,i .»
P* dis^,ent’’ nato Pa preide s° skeD* f110 ° podr°bnostih, {erenCa 1 ' penili, da je konjsko žive'a neuspeh. 'e začela 86 'e konferenca še-
Prvi
veliki korak
,Pora,?.CJ;rpbru so se delegati tret>a 1 0 načelu, da je
oa u . - v naceiu, aa je oroa„Varttt trdno kontrol-Za at^a«i°, ki bi skrbe-
lekla niti j mir’ Nista pre'
‘Uppibne-Va ,tedna od tega
!Mov'mn!?a datuma
v nekaj
ko je vrsti-
vest o še nekem g®® poslaniki
so se se mora na
i’ kohtrni„ ganizac'je nahajala i, a komisija, sestavil'''1 drža predstavnikov sed-
n°v idrskihtreh predstavni-k Otavnik velesi1 in štirih K?Sneie n V dežel- ki bodo
5*-. Osta?nnSt0pUe k sporazu-
h pr, Pa, je odPrto vpra-
dol°0Anaksnem kriteriju
i. potnemv, J* štiri država-bil sr,„i.net.ai od tega pa
Pa glasni sklep.da ^
Posta,.: mIJU iedrslriti
a°*taj, npkr0K kontrolnih j.trriejšimi'amljenih z najmo-
Hi )e zemot ,Pravami za mer-la?alttivnostS p°tresov, ra-r°n>a " l ,v zraku in e-Sppj. s,klh znakov.
Pa P 0 okoliš,
jedrskih dežel
*ab
»i
ti
ine s
^ava°le,tralnib Postaj, b - o nad* Se ustan°vijo po-skupine, ki l ,v VsX ,	odlete-
st k°r hi kotliek sveta, v
l6i0 razl‘nIatrale’ da °b-a je *. lo8i
da
tam '“1 za domnevo, o!1*10 d0 jedrske
a
i'Ja Se ?e fovietska delega
P»o 02načila1kZahtevi uprla d, ‘°nalno kot nevamo za V4* 1 Preprečil nost države;
sv°bodn	možnost pre-
h vice , ga izkoriščanja k°nritrole. jo hkrari kont , se določeni ._ ntro ne komisije ■zključno soglas-
6f»,
Ski®Pi
'jemajo
*t>ri
Po,
s0v„ kakor	„wRids-
bj n)em. v« *i ■ s pie*!a' din Po tei C ni komisije
j« rali biti ist=Jetaki zam'sli v n«,i— _ ' e8a mnenja, da
VlC0"'“-m°6U Mveljaviti pra.
pr<*šanie
Hq(i , HUfhontva
elesPlosi
^tnlj0
Ped
'P d” ^umljtve' AVe‘a pri' W ie treh aksPlozije», st,vroln° skuv,4 Poslati C le sku Plno' Pr°ti se-bPoti	in	k°nčno
C^iji bilenemu poročilu Ju monii P0 sovjetskem veta
takih letečih kontrolnih skupin, med katerimi more izbirati ' vsaka od treh jedrskih velesil. Dva meseca kasneje je Hruščev v noti predsedniku Eisenhowerju in Mac Millanu -sprejel to sugestijo. Štiri dni po njegovi noti je Semjon Carapkin 27. aprila uradno postavil ta predlog v obliki načrta resolucije o-stalim delegacijam v Zenevi. Tako so našli rešitev: proti določenemu številu inšpekcij na leto ne bi mogli več uveljaviti pravice veta.
Koliko inšpekcij letno? Predsednik ameriške Komisije za atomsko energijo Ma-con je do sedaj edini predlagal, da bi se take inšpekcije vršile enkrat na teden. Tik preden se je vprašanje inšpekcije premaknilo z mrtve točke, je ameriška delegacija postavila zahtevo, da konferenca prouči nove podatke ameriških znanstvenikov o možnosti odkrivanja podzemeljskih jedrskih eksplozij v Nevadi. Po teh podatkih naj bi bilo baje teže odkriti podzemeljsko kot nadzemeljsko eksplozijo. Zaradi tega je ameriški delegat predlagal, da bi povečali tudi kontrolne ukrepe. Ta zahteva je naletela na močan odpor sovjetske delegacije, ki je v njem videla poskus Pentagona in nekaterih drugih ameriških krogov, da bi minirali sporazum o prekinitvi z jedrskimi poskusi. Predsednik Eisenhower je tedaj predlagal, da bi o podzemeljskih eksplozijah razpravljali posebej izven okvira sporazuma. Sovjetska zveza je vztrajala na popolnem sporazumu o prepovedi vseh vrst ekspe-rimentov: z jedrskimi bombami in odbila ta predlog, kljub temu, da je njen predstavnik v Zenevi izrecne izjavil, da nima nič proti proučevanju novih znanstvenih podatkov. Da bi to dokazal, je sam predlagal formulacijo nekega paragrafa, ki naj omogoči ponovno proučevanje metod tehnične kontrole vsaki dve leti. Istočasno pa so se delegati sporazumeli glede uporabe devetih novih načinov kontrole eksplozij v atmosferi in sicer pet metod za izkoriščanje zemeljskih satelitov, štiri metode pa z uporabljanjem konvencionalnih tehničnih sredstev na Zemlji.
Sestava
kontrolnih skupin
Se eno od osnovnih vprašanj, ki se je še pred šestimi meseci zdelo nerešljivo, in sicer vprašanje sestave znanstvenih skupin v stalnih kontrolnih postajah, je po o-bojestranskem popuščanju doseglo svojo rešitev v teh poslednjih tednih. Na začetku pogajanj je sovjetska delegacija zagovarjala stališče, da morajo biti sodelujoči znanstveniki na teh postajah izključno državljani dežele, na teritoriju katere se postaja nahaja. V nasprotju s tem stališčem pa sta ameriška in angleška delegacija želeli, da bi bili vsi člani takih skupin — tujci. Po poslednjih kom-
promisih, je sedaj stanje naslednje; Sovjetska zveza pristaja na to, da je tretjina strokovnjakov tujcev, Zapad pa nima ničesar proti temu, da ima tretjina strokovnjakov potne liste dežele, v kateri se postaja nahaja. Ostane še to, da se delegacije sporazumejo o tretji tretjini, za katero bi zapadne velesile želele, da bi jo sestavljali državljani tretjih, nevtralnih držav. Od skupnih nekaj več kot 20 predloženih točk so že sprejeli 1.7 paragrafov in u-vodov. Vseh velikih problemov še niso odstranili z dnevnega reda in predstavniki treh jedrskih velesil imajo pred seboj še mnogo belih noči in diskusij.
L. D.
Ameriški podpredsednik Nixon v razgovoru z leningrajskimi delavci.
Z	BEŽNEGA	OBISKA
onte vecchio na Arnu
FLORENCA, avgusta. — Brez dvoma ni turista, ki bi dospel v prestolnico Toskane,
in ne bi pohitel, po obiskih raznih znanih trgov, cerkva in palače Pitti, na ogled znamenitega starega mosta čez reko Arno (Ponte Vecchio), kjer so številne trgovinice zlatarjev in draguljarjev in kjer je mogoče najti, po okusu kupca, za malo ah mnogo denarja, izdelke znamenite florentinske obrti.
Prijazni trgovec nas sprejme v svoji trgovini, pod katero teče mirna rečna voda, in se ne boji «konkurence», ki mu jo dela sto metrov dalje, na obrežju, prodajalec cenenih turističnih spominčkov. Ta trgovec ve, da bo vedno dovolj kupcev v njegovi trgovini. To mu je znano že iz družinske tradicije, kajti v veliki večini primerov so ti
BOLEZEN, KI SO JO POZNALI ŽE ASIRCI
Ali je hemofilija ozdravljiva?
• IllllllllllllllllllVIIIIIIIIflllllltlllllf Illlltllllltllllf IIIITIIIIIIIIlllllllllllMltlllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'1111 IIIIIIIIIIIIlIllliiiilllIltlllllllMIIIIIItllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMtllllMIIIIIIIIIIIIIII MIIMItlf IlllIIIIIIItlllllltMlllf IIIIMttIMflf lllllltlllllff MfllMIII
Hemofilija je dedna bolezen, ki jo podedujemo le v primeru, da je mati hči hemofilika, kajti polovica njenih otrok moškega spola bo podvržena tej bolezni
Hemofilija, bolezen ki se podeduje od staršev in katere prvi znaki se pojavljajo že v prvih letih življenja, ni tako redek primer kot bi mislili. Spričo tega se v zdravniških krogih pogosto postavlja vprašanje, v čem je bistvo te bolezni. Na to vprašanje je medicina mogla dati točen odgovor šele v tem poslednjem času.
Hemofilija spada med one bolezni, katere znake so poznali že stari narodi (Asirci in Židje), a obrazložitev za njihov nastanek so našli šele mnogo stoletij kasneje, že v starih časih so zdravniki opazili, da se v nekaterih družinah pri več članih moškega spola pojavljajo dolgotrajne krvavitve tudi pri najmanjših poškod-
bah, krvavitve, ki jih ni bilo mogoče v tedanjem času z ničimer zaustaviti in ki so zelo pogosto bile vzrok smrti pri takih bolnikih. V srednjem veku so arabski zdravniki pfav tako opisali to bolezen in poleg tega opazili, da je pri obolelih otrocih prišlo do resnih sprememb v mnogih sklepih, kar je povzročalo njihovo stalno invalidnost.
Proučevanja ob koncu preteklega in v začetku našega stoletja, ko je ta bolezen dobila tudi ime hemofilija (nagnjenost h krvavitvi), so pokazala, da gre pri tej bolezni za resno motnjo v strjevanju krvi ob poškodbi ožilja in da se zaradi tega na kraju poškodbe kri ne strdi in ne nastane
Jz Jezera Toeplitz, v Avstriji, vlačijo zaboje z nacističnim zakladom. Gre za angleške bankovce, ki pa so na žalost ponarejeni
 .
Rekorden	pridele
letos v Savinjski dolini
Ljudje Savinjske doline so slabše kakovosti sploh r.e bo nasmejani bolj kot kdajkoli, obirala, samo da bi izvoje-Ni jim žal truda in naporov, vala največjo bitko za kvali-saj jim bo bogat pridelek teto in s tem še bolj utrdila hmelja desetkratno povrnil ugled «savinjskega goldinga« ves trud in znoj. Sicer pa jim v svetu.
Mili r»ki Pr .' .1« angleški 6Opredta„a|edriik	Mac
ke viadt npr,dspdniku
kVo£‘ izhod!’6 »rpščevu na-btk<> dol	nek0
d°l°feno število
razbohoten hmelj, ki se je razrasel do pet metrov visoko, že dlje časa nudi med delom prijetno in zasluženo senco. Traktorji s številnimi priključki in motorne škropilnice se že počasi umikajo s hmeljišč, zelenkastorumena harva cvetov pa kaže, da se že bliža čas trgatve, ki bo boljša in bogatejša kot kdajkoli. Kako tudi ne, saj so letos na vso moč dobro pognojili ne le z umetnimi, temveč tudi s humusnimi gnojili, tako kakor je tega vešč najbolj umni kmetijski gospodar.
Pravijo, da bo letos hmelja več kot kdajkoli in od štirih kvalitet bo večina pridelka zasedla samo prvo in drugo klaso, ki je največje slario-kusje na tujih tržiščih hmelja, Savinjski «golding» bo zO' pet tisti, ki bo letos na celem svetu kraljeval s svojo kvnliteto.
Tudi strokovnjak! cenijo, da bo letošnji pridelek hmelja rekorden; rekorden ne le po količini, temveč tudi po kvaliteti. Glede na lansko proizvodnjo, ki je znašala okrog 2400 ton, bodo po mnenju strokovnjakov na področju Slovenije v letošnji sezoni pridelali 3200 do 3300 ton hmelja, računajoč pri tem v glavnem le na prvo in drugo klaso Večina hmeljarjev hmelja
V čem tiči skrivnost tolikšnih uspehov savinjskih hmeljarjev? Na to vprašanje ni odgovoriti, če le malce poznamo njihove napredne in visoko razvite oblike socialistične kmetijske proizvodnje. Ze samo dejstvo, da je 99 odstotkov vseh hmeljskih površin vključenih v kooperacijo, dovolj zgovorno priča, da je savinjski hmeljar že davno sprevidel, da je takšna socialistična oblika proizvodnje ne le za potrebe celotne družbe, temveč tudi zanj mnogo pri-kladnejša, saj ga vzgaja v najbolj sodobnega kmetijskega proizvajalca, ki bolj kot s svojimi rokami in znojem — z umnim delom iz dneva v dan žanje vse večje uspehe. Motike in rovnice so zamenjali zadružni traktorji in raznovrstni kultivatorji, moderne motorne škropilnice in izredno efektna zaščitna sredstva so mu za vselej odvzela skrbi, kako bosta peronospora in rdeči pajek uničevala njegov dragoceni pridelek. Savinjski hmeljarji se ne ponašajo zastonj s svojim lastnim hmeljarskim inštitutom, ki je prevzel nase vrsto njihovih skrbi. Nekdaj je savinjski hmeljar z obupom ogledoval svoje nasade, ki jih je napadla peronospora, danes pa sedi ob radiu in posluša poročila protiperonosporne službe, ki mu daje točne napotke, kdaj
in s kakšnimi sredstvi naj se upre njenim pogubonosnim pojavom.
Hmelj je zelo občutljiva industrijska rastlina, ki zahteva trajno in zelo skrbno nego. Prav od te nege pa je odvisen uspeh, s kakršnim se tudi letos ponašajo savinjski hmeljarji. Dejstvo je, da kljub izredno ugodnim okolnostim za razvoj peronospore v mesecu juniju, pojav peronospore letos spričo pravočasne in skrbne zaščite sploh ni bil zabeležen, medtem ko so rdečega pajka zasledili le v dveh primerih.
Zadnja in tako rekoč edina skrb savinjskih hmeljarjev je pač pravočasna trgatev hmelja. Ko hmelj dozori, ga je pač treba hitro obrati, sicer bi mnogo izgubil na svoji kvaliteti. Tega se savinjski in tudi drugi hmeljarji dobro zavedajo, zato njihove zadruge kakor tudi njihova poslovna zveza na vse kriplje vrše vse priprave za obiranje, ki se bo začelo, ako bo sonce še dalje tako to-plo grelo, že okrog 18 ali 20. avgusta. Dejstvo je, da imajo savinjski hmeljarji sami premalo rok, da bi pravočasno obrale ves hmelj, zato jim bo priskočilo na pomoč okrog 20.000 obiralcev iz vse Slovenije in še iz sosedne Hr-vatske. Za te obiralce je vsako leto odobren tudi 20-od-stotni popust na železnici. Delo je dobro plačano, zato ne bo manjkalo obiralcev. Sicer pa obiranju hmelja predstavlja tudi lepo razvedrilo, sa ga stalno spremlja pesem štajerske mladine,	M. M
krasta, ki pri normalnih ljudeh zaustavi krvavitev. Končno so po najnovejših proučevanjih ugotovili, da je motnja v procesu strjevanja krvi posledica pomanjkanja neke beljakovine v krvi bolnika, ki je za ta proces strjevanja nujno potrebna.
Dejali smo že, da je hemofilija dedna bolezen. Spričc tega obolele osebe podedujejo nesposobnost za proizvajanje krvne beljakovine, ki je potrebna za strjevanje krvi. Zakoni vede o dednosti so nam pokazali, da od hemofilije bolehajo skoro izključno moške osebe. Če se moški, ki boleha od hemofilije, poroči z zdravo žensko, so njuni otroci moškega spola vsi zdravi. Toda polovica otrok ženskega spola postanejo tako imenovane konduktorke, to je osebe, ki na polovico svojih otrok moškega spola prenesejo to bolezen, iz polovice svojih otrok ženskega spola pa ustvarjajo konduktorke prevodnice). Na ta način se bolezen širi dalje. Že davno je znano, da more hemofilija obstajati teoretično tudi pri osebah ženskega spola: pri zakonu med moškim, ki je podvržen hemofiliji in žensko, ki je konduktorka prevodnica), bi morala polovica otrok ženskega spola biti podvržena hemofiliji. Do sedaj pa se je smatralo, da taki otroci umrejo že pred porodom. Proučevanja pri pseh, pri katerih imamo prav tako primere hemofilije, so pokazala, da se taki potomci ženskega spola morejo roditi živi. V tem poslednjem času so tudi pri človeku ugotovili nekaj primerov hemofilije pri otrocih ženskega spola. Redkost primerov hemofilije pri ženskah je spričo tega posledica redkih zakonov med moškimi, ki so podvrženi hemofiliji in ženskami, ki so hkrati konduktorke (prevodnice).
Kako se pojavlja hemofilija? Glavna značilnost te bolezni je pojav majhnih, toda izredno dolgotrajnih krvavitev tudi ob najmanj-i)h poškodbah. Krvavitve se pojavljajo na koži, v sluznicah, v notranjih organih (zlasti na ledvicah in v prebavilih), v mišicah in sklepih. Poškodbe so često minimalne: praske, majhen urez, neprimeren položaj sklepa, poškodba jezika zar radi škrbastega zoba itd. Povsem naravno je, da bodo tudi najmanjše operacije uzdiranje zoba, obrezovat nje) privedle do hudih krvavitev. Medtem ko krvavitve na koži in iz določenih sluznic privedejo do resne malokrvnosti, morejo krvavitve v važnih notranjih organih povzročiti zelo resne komplikacije. To velja zlasti za sklepe. Zaradi krvi v sklepu naraste vezno tkivo in se poškoduje hrustanec, kar povzroči, da se sklep ne more več pregibati. Če se pravočasno ne poseže, ostane ■ klep povsem neuporaben. Ker gre v tem primeru pretežno za velike sklepe, postanejo taki otroci invalidi.
S kakšnimi sredstvi razpolaga danes medicina za borbo proti hemofiliji? če hemofilija že obstaja, je v tem primeru ni moč z ničimer ozdraviti. Spričo tega so važni preventivni ukrepi. Kuor je podvržen hemofiliji, se more sicer poročiti, ker njegovi otroci ne bodo pod-vrženj tej bolezni; toda njegovi otroci ženskega spola, kljub temu, da se morejo poročiti, ne bi smeli imeti otrok, ker se nikoli ne ve ali bodo njihovi otroci moškega spola pripadali tisti
polovici, ki bo podvržena hemofiliji. Spričo tega je treba vsekakor preprečiti zakon med moškim, ki je podvržen hemofiliji in žensko, ki je konduktorka.
Medicina je danes mnogo bolje oborožena s sredstvi za zaustavljanje krvavitve pri hemofilikih kot prej Transfuzija krvi normalnih oseb. krvne plazme z za^ costno količino beljakovine, ki primanjkuje hemofiliku, more vedno zaustaviti krvavitve, ki so se prej v glavnem končale s smrtjo. Uporaba teh sredstev omogoča tudi izvršitev nujnih operacij na hemofilikih. Napredek ortopedije omogoča danes tudi zdravljenje obolelih sklepov pri hemofilikih. Toda tudi poleg vseh teh sredstev morajo starši hemofilikov stalno skrbeti, da se taki otroci se poškodujejo. Zaradi tega so takim majhnim bolnikom prepovedani vsi fizični napori, razen plavanja.
Zvok bodočnosti
Avstrijski pianist Bruno Hellberger je nedavno prikazal svojo iznajdbo «heliofon», električni inštrument, ki ga je imenoval «inštrument bodočnosti«. «Heliofon», ki je podoben orglam, igra na e-lektrični pogon. Preizkusili so ga v kinodvoranah in na ra^ nih prireditvah. Iznajditelj zatrjuje, da zvoka tega inštrumenta ni moč primerjati z zvokom klasičnih inštrumentov. Havajska kitara, ki se prišteva med električne inštrumente, po Hellbergerje-vem mnenju ne zasluži tega imena; tako povsem električ no glasbilo naj bi bil le njegov inštrument.
Zaradi nenavadne barve glasu so melodije posnete na «heliofon» uporabili tudi kot «zdravllo» na nekaterih dunajskih psihiatričnih klinikah,
Do tega svojega izuma se je Hellberger dokopal po 31 letih dela.
trgovci nasledniki obrtnikov, ki so tu imeli svoje delavnice in trgovine že pred stoletji.
S tem skokom nazaj smo se povrnili v preteklost, v dobo, v kateri je bila zgrajena prva naselbina na kraju, kjer se danes nahaja Florenca in ko je bil zgrajen čez reko prvi most.
Tu so že Rimljani zgradili svoje vojaško taborišče, ker se je tu rečica Mugnone zli-vala v Arno in ker je bil kraj važno križišče tedanjih cestnih zvez. «Castrum» se je z leti razširil v pravo srednjeveško mestece z utrdbami in obzidje se je širila proti za-padu. Prvi most čez reko Arno so Rimljani zgradili verjetno v prvem stoletju po n. Št. tam, kjer se še danes nahaja uličica Vicolo Marzio. Zgodovinarji pravijo, da je ta ulica dobila ime po Marsovem kipu, ki so ga Florentinci, po svojem prestopu v krščansko vero, prenesli iz mestnega središča na kraj izven obzidja kjer se je nahajal most. Ne ve se, kakšne izdelave je bil ta most v začetku, ve se. da ga je cesar Hadrijan dal »modernizirati« leta 120, ko so obnovili celo «Vio Cassio«. Most je bil delno izdelan iz kamna.
Leta U?? je narasla voda odnesla s seboj tisočletni most in Florentinci so najprej zgradili v razdalji kakih sto metrov lesen mostiček, po nekaj letih pa so na kraju, kjer je stal stari rimski most, zgradili novega, kajti mesto se je začelo širiti tudi na drugo o-brežje.
Ta most je bil edini do leta 1220, ko so nekaj sto metrov proti zapadu zgradili nov most, tako imenovani Ponte della Carraia ali Ponte Nuovo zaradi česar so prvemu takrat dali ime Ponte Vecchio. S širjenjem mesta so v poznejših letih zgradili še nekaj drugih mostov, a Ponte Vecchio je ostal najvažnejši, posebno še, ker so na njem pričeli graditi majhne trgovinice in obrtniške delavnice, ki so iz njega napravile eno izmed najbolj prometnih florentinskih ulic.
V pričetku novembra 1333 je pričelo močno deževati nad vso Toskano in štiri dni in štiri noči ni hotelo biti plohi ne konca ne kraja. Voda se je stekala v reke in iz doline Casentino je šumeča voda reke Arno drvela proti Arezzu in nato proti Florenci, kjer je s silo svojih valov butala ob mostove in jih tudi precej uničila ter odnesla. Od na-
šega Ponte Vecchio jt ostal« le malenkost, izginil je ob tej
priliki baje tudi stari M-arsoe kip. Kako se je vse to zgodilo, nam zelo podrobno opisuje znameniti florentinski zgodovinar Giovanni Villani tr svoji «Kroniki».
Florenca je bila takrat že bogato trgovsko mesto, ki si je bilo pridobilo tudi precejšnjo politično in vojaško avtoriteto nad zaledjem in tudi v tujini. Nekateri pridigarji so hoteli videti v tem štiridnevnem nalivu božjo kazen za luksuzno življenje v mestu, kričali so po trgih in cerkvah, tako da jim je oblast celo prepovedala govoriti y takem tonu.
Bogastvo mesta pa je pripomoglo, da so se kmalu zacelile rane, ki jih je povzročil naliv. Ponte Vecchio je bil obnovljen leta 1350 in trgovine so bile tokrat že vzidane, celotna stavba je bila zgrajena v kamnu. Most so sicer obnovili z nekaterimi okraski in še danes nam spominska plošča govori o tej obnovi.
Nekateri zgodovinarji pravijo, da je bil arhitekt novega mosta Taddeo Gaddi, Giottov učenec, drugi pa so nasprotnega mnenja in trdijo, da je načrte izdelal Neri di Fioravante, tretji zopet, da je bil načrt delo dominikanskega patra Giovannija da Čampi.
Ne glede na to, kdo je izdelal načrte, je treba reči, da je obnbvljeni most, kakršnega vidimo danes, zelo solidna konstrukcija, ki kljubuje že celih 600 let vremenskim ne-prilikam in človeški hudobiji. V zadnji vojni, ob priliki borb med Nemci in zavezniki, je nacistični vrhovni štab ukazal vreči v zrak tudi ta most, da ga ne bi zavezniki uporabili za zasledovanje nemških sil, ki so se umikale proti severu, a pravijo, da je neki nemški oficir, kateremu je bila poverjena ta naloga, spoštoval bolj svojo vest ljubitelja umetnosti kot vest nacističnega vojaka. Tako je most ostal cel.
Medtem ko so imeli na mostu v začetku svoje trgovine najrazličnejši trgovci in obrtniki, so se v njih leta 1442 naselili izključno mesarji, a protesti meščanov so povzročili leta 1593 ukaz mestnega sveta, da so se morali mesarji izseliti in so se v trgovine naselili le zlatarji, ki so še danes tu.
Ponte Vecchio je znamenit po vsem svetu, a je le ena med znamenitostmi tega, med vsemi morda najlepšega italijanskega mesta.	m. v.
HOROSKOP
.ZA DANES.
Po 16 letih zakona je prišla vrsta tudi na Glena Forda, ki se je te dni ločil od svoje žene Eleanore Powell, 3 leta starejše bivše plesalke, ki Je nastopala v glasbenih filmih. Na
sliki Glen Ford z dosedanjo ženo.
miiHiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiMiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
DVA VULKANSKA OTOKA NA JADRANU
JABUKA IN BRUSNIK
Ko so proučevali razne pojave v zvezi z geofiziko, sta pozornost jugoslovanskih znanstvenikov pritegnila nase dva majhna vulkanska otoka, katerih nastanka in geološke strukture niso prej proučili posebno temeljito. Gre za o-toka Jabuka in Brusnik, ki se nahajata na srednjem Jadranu, kakih 50 kilometrov juž-nozapadno od otoka Visa. Geologi smatrajo, da so v dobi, ko je zemeljska obla komaj dobivala svojo današnjo obliko, na dnu Jadranskega morja nastajali vulkani Iz njihove lava sta nastala tudi zgoraj omenjena otoka. Oba otoka sta povsem črna in gola in zato predstavljata resno nevarnost za mornarje, ki plovejo ponoči. Njuno vulkansko kamenje je polno namagnetenega železa, kar povzroča spremembo smeri magnetne igle na kompasu. Ko ladja nlnift — imo teh otokov,
magnetna igla ne kaže več smeri proti severu in to zavaja v zmoto mnoge mornarje.
Oba otoka obiskujejo le geologi, zoologi in botaniki. Pristajanje na teh otokih je izredno težko, prav tako tudi dostop na kopno, ker je njuna obala skoro povsem navpična in ker je morje v njuni bližini zelo razburkano.
Otok Jabuka ima obliko piramide z osnovnico okrog 100 metrov, visok pa je okrog 50 metrov. Otok Brusnik spominja na veliko ladjo; dolg je 200 metrov, širok 50, visok pa 23 metrov.
Otoka nista naseljena. Na njiju je le nekaj rahitičnega rastlinj* in ni nobenih pogojev za naselitev ljudi. Na ■njiju gnezdijo številni galebi, žive neke vrste črnih žuželk, kakor tudi posebne vrste črnih kuščarjev. Nastanek črne
barve v teh žuželkah in kuščarjih zelo zanima žužkoslov-ce, ki ta pojav še vedno proučujejo.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Dan je izredno ugoden za o-pravljanje rednih poslov.
BIK (od 21. 4. do 20	5.)
Skušajte imeti razumevanje za težkoče svojega bližnjega in ne varčujte z velikodušnostjo
DVOJČKA (od 21. 5. do 20. 6.) Mnogo verjetnosti je. da boste dobili važno sporočilo, ki ga že dlje časa pričakujete.
RAK (od 21. 6. do 22. 7.) Nekdo bo skušal izkoristiti vaše velikodušje; bodite previdni in ne nasedajte privlačnim ponudbam.
LEV (od 23. 7. d0 22. 8.) Ne mešajte se v prepire, ki se vas osebno ne tičejo, če se nočete znajti v neprijetno« sli.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne poslušajte nasvetov drugih in ravnajte Po lastni preudarnosti.
TEHTNICA (od 23. 9. d« 23, lo.) Neko novo prijateljstvo vam bo prineslo mnoge zadoščenja. Prijetne urice v družbi z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON (od 24. 10. de 22. 11.) Z mnogo takta vam bo uspelo razpršiti iluzije neke zelo romantične osebe.
STRELEC (od 23. 11. do 30. 12.) Iz nekega nepredvidenega srečanja se utegne poroditi iskreno in trajno prijatelj, stvo,
KOZOROG (od 21. 18. d«
20. 1.) Ne govorite z nikomer o svojih načrtih; le tako jih boste mogli izpeljati.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Znašli se boste v družbi razdražljivih oseb.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Oseba, ki ljubi spletke, b« skušala izrabiti vaše navdušenje in vas speljati na svojo pot. Na vas je, da to preprečite.
VOJNO PRESENEČENJE
PRIMORSKI DNEVNIK
Gorlško-beneški dnevnik
V sedmih mesecih prešlo mejo 138.763 italijanskih in 477.763 jug. državljanov
Povpi
»rečno 2908 oseb dnevno z enega področja na drugo
Toda na Goriškem so zabeležili tudi po 6.000 prehodov dnevno Visoko število turistov; posebno Avstrijcev in Nemcev
Tudi letos se je v poletnih mesecih občutno povečal promet na obmejnih blokih na Goriškem; toda številke, ki so jih obmejni organi zabeležili letos v juliju nismo dosegli. Julij je seveda tisti mesec, ko skuša čimveč ljudi zapustiti mesta in se odpočiti v letoviških krajih. Mnogo njih potuje v tujino in med temi vsekakor prednačijo Nemci in Avstrijci, saj so jih polne o-bale Ligurskega in Jadranskega morja ter jezera v severni Italiji. Skozi mednarodni blok pri Rdeči hiši je šlo julija v Jugoslavijo 2020 tujcev, prišlo pa jih je v Italijo 1867, to je za 986 več kakor junija. Ko smo že pri tujcih ne moremo mimo ugotovitve, da so turisti, ki se ustavilo v Gorici, ali ki potujejo skozi njo, primorani izgubiti dragocen čas preden najdejo pot, ki vodi do meje. Vse to zaradi malomarnosti goriške občine, ki kljub obljubam doslej še ni postavila na najpotrebnejših točkah mesta potrebnih cestnih označb za kažipot v Jugoslavijo.
potnim listom je odšlo
H
skozi mednarodni blok 2076 italijanskih državljanov, izstopilo Pa 1352.
Julija je bil prav tako zabeležen rekord v obmejnih prehodih za lastnike propust-nic. Iz goriškega področja je izstopilo 21.185 prebivalcev, i-metnikov propustnic, vstopilo pa je 74.403 jugoslovanskih državljanov. Kot smo omenili je to rekordna številka ne samo v letošnjem letu, temveč tudi v odnosu na isti mesec v preteklih letih. Po podatkih obmejnih organov je v sedmih mesecih letošnjega leta odšlo skozi obmejne bloke na Goriškem v Jugoslavijo 138.925 italijanskih državljanov, semkaj pa je prišlo 477.763 jugoslovanskih državljanov; povprečno torej 2908 oseb. Toda marsikakšen dan je obmejne prehode na Goriškem prešlo 6.000 prebivalcev obmejnega področja, torej lepo število ljudi, ki je nedvomno zaposlilo obmejne organe od jutra do mraka.
V juliju se je poslužilo navadne propustnice 16.612 italijanskih državljanov in 56.270 jugoslovanskih državljanov.
V istem času je prešlo obmejne bloke 4229 kmetovalcev z našega področja in 15.086 z jugoslovanskega. Posebnega dovoljenja se je poslužilo 330 italijanskih državljanov in 114 jugoslovanskih. Za prehodno dovoljenje je zaprosil en italijanski državljan, medtem ko se je te ugodnosti poslužilo 2329 prebivalcev z jugoslovanskega obmejnega področja. Največji promet so zabeležili kot običajno na Solkanskem obmejnem bloku št 1, nato pri Rdeči hiši, v Mirnu, v Šempetru, v Steverjanu in na Rafutu.
 «»-------
Obilen lov gradeških ribičev
V sredo ulovili 30 stotov tune
Ze dolgo časa ni morje naneslo gradeškim ribičem toliko rib, kakor v zadnjih 14 dneh. Posebno bogato je s tunom, ki ga danes nudijo v velikih količinah v gradeškem trgu. Ribiška motorna čolna «’i'iziano» in »Mercedesi), sta uspela v sredo uloviti nič manj, kot 30 stotov tuna; pred dnevi pa so dosegli kar 60 stotov, kar je skoraj ne-zabeležen rekord v gradeških
vodah. Tudi vest jugoslovanskega strokovnjaka o možnostih povečanja ribjega bogastva v Jadranskem morju je razveselila gradeške ribiče, ki upajo, da tudi v bodoče njihov trud ne bo zaman.
Razpis za otroške vrtnarice
Otroške vrtnarice, ki bi se hotele začasno zaposliti v občinskih otroških vrtcih v prihodnjem šolskem letu 1959-60, lahko vložijo prošnje na kol-kovanem papirju za 100 lir na župana občine do 12. avgusta 1959.
K prošnji je treba priložiti vse potrebne dokumente, ki bodo dokazali upravičenost prošnje za namestitev. Celoletna plača bo znašala 528.000 lir, letno bodo prejele 13. plačo in mesečno doklado 2.400 lir ter družinsko doklado.
Poročilo Trgovinske zbornice
Število protestiranih menic se stalno veča
V prvi polovici julija meseca je goriška trgovinska zbornica zabeležila povečanje protestnih menic v naši pokrajini, skupno so banke ugotovile nekritje 754 izdanih menic. V Gorici jih je bilo 444, v Tržiču 217, v Doberdobu 6, Krmi-nu 35, Steverjanu 1, Ronkah 73.
VČERAJ OB 13 URI
Na Travniku motociklist trčil v avtomobilista
Včeraj ob 13. pri je na Trav. niku prišlo do nesreče, v kateri se je laže ranil i 29-letni Tulio Pavola iz Sesljana. Pa-vola, ki se je pripeljal na ve' spi iz Raštela, je na Travniku trčil v fiat 500. last 26-letnega Alberta Zanetoviča iz Trsta. Avtomobilist, ki je bil ustav-
ljen na desni strani ceste, je hotel spremeniti smer, pri tem pa se je vanj zaletel motorist. Pri padcu se je Pavola laže ranil po nogah, zato so ga pre. peljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga po prejeti prvi pomoči poslali domov.
 »a —.
TEMPERATURA VČERAJ Naijivišja temperatura 217 stopanj ob 16, uri, najnižrja 16,2 stopinje ob 6. uri. Vlage 72 odstotkov. Padlo je 4,2 mm dežja (na letališču).
Prva fotografska razstava v Gorici
Vabljeni so tudi amaterji Priprave v polnem teku
Goriški fotografski krožek pripravlja za konec septembra in začetek oktobra prvo fotografsko razstavo v prostorih Trgovinske zbornice v pro. štorih galerije na Korzu Verdi. Priprave so v polnem teku in izvedeli smo, da bodo poskrbeli za nagrade v denarju in fotografskem materialu. Za razstavo se zanima tudi pokra, jinska turistična ustanova, ki bo prispevala svoj delež, da bi prva pobuda fotografskega krožka imela uspeh. Razstava bo razdeljena na dva dela; prvi bo posvečen turističnim slikam, drugi pa slikam po prosti izbiri.
IZ. avgusta
'O
'O
Medconski linah Davisovega pokala
Fotografski krožek vabi vse amaterje in že priznane fotografe, da se te prve javne manifestacije udeležijo v čim večjem številu.
•iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiititiiiiiiMiiiaiiiiiuiHiiiiiiiiiiHiiiiifiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiaii
Tragičen dogodek v orožniški vojašnici v Gorici
Orožnik izstrelil 6 nabojev v poveljnika orožniške postaje
Stanje kapitana Borata zelo resno - Neznan vzrok orožnikovega početja
Sinoči ob 19. uri je v orožniški vojašnici v Ul. Nazario Sauro (nasproti sodne palače) orožnik Zarantonello izstrelil vseh 6 nabojev samokresa na svojega kapetana Livia Borata, ko se je ta odpravljal iz urada domov. Streli so oficirja, ki je rodom Videmčan, zadeli na stopnicah. Čeprav je Zarantonello šestkrat ustrelil v svojega poveljnika, je slednjega zadelo le polovica strelov; prvi pod desno pleče, drugi mu je švignil mimo čela, tretji pa ga je zadel v levo roko. Oficir se je zgrudil na tla, medtem ko so na kraj nesreče pritekli ostali o-rožniki, ki so se pripravljali na večerjo v vojašnici. Uspeli so Zarantonella takoj zajeti in mu odvzeti revolver, ki pa je bil že prazen.
Hudo ranjenega kapetana so takoj ' odpeljali v V itd San Giusto na Korzu Italia, kjer jč še vedno pod strogim zdravniškim nadzorstvom; njegovo zdravstveno stanje je namreč zelo resno in do sedaj niso zdravniki dali še
lllllltlllllllllllllllllllHIItllllllUlliniltfHIIMIIIMniltlllHtlMIIIIIimilMnilitllllittltttlttlltllllMlli
Prosvetna dejavnost v Pevmi ni zamrla
Mladina pripravlja za jesen vesele	Nuši če ve
Da je delovanje naših prosvetnih društev v zadnjih letih skoraj popolnoma zamrlo, ni nova stvar. Dosti se je pisalo o tem in vzroki so bili različni, toda dejstvo ostane in je opravičena zaskrbljenost mno. gih ljudi, ki jim je pri srcu obstoj slovenske manjšine na Goriškem. Ne bomo o tem polemizirali in metali krivdo na posameznike; naš problem je in ostane obstoj slovenskega življa na slovenskih tleh. Verjamemo v to in se bomo za to borili. Naše ljudstvo ve, da je greh pozabiti ideale, za katere so še pred nedavnim mnogi žrtvovali svoja življenja. Do tega prepričanja pride človek, ko gre na deželo — v Brda, na Kras, v Benečijo — kjer se je zemlja zurasla v srca in z njimi toži starodavno pesem naše domovine. Tako so govorili s pevmensko mladino zvečer v prosvetni dvorani, kjer so se mladi igralci društva «Naš Praporu učili neko Nušičeoo burko, ki jo bodo uprizorili septembra.
Dobro poznamo pevmensko društvo *Naš prapors, saj je to društvo bilo v prvih letih po vojni vzor drugim društvom na Goriškem. Dobro se spominjamo pevskega zbora, i. gralske skupine, športnikov, ki so se odlično izkazali na mnogih prireditvah. Potem je vse začelo hirati in je društvo skoraj zamrlo. In po tolikih letih molka se je skupina mladih ljudi zbrula in na novo začela delo; ko smo vstopili v dvorano, so z dletom, kladivom, s čopiči v roki mladinci sami popravljali svojo dvorano; popravili so si mizo ping-ponga, učijo se petja in hočejo čim-prej pokazati vsem, da društvo »Naš praporu bo spet vzor drugim goriškim društvom. Zapustili smo Pevmo z nekim posebnim občutkom; ni res da se mladina danes ne zanima za nobeno stvar, da je pokvarjena; predvsem ji moramo dokazati, da ji verjamemo in ji bomo s tem še najbolj pomagali,
F. B.
nobene izjave.
Orožnika Zarantonella so pridržali v vojaškem zaporu v orožniški vojašnici.
Pozno ponoči se je izvedelo, da je Anlonio Zarantonello naperil in sprožil iz svojega samokresa v poveljnika, zato. ker mu naj bi ta ne dovolil odditi na dopust v času, za katerega je prizadeti zaprosil. Razgovor se je odvijal na stopnicah vojašnice in Zarantonello je pritisnil na cev, potem, ko se je kapetan že odpravil po stopnicah navzdol proti izhodu. Prvi strel je torej zadel kapetana zadaj v pleča in mu šinil skozi grlo zopet na dan. To je bil najhujši izmed treh strelov, ki jih je prejel Bora-to, za katerega se ne ve, če bo prestal noč.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Soranžo, Korzo Verdi št. 17, tel. 28-79.
K in« v Goriri
CORSO. 17.30: «Nebo naj počaka«, G. Tirney, v barvah.
VERDI. 17.45: #Perry» fantazije v barvah «Disneylandia» cinemascope v barvah.
VITTORIA. 17.30:	«Pot zla«,
E. Priesli.
CENTRALE. 17.30:	»Svet, k>i
vstaja«, J. Mac Crea, J. Lee.
MODERNO. 17.00; »Ognjeno nebo«, 6. Peok.
 «»——
Sporočilo bančnim uslužbencem
Delavska zbornica sporoča, da so imele organizacije bančnih uslužbencev 27. julija ponovni sestanek s podtajnikom Storchijem zaradi izplačila predujmov na trinajsto pla-čo. Podtajnik je povedal, da je minister posredoval pri nekaterih podjetjih in je obenem obljubil, da bo minister Zaccagnini pozneje sklical predstavnike sindikalnih organizacij.
Ker so nekateri kreditni zavodi zahtevali rok za predložitev prošenj za predujme, sporočajo sindikalne organizacije bančnim uslužbencem, naj sprejmejo predujme, ker s tem ne bodo škodovali končni rešitvi vprašanja.
Danes « Filadelfiji prvi igri posameznikov
Pietrangeli proti Lovorju in Sirola proti Fraserju
FILADELFIJA, 6. — Italijan Nicola Pietrangeli se bo v otvoritvenem srečanju teniškega dvoboja med Italijo in AvstraLijo v medeonskem finalu Davisovega pokala, pomeril z avstralskim levičarjem Rodom Laverjem. V drugem srečanju posameznikov se bosta borila Avstralec Fraser in Orlando Sirola.
Dvoboj se bo začel jutri na glavnem igrišču Germ»ntown Crichet Cluba.
V soboto bo na programu igra dvojic. Italijo bo zastopala že preizkušena dvojica Pie-trangeli-Sirola, Avstralci pa bodo svojo dvojico formirali šele jutri glede na izid prvih dveh iger posameznikov.
V nedeljo se bo v prvem srečanju pomeril Lever s Si-rolo, v drugem pa Pietrangeli i Fraserjem.
Zmagovalec srečanja Avstralija - Italija se bo od 14. do 16. avgusta pomeril z Indijo v Brooklynu v Massachusettsu. Zmagovalec tega srečanja pa se bo nato boril v finalu s trenutnim lastnikom pokala ZDA.
Žrebanje za dvoboj Avstralija - Italija je bilo izvedeno danes v Filadelfiji v navzočnosti kapetanov in igralcev obeh moštev.
V zadnjem trenutku se je avstralski kapetan Hopmao premislil glede Vključitve Boba Marka v moštvo. Povrnil se je na osnovno formacijo Lever-F raiser.
Zanimanje za ta dvoboj v Filadelfiji je relativno, ker prevladuje prepričanje, da bo Avstralija zmagala brez posebnega napora.
Prva igra med PietrangeH-jern in Lanejem se bo začela ob 19. uri po italijanskem času.
Program dvoboja:
Petek: PIETRANGELI - LA-VER
SIROLA - FRASER
Sobota: PIETRANGELI - SIROLA — FRASER - EMERSON (?)
Nedelja: LAVER - SIROLA
FRASER - PIETRANGELI
cilj. Prevladovali so sovjetski skakalci. Po prvi seriji skokov je vrsti red naslednji:
Moški:	1. Dimitrijev (SZ)
296,29, 2. Peklin (SZ) 236,24, 3. Paoloni (Madž.) 106,8,	4.
Miličevič (Jug.), 5. Dobrinja (Jug.).
tlllllllltllllllllllllllllllMIIItllllllllllllllllllllllll
Triestina ima
začasni odbor
Na sinočnjem ponovnem občnem zboru US Triestine, ki se je po živahni diskusiji zavlekel pozno v noč, so navzoči člani izvolili nov začasni u-pravni odbor društva v katerem so dosedanji predsednik Colummi, Tacchini, Alberi, Stella in Cambissa. Ta odbor bo vodil posle do 15. oktobra, ko bo ponovno sklican občni zbor.
Ta lista je prejela 46 glasov, druga lista, na kateri so bili dr. Brunner, Galinotti, Tacchini, Stella in Tommasi je prejela 21 (lasov, 7 glasovnic pa je bilo neveljavnih.
Glasovalno pravico je imelo 74 članov.
Zaradi pozne ure, se bomo k temu občnemu zboru še povrnili.
Zenske: 1. Stefanovič (Jug.) 296.97, 2. Kotinova (SZ) 292,50, 3. šimenuk (Polj.) 276,67.
 «»--------
Odbojkarji iz Maribora na turnirju v Palermu
PALERMO. 6. — Od 14. do 16. avgusta bo v Palermu mednarodni odbojkarski turnir na katerem bo nastopila italijanska reprezentanca, ter moštva Slavija iz Sofije, Spartakus iz Budimpešte in Železničar iz Maribora. Ista moštva bodo sodelovala tudi z ženskimi vrstami.
O NEW YORK, 6. — Češka tenisarka Aithea Gibson bo članica ameriškega moštva na panameriških igrah od 27. do 7. sept. Gibson, zmagovalka v Wimbledonu 1. 1957 jn 1958, jie iani prenehala aktivno nastopati, ker se je hotela posvetiti filmi in petju.
O SYDNEY, 6. — 2l-letni Gary Chapman, bivši svetovni prva/k na 220 yairdov prosto, je sporočil, da se bo umaknil iz aktivnega plavalnega športa in da zaradi tega ne želi biti vključen v avstralsko moštvo za olimpijske igre. Dejal je, da se bc popolnoma posvetil svoji trgovini s športnimi potrebščinami v Sydneyu.
Nogometne novice iz Jugoslavije
Beara	v
v Rim	ali
Vukas - igralec ali tehnični direktor Hajduka
ZAGRSB, 6.	— Zagrebški
«Narodni šport« piše, da se bo znani jugoslovanski reprezentativni vratar in sedaj vratar «Crvene zvezde« proti koncu leta preselil v Italijo, Po nepotrjenih vesteh naj bi igral za neko rimsko ali milansko enajstorico A lige. Vodstvo »Crvene zvezde« baje nima nič proti njegovemu odhodu in si je za novo sezono že zagotovilo drugega vratarja (talenti-ranega Haroviča), ni pa še izrekla zadnje besede jugoslovanska nogometna zveza, čeprav se zdi, da tudi s te strani Beara ne bo naletel na o-vire.
# * #
ning v Mursko Soboto, ^1®**
pod vodstvom glavnega nerja prof. Gabrijelčiča pomožnih Antolkoviča m 5. binška zbrani naslednji ig1*^ Irovič, Stojanovič, Sikič. A ščak, Markovič,
Santek, Režek, Lipošin«...
Conč, Dugandžija, Matu^ vičič, Gašpert Ferkovič.
L
tar ter novi člani Pasic, '‘Lgu in Bosanac. Manjkata se kovic in Perušič.	j	(Lj
SPLIT, 6. — Znanemu nogometašu Vukasu, ki je lani i-gral pri Bologni, so zdravniki ugotovili čir na dvanajsterniku. Ce se bo dobro pozdravil, bo skoraj gotovo nastopal v prihodnji sezoni pri Hajduku, če pa bi ne mogel več aktivno igrati, potem bi postal tehnični direktor »Majstora s mora«. Eno pa je na vsak način gotovo: Vukas bo ostal v Splitu.
* * #
MURSKA SOBOTA, 6. — No. gometaši zagrebškega Dinama so prispeli na koletkivni tre-
Pred svetovnim dirkal Učni m prvenstvom
Italijani v Amsterdamu se vestno pripravljajo
Važni sklepi UCI: skrajšanje velikih etapnih dirk
ATLETIKA
JuniOrji tudi včeraj marljivo trenirali
C lam državne jumorske a-tleske reprezentance, ki so zbrani na Opčinah, so tudi včeraj trenirali na šolskem stadionu v Kolonji. Dopoldne so izvajali atletske in razgibalne vaje. popoldne pa so se podali na steze in odskočišča šolskega stadiona.
Treninga so se udeležili vsi razen državnega prvaka v skoku v višino Taura, ki je potreben počitka.
Danes se bo trening reprezentantov nadaljeval po programu, ki so ga pripravili tehnika FIDAL.
 «»__
SKOKI V VODO
Italijani skakalci skozi Trst v Zagreb
Včeraj popoldne je potovala skozi Trst v Zagreb italijanska reprezentanca v skokih v vodo, ki se bo v soboto in v nedeljo pomerila z reprezentanco Jugoslavije.
Reprezentanco, v kateri so bili skakalci Mari, Sbordone, Giovaruscio, Paghella, Pulci-doria, Messa, Mortera in Tržačan Bremin ter skakalci Couter in Perno je vodil zvezni trener Nemec Goerlitz.
Med kratkim postankom je trener Goerlitz dejal, da veruje v zmago italijanskih skakalcev, čeprav niso vsi v najboljši formi, ker so skupne priprave v Milanu trajale samo 3 dni.
Tekmovanje padalcev za jadranski pokal
TIVAT, 6. — V nadaljevanju padalskega tekmovanja za »II. jadranski pokal« je bila danes na vrsti najtežja disciplina skok s 1500 m z zadržkom na
AMSTERDAM, 6. — Italijanski reprezentanti za svetovno diirkališčno prvenstvo so danes dopoldne trenirali na cesti, popoldne pa na cementnem dirkališču olimpijskega stadiona v Amsterdamu. Glede izbire Bianchetta za tretjega člana v hitrostni vožnji diletantov, je tehnični komisar Costa izjavil:
»Medtem ko Beghetto ni prav nič izboljšal svoje forme, je Biamchetto v zadnjih dneh mnogo napredoval i,n je trenutno v idealni kondiciji ter bo lahko v veliko pomoč Ga-sparelli in Gaiardomeju v borbi, v kateri bo Italija branila svoj edini svetovni naslov.«
Biancheitto je star 20 let. Doma je iz Padove. Osvojil je italijansko prvenstvo v tande-m i in tudi na največjih mednarodnih diletanskih prireditvah je dosegal lepe uspehe.
Danes se je v Amsterdamu sestal izvršni odbor Mednarodne kolesarske zveze UCI. Na plenarni seji je razpravljal o številu udeležencev na olimpijskih igrah, o svetovnem prvenstvu 1960, ki bo od 3. do 15. avgusta v Leipzigu (na dirkališču) in v Karl Marx Stad-tu (na cesti), ter predvsem o poročilu komisije za statute in pravila, katero je tudi o-dobril. To poročilo predvideva med drugim:
Pojačanje velikih klasičnih dirk Zaradi tega bodo zaščitene naslednje dirke: Pariz -Roubaix, Pariz - Tours in še ena dirka v Franciji: Milan -Sanremo, dirka po Lombardiji in še ena dirka v Italiji: dir ka po Flandriji. Pariz - Bruselj, Liege - Bastogne - Liege za Belgijo.
Etapne dirke ne bodo zaščitene.
Za zaščitene dirke bo obvezna premija (predlog je za 1.250.000 lir premij in za povrnitev stroškov za bivanje in vožnjo).
Zmanjšanje števila etap na dirkah kot: dirka po Franciji (za 4 dni), dirka po Španiji (za 4 dni), dirka po Italiji (za 4 dni), dirka po Švici (za 1 dan), dirka po Zahodu« za 1
dam, kriterij «Delfimaito» (za 1 dan), dirka po «Jugo-vzhodu» (za 1 dain). Po istem razmer ju bo zmanjšano tudi število etap za diletantske dirke.
Dirka Pariz - Nica - Rim se ukinja in ostane samo dirka Pairiz - Nica.
Državna prvenstva bodo na isti datum. Francija je predlagala 29. maj.
Selekcijo za državne dirke z ekipno klasifikacijo mora izvesti vsaka zainteresirana zveza.
Poleg teh so bili sprejeti še nekateri drugi važnejši sklepi.
KOLESARSTVO
Nizozemci
za svet. prvenstvo
AMSTERDAM, 6. — Seznam nizozemskih kolesarjev za svetovno prvenstvo je naslednji: DILETANTI:
Hitrostna vožnja: Mees Ger-ritsen, Aad De Graf, Rimus Paul. Rezerva: Van der Touw. Zasledovalna vožnja:	Jan
Buis in Piet Van der Lains. Rezerva:	Herman	van	Brug-
gen.
Za motorji: Hemik Buis, Arie Van Houwelingen, Teen Van der Meulen. Rezerva: A. Ro-
PROFESIONALCI:
Hitrostna vožnja: Gaignard, Rousseau, Bellenger, Zasledovalna vožnja: Riviere, Bouvet.
Za motorji: Bouvard, Godeau, Varna-jo,
DILETANTI:
Hitrostna vožnja: Cruchet, Pellegrima, Surrugue.
Zasledovalna vožnja:	Delat-
tre, Ned el ec.
Za motorji: Deconnink.
VELIKA NAGRADA FAEMA
44 udeležencev
v Chignoio Po
MILAN, 6.	— Zmagovalec
dirke za pokal Bernocchi, Nog Conti, je zaključil seznam povabljenih udeležencev za nedeljsko dirko za veliko nagrado Faema v Chignoio Po. Star-ta-lo bo naslednjih 44 kolesarjev:
Baldini, Benedetti, Bruni, Conterno, Defilippis, Gismon-di, Nencini, Pellegrini, Ron-chini, Tamagmi, Zamboni in morda Carlesi (vse je uradno povabila profesionalna komi-
0.
meyn.
Cestna vožnja: Ab van Eg-mond, Dick Enthodem, Jan Hu-eens. Bas Maliepaard, Miik Snijder. Huub Zilverberg.
PROFESIONALCI:
Hitrostna vožnja:	Jan	Der-
ksen, Ad Srhotman, Jan Hij-zelcndoorn.
Zasledovalna vožnja:	Peter
Post, Harry Mooleni jzer. Rezerva: Daan De Groot.
Za motorji: Nop Koch, Wout W*f‘Vmans. Martin Wierstra. Rezerva: Wš! Wreeswiik.
Cestna vožnja: Piet Van den Rrekel, Joop Capteim, Piet Da-rnen, Abgcldermams, Jo de Har.n, Coen Niesten, Jo de Roo im M;chel St o Iker.
.Jn Francozi
AMSTERDAM, 6. 1— Francoski kolesarji za svetovno prvenstvo:
Tricofilina-Coppi: Coppi, Boni, Coletto, Kaziamka;
Emi:	Chiti,	Fornara, Guar-
guaglini, Guazzimi, Magni, Metra, Moser, PintareUi;
Ignis: Baffi, Dante, Domeni-cali;
Atala: Brenioli, Fantini;
Molteni: Nascimbene;
Torpado: Guarnieri, Zorzoli;
San Pellegrino: Bom, Catta neo, Tomasiin, Vanze41a, Vi-gnolo;
Carpano: Brandolini;
Bianchi: Conti;
Chigi: Bui, Calvi, Ciamcola, Fagni, Mora.
Nocoj ob 22. uri se je zaključilo tudi vpisovanje za dirko za veliko nagrado Bianchi za diletante, ki bo v soboto na 20 krogov dirkališča v Chignoio Po. Jutri popoldne bodo prispeli v Mirandolo Terme reprezentanti pod vodstvom tehničnega komisarja Proiet-tija.
Vprašanje, če bo prisPe Zagreb znani madžarski, .
_	r*%_-1_____:	«»■;	1#>	*	pf
trr dr
ner Martin Bukovi,	j;
podpisal triletno Dinamom, še vedno
ščeno. Bukovi bi sicer
pogodbo, p, a ni r^ja
priti čimprej, toda madza tei forumi mu delajo ovire.
* * *	ali no
BEOGRAD, 6.	—	C	jy.jia
zvezda je na gostovanju 'J hodni Nemčiji premaga'la<.j 1
- - -	—	-	g	F
Sl!
Jehlenu klub Fortuno s. <
(4:3). Ak. klub Beograd *.»a Koelnu izgubil proti is*01 siki enajstorici z 1:2.
Carlesi poškodovan
MILAN, 6. — Guido Car>5
C,
ki je bil določen kot reze^
„ svr
moštva za . ^
italijanskega _________
tovno ceslno prvenstvo, mogel odpotovati v Zandy° ^ j Na zdravniškem pregleduj mu namreč ugoovili zlom ®j. reber in zdravnik mu j® ?. ^ pisal strogi počitek. To bo je Carlesi dobil pri Pa p med dirko za pokal Berno ( Carlesi se bo jutri vrni Piso.
* »BOL D’OR»
Baldini drugi pred Angladejem
TULLE, 6. — Italijan ^ niše je uvrstil na drugo
na 8. dirki «Bol d’or» 7 3gjl [\ nedieresu v Franciji. Znj ^ j.-je Francoz Safari, ki je w prevozil v času 3.38’. 2. 9 .jr ni z zaostankom 5”, 3.	.
de 2’30”, 4. Bruni, 5.	.
8. Gemininni 3’ itd.
Po dirki je Baldini ifj,jii ud®1'
da se bo zanesljivo u“.“ dirke v Chignoio Po in ,e 0(k nikal, da bi obstajal kak med njim in Bindo.
——h h — —
XIII. TROFP.i\ MATTEL
scafi
Zamboni prvi v Pes
k
PESCARA. 6. - Adda
n8iVpi
sJtf »a
Zamboni je zmagal z, JJ." /i h kom v kolesarski dirki t ^ XIII. trofejo Matteotti- LaHln
,	'	slOr
viraro za profesionalce. j| <
km dolgo progo je Pre! „ V času 5.4O’03” s povpreciiC-^r trostio 38.205 km na uro. ni red ostalih
&
2. Ciampl z zaostankom j,
3. Conti, 4. Fantini, 5 „ fr
6. Ciolli, 7. DalFAgata,
10-„
nazz, 9. Guarguaglim, scaglia, 11. Ronchind, lJ sano z zaostankom 131J (Jf Tosato 3T5”, 14. Maule, stari itd.
 «»------
NOVICE IZ RINGOv
7. oktobra revans*
i
Johansson ■ Patters®**
•S?
STOCKHOLM. 6.
ni prvak težke kat. fn.^ tt ‘z.
povratni dvoboj za
Johansson je danes iz»*Vj[ jj
kemu švedskemu listu,
prvenstvo s Floydom m sonom verjetno 7. okto® |ja
###	■.fi#''11
CHICAGO. 6. — boksar srednje kat.
Boyd je preteklo noc ^ s tehničnim k. o. v a.
dvoboj z rojakom "'jji Pred prekinitvijo je b1 petkrat na blazini.
***
CHICAGO, 6. — Am® [L
boksar težke kat. Son . ston, tretji na svetovni ci, je premagal Kubanca * Valdesa s k. o. v 3. run ston je dosegel doslej * v 26 dvobojih.
Odgovorni ure*||¥/j J STANISLAV REN*S'.7r Tiska Tiskarski zavod	>
»)
f&iuuuuiiliuuuuuii EDGAR WALLACE; Umuuuuuuuuuu£
\(ZAGONETNA (ZAPONKA\\
»Odkar se poznava, Frank«, se je nasmehnila Mira, »vam povzročam same nevšečnosti. Ce že ravno hočete spoznati tega vsiljivca, se lahko vrnem jutri zjutraj v Stone House in vi lahko pridete k meni pozneje. Služkinja bo dovolj, da prepreči vsako napačno tolmačenje«, je končala in je nalahno zardela.
XIII. POGLAVJE
17.
I
«Ne gre zares za duhove,« se je pošalila. «Je neki moški z mesom in kostmi, oblečen v temno obleko. Moja služkinja ga je videla preteklo noč na vrtu. Tudi jaa sem ga videla, ko sem se približala oknu. Povejte mi resnico, Frank? Ali me nadzoruje policija?«
»Carver bi mi bil to povedal,« je mrmral Frank. »Vsaj vefjamem v to. Pravite, da je oblečen v temno obleko?«
«Da, v temnosivo morda, s čepico na glavi in s črnimi rokavicami na rokah.«
»Kak grobar, se« je nasmehnil Frank, »če nosi temne rokavice in še v	tem letnem času. Morda pa	je	tat, ki je mene
obiskal«, je	pojasnil Miri in je	povedal	o	nenapovedanem
obisku prejšnjega večera.
»čudna zveza je to, gotovo«, je soglašala Mira, «— in to tem boli, ker je prišel moj »duh« zelo pozno včeraj zvečer«.
»Koliko časa je, odkar ste zapazili tega vsiljivca?«.
»Malo časa, tri ali štiri dni je od tega. Cela stvar mi nič kaj ne ugaja«.
»TucU meni ne«, je priznal Frank. »Ali veste, kako prihaja? Z Vlakom, v avtomobilu ali s kolesom?«.
«Oh, ne vem, kaj bi rekla!«.
»Zal mi	je, da ste zapustili	Stone House«, Je pripomnil
Fifink. «Mogli ste mi telefonirati in prišel bi bil za eno noč tja, da bi videl v obraz temu gospodu, ki vstopa tako brezskrbno V tud« hMM.
Brž ko je Mira odšla,je Frank Holland telefoniral Carverju, ne da bi izgubljal časa.
«Hej, dolgin!« ga je nagovoril. »Ste postavili slučajno vaše biriče Miri Ardfern za petami?«.
»Zakaj pa to vprašanje?« je vprašal policijski nadzornik.
»Gospodična mi je zaupala, da vohuni za njo in jo nadzoruje neki moški, ki nosi temno obleko in črne rokavice. Kaj pravite na to?».
»Prekleto čudna stvar je to«, je sopihal Carver. «Tatovi navadno ne plašijo ljudi. Morda gre za kako zvezo med obema slučajema; da najbrž bo tako, pač pa imam tak vtis, da je vse v zvezi z zadevo Trasmere. Se -'am ne zdi, da je sedaj čas, da grem govorit z gospodično Ardfern?«.
»Odlično! To tem bolj, ker grem tudi jaz jutri zvečer k njej. Obljubil sem ji, da bom šel preživet eno noč v njeni hiši, da odkrijem kaj več o tem skrivnostnem posebnežu. Rad bi ga že vprašal, če je on tisti tat, ki je prišel v moje stanovanje«.
»Ivrstno! Jutri zvečer bova v dveh vohunila za vohunom«.
V ponedeljek zvečer sta prišla v Stone House, ko je bila že tema. Mira ju je čakala pri vrtnih vratih.
»Ko ste mi telefonirali, Frank, da pride tudi policijski nadzornik Carver, sem se oddahnila«, se je nasmehnila Mira. »Moja služkinja je dobila brzojavko od matere z vestjo, da se ne počuti dobro, in je morala odpotovati. Komaj je še ujela zadnji vlak za Felborough.
«Hm, hm!« je mrmral Carver. «Bolezen matere vaše služkinje, gospodična Ardfern, se mi zdi preveč dobrodošla za našega vohuna. Vtis imam, da je prav on poslal to brzojavko. Lahko da se motim, vendar sem že kar predolgo v tej službi, da ne bi bil nezaupljiv. Sedaj pa stopimo v hišo in zaprimo vse oknice v pritličju! Ob url, ko greste navadno spat* boste
šli v svojo sobo. Prižgali boste luči in jih zopet kakor običajno ugasnili. Nato se boste vrnili k nama, pač pa se boste morali pomiriti s tem, da boste v temi«.
»Po vaših ukazih«, se je šalila Mira.
Deklica je pripravila hladen prigrizek in vsi trije so jedli v kuhinji. Nato so pomili krožnike in odšli kadit v salon.
»Gospod nadzornik, moram se vam napol izpovedati«, je po kratkem času rekla Mira.
»Priznanja na pol so stvari, ki dražijo«, je odvrnil Carver. »Ko bi bil z v.imi, gospodična, ne bi povedal prav nič, in to toliko prej, ker vem predobro, o čem mi hočete govoriti«.
»V. veste?« je zašepetala Mira in prebledela.
»Vem vsaj to, da ste prihajali vsako noč k Trasmereja, da mu vrnete etui z dragulji in da mu služite kot tajnica. Vsa pisma, ki jih je stari pošiljal, ste napisali vi na ročni pisalni stroj znamke »Corona«. Pisalni stroj nosi tovarniško številko 29754 in črka R je nekoliko premaknjena. Ali je točno?«
»Nisem se nikoli brigala za tovarniško številko«, je tiho zamrmrala Mira.
»Morda ste hoteli povedati še kaj več z vašo izpovedjo, gospodična Arijfern?« je hudobno vprašal Carver. »Morda ste mi hoteli povedati, da ste obiskali vi z lastnikom restavracije »Pri zlati strehi« Yeh Lingom Stone House v noči, v kateri se mi le za malo ni posrečilo, da sem vaju ujel?«.
Frank je obstal brez besedi. Roki sta se mu tresli in moral je uporabiti obe, da si je prižgal cigareto.
»Kako ste izvedeli vse to?« je vprašala Mira. »Ali me je izdal Frank?«.
«Ne, gospodična. Frank ni niti črhnil, Zagotavljam vam pa, da imamo v Scotland Yardu sposobne agente«, je z nasmeškom odvrnil Carver. »Vaš prijatelj milijonar nas imenuje »možganarji stosedemdesetcentimetrski«, kaj ne, Holland? Prav. Treba je reči, da ni tako zlobno nazadnje glede na možgansko mero«.
«Toda, gospod nadzornik«, je vskočila v besedo Mira, »vi veste tudi, čemu sva šla, Yeh Ling in jaz, ono noč tja?«.
»Vi ste šli tja, da bi pokazali Yeh Lingu skrivališče za kosom opeke, za katerim sta upala oba, da bosta našla nekatere listine, ki va-ju zanimajo. Mislim, da ste se vi razočarali,
rt “
fi
Kaj pa je našel Kitajec, ne vem«.
«Našla sem, kar sem iskala«, je zamrmrala Mira. «L--_jo1 gospod nadzornik, mi ni več potreben ključ za Spring Ali ga hočete obdržati vi, prosim?«.
Policijski nadzornik je vzel ključ in ga spravil v tevL r «Mislim, da je prišla ura sedaj, gospodična Ardf®1 lahko uprizorimo našo majhno komedijo. Odidite odtod« v, nite luč in pojdite v vašo spalnico. Napravite vse J19 h tako ko običajno, kajti črni mož je gotovo že na preži»-
Mira je ugasnila luč v salonu in odšla po stopnicah d9 p/ * Carver je oprezno odprl okno in pogledal skozi deščic* pč oknice. Zunaj je svetila luna in zelo dobro se Je vid«1 skozi vrt.	,, (trk
Frank je ugasnil cigareto v pepelniku in se je tu. j/f' bližal oknu. Okoli mož je vladala tišina dober četrt ure. ( jjite Je prišla k njima Mira. Postavila se je med oba moža, P ro« [j1 se je stisnila k Franku, ki ji je nežno in boječe polo®1 okoli ramen.	,t\\ ,
Govorili so samo šepetaje in izmenjevaje so odh9j ■) kuhinjo pokadit cigareto ali popit kozarec vode. . s« Jd> Minila je cela ura. Tedaj so zagledali nekoga, kakor senca splazil skozi ozko odprta vrtna vrata Senca se je zdela kakor visok moški, ki je oblečen vl£iot>u,jli obleko. Na glavi je nosil globoko čez oči poveznjen -jjli^jii Vsi trije so čakali in molčali, kakor da bi jih nekaj s g Jfci v grlu. Zagledali so postavo, ki je šla po poti, toda nanji strani, da ne bi pesek škrtal pod nogami, ^
se jim je zazdelo, kakor da bi sredi poti vstala n°vfLakrll.ijtj| va iz zemlje. Preden se je mogla temna postava 1 . , tf", i “mjo postava, ki je vstala izza grmov, za hip obstali kakor okameneli. Car Odrinil je na široko okno in se spus
je pianna nanjo postava, ki je vstala izza grmov. * ft ii' pri oknu so za hip obstali kakor okameneli. Carve* y	fj
prvi znašel. Odrinil je na široko okno in se spustu U t ank je skočil za njim. Ko pa sta prišla na pot. ,e P J, r_stavi, ki sta se borili, izginili. Policijski nadzorni*d1 ji A nil proti vrtnim vratom in se je nenadoma spot®9F
jui jjiuii vrtnim vratom in se Je nenadoma spo1** i e t], telo, ki^ je ležalo na stezi. Z na pol zadržano kletvic0^^
tegnil Carver iz žepa električno žepno svetilko in jo JeJV** Mož, ki je ležal sredi poti, je bil Yeh Ling Bil je v n^
t Nadaljevanj« *