GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE
ČASOPIS JE IZHAJAL KOT .RllDAR«, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE. - OD I. MAJA 1965 DALJ E GA IZDAJA OBČINSKI ODBOR SZDL VELENJE
GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK LJUB AN NARAKS
TEHNIČNI UREDNIK IVAN FIJAVZ
1. junij 1967 — LETO H. — ŠT. 10 (50)
CENA 3« NOVIH PAR ALI M STARIH DIN POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Zadnjo sejo izvršnega odbora občinske konference SZDL je vodil predsednik Milan šterban. Na dnevnem redu so imeli dve vprašanji. Najprej so razpravljali o problematiki izobraževanja odraslih, nato pa o vsebinskih in materialnih problemih pri izdajanju glasila Socialistične zveze šaleškega rudarja.
Gospodarska in družbena reforma terjata vse močnejšo vlogo samoupravnih organov In političnih organizacij. Zato bi morali bili v teh organih sposobni in družbeno razgledani kadri. To so dejstva, ki jih ne smemo zanemarjati. Clanl delavskih svetov in aktivi-•11 družbeno političnih organizacij se bi morali nenehno izobraževati v skludu z našim družbenim ta političnim razvojem.
Kakšno pa je to izobraževanje odraslih v resnici? Po podatkih velenjske delavske univerze upada izobraževanje odraslih. Politično šolstvo je zelo nazadovalo. Družbeno-eko-nomskih seminarjev zadnje izobraževalno leto skoraj da nI bilo. Poljudno znanstveni sektor pri delavski univerzi je zamrl. Strokovno Izobraževanje je zaradi težke situacije v rudniku zelo upadlo.
Pred leti je bila pri delavski univerzi srednja ekonomska šola, knjigovodski in jezikovni tečaji ter tečaji za kvalifikacije iz raznih itrok. Teh oblik zdaj ni več, ker delavski univerzi ni uspelo, kljub večkratnim ponovnim razpisom, zbrati dovoljno število kandidatov.
Zaradi tega Je delavska univerza prišla v ,'lnančne težave, ki se bodo zaostrile po 1. (ullju, ko ne bo imela več denrja za vzdrževanje lastne stavbe.
Delavska univerza ne more biti rentabilna. Rentabilnih Institucij za izobraževanje odraslih nI. Delavska univerza Maribor dobi polovico družbenih sredstev. V Avstriji krije država dve tretjini sredstev podobnim izobra-ievalnlm ustanovam. V nekaterih drugih dr-lavah pa do 60 odstotkov.
Skupaj s prizadevanji delovnih organizacij In družbeno-političnimi organizacijami bi morali zagotoviti več izobraževanja. Tako bi delavska univerza povečala obseg dela. Razmahniti bi bilo potrebno poliUčno šolstvo ta družbeno ekonomsko izobraževanje članov samoupravnih organov in delovnih kolektivov.
Športni teden v Šoštanju
Tradicionalna telesno-vzgojna in žportna manifestacija »TEDEN ŠPORTA« bo letos že tretjič zapovrstjo. Prizadevno telesno-vzgojno ta Športno društvo »Partizan« iz Šoštanja je na letošnjo prireditev povabilo nekatere znane športne ekipe, kot košarkarje Olimpije iz Ljubljane, slovenske prvake v rokometu iz Slovenj Gradca in zveznega ligaša ■Celje« ter druge. V bogatem sporedu športnih prireditev, ki se bodo odvijale ves teden, bodo nastopili rokometaši, košarkarji, nogometaši, kegljači, strelci ln drugi. Za začetek bo slavnostna telovadna akademija z nastopom vseh sekcij društva.
—	Rokometaši bodo priredili turnir s sodelovanjem RK Celje, Slovenj Gradec, Velenje in domačega kluba.
—	Strelci bodo. izvedli prvenstvo i malokalibrsko puško.
—	Sekcije domačega društva se bodo pomerile med seboj v malem rokometu.
—	Šahisti bodo odigrali brzopotez-| nI turnir.
—	Za pokal se bodo pomerili no-! gometaši Celja, Žalca, Šmartnega ob
Paki in Šoštanja.
—	Posebno privlačno bo srečanje domače Elektre s košarkarji Olim-
I PUe-
—	Na kegljišču pa se bodo po-I merili za pokal kegljači iz Količe-
vega, Celja in domačega društva.
—	Ritmično baletna sekcija bo | priredila samostojen nastop.
—	Za zaključek pa bo povorka I vseh nastopajočih in množični nastop na stadionu, atletski program in prvenstvena nogometna tekma med Šoštanjem in Velenjem.
g	M. N.
NA SEJI 10 OBČINSKE KONFERENCE SZDL
0 IZOBRAŽEVANJI IN INFORMIRANJI!
Organizacija Zveze mladine ta društvo prijateljev mladine bi morala sodelovati pri organizaciji šol za življenje ta šol za starše.
Osnovna dejavnost delavske univerze mora biti družbeno izobraževanje. Zato so na seji izvršnega odbora sklenili, da bodo poslali priporočilo vsem delovnim ta družbeno političnim organizacijam v velenjski občini, da
se aktivno vključijo v splošni izobraževalni proces ta aktlvizirajo svoje člane v razne oblike izobraževanja, ki jih prireja velenjska delavska univerza.
O ugotovitvah Izvršnega odbora, ko je ta razpravljal o vsebinskih ta materialnih težavah našega lokalnega časnika, obširno poročamo na drugi strani.
Izvršni svet je na svoji zadnji seji pod predsedstvom Staneta Kavčiča obravnaval poročilo o delu začasne komisije za urejanje problemov v zvezi z likvidacijo EKK Velenje, s katerim je ta komisija dala predloge za dokončno ureditev vprašanj, ki zadevajo EKK. Komisijo je imenoval izvršni svet, dne 14. aprila 1967 v naslednji sestavi: predsednik — ing. Miran Mejak, podpredsednik gospodarske zbornice SR Slovenije; podpredsednik — Mirko Jamar, član izvršnega sveta; člani — Drago Čeh, direktor Cinkarne Celje; Riko Jerman, generalni direktor Splošne gospodarske banke v Ljubljani; Stane Kavčič, član IK CK ZKJ; Sveto Kobal, republiški sekretar za gospodarstvo; Ivan Kogovšek, predsednik likvidacijskega odbora EKK Velenje; ing. Viktor Kotnik, član izvršnega sveta; ing. Ludvik Mali, generalni direktor Rudnika Velenje; Lojze Ribič, direktor Termoelektrarne šoštanj; ing. Tone Tribušon, direktor zavoda SR Slovenije za planiranje; predsednik skupščine občine Celje; predsednik skupščine občine Velenje; predsednik gospodarske zbornice SR Sloveni je.
Na podlagi strokovnih analiz je komisija ugotovila, da bi bilo upli-njevanje velenjskega rudnika nerentabilno. Cena plina, kot kažejo računi, ne bi bila ekonomična in spre-
Miri je zdravilo
S krvjo dobi bolnik snovi, ki jih ne more izdelati nobena tovarna na svetu. Morda bo kri, ki jo daruješ, danes ali že jutri rešila tudi tebe! Odvzem krvi ni boleč, ne slabi, ne debeli in ne zahteva ponovnih odvzemov.
Kdor vse to ve, se bo zlahka odločil in se pridružil mnogim prostovoljnim krvodajalcem.
Starši! Ste že kdaj pomislili, da bo rabil slej ko prej kri tudi vaš otrok? Takrat jo bo dobil iz zaloge, ki jo ustvarjajo prostovoljni krvodajalci. Vaš otrok pa se bo vrnil iz bolnice zdrav in vesel.
Pridružite se prostovoljnim krvodajalcem in pridite na odvzem krvi, ki bo letos 13. junija v Šoštanju v nekdanji občinski zgradbi, 14. junija v rudniku lignita ln 15. junija v zdravstvenem domu Velenje.
Občinski odbor Rdečega križa Velenje
SPREJET PROGRAM CELJSKE CINKARNE
DOKONfM REŠITEV EKK
REPUBLIŠKI ISO PREDLOGIH ZA UREDITEV VPRAŠANJ V ZVEZI Z EKK VELENJE
jemljiva za potrošnike. Iz teh razlogov uplinjevanje lignita po mnenju komisije ne prihaja v poštev.
Komisija je predlagala, naj se sprejme program Cinkarne Celje. Cinkarna bi takoj začela s pripravljanjem naročil in gradnjo naprav za sintezo amoniaka in proizvodnjo ureje in kasneje amonsulfata.
Komisija je tudi predlagala, naj republika, ki je garant za najeta posojila, prevzame materialne obveznosti glede odplačevanja naročene a neizkoriščene opreme. Likvidacijski odbor bo po dogovoru z izvršnim svetom in s sodelovanjem Splošne gospodarske banke skrbel za kar najbolj primerno odprodajo tiste opreme, ki bo po programu Cinkarne ostala neuporabljena.
Izvršni svet je poročilo in predloge komisije v celoti sprejel. Pri tej svoji odločitvi je upošteval tudi mnenje Kemijskega inštituta Borisa Kidriča v Ljubljani in Splošne gospodarske banke SRS, ki sta prav tako zavzela odklonilno stališče do vplinjevanja premoga. Izvršni svet bo napravil tudi potrebne pravne in organizacijsko-kadrovske ukrepe za to, da se bodo sprejeti sklepi dosledno in učinkovito uresničevali. Sklenil je tudi predložiti o tem vprašanju ustrezno poročilo skupščini.
(Po Delu)
ŠALEŠKA DOLINA V
TEKMOVANJE MLADIH v
Na dan mladosti je bilo v velenjskem kulturnem domu tekmovanje »Šaleška dolina med NOB«. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz obeh velenjskih osnovnih šol, II. osnovne šole Šoštanj ta osnovne šole Šmartno ob Paki. Skoda, da se tako zanimivega in pomembnega tekmovanja niso uedležili učenci iz 1. osnovne šole. Med tekmovanjem so mladi priredili tudi lep kulturni program. Slika zgoraj: Tekmovalna ekipa pred izpraševalko — Slika desno: mlada publika v dvorani je navdušeno spremljala tekmovanje.
NOB
Velenju
SEJA OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
Do konca leta pospešiti proizvodnjo
V RAZPRAVI JE SODELOVAL TUDI TONE TRIBUŠON -tlAN CKZKs
Člani občinskega komiteja ZKS so na zadnji seji pregledali kako se v prvih štirih mesecih letos giblje proizvodnja, zaposlenost, produktivnost, izvoz in osebni dohodki.
Tudi na začetku letošnjega leta se v industriji velenjske občine kaže stabilizacija gospodarstva in počasnega prilagajanja gospodarskih organizacij zaostrenim pogojem gospodarjenja. \
MANJŠA PROIZVODNJA V
INDUSTRIJSKIH PODJETJIH
Fizični obseg industrijske produkcije je resda večji v globaiu za 19,8 odstotkov, vendar imata pri tem svoj vpliv le tovarna gospodinjske opreme in šoštanjska usnjarna. Vsa ostala industrijska podjetja v občini pa so dosegla nižjo proizvodnjo kot v prvih štirih mesecih lani.
V industriji je le za 1 odstotek
več zaposlenih. Produktivnost dela pa je večja za 18,6 odstotkov. Pri porastu proizvodnje in produktivnosti je treba upoštevati, da je pri izdelavi pralnih strojev vloženo delo drugih kooperantov izven naše občine. Ta produktivnost pa se v končni fazi kaže pri nas.
Več zaposlenih imajo le v tovarni gospodinjske opreme in termoelektrarni šoštanj. Povsod drugod pa so zmanjšali število zaposlenih.
ZASTOJ V PRODAJI
Zaloge gotovih izdelkov naraščajo, prodaja pa stagnira. Prodaja je pereča zlasti pri rudniku, tovarni gospodinjske opreme in lesnoindustrij-
skem kombinatu. Večajo se tudi medsebojni dolgovi in terjatve.
Sedanja situacija kaže, da imajo proizvajalčeve cene industrijskih izdelkov zelo velike stroške zalog in nelikvidnosti. Če bi odpravili odvisne zaloge, medsebojne dolgove in terjatve, bi lahko v industrijskih podjetjih močno znižali sedanjo raven stroškov. Cene bodo lahko stabilizirali, če bodo razprodali zaloge in s tem odpravili iz tega nastale stroške.
MANJŠI ZASLUŽKI
Zaradi manjših osebnih dohodkov v velenjskem rudniku je povprečni nominalni osebni dohodek zaposlenih v industriji manjši za 82 N-din. Ta znaša v obdobju januar — marec povprečno 867 N-din.
Cene življenjskih stroškov so porasle v prvih treh mesecih za 3 od-
stotke nad raven cen iz decembra 1966. Aprila se življenjski stroški niso povečali. V strukturi življenjskih stroškov so predvsem večji izdatki za stanovanja, pijače, tobak in za obrtne ter komunalne storitve. Kaže, da bo nadaljnje gibanje cen življenjskih stroškov najbolj odvisno od povečanja ali zmanjšanja cen obrtnih, komunalnih in gostinskih uslug. Te cene kažejo tendenco nadaljnjega naraščanja.
Porast življenjskih stroškov, ki nastaja zaradi naraščanja cen pri storitvah, se bi moral kompenzirati z znižanjem cen industrijskega blaga za osebno potrošnjo, do česar pa še v sedanji situaciji ni prišlo.
ZNATNO MANJŠI IZVOZ
Letos so industrijska podjetja izvozila svojih izdelkov znatno manj kot lani v istem obdobju. Dosegla so le 62,9 odstotkov lanskoletnega štirimesečnega izvoza. Pri ocenjevanju izvoznih rezultatov je potrebno upoštevati, da so se cene na zunanjih tržiščih zaostrile. Zaradi libe-rizacije uvoza bo letos domače tržišče v večji meri izpostavljeno vplivom tujih uvoznikov.
Stran 2
AALEtKI RUDA*
1. junij 1967
1. maja je minilo dve leti odkar je izšla prva številka našega lokalnega časnika. V tem času smo odposlali naročnikom in bralcem 50 številk v skupni nakladi 340.000 izvodov. Bralnih strani je bilo natiskanih 402, reklamnih pa 6. Bralnih torej povprečno skoro 9 strani na eno številko. Izdali smo tudi posebno izdajo, ki je bila tiskana na ofsetu in manjšem formatu.
MALA POMEMBNA OBLETNICA
NA NAŠA VPRAŠANJA ODGOVARJA: PREDSEDNIK OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Napisali, uredili in natiskali smo petdeseto številko »šaleškega rudarja«. 1. maja pa je minilo že dve leti odkar list izhaja. Torej slavimo mali jubilej. In ob tej drugi obletnici smo zaprosili predsednika občinske konference SZDL Velenje Milana šterbana, da odgovori na nekatera vprašanja.
NAŠ ČASNIK NAJ BO ŠE V VEČJI MERI
PRI TEM PA NE SME OSTATI UREDNIŠTVO OSAMLJENO
I H I ^m - A ■ B lI	49	Y a	^H jB	|	'
Izvršni odbor občinske konference SZDL je na zadnji razširjeni seji
Tovariš predsednik, zakaj se je občinska organizacija SZDL odločila pred dvemi leti za lokalni list?
—	Predno smo začeli ustanavljati lastno glasilo smo vseskozi čutili potrebo, da bi sistematično informirali občane o življenju in delu v občini. Razmišljali smo, če bi imeli lokalno radijsko postajo ali časnik. Ker je že delovni kolektiv rudnika lignita Velenje izdajal svoje glasilo smo se dogovorili, da bi ta list združili z novim v skupni lokalni časnik. S tem so bile dane večje možnosti za izdajanje lokalnega časnika in smo se za tega tudi odločili. Misel o lokalni radijski postaji pa smo zaenkrat opustili. Sam smatram, da je pisana beseda pomembnejša od izgovorjene. Na straneh tiskanega lista se ohranja tudi del zgodovine naše občine.
Sami veste, ker delate v uredništvu, da smo bili vsi skupaj brez izkušenj. Zato moram ob tem res malem, a tembolj pomembnem jubileju, povedati, da je uredništvo vložilo dosti truda in izoblikovalo takšen koncept lista kot ga dejansko v občini rabimo. Naš lokalni časnik povsem odgovarja našim potrebam. —
Pa vendar, nekaj pomanjkljivosti je. Ko stopamo v nadalnje obdobje, povejte, kaj bi morali izboljšati?
—	Kot sem že povedal, smo pri obveščanju dosegli to, kar smo želeli. Nismo pa povsem izoblikovali naše glasilo, da bi bilo javna tribuna. —
Kaj predlagate?
—	Občani bi morali sodelovati z našim listom. Opozarjati bi morali na pomanjkljivosti. Lokalni list mora postati tribuna občanov, da vsi zvemo za njihova mnenja. Dolžnost odgovornih faktorjev v občini pa je, da predlogom občanov prisluhnejo in da nanje javno odgovarjajo.
Pri vašem pisanju pa bi morali večkrat uporabiti tudi kritična peresa. —
Ta smo že večkrat uporabljali, pa so tisti, o katerih smo pisali, močno reagirali. Bili so primeri, da so celo odpovedali financiranje.
—	Vem za te primere. Vendar menim, da moramo takšne pojave temeljito odpravljati. —
Znane so vam težave, o katerih smo govorili na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL, da nekatere delovne organizacije ne izpolnjujejo svojih finančnih obveznosti. Poleg teh materialnih problemov pa se v uredništvu borimo tudi s tem, ker iz nekaterih delovnih organizacij ne dobimo gradiva, ali konkretneje povedano, ne moremo poročati o razpravah in sklepih samoupravnih organov,' ker nas ne ob-veščajo, kdaj bodo Imeli seje.
—	Naš list je hkrati tudi glasilo delovnih kolektivov. S tem, ko smo se odločili za tak koncept, smo najbolj zadostili ustavnim načelom o javnosti dela. Pred ustanovitvijo je večina delovnih organizacij sklenila
dogovor o najetju strani. Vendar, kot vidimo, svojih obveznosti ne izpolnjujejo. Menim, da tak odnos do našega lista in do izpolnjevanja skupno dogovorjenih nalog s strani nekaterih delovnih organizacij ni pravilen. Moram povedati, da izdajatelj in redakcija izpolnjujeta dogovorjene naloge. Te dogovorjene naloge morajo izpolnjevati v enaki meri tudi soustanoviteljice.
Naj povem še to. Koncept lokalnega časnika povsem odgovarja našim zahtevam. Delati pa bomo morali na tem, da bi list izdajali tedensko.
Naj ob malem jubileju izrečem vse priznanje uredništvu, sodelavcem in celjski tiskarni, ki so vsak po svojih močeh prispevali, da imamo v naši občini že izoblikovan lokalni časnik. —
obravnaval vsebinske in materialne glasila šaleškega rudarja.
Najprej so pregledali dosedanje delo uredništva in ocenili v kolikšni meri je to izpolnjevalo naloge, ki jih je ob ustanovitvi časnika postavil izdajatelj, tj. občinski odbor SZDL. Takrat je bila pred redakcijo šaleškega rudarja postavljena dvojna naloga. Izoblikovati mora takšen koncept časnika, ki bo uresničeval tista ustavna določila, ki govorijo o javnosti dela družbenih in samoupravnih organov. Lokalni časnik mora postati glasilo javnega mnenja, njegovih zapažanj, predlogov in kritik. Obe nalogi sta terjali od izdajatelja, neizkušene redakcije in od samo enega zaposlenega delavca obilo naporov. Najprej je bilo potrebno urediti materialno plat.
Kot je na seji povedal glavni in odgovorni urednik šaleškega rudarja se je te prve naloge lotil izdajatelj skupaj z delovnimi organizacijami. Pred izidom prve številke je bil sklenjen dogovor z nekaterimi delovnimi organizacijami, da bodo
POGOVOR Z NAŠIM PRVIM NAROČNIKOM
KOMAJ ČAKAMO
Minilo je dve leti, odkar izhaja »Šaleški rudar«. Ob takih obletnicah se navadno v redakcijah spomnijo prvih naročnikov. Tudi mi smo storili tako. In kdo je bil prvi naročnik?
la, da naj včasih objavimo tudi kakšen nasvet za gospodinje.
Vidi se, da so Imperlovi iz Šent-florjana napredna in razgledana družina, saj naš časopis ni edini pri hiši. Je pa najbolj priljubljen, kot so povedali. Saj vse prav zelo zanima kakšni so uspehi in problemi naših občanov. Pravijo, da je lokalni Jist v taki obliki potreben. Posebno všeč jim je, da so vesti kratke in da je v časopisu precej slikovnega gradiva.
Na koncu želimo, da bi bili Imperlovi in seveda drugi naročniki v prihodnje še bolj zadovoljni, da bi postal časopis resnična tribuna javnega mnenja, da bi postal res vaš časopis. Pa še to tovariš in to-varišica Imperlova, hvala za prisrčen sprejem.
probleme pri izdajanju lastnega
na posebnih straneh, ki so jih tudi vzele v najem, informirale svoje člane in širšo javnost o njihovih dogodkih. S tem ko so se -posamezne delovne organizacije odločile za obveščanje potom šaleškega rudarja, so hkrati ugotovile potrebo po lokalnem listu velenjske občine. Ko pa so podpisale pogodbe, so s pogodbenim razmerjem prevzele nase družbenopolitično in materialno skrb za uspešno delovanje lokalnega časnika. Postale so tako njegove soustanoviteljice.
USTANOVITELJICE NE IZPOLNJUJEJO SKUPNIH DOGOVOROV
Izdajatelj je naredil proračun stroškov za izdajanje časopisa in se na podlagi stroškovnika dogovoril s posameznimi delovnimi organizacijami kolikšen bo njihov mesečni denarni prispevek. Določena je bila cena za eno najeto stran v znesku 33.600 N-din za en letnik. Po dogovoru Ln s podpisom pogodbe so najele časopisne strani naslednje delovne organizacije: rudnik lignita Velenje — 1 stran, TGO »Gorenje« Velenje — '/2 strani, termoelektrarna Šoštanj — '/4 'Strani, lesnoindustrijski kombinat šoštanj — Vi« strani, kmetijska zadruga šoštanj — '/« strani, »Vegrad« Velenje — '/« strani, projektivni biro Velenje — >/i« strani, trgovski podjetji »Bazen« in »Velma« Velenje — 7»« strani, trgovski podjetji »Zarja« šoštanj iri »Vino« Šmartno ob Paki — po V-« strani, gostinsko podjetje »Paka« Velenje — '/s strani, »Oljka« Šmartno ob Paki — V« strani, komunalno obrtni center Velenje V« strani, Chrom metal Velenje -— V« strani, izdelovalnica gumdranega papirja — '/» strani, RŠC Velenje — "U strani in komunalni zavod za zaposlovanje Velenje — V« strani,
Na ta način so bila delno zagotovljena sredstva za tiskanje časnika. Finančna sredstva za osebne dohodke zaposlenih je zagotovil izdajatelj iz proračuna občine Velenje. Manjkajoča sredstva za tiskanje, odpremljanje, funkcionalno poslovanje in investicije pa si mora pridobiti redakcija sama z reklamnimi in drugimi oglasi in ekonomsko propagando.
Redakcija je morala na začetku dobiti krog sodelavcev in honorarnih dopisnikov. Za strani, na katerih naj bi poročali iz delovnih organizacij, smo skušali dobiti od njih stalne dopisnike. Ker samo en zaposlen profesionalni delavec v redakciji težko sam piše iz vseh področij razvejanega in pestrega družbenega in gospodarskega življenja,
Naš prvi naročnik — Rudi Imperl
Rudi Imperl, šentflorjan 57, smo prebrali na dopisnici, ki smo jo dobili še pred izidom prve številke.
Oglasili smo se pri tovarišu Im-perlu. Kar težko smo povprašali, kako mu je kaj všeč naš list. Saj bi prvi naročnik, ki spremlja rast in razvoj lista, lahko marsikaj tudi upravičeno kritiziral. Toda bili smo prijetno presenečeni: »Zelo všeč mi je, pa tudi ostalim v družini. Vsak petek ga komaj pričakujemo. Le športa bi bilo lahko včasih več.« Ko pa smo odhajali nam je tovarišica Imperlova deja-
rro&rt)
no
do noslev:
Cenjeno uredništvo !
pošilfoie časops u Soleči rudar' Rudi /mperl
Sv. Rorjon s/. 57
p> Jošion/
Fotokopija prve naročilnice, ki smo jo dobili v uredništvo 24. aprila 1964.
se je redakcija obrnila na delovne organizacije, da bi one nudile pomoč pri zbiranju gradiva.
Naslednja naloga je bila razširiti list tako močno, da bi ga dobila vsaka hiša v občini. Na tem področju so bili doseženi dobri rezultati. Povprečna naklada za posamezno številko je bila 6.800 izvodov. Največja naklada je bila 7.500 izvodov in najmanjša 5.500 izvodov. To je lahko uredništvo doseglo skupaj s sindikalnimi organizacijami v delovnih kolektivih. Brez naslavljanja se odpremlja 5.600 izvodov. Ti naročniki dobijo časnik v delovnem kolek-tiivu. 1.000 izvodov se odprerni na naslove po pošti, ostalo pa proda v kolportaži.
PREMALO IZKORIŠČEN
POMOČNIK PRI
DRUŽBENOPOLITIČNIH AKCIJAH
Največ naročnikov v okoliških krajih so pridobili krajevni odbori SZDL, med njimi prednjačita krajevna odbora v Belih vodah in Za-vodnjah.
Trudu, da uredništvo izboljšuje vsebino in poroča iz vseh torišč življenja v občini, je uredništvo pridružilo od časa do časa tudi posebno organizirane akcije za razširjanje časnika. Pri zadnji, ki je še v teku, to je akcija »ŠALEŠKEGA RUDARJA V VSAKO HIŠO« išče uredništvo pomoč spet pri krajevnih organizacijah SZDL. Te lahko redakciji ogromno pomagajo pri razširjanju lastnega glasila. Tudi njihova želja mora biti, da se pisana beseda prenese tja, kjer je najbolj potrebna. Pri tej skupni akciji pa uredništvo ne misili samo nase. Če hočemo, da bodo naši občani podrobneje seznanjeni s sedanjimi problemi in bodočimi perspektivnimi nalogami, potem moramo s skupnimi močmi razširjati časnik, ki lahko v teh prizadevanjih mnogo pomaga. In še nečesa ne smemo pozabiti! Sodobne oblike dela organizacij SZDL terjajo krepak premik tudi glede boljšega izkoriščanja sredstev obveščanja. V tej smeri bodo morala vodstva krajevnih organizacij SZDL narediti določen premik pri svojem delu. Če imamo svoj časnik, zakaj ga ne bi potem povsem izkoristili? šaleški rudar je glasilo občinske organizacije SZDL, zato mora postati izkoriščen pomočnik organizacije pri njenem političnem delu in pomagati graditi resnično javno tribuno naših občanov. Zavoljo navedenega je uredništvo organiziralo skupno akcijo za razširjanje časopisa.
URADNO GLASILO PRIPOMORE K UTRJEVANJU PRAVNE ZA. VESTI OBČANOV
1. januarja 1966 leta je začelo uredništvo šaleškega rudarja izdaja-
(Dalje na naslednji strani)

TRIBUNA OBČANOV
ti Uradni vestnik občine Velenje. Do takrat so vse odloke in druge predpise, ki jih je izdajala velenjska-občinska skupščina, objavljali v Uradnem vestniiku Celje, ki je medobčinsko uradno glasilo.
Uradni vestnik občine Velenje dobijo vsi individualni naročniki šaleškega rudarja brezplačno. Zato se lahko s predpisa občinske skupščine seznani skoraj vsak občan. Takšna odločitev občinske skupščine pa je pomembna tudi zaradi tega, ker se s tem utrjuje pravna zavest občanov. Na ta način se lahko dosledneje izpolnjujejo občinski predpisi. Odločitev, ki jo je redakcija prevzela nase, ni bila enostavna, saj ni imela nobenih izkušenj pri izdajanju tovrstnih glasil.
Z željo, da bi približali pisanje fim širšemu krogu bralcev, je redakcija pred nedavnim razpisala anonimno anketo. Ta še ni obdelana. Prvi pregled ankete pa kaže, da bo potrebno povečati obseg časnika za štiri strani, ker večina ankenti-ranih želi prebirali v lokalnem listu tudi nekaj zabavnega berila. Kako bomo to uspeli ne zavisi samo od uredništva, ker bi morali imeti za večji obseg na razpolago dodatna sredstva. Brez dvoma pa bi se s povečanim obsegom in nekoliko dopolnjeno vsebino lahko naredili nadaljnji kvalitetni premiki pri urejanju.
ZAKAJ NEPOTREBNE TEŽAVE?
Občani so večkrat izrazili potrebo po lokalnem obveščevalcu. Začeli smo izdajati svoj časnik in ustregli njihovim željam. Podatek iz ankete kaže, da je šaleški rudar, zlasti na podeželju, neredko edini obveščevalec, ki prestopi prag te ali one hiše. Povprečno preberejo (tudi podatek še neobdelane ankete) bralci vež. kot 3/4 šaleškega rudarja, nji1 hova stopnja zadovoljstva pa je zadovoljiva. Iz tega sledi, da občani potrbujejo lokalni list. Ce smo prebrodili začetne težave, potem bi morali v sedanji fazi izdajanja poskrbeti, da bo list obsežnejši, vsebinsko bogatejši in da bodo občani z njegovo pomočjo uspešneje in bolj demokratično izmenjavali mišljenja o posameznih družbenih problemih in po javih. Tega vsega pa ne zmore sama redakcija. Namesto da bi arcdništvo porabilo razpoložljivi ras za urejanje, ga porabi za reševanje predvsem materialnih problemov.
Obseg poslov in obSeg časnika se večata. Manjšajo pa se sredstva. Konkretno: od ustanovitve pa do danes so se zmanjšala sredstva iz naslova na jetih strani za 2,500.000 S-din. Pogodbene odnose so odpovedale naslednje delovne organizacije:
0 Komunalni zavod za zaposlovanje (vzroka niso navedli).
0 Lesnoindustrijski kombinat Šoštanj (ker je CDS po preudarnem premisleku ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, sprejel sklep, da ne obnovijo pogodbe o najemu prostora v časopisu).
0 Projektivni biro Velenje (vzroka niso navedli).
0 Komunalno obrtni center Velenje (ker je odrejeni prostor ostal neizkoriščen, smatrajo, da je njihov delež pri financiranju glasila nesorazmeren proti koriščenju). '
0 Izdelovalnica gumiranega papirja Velenje (ker imajo previsoke reklamne stroške; interna anketa pa je pokazala, da samo nekaj članov njihovega kolektiva bere časopis).
0 Kmetijska zadruga Šoštanj je letos zmanjšala pogodbeni odnos za polovično vsoto.
0 Termoelektrarna Šoštanj; čeprav se je izdajatelj podrobno dogovoril, uredništvo pa upoštevalo željo, da je član njihovega kolektiva v uredniškem odboru, do podpisa pogodbe ni prišlo. Vzrok niso navedli. Dogovor z njimi pa je upoštevan pri začetnih kalkulacijah.
0 TP »Vino« Šmartno ob Paki (niso navedli vzrokov).
Pri urejanju in izdajanju lista so potrebni stalni dotoki sredstev. Zato je pogodben odnos usmerjen tako, da delovne organizacije plačuje-
jo znesek v posameznih sorazmernih obrokih, najkasneje do vsakega 5. dne v mesecu za vnaprej. Tak način omogoča nemoteno izdajanje. Situacija pa je drugačna. Iz naslova pogodbenih obveznosti je do 25. 5. dolžnih zneskov 4.796.000 S-dinarjev. Dolžniki pa so: Chrom metal —-397.700 S-din; TGO »Gorenje« 560.000 S-din; kmetijska zadruga Šoštanj 1,050.000 S-din; »Oljka« Šmartno ob Paki — 968.800 S-din; GP »Paka« Velenje — 35.000 S-din; rudnik lignita Velenje — 1,120.000 S-din in TP »Zarja« Šoštanj — 105.000 S-din.
Materialni problemi že preraščajo v reshe težave. V celjski tiskarni mora redakcija sproti plačevati vse storitve. Tiskanje časnika in izdelava klišejev pa je največja proračunska postavka. Pri sedanjih razpoložljivih sredstvih lahko uredništvo izda le še dve številki v normalnem planiranem obsegu.
Uredništvo ne bi imelo materialnih težav, če bi soustanoviteljice, to so delovne organizacije, sproti izpolnjevale svoje finančne obveznosti, Sedanje težave je redakcija še lahko odpravljala z internimi ukrepi, da so se kar najbolj racionalno trošila sredstva in se na ta način ustvarile rezerve, katere smo nameravali uporabiti za izboljšanje funkcionalne opremljenosti redakcije. Zdaj pa smo ta sredstva že porabili za tiskanje štirih številk časnika.
Materialne težave torej niso v povečanju poslovnih stroškov, temveč v neizpolnjevanju skupnih dogovoren' še pred ustanovitvijo lista.
ŠALEŠKI RUDAR ... ALI? ...
Nekateri pripovedujejo, da bi imel časnik boljše možnosti razvoja, če bi spremenil svoje ime. Trdijo, da bi pridobili več rednih naročnikov in tudi nekatere delovne organizacije bi drugače gledale nanj.
Sedanje ime časopisa je nastalo iz več razlogov. Le z integracijo prejšnjega »Rudarja«, glasila delovnega kolektiva velenjskih rudarjev, smo lahko v Celjskem tisku obnovili pogodbo za tisk novega časopisa. Nov lokalni časopis je obdržal del tistega pisanja, ki smo ga vrsto let prebirali v »Rudarju«; razlika je le v tem, da smo tovrstno pisanje razširili še na ostale delovne kolektive. Največ naročnikov smo obdržali v velenjskem premogovniku; pa tudi materialni prispevek tega kolektiva je vseskozi največji. Izbiro imena pa je pogojeval tudi takratni gospodarski razvoj doline, ki je povsem baziral na rudnem bogastvu.
Ker je hotelo dobiti uredništvo o tem jasno sliko, smo tudi v anketi viprašali brailce za njihove želje in mnenja. Odgovori še niso obdelani.
SPOMLADI IN JESENI JE TUDI V FIESI LEPO
Kje boste letos letovali?...
Kri ne nadomesti noben tovarniški izdelek
v Šoštanju bodo proslavili dan
krvodajalcev in podelili odllcja
SKLEPI SAMOUPRAVNIH ORGANOV NISO VEDNO »ZANIMIVI ZA ŠIRŠO JAVNOST« — TAKO MENIJO NEKATERI
Ko so na zadnji seji izvršnega odbora govorili o vsebinskih problemih, je glavni in odgovorni urednik povedal: »List bo vsebinsko bogatejši, če bi lahko v uredništvo dobili gradiva iz vseh področij. Prizadevanja redakcije, da bi poročali iz sej samoupravnih organov, so brezuspešna. Večkrat smo se pismeno obrnili na. samoupravne organe v delovnih organizacijah in jim predlagali razne oblike sodelovanja. Samo iz velenjskega rudnika nas vabijo na seje centralnega delavskega sveta in redno pošiljajo zapisnike. Od drugod pa sploh nismo dobili nikakršnega odgovora, razen iz komunalno obrtnega centra. Oni so nas obvestili, da je njihov delavski svet obravnaval vsebino našega dopisa in sklenil, da nas bodo vabili na seje delavskega sveta, kadar »bo tema obravnave zanimiva za objavo v šaleškem rudarju«. Čudi nas, da od 19. 10. 1966 leta še niso imeli nobene seje njihovega samoupravnega organa, ki bi bila »zanimiva za širšo javnost.«
Pri kreiranju vsebine bi morali večkrat sodelovati s svojimi prispevki javni delavci in delavci družbenopolitičnih organizacij. Na ta način se bo lahko šaleški rudar vsebinsko poglobil in popestril. Časnik sam pa bo s tem postal sredstvo političnega dela in učinkovit pripomoček družbeno političnih organizacij pri uveljavljanju stališč in sklepov v gospodarskem in družbenem življe-nju.	; ,
»šaleški radar je v sedanji fazi izdajanja takšen kot je,« je povedal njegov urednik. »Ce hočemo, da bo boljši in da bo povsem ustrezal potrebam, bi morali s skupnimi prizadevanji rešiti navedene probleme. Redakcija pod takšnimi materialnimi in kadrovskimi pogoji kot dela sedaj, ne bo mogla sama bistveno spremeniti kvaliteto časnika.«
Člani izvršnega odbora in drngi novzoči so menili, da je redakcija lokalnega časnika v tako kratkem- času dokaj uspešno izpolnjevala naloge. Naš lokalni list ima pomembno vlogo, ker lahko samoupravni organi in družbenopolitične organizacije z njegovo pomočjo pridejo v najtesnejšo zvezo z občani. Zato so se na seji za-v.zeli, da se čimprej odpravijo materialni problemi in omogoči redakci. ji nadaljnje normalno delo.
Pred dnevi so se zbrali aktivisti mestnih ln krajevnih odborov Rdečega križa, da bi se skupaj pripravili na krvodajalsko akcijo v naši občini.
Prostovoljno, krvodajalstvo že 14 let organizira Rdeči križ. Tudi v naši občini je pred vrati krvodajalska akcija, ki bo LETOS 13. JUNIJA V ŠOŠTANJU V NEKDANJI OBČINSKI ZGRADBI, 14. JUNIJA V VELENJSKEM RUDNIKU IN 15. JUNIJA V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE.
Ne smemo podcenjevati dela aktivistov Rdečega križa, ki te dni obiskujejo delovne kolektive in posameznike na domovih, da pridobijo potrebno število krvodajalcev. Darovana kri bo reševala bolnike in ponesrečence. Bodimo požrtvovalnim aktivistom v pomoč, da bo krvodajalska akcija kar najbolj uspela.
Kri je produkt živega organizma. Dobi jo naj vsakdo, ki jo rabi, kot darilo ljudske solidarnosti. Ne nasedajmo lažnim in nehumanim govoricam, da s krvjo kupčujemo.
Mnogi naši kmetje, gospodinje in obrtniki, predvsem pa delavci v tovarnah in ustanovah ter rudarji velenjskega premogovnika, so že pokazali pri dosedanjih akcijah veliko razumevanja in človekoljubja. Najboljši so blU člani delovnih kolektivov iz tovarne gospodinjske opreme »Gorenje«, Chrom metala, termoelektrarne, kmetijske zadruge, galanterije, rudnika, tovarne usnju in iz »Oljke«
Anton Ajnik
Martin Mulej
Šmartno ob Paki. 1.140 prostovoljnih krvodajalcev v lanskem letu je dokaz naše globoke zavesti. Ker pa je nesreč vedno več, zato rabijo tudi več krvi.
Menimo, da }e prav, če javno pohvalimo, c najzaslužnejše krvodajalce iz velenjske občine.
Martin Mulej iz TGO »Gorenje« je že 28-krat daroval svojo kri. Anton Ajnik iz Crom metala je dal kri 19-krat. Naj naštejemo še druge krvodajalce. Rudi Oplotnik (11), Franc Korun (10), Bruno Trebičnik (14), Jože Pu-stoslemšek (14), Andrej Virant (13), Rudolf Boh (13), Cvetko Polutnik (14), Jožica Borov-šak (11), Ferdo Klenovšek (II), Alolz Špital (14), Vera Medved (14), Antonija Mauzer (13), Mihael Bevc (10), Hlaclnta Praznik (10), Leopold Dvoršak (11), Ivan Meža (15); Marjan Potočnik (10), Franc Fricelj (II), Mirko Antlej (11), Franc Oštir (17), Elica Na-gode (10), Stane Žula (11), Marija Ograjinc (14), Anica Kos (12) in Vito Kolšek (12). Poleg teh, ki so dobili zlate značke, pa je še mnogo zaslužnih krvodajalcev, ki so že večkrat darovali svojo kri.
Vsem krvodajalcem, ki so že večkrat darovali kri, bo občinski odbor Rdečega kriza pripravil svečano proslavo Dneva krvodajalcev 3. junija ob 16. uri v restavraciji termoelektrarne Šoštanj. Tu bodo podelili 35 zlatih in 80 srebrnih odlikovanj.
3
Nočni lokal v Fiesi
Kakor prejšnja leta bodo tudi letos mnogi člani kolektiva velenjskih rudarjev s svojimi družinami letovali v Fiesi, v tem majhnem tipično sredozemskem naselju. Veliko je že bilo povedanega o tem lepem kraju. Skorajda nI Velenjčana, ki ne bi vedel zanj. Toda naj še enkrat napišemo nekaj o kraju, njegovi okoUcl ln izletih, ki jih laliko naredimo Iz tega kraja.
Fiesa leži nekako na sredini slovenskega prlmorja — tega našega bisera, vendar je bliže Piranu kot Izoli. Za turiste je zelo važna zavetna lega Flese, saj je zato kopalna sezona zelo dolga. Drznejšl kopalci se že kopajo v začetku maja pa vse tja do jeseni — do začetka oktobra. Izredno veliko je tudi sončnih dni — dež je kaj redek gost.
Kam lahko odidete na izlet? Izbira je pestra. Do Pirana je zelo blizu, ln tja lahko greste na večerni sprehod. V tem starodavnem mestecu lahko ogledate marsikaj. Predvsem mestni muzej, mestno obzidje, Tar-tlnljev spomenik, mestne hiše, akvarij, pa še ln še bi lahko naštevali. Tistim, ki imajo rajši malo daljše izlete tudi ne bo dolgčas; tu so Portorož, Izola, Koper, sama zanimiva mesta. Vsa so tudi bogata z zgodovinskimi spomeniki. Morda se boste odločili za Slav-nik, najvišji vrh na tem področju, za izlet v Savudrijo in ogled tamkajšnjega svetilnika. Tudi grad Somb ni preveč oddaljen. Z njega je prekrasen razgled na Trst in njegovo okolico. Zanimivosti in lepot je precej. Toda vrnimo se k Fiesi.
Marsikdo bo dejal, da morda za kopanje ni najbolj primerna. Vendar menimo, da ravno njena naravnost, neizumetničenost, predstavlja lepoto posamezne vrste. Prav lahko bodo na njej našli primerne kotičke kopalci vseh starosti. Poleg kopanja pa bi se lahko ukvarjali tudi z raznimi športi, saj je prostora dovolj. Nekatere naprave za rekreacijo delovnih ljudi pa ima tudi počitniški dom velenjskih rudarjev. Tako namizni tenis ln
nogomet, šah, radio, televizijo itd. Torej ne bo vam dolgčas, če se odločite za Fieso. Ce vam po večerji še ne bo za spanje se boste lahko odločili za obisk dancinga. Ta je po svoji urejenosti in originalnosti edinstven v tem delu Primorja. Pa tudi cene niso preveč »popoprane«, tako da bo lahko prav vsak gost doma preživel prijeten večer v dancln-gu.
Lahko pa bi še pisali o zanimivostih kraja, urejenosti doma in njegovih objektov, toda menimo, da je skoraj vsem Velenjčanom vse to prav dobro znano.
Kaj pa cene?
V sezoni stane penzion 2500 S-dinarjev, seveda pa članom kolektiva RLV in RŠC ni treba plačati vsega, saj dobivajo regres. Tako, da je za njih penzion 1500 S-dinarjev. Precej nižje so cene v predsezoni in po sezoni.
Da je v Fiesi res lepo kaže tudi zanimanje za letovanje v tem kraju. Zasedene so vse kapacitete. Prostih je le še nekaj mest v juniju in septembru. Ta čas je posebno primeren za letovanje starejših, saj takrat ni več takega žlvžava, ki je značilen za sezonske mesece, poleg tega pa je klima tudi izredno zdrava. Suh morski zrak pomaga pri zdravlje-nju dihalnih ln astmatičnih obolenj. Pa tudi revmatizma se je že marsikdo znebil na toplem sredozemskem morju. Obljubljajo, da bodo marsikatero pomanjkljivost Iz prejšnjih let odpravili. Zato bo vaše letovanje res prijetno.
Na svidenje v Fiesi!
|| PODATKE ZBRAL IN NAPISAL. MATJAŽ NATEK
190 LET ŠOLE V ŠOŠTANJU
ZAPIS IZ ŠOLSKE KRONIKE V NADALJEVANJIH
II. osnovna šola šoštanj od 1927. do 1962. leta
Delo, ki so ga opravljali ti pedagogi n i bilo lahko. Se vedno so se spoprijemali s starimi nazori, ki so jih hoteli izkoreniniti. Povojna leta so bila razgibana, čas je hitro mineval in kmalu se je pisalo leto 1960.
To leto pa bi lahko imenovali tudi preobrat v šolstvu, saj so nekatere šole dobile nova poslopja, učiteljem pa se je izboljšal gmotni položaj. Tudi naša šola je bila deležna naklonjenosti kolektiva termoelektrarne Šoštanj, ki je v letu 1962 sklenil adaptirati šolo. Pri tem velikem delu, ki je bilo opravljeno, ne smemo mimo imena tedanje predsednice sveta šole ing. Zore Valentinčičeve, ki je z močno voljo in vztrajnostjo ter delom prispevala, da je šola dobila tako lep izgled. Naš ravnatelj šole pa je bil tovariš Miroslav Vrečko, Odličen šolnik, kateremu je najvažnejša naloga: vzgoja in izobrazba naših otrok v duhu našega časa.
Veliko bi lahko napisali o delu ravnatelja Miroslava Vrečka, ki sega vse nazaj, dolgih 35 let. Vendar čas, v katerem živimo, terja od vseh nas, da se v polni meri angažiramo za svoje poslanstvo, ki ga opravljamo in ne motimo se, če trdim, da je ravno v tem naš vzor lik šolnika, ki vsakodnevno stoji pred nami — tovariš Miroslav Vrečko.
Življenje in naša hotenja pa se niso osredotočila samo na izobrazbo naših najmlajših, ki v šoli ne dobivajo samo nasvete, temveč tudi marsikaj več, kar jim je bilo do tedaj neznano. Da pa je šola resnično tudi kulturna ustanova dokazuje dejstvo o bo-
gati zbirki umetnin slovenskih kiparjev in slikarjev, ki jih ima šola v okviru Napotnikove galerije. In ne samo to. Razni krožki, ki so danes na šolah, dajejo učencem možnost, da v prostem času delajo v okolju, ki jih najbolj zanima in Veseli. Ti interesi pa se kasneje koristno kažejo v dobi, ko si učenec izbira poklic.
Ko ste v preteklih dveh mesecih brali te vrstice, dragi bralci, ste se gotovo nehote spomnili svojih otroških dni. Da, bili so dnevi naše mladosti — najlepše kar smo imeli. In otroci — ta prečudoviti svet mladosti, ki nas obdaja, skušajmo ga razumeti, varujmo ga, vzgajajmo vsi skupaj našega otroka — človeka bodočnosti.	KONEC
Ravnatelj II. osnovne šole MIROSLAV VREČKO
K/^m^ji
Bili smo v Kočevskem Rogu
Odši srno na partizanski pohod. Prav nič težkega, saj smo večino poti presedeli v avtobusih. Ob prijetnem kramljanju in šalah smo kaj kmalu prispeli na cilj našega pohoda — Kočevski Rog. Okrog poldne smo zapustili avtobuse in odšli na pot v gozdove. Res, mogočni so. Po kakšni uri hoda smo prišli do partizanskih bolnišnic. Ogledali smo si jih, nato pa odšli naprej v bazo 20. Bivši borec Tomšičeve brigade, ki nas je vodil, nam je na kratko opisal zgodovino ln vlogo »Baze 20«. Zvedeli smo, da je bil tam glavni štab NOV in POJ Slovenije. Tu so biLi vsi voditelji slovenskega naroda med vojno. Prav na tem kraju se je koval veliki punt, krojila usoda našega ljudstva. Spomnil sem se na komandanta NOV in narodnega heroja Staneta Rozmana.
M
Uredništvo 9Mladega rudarja vabi k sodelovanju mladino velenjskih šol
,6
Pred tem spomenikom je bila majhna slovesnost
Po »Bazi 20« smo si ogledali spomenik slovenski proletarski brigadi v Starem Logu. Z enominutnim molkom smo počastili spomin padlih. Ob spomeniku je bila nato majhna slovesnost. Prijetno so nas presenetili pripadniki JLA s partizansko večerjo. Po večerji smo zakurili ogenj in zaplesali kolo. Toda kaj kmalu je prišel čas za spanje. Spali smo kar na senu. Zjutraj smo izgledali kot ježki.
Na koncu našega pohoda smo si ogledali še narodni dom Toneta šeška v Kočevju. Tu je bil zbor odposlancev slovenskega naroda, tu so se položili temelji slovenske državnosti. Lahko rečem, da je bil pohod zelo koristno in prijetno doživetje.
Tone Šeligo
Uredništvo Mladega rudarja je pripravilo in izdalo letos že tretjo številko njihovega glasila. Ta številka se nekoliko razlikuje od ostalih. V njej pa najdemo tudi sestavke gimnazijcev in učencev iz ostalih velenjskih šol.
Sestavke za zadnjo številko Mladega rudarja so napisali: Branko Nagode, Franc Grmšek, Nedeljko Berič, Sonja Jamnikar, Franc Žer-din, Marjan Kekec, Janez Resnik,
Sprejeli so nove mladince
Kakor vsako leto, so tudi letos na vseh osemletkah v naši občini sprejeli v organizacijo Zveze mladine nove člane. Letos jih je kar precej, 447 v vsej občini. Sprejemi so bili povsod zelo svečani in največkrat povezani s kratkim kulturnim programom in pogostitvijo. Tako je bilo tudi na šoli Gustava šiliha v Velenju. Učenci so se v kratki zborni recitaciji spomnili na vse zgodovinske preizkušnje skozi katere je moral naš narod. Nato je novim članom spregovoril sekretar občinskega komiteja ZMS Štefan Dolejši. Govoril je o mladinski organizaciji, njeni rasti in razvoju. Posebno pa je omenil naloge mladinske organizacije na šoli. Po sprejemu so imeli mladinci konferenco. Bila je zelo skrbno pripravljena in je zalo tudi uspela. Na koncu jc konferenco pozdravil tudi ravnatelj šole in zaželel mladincem obilo uspehov pri njihovem delu.
Prvomajski ples v Šoštanju
Najprej naj povem, da ga sploh ni bilo. Zakaj ne? V sobotnih večerih je za velenjske mladince kar dobro poskrbljeno. Imajo plese v domu počitniške zveze in mladinskem klubu. Kaj pa v Šoštanju? 1. maja naj bi igral na mladinskem plesu v Šoštanju orkester »The Co-lours«. Toda ni jih bilo. Sicer smo videli plakate, ki so najavljali njihov nastop, toda glasbenikov, če iih lahko tako imenujemo, ni bilo na spregled. Več kot 200 mladih jih je čakalo. Ne bi rad omenjal opazk, ki so letele na račun »velenjskih elek-tričarjev«. Lahko pa rečem, da si je s to gesto orkester zapravil prav vse simpatije pri šoštanjskih mladincih.
Milan Knez, gostinska šola Celje
RAZSTAVA MLADIH V MLADINSKEM KLUBE
Občinski komite ZMS je v počastitev letošnjega dneva mladosti orga-: niziral razstavo mladih. Z njo so ho-i teli proslaviti in se spomniti ostalih pomembnih jubilejev, katerih oblet-j| niče praznujemo letos.
* S prvo razstavo mladih, ki pa upamo, da bo postala tradicionalna, j so hoteli pokazati prizadevanja mla-■ dincev na literarnem, likovnem in tehničnem področju. Zaradi takšnega koncepta je razstava zelo pestra, kar ji je v prid. Se enkrat naj poudarimo, upajmo, da bo postala raz-
stava tradicionalna manifestacija mladincev naše občine v tednu mladosti.
Kakšen je namen te razstave? Poleg tega, da prikaže uspehe mladih, bi v prihodnje lahko omogočila mladim tesnejšo povezavo z že priznanimi umetniki ali modelarji. Tako bi postajali zrelejši, njihova dela pa vedno boljša. .
KROS V PODKRAJU
Aktiv Zveze mladine iz Podkraja bo priredil 2. julija kros v počastitev Dneva borca. Mladinske aktive iz naše občine vabijo, da prijavijo tričlanske ekipe do 25. junija Tonetu Dobovičniku, Podkraj 35. Prve tri moške in ženske ekipe bodo dobile praktične nagrade.
SOLSKO ŠAHOVSKO
PRVENSTVO
Na šoli v šmartnem ob Paki so mladinci imeli šahovsko prvenstvo. Udeležili so se ga vsi člani šahovskega krožka, ki ga je vodil učitelj Bailažic. Mladi šahisti so se pred turnirjem zbrali v krožku enkrat na teden.
MLADINSKI PEVSKI ZBOR
IZ GIMNAZIJE JE PRVIČ
NASTOPIL
Mladinci iz velenjske gimnazije so imeli v zadnjem času več prireditev.
Prvič je nastopil na prvojrnajski proslavi njihov pevski zbor.
Rokometna sekcija, ki je najaktivnejša, se je 14-krat srečala z učen-
ci RSC. Njihov rokometni klub pa je sodeloval tudi na srednješolskem prvenstvu v Celju. V malem rokometu so mladinci bili deveti, mladinke pa druge
Prirodoslovni krožek je pripravil predavanja »Tobak in rak«. Predavala je dijakinja 2. letnika Marjana Koželjnik. Pridno pa mladinci nabirajo zdravilna zelišča, ki jih bodo prodali.
ODSTRANJEVALI BODO
RUŠEVINE
Pester program dela imajo člani mladinskega aktiva v šoštanjski usnjarni. Pomagali bodo s prostovoljnimi akcijami odstranjevati ruševine po požaru. Obiskali bodo nekatere gospodarske organizacije v občini in se na ta način tesneje povezali s tovarniški aktivi. Tudi letos bodo sodelovali na »Usnjarjad-di«. Organizirali bodo izlet v Kum-rovec in sodelovali v raznih specializiranih mladinskih organizacijah.
PREDAVANJE O VIETNAMU
Sekretar občinskega komiteja ZMS Štefan Dolejši je predaval o vojni v Vietnamu mladincem na osnovni šoli Miha Pintar-Toledo.
Jože Meh in drugi. Preberemo pa lahko tudi nekaj pesmic, ki so jih spesnili: Cveta Britovšek, Srečko Zamuda, Štefan Gril in Uroš Zupane.
Marjan Kekec je v zadnjo številko Mladega rudarja napisal tale sestavek:
Po velikih počitnicah so me starši vzeli v mesto. S tem se je začela moja doba ljubezni, veselja in nesreče. S težavo sem se privajal mestnemu življenju. Preselil sem se v dokaj lepo hišo, ki je imela le štiri stranke. I
Sosedov še nisem dobro poznal, zato sem vsakega pozdravil, katerega sem videl in srečal na hodniku, dvorišču, skratka v hiši.
Nekega dne sem moral v kletne prostore po drva. Z vso kmečko ihto sem se pognal skozi vrata na hodnik. Korak, dva pred vrati sem se ustavil. Pred menoj je bila sosedova hči. Imena ji še nisem vedel. Gledal sem jo kot kakšno čudo. Hotel sem ji nekaj reči, toda ni šlo. V grlu me je nekaj tiščalo. Sline sem s težavo požiral.
—	Zdravo — mi je rekla — ti si naš novi sosed. Jaz sem Sonja. — Ponudila mi je roko. Postalo me je sram, nje sem se zbal. Kot bi mignil sem pograbil košaro ter z vso naglico odropotal po stopnicah v klet. Roke so se mi tresle, ko sem odklepal ključavnico. Bil sem razočaran nad samim seboj. Izdalo me je lastno telo. Želel sem jo ponovno videti, da bi se ji opravičil. Takrat na hodniku sem bil smešen. Se mi je ona smejala? To so bile misli brodolomca na pustem otoku, ki je sam in si ne more pomagati. Nanjo sem mislil vse popoldne na vrtu pod češnjo.
Sedel som na vrtu pod češnjo.
—	Zakaj nič ne rečeš, nič mi ne odgovoriš? — se je ustavila pred mano in prisedla. Občutil sem njeno toplino, njene sladke besede, ki so prihajale iz njenih lepih ustic, Vedno lažje in lažje sem ji odgovarjal. Beseda mi je stekla kot namazana. Poslušala sva drug drugega. Vse sva si povedala. Bila sva srečna.
Tekla so leta. Hodila sva vedno skupaj, v kino, na tekme, izlete. Spoznal sem njene prijateljice in prijatelje. LjuBIl sem jo bolj kot kaj koli. Nekega dne pa se je zgodilo nekaj, kar mi bo ostalo v živem spominu. Bil je lep popoldanski dan. Pomagal sem ji delati na vrtu. Ta dan je bila nekoliko nervozna. To nervozo sem opažal že ves teden. Bližal se je konec šolskega leta. Morda je to vzrok, sem si razlagal po svoje.
Vprašal sem jo:
—	Ali greva danes v kino?
—	Ne. Nimam časa. Imam še sestanek r
šoli.
—	Kakšen sestanek?
—	Misliš, da ti moram vse povedati, kje sem, kaj delam, kam grem. Te tudi nič ne briga. — Mi je jezno odvrnila.
Raje sem molčal in nadaljeval z delom. Že dolgo je nisem videl takšne. Čez čas je postala ljubeznivejša.
—	Zdaj grem. Bodi tako dober pa dokončaj delo.
—	Saj te ne zadržujem. — Sem ji odvrnil in si brisal potno čelo.
—	Ciao!
—	Ciao!
šla je hitro. Ko se je nekoliko oddaljila se je obrnila in mi pomahala. Tudi sam sem dvignil roko in ji pomahal. Na vrtu sem ostal skoraj šc uro. Opravil sem delo, ki nama je še ostalo. Spomnil sem se, da imam že karte za kino rezervirane. Tega, da imam karte, Sonji nisem omenil.
Predfilm sem že zamudil. Tako ni bil kdo-vekaj zanimiv. Dobil sem sedež bolj zadaj. Prižgale so se luči in prihajali so zamudniki in se opravičevali ljudem, ko so ti morali vstajati. Naenkrat zagledam Sonjo. Stiskala se je k nekemu moškemu. Zaljubljeno jo je gledal in jo držal okoli pasu. Najraje bi skočil k njej in jo oklofutal. Morda jo je samo vabil v kino, sem se tolažil. Toda zakaj me vara. Saj bi šli lahko vsi trije skupaj. Najbolje je, če počakam do konca predstave. Ves čas med vrtenjem filma sem iu opazoval. Naprezal sem oči, da bi ju videl, toda bilo je pretemno. Malo pred koncem sem se kot senca izmuznil iz dvorane. Zunaj je bilo že mračno. Skril sem se za vrati. Ljudje so pričeli prihajati iz dvorane. Prišla sta tudi onadva, Sonja in on. Držala sta se za roke in se smejala. Njen smeh mi je trgal živce. Namerila sta se v nasprotno smer kot je njen dom. Šla sta proti parku. Sprehajala sta se med mizami, klopmi in drevesi. Nato sta se ustavila. Poljubil jo je. Strastno sta se pri-vila eden drugemu. Nisem mogel več gledati. Zakričal sem:
—	Sonja! —
Opazila sta me. Jaz pa sem odtaval proti sredini mesta. Dolgo sem hodil po mestu. Jezo sem ohladil in potolažil v pijači. Pijanega in zastrupljenega so me vi^gli Kaj več se o sebi nisem spomnil.
VSAKO LETO BODO NA DAN MLADOSTI PRIREDILI ,V NAŠI OBČINI RAZSTAVO MLADIH. TI BODO PRIKAZALI, KAJ ZMOREJO V PROSTEM ČASU NA LITERARNEM, LIKOVNEM IN TEHNIČNEM PODROČJU.
nega in zastrupljenega so me vi^gli na cesto. 'Caj več se o sebi nisem spomnil.
Zbudil sem se doma. Glava mi je bila težka. V vazi so bile lepe dehteče, rdeče vrtnice. Kopale so se v jutranji rosi, ki je zgledala kot biseri. Poleg rož sem opazil sporočilo. Takoj sem prepoznal črke. Bila je Sonjina pisava. — ... Oprgsti mi, kar sem zagrešil«. Tvoja ljubeča Sonja. — V sobo je prišla tudi mati.
Prinesla mi je čaj.
—	Sonja je bila pri tebi. Dolgo se je jokala. K njej moraš priti . . .
Mamin glas je bil vesel. Tolažila me je v hudih trenutkih. Vse mame so dobre, a mi mladi jim tega včasih ne verjamemo.
—	Mama reci Sonji, naj pride danes ona k meni, in reci ji tudi, da ji oprostim. Saj lahko pride ali ne ?
Mama mi je samo prikimala in odšla po Sonjo.
LETOS SO RAZSTAVILI V PROSTORIH VELENJSKEGA MLADINSKEGA KLUBA. RAZSTAVA JE ŠE ODPRTA IN JE VREDNA OGLEDA. RAZSTAVO JE OTVORIL ČLAN OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS TONE ŠELIGO
Kaj predvideva vaš pravilnik o višini nadomestila OD za prvih 30 dni bolovanja
Minil je zakonski rok za zamenjavo osebnih izkaznic
Kakšne posledice izhajajo zaradi boleznine, kakšne pravice in kakšne bonitete gredo delavcem v primeru bolezni? To so vprašanja, ki zanimajo vsakega zavarovanca, ker iz meseca v mesec iz svojih bruto osebnih dohodkov odvaja sredstva v ta namen.
Po zakonu o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju in za-i konu o spremembah in dopolnitvah Temeljnega zakona o financiranju "socialnega zavarovanja, ki sta bila sprejeta koncem leta 1966, je prešlo na delovne organizacije breme in so one dolžne plačevati nadomestilo osebnega dohodka iz svojih sredstev za prvih trideset dni boleznine zaradi bolezni ah nezgode delavca oziroma nega obolelega ožjega družinskega člana zavarovanca.
V zvezi s temi spremembami je centralni delavski svet rudnika lignita Velenje na IX. rednem zasedanju dne 27. februarja letos sprejel Pravilnik o višini nadomestila osebnega dohodka članom delovne skupnosti za prvih 30 dni izostanka z dela zaradi bolezni ali nege obolelega družinskega člana. Po tem pravilniku so precizirani kriteriji, oziroma primeri, kdaj in kakšno nadomestilo pripada bolnemu ali ponesrečenemu delavcu v primeru boleznine do enega meseca. Pravilnik je začel veljati 1. 3. 1967.
Osnovo za izračun nadomestila zaradi boleznine predstavlja povpre-ček celotnih osebnih dohodkov delavca v preteklem letu po zaključnem računu. Kdor pa dela šele krajši čas, morda le nekaj mesecev, pa se mu nadomestilo izračuna na podlagi povprečka osebnih dohodkov, doseženih v času te zaposlitve. Za te zavarovance, ki torej nimajo predhodne dobe zavarovanja (9 mesecev neprekinjene zaposlitve ali 18 mesecev zaposlitve v zadnjih dveh letih) pa je nadomestilo za 10 odstotkov manjše, kot je to določeno po kriterijih obstoječega pravilnika.
Koliko znaša nadomestilo? To je seveda odvisno od trajanja in vrste oziroma teže bolezni ali nezgode.
Če delavec boluje zaradi bolezni ali B-nezgode do treh delovnih dni, mu pripada za vsak dan 50 % od osebnega dohodka na dnino, ne glede na družinsko stanje. Če pa delavec boluje zaradi bolezni ali B-nezgode več kot tri dni, pa prejme višje nadomestilo in sicer:
—	če je sam, se pravi, da nima nobenega družinskega člana, ki bi bil po njem zavarovan in boluje do 15 delovnih dni, mu pripada za vsak dan boleznine 70 % od osebnega dohodka na dnino, če pa boluje nad 15 delovnih dni, se mu mora za vsak dan boleznine do 30 delovnih dni izplačati 80 % osebnega dohodka na dnino;
—	če pa ima delavec družino ali pa je po njem zavarovan še kak družinski član (npr. sorodnik ali posvojenec) in boluje nad 30 dni, mu pripada za vsak dan boleznine 80 % od osebnega dohodka na dni-
Od tega načela pa so izvzeti tisti delavci, ki imajo nižje osebne dohodke ter imajo družino. Za take delavce pa je nadomestilo zaradi boleznine nekoliko višje. Se pravi, da takim delavcem, katerimi osebni dohodek na dnino ne presega 25 N-din, pa pripada nadomestilo v višini 80 % od osebnega dohodka na dnino tudi v primeru, ko traja boleznina samo do treh dni.
V primeru, da je prišlo do A-nez-gode delavca in da zaradi tega boluje, mu gredo seveda večje ugodnosti oziroma nadomestila.
Pri tem pa je potrebno razlikovati dvoje različnih A-nezgod zaradi nadomestila osebnega dohodka.
Delavcem namreč pripada 100 % nadomestilo za vsako A-nezgodo oziroma boleznino, ki je v zvezi s tako nezgodo, če se je ta pripetila delavcu na delu oziroma na delavnem mesitu ali odhodu z dela v območje obrata. Enako nadomestilo pripada delavcu, če je bil žrtev A-nezgode na terenskem delu izven obrata in je bil tja napoten po odredbi predpostavljenega.
Drugače pa je v primeru boleznine zaradi A-nezgode, ki se je pripetila delavcu na poti od doma na delo ali z dela domov. V takem primeru pa pripada delavcu nižje nadomestilo in sicer za vsak delovni dan znaša nadomestilo le 80 % od osebnega dohodka na dnino. Enako nadomestilo pripada tudi tistim delavcem, ki morajo hoditi na večkratne, ponavljajoče se zdravniške preglede izven Velenja! Tudi njim pripada namreč za vsak delovni dan 80 % nadomestila od osebnega dohodka na dnino.
To je bilo nekaj povzetkov iz Pravilnika o višini nadomestila osebnega dohodka za prvih 30 dni boleznine, ki se nanašajo na bonitete v zvezi z nadomestilom osebnega dohodka. Kako pa je določeno glede zdravljenja v bolnišnici iaj kakšna mora biti disciplina bolnika pri zdravljenju, kaj več o tem pa prihodnjič.
-ČAN
Gostinsko podjetje »PAKA« VELENJE
razpisuje prosto sezonsko delovno mesto (za čas od 1. julija do 31. avgusta)
REDITELJA KOPALIŠČA
Pogoji: plavalec, usposobljen za reševanje utopljenca. (V poštev pridejo tudi študenti.)
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
(Nadaljevanje s i. strani)_
To bo zadostilo pogoje prodaje na domačem tržišču. Gospodarske organizacije bodo postavljene, v večjo odvisnost od vključevanja v izvoz. Razširiti bodo morale trg, če bodo hotele prodati svoje proizvode.
Člani občinskega komiteja so sklenili, ko so pregledali oceno gospodarskih gibanj v prvih štirih mesecih letos, da komunisti v osnovnih organizacijah konkretneje obravnavajo gospodarski položaj svoje delovne organizacije. Komunisti so dolžni, da se do konca leta pospeši rast industrijske proizvodnje v velenjski občini.
VOLITVE — ODRAZ VOLJE OBČANOV
Na tej seji so člani občinskega komiteja ZKS ocenili zadnje skupščinske volitve.
Te so potekale organizacijsko dobro. Spontano vzdušje, ki je vladalo na voliščih in odlična volilna udeležba je dokaz, da občani zaupajo našemu demokratičnemu samo-
Z zakonom o osebni izkaznici je bil določen rok, da se morajo vse
stare osebne izkaznice zamenjati v dveh letih po njegovi veljavnosti. Ta rok je potekel 6. aprila 1967.
Na območju občine Velenje je še vedno precejšnje število občanov, ki imajo stare osebne izkaznice in jih še niso zamenjali z novimi. Občinska skupščina Velenje je zamenjavo osebnih izkaznic organizirala tako, da bi v določenem zakonskem roku lahko zamenjali vse osebne izkaznice.
Občan, ki brez opravičenega razloga ni zamenjal osebne izkaznice, je po omenjenem zakonu storil prekršek. Za upravičen razlog se šteje samo bolezen, starost, onemoglost in podobno.
Ponovno obveščamo naše občane, da zamenjajo čimprej sitare osebne izkaznice z novimi. Izjemno bodo še lahko občani dokazovali identiteto s starimi osebnimi izkaznicami
Naš intervju
najdalj do konca junija 1967. Po tem roku bodo organi javne varnosti imetnike starih osebnih izkaznic predlagali v kaznovanje.
Oddelek za notranje zadeve bo do konca junija sprejemal vloge za zamenjavo starih osebnih izkaznic ob sredah, prav tako tudi krajevna urada šoštanj in Šmartno ob Paki. Omeniti moramo, da bo Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani, dal nalog vsem bankam in poštam, kjer občani urejujejo razne zasebne stvari (posojila, dvige denarja), da takih dejanj ne bodo mogli več urejati s starimi osebnimi izkaznicami.
Da bi občani ne imeli kakšnih nevšečnosti želimo, da vse stare osebne izkaznice zamenjajo do konca junija 1967.
Iz pisarne odelka za notranje zadeve Skupščine občine Velenje
ODGOVARJA
Ludvik Glavnih
»PO TOLIKIH LETIH MORAMO ŠE NAPREJ 0RST0JATI IN PETI«
Zborovsko petje pri nas nima več toliko pristašev kot nekdaj. Zato je tudi delo zborovodij vedno težje. Včasih pade tudi kvaliteta zbora. Lahko pa rečemo, da je pevski zbor »Kajuh« iz Velenja izjema. Saj zadnje čase postaja vedno bolj kvaliteten in prav lahko rečemo, da ob svojem jubileju — 10-letnici dela, prerašča okvire amaterskega zbora, vsaj v kvaliteti. Da bi se pogovorili o problemih, uspehih in načrtih zbora smo obiskali njegovega vodjo — Ludvika Glavnika.
— Tovariš Glavnik, najprej bi nas Vsekakor pa moram omeniti izredno zanimala kratka zgodovina zbora in razumevanje rudnika lignita Velenje njegovi dosedanji večji uspehi.	m prizadevnost odbora.
— Kakor veste, dela zbor že več kot deset let. Toda minilo je desetletje odkar zbor vodim sam. Pot zbora v tem obdobjuje bila polna vzponov in padcev. To pa zaradi prenekaterih težav. Med uspehe lahko štejemo to, da skorajda ni minila kulturna prireditev v Velenju brez nas. Sodelovali smo na sre-
—	Na koncu bi želeli še vedeti kakšne so vaše želje za nadaljnje delo?
—	Zbor v nobenem primeru ne bi smel prenehati z delom. Seveda pa je moja želja, da bi dosegel še večje uspehe in da njegova umetniška rast ne bi prenehala.
Naši dobri znanci — pevci pevskega zbora »Kajuh« iz Velenja
OBČINSKI KOMITE ZKS 0 GOSPODARJENJU
upravnemu sistemu, podpirajo družbeno in gospodarsko reformo in odločitve brionskega plenuma. Občani so ločili gospodarske in družbene naloge od svojih interesov in so skupnim nalogam naklonjeni. Člani občinskega komiteja so menili, da so dobri volilni rezultati plod temeljite predvolilne aktivnosti, v kateri so sodelovali visi komunisti iz naše občine.
SPREJELI SO ODPRTO PISMO
Dogovorili so se, da bodo imeli občinsko konferenco 24. junija v Velenju. Poročilo, ki ga bodo poslali pred konferenco vsem delegatom bodo objavili v posebni prilogi šaleškega rudarja. To prilogo bomo tiskali skupaj z listom, ki bo izšel 15. junija.
Poleg tega pa so na seji občinskega komiteja sprejeli tudi odprto pismo, ki so ga naslovili na vse družbenopolitične in ostale organizacije ter samoupravne organe. Pismo poziva vse občane, ki sprejemajo programska načela ZKJ za svoja, da se včlanijo v organizacijo Zveze komunistov Jugoslavije.
čanju slovenskih zborov v Kranju in dosegli lep uspeh. Ob 20-letnici vstaje smo imeli na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani samostojni koncert. Izreden uspeh pa smo dosegli na reviji rudarskih pevskih zborov. Sodelovali smo tudi na simpoziju delavskih pesmi.
—	V zadnjem času se je število pevcev v zboru zmanjšalo. Ali je temu vzrok kvaliteta ali kadrovski problemi?
—	Lahko bi rekli, da so temu deloma botrovali tudi kadrovski problemi. Toda za tako obliko dela smo se odločili tudi zaradi boljše kvalitete. Sadovi takega dela pa so se že pokazali. Na srečanju rudarskih zborov v Zagorju je bil naš zbor eden najboljših, če ne najboljši.
—	S kakšnimi problemi se morate največkrat ubadati?
—	Kot povsod je tudi pri nas kočljivo vprašanje financiranja. Velika ovira je tudi tretjinsko delo pevcev. Včasih prav zato ni časa za vaje. Morda bi lahko storili kaj več tudi na področju šolanja pevcev.

Obvestilo
Vzgojno varstvena ustanova Velenje obvešča starše, da bo vpisovanje otrok v vzgojno varstveno ustanovo Velenje, Stanetova 40, dne 2., 3. in 5. junija v centralni ustanovi od 8. do 16. ure.
Pogoj za vpis je starost otroka (3 do 7 let). Vpisati je treba tudi tiste otroke, ki že obiskujejo ustanovo.
Oskrbnina in malica znašata od 1. 9. 1967 dalje 4.000 starih dinarjev mesečno, kosilo pa 140 starih dinarjev dnevno. Skupaj 7.640 starih dinarjev.
Vzgojno varstvena ustanova Velenje
Spremenjeni predpisi
POTNI LISTI IN VIZUMI VELJAJO DVE LETI # REGISTRACIJO MOTORNIH VOZIL BODO OPRAVLJALI CELO LETO # LASTNIKI OROŽNIH LISTOV ZA RISANO OROŽJE MORAJO IMETI POSEBNO DOVOLJENJE ZA NAKUP STRELIVA
Prejšnji mesec so bili spremenjeni in stopili v veljavo trije predpisi iz področja notranjih zadev. Sprememba zakona o izdajanju potnih listin jugoslovanskim državljanov ima novosti v korist našim državljanom za potovanje v inozemstvo. Od 13. maja dalje bodo naši državljani lahko potovali s potnim listom brez izstopne vize v vse države s katerimi ima Jugoslavija sklenjene pogodbe o odpravi vstopnih viz. Te države so: Alžirija, Avstrija, Bolgarija, Čehoslovaška, Danska, Finska, Island, Italija, Kuba, Madžarska, Maroko, Mongolija, Norveška, Poljska, Romunija, Švedska in Tunizija. Za Sovjetsko zvezo, ZAR in Mongolijo pa je sklenjen sporazum o odpravi vizumov samo za diplomatske predstavnike in službena potovanja.
Občani, ki so dobili nove potne liste, to je'tiste, ki so jih prejeli od 15. maja 1965 dalje, jih morajo ponovno overiti na novo dvoletno veljavnost in sicer: potni list v katerem je bil vizum za določeno število potovanj (npr. 3, 4, 5 ali 6) pa so to potovanje že izkoristili. Ta vizum je izkoriščen in mora občan, dati overiti potni list.
Tisti občani, ki so dobili v nov potni list vizum za neomejeno število potovanj, bodo dali ta potni list overiti po izteku veljavnosti te vize npr. vizum velja od 12. junija 1965 do 12. junija 1967. V tem primeru je rok veljavnosti vizuma potekel in se potni list overovi. V kolikor pa je vizum še veljaven lahko nemoteno potujejo do izteka veljavnosti vizuma v prej navedene države. Če pa potuje v države s katerimi nimamo pogodbe o odpravi vizumov, mora vložiti prošnjo za izdajo novega vizuma in navesti točno države v katere namerava potovati (npr. Zahodna Nemčija, Francija, švica itd). Za te države mora imeti tudi vstopni vizum njihovih držav.
Sprememba je nastala tudi pri izdajanju skupinskih potnih listov. Za udeležence skupinskega potovanja ni potrebno prilagati fotografij. Fotografijo mora imeti samo vodja potovanja in navesti vse svoje osebne podatke, udeleženci samo priimek in ime ter številko osebne izkaznice.
Novost je tudi v tem, da lahko na skupinski potni list potujejo samo občani iz območja tiste občine, kjer imajo svoje stalno bivališče.
Nov pravilnik o registraciji motornih vozil. Odslej bo letna registracija motornih vozil skozi vse leto. Podaljšanje registracije se istoveti s pretekom kartona o tehničnem- pregledu vozila.
Registracija vozila bo veljala 12 mesecev od dneva vplačila cestne pristojbine, obveznega zavarovanja in ponovnega tehničnega pregleda. Lastnik vozila, ki ne bo priglasil po izteku veljavnosti tehničnega pregleda vozila, bo organ pristojen za podajšanje registracije odvzel registrske tablice v 30 dneh.
V item letu se bo izvršila tudi registracija mopedov. Mopedi bodo dobili prav tako registrske tablice in se uvrščajo med motorna vozila. Oddelek za notranje zadeve bo pravočasno javno objavil, kdaj bodo lastniki mopedov začeli registrirati mopede.
Z zakonom o spremembah in dopolnitvah o nabavljanju, posesti in nošenju orožja, ki je začel veljati 4. 5. 1967 je določeno, da lahko nabavijo strelivo za puške risanice, samokrese, samo na podlagi dovoljenja, ki ga izda pristojni občinski upravni organ — oddelek za notranje zadeve. Prav tako je zaostril pogoje za pridobitev orožnega lista.
Prosimo, da občani upoštevajo navedene spremembe predpisov in urejajo zadeve iz navedenih področij po novem načinu.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Velenje
»PREMAGALI P BOMO RAKA!« 21. 1


PRAVIJO SVETOVNI ZNANSTVENIKI
Lansko leto je bilo izredno pomembno v boju proti raku, to »travmo sodobnega človeštva«. V Stockholmu je bila lanska Nobelova nagradil podeljena dvema vidnima borcema proti tej zavratni in zahrbtni bolezni, ameriškima znanstvenikoma: profesorju Peytonu Rousu, strokovnjaku za patologijo, in profesorju kirurgije Charlesu Hagginsu.
V Tokiu pa se je končal IX. mednarodni kongres onko-logov. Na njem je bilo pred 5000 zdravniki prebranih 800 referatov o pojavih raka in njegovemu zdravljenju. Med temi znanstveniki iz 70 dežel so bili tudi jugoslovanski cm-kologi, ki so prebrali svoje referate.
Kako priti do skrivnostnih rakavih celic in preprečiti njihovo nekontrolirano razmnoževanje tako, kakor je človek obvladal skrivnost atomskega jedra in podvrgel njegovo moč človeškemu nadzoru? Kaj je znanost do sedaj spoznala o tej bolezni in kakšne izkušnje si je pridobila v boju z njo? Kakšne so možnosti za zmago človeškega genija nad rakom?
Na taka in podobna vprašanja bodo odgovarjali s svojimi referati, ki so jih imeli v Tokiu, ali pa pisali o teh problemih v svetovnem časopisju najvidnejši onkologi iz največjih svetovnih središč za pobijanje raka.
NA SLEDI
Splošno prevladuje vtis, da je svetovna znanost storila prve opogumljajoče korake, čeprav začetne, da bi prišla na sled skrivnostim te bolezni. Znanstveniki ne prikrivajo optimizma v tem pogledu in z dokajšnjim prepričanjem govore o možnosti, da bodo premagali to bolezen.
Značilno je, da so, neodvisno drug od drugega, znanstveniki iz svetovnih središč znanosti dopolnjevali eden drugega, ko so izražali podobna in skladna mišljenja, sklicujoč se pri tem na dosežke te ali one dežele. Najprej naj tu slede poročila, ki so jih dali onkologi na kongresu v Tokiu.
Na podlagi pisanja sovjetskega akademika Leona Sa-bada, enega izmed udeležencev kongresa onkologov v Tokiu, se veliko pozornost posveča proučevanju mehanizma kemičnega izzivanja raka oziroma temeljitemu preiskovanju delovanja kemičnih sestavin tako imenovanih »kancerogenih snovi«. Razen tega pa po svetu opravljajo vzporedna proučevanja normalnih in rakavih celic.
Po mnenju akademika Šabada je zanimiv referat o značilnostih eksperimentalnega dobivanja otekline jeter na podganah ob kombiniranem učinkovanju kancerogenih in drugih kemičnih prvin, ki posebno učinkujejo na ščitno žlezo.
Več referatov je posvečenih proučevanju zaščitnih reakcij organizma. Na podlagi preiskovanj v zadnjih letih pa so potrdili že prej izraženo mnenje o pomenu zadrževanja kancerogenih snovi v organizmu.
ZASTRUPLJENO OZRAČJE IN
NEVARNOST
Avtomobili ne povzročajo samo nesreč na cestah, marveč predstavljajo kot vsa motorna vozila z notranjim izgorevanjem vedno nevarnost, ker zastrupljajo ozračje. V Tokiu so dokazali, da motorji izpuščaja največ kancerogenega ogljikovega vodika, kar predstavlja poseben problem za velika mesta z avtobusnim in avtomobilskim prometom.
S sistematičnim raziskovanjem tal na različnih področjih velikega mesta in njegovih predmestij so ugotovili, da je razdelitev kancerogenega benzopirena odvisna od določenih virov okuženj. Več preiskav je potrdilo, da je možna predelava in razstavljanje benzopirena s pomočjo nekaterih bakterij, ki žive v zemlji. Zaradi tega se postavlja na dnevni red odkrivanje načina, kako biološko prečistiti okolje, v katerem človek živi.
Francoski akademik prof. dr. Bernard Halpern in dopisni član sovjetske akademije prof. dr. Leonid Larinov imata podobna mnenja o možnostih tako imenovane kemijske terapije bolnikov, ki imajo raka.
Francoski znanstvenik zatrjuje, da so zaradi svoje »mladosti« in naglega razmnoževanja kancerozne celice zelo »požrešne«. Požro precejšnje količine hranilnih snovi iz organizma. To pa je po njegovem mnenju slaba stran raka, prava njegova Ahilova peta.
Zato predlaga, da bi iz kanceroznih celic odstranili amino kisline in vitamine oz., da bi pri nekaterih bolnikih na umeten način povzročili pomanjkanje vitamina B-6, kajti opazili so, da v takih primerih rakave celice več trpe kakor zdrave celice. Ko so pregledovali Živali, so opazili, da so nekateri tumorji docela izginili.
TUDI RAK IMA OBČUTLJIVO TOČKO
Izpolnjujoč svoja opažanja, prof. Halpern zatrjuje, da je ta način zanimiv tudi s teoretičnega stališča in da bi ga bilo dobro prenesti tudi na človeka. Veliko obetajočo možnost vidi v tem, da bi kancerozne celice lahko prevarali s podtaknjenjem snovi, ki so po kemični strukturi zelo podobne, niso pa hranljive,' ker nimajo odgovarjajočih encimov.
Takšne snovi, ki jih imenujemo antimetabolične, uporabljajo že v več zdravilih, katerih število stalno narašča. One preprečujejo razmnoževanje rakavih celic in včasih povzročajo njihovo izginjanje.
Francoski znanstvenik pričakuje od prihodnosti novih rezultatov v odkrivanju še bolj učinkovitih antimetaboličnih zdravil.
Ta francoski znanstvenik je pred kratkim izjavil nekemu angleškemu listu, da je skrivnost zmage nad rakom zelo enostavna: treba ga je samo odkriti in pravočasno zdraviti.
Potrebno pa je poznati nekatera osnovna dejstva in jih izkoristiti. Ameriško združenje za raziskovanje raka, ki končuje obsežno študijo o preprečevanju te bolezni, je z anketo zajelo več kot milijon ljudi. Prvi rezultati šestletnega študijskega raziskovanja so pokazali, da je samo 20 odstotkov mož in žčna opazilo kri v svoji vodi in blatu. Statistični podatki o raku, ki so jih zbrali 10.000 bolnikov po ameriških bolnišnicah, kažejo, da se zaradi nepravočasne zdravniške pomoči možnosti za zdravljenje zmanjšujejo za polovico.
Neka ameriška klinika je v letih 1957—1965 pregledala nad 60.000 bolnikov in odkrila 8.000 simptonov raka. Med njimi so razni polipi, belkaste odebeline na ustnicah, jeziku in ušesni duplini, krvavitve po menstruaciji in hripavost.
Vse to je bilo jasno in preprosto, tako preprosto, kakor njena preteklost in ljudje, ki jih je poznala, ko je bila še doma. Samo Ciril je bil uganka.
Prejšnjo nedeljo je bila z njim v mestu. V soboto, ko je ona molzla, on pa nastiljal živini, se je naslonil na konjski opaž in jo dolgo gledal. Ko se je ozrla, se je zmedel in čez čas rekel:
»Jutri bi šla pa lahko ple-sat v Kranj.«
»Hm,« je rekla. Spomnila se je, da sta o tem govorila tisti večer, ko sta delala pro-seno kopico. Hkrati pa se je tudi domislila, da je tistikrat samo enkrat plesal z njo in da med plesom sploh nista spregovorila. Sicer pa tudi z drugimi ni veliko plesal — še največkrat je šel z Gregor-čevo Cilo.
»A bi šla?« je spet vprašal.
Ni se mogla odločiti, še zmeraj sta si tako tuja, kakor drugi dan, ko je komaj prišla in jo je samo skrivaj radovedno gledal, potem pa rekel: »Ti si pa gotovo tista nova, ki jo je Lenka pregovorila.« Nikoli nista govorila dosti več kot tisto, kar je bilo treba zaradi dela, edino takrat pri kopici se je nekoliko zaklepetal. Samo njegove oči so zmeraj hodile za njo in dekle je to dobro čutilo. Včasih ji je bilo zaradi tega nerodno.
»Pojdiva, no,« ji je prigovarjal.
Ozrla se je in videla, kako še zmeraj sloni na opažu. Gledal jo je proseče in zdel se ji je nesrečen. Zato je prikimala.
»Pa pojdiva,« je rekla.
Cez trenutek se ji je zdelo, da spet o nečem razmišlja. Gladil je konja Prama po hrbtu in ga tapljal po bokih. Potem je rekel:
»Ti greš gotovo z vlakom?«
»Seveda. Mesečno vozovnico imam.«
»Jaz ... jaz,« je mencal v zadregi, »jaz pojdem najbrž s kolesom. Ali pa z avtobusom. Ne vem še. Pravzaprav bi me lahko potegnil Vran-karjev Ivan z motorjem. Najbrž se bom domenil z njim.«
Dobro je vedela, zakaj ne mara iti z njo v mesto. Bilo mu je nerodno zaradi ljudi, najbrž pa se je tudi bal očeta. To jo je žalilo in je odvrnila:
»Zaradi mene si kar nič ne prizadevaj. V Kranj grem predvsem zato, ker bi rada spet obiskala prijateljice. Nikoli več se ne moremo pošteno porazgovoriti, ker moram zmeraj tako hiteti na vlak.« Hitro je dodal, kot bi se bal, da se bo premislila, »saj se lahko dobiva v mestu, če bi šla rada v kino, te bom čakal taau.«
»Mhm,« je rekla nejevoljno.
»Ob štirih?« je vprašal fant.
»Prav. Ob štirih.«
V nedeljo sta se res dobila pred kinom. Ciril je kupil vstopnice, potem pa sta sedela na balkonu in gledala nekakšno revijo brez vsebine. Miheli filmi te vrste niso ugajali; raje je imela močno čustvene, osladne filme o ubogih goljufanih dekletih s srečnim koncem. Po takih filmih se je zvečer zgodaj zarila v posteljo in si potegnila odejo čez glavo, da je lahko sanjarila in celo malce jokala. To je trajalo, dokler se niso začele sostanovalke vračati domov s sestankov s fanti ali pa s plesišča in Miheli je bilo prijetno, ko je bila lahko malce žalostna. Prihod sostanovalk je zmeraj zbudil v njej nejevoljo. Pregnale so jo iz toplega zavetja, kjer je bila čisto sama s svojo žalostjo in z glasnim žlobudranjem so jo spet postavile v vsakdanji svet, v katerem ni bilo prostora za bolest no-sladka čustva. — V reviji pa je bilo preveč hrupa in ljudje so se ves čas smejali. Tudi Ciril se je smejal. Pri tem se je večkrat obrnil k njej, ni je pa poskusil prijeti z roko, ka-
kor so navadno delali drugi fantje. Po predstavi, ko sta odhajala rahlo omotična od somraka in toplega, zadušlji-vep zraka v dvorani, je re-
»Sijajen film!«
»Kje neki,« ga je zavrnilo dekle.
Pogledal jo je malone spoštljivo. Mislil si je, da mora ona pač bolje vedeti, saj je videla več filmov kot on.
Iz kina sta šla na plesišče. V velikem prostoru, nabitem z ljudmi, sta komaj našla prostor pri majhni mizici pod oknom. Ciril je bil zadržan, potem pa je naročil pijače in postal zgovornejši. Večkrat sta šla plesat. Ona je plesala tudi z drugimi, on pa si ni izbral nobene plesalke in kadar se je med plesom ozrla vanj, je videla, da sedi pri mizi in zasleduje vsak njen gib. Pri tem se ji je zmedeno smehljal, kakor bi ga zalotila pri prepovedanem početju. Opolnoči sta tekla na zadnji vlak.
Ko sta se vračala domov po cesti skozi .gozd, ji je zgovorno pripovedoval o tem in onem — največ o ljudeh in dogodkih, ki jih ni poznala. Mnogo ji je pravil o vojaščini. Služil je v Skopju, kjer je imel dosti opraviti s konji, krmil jih je in čistil in vsak dan se je peljal s tovornim avtomobilom po seno za konje. Tam se je naučil tudi voziti avto in to so mu vpisali v vojaško knjižico. Da, in ob nedeljah popoldne je hodil s tovariši v mesto ali pa so se šli kopat v Vardar. O vsem tem je govoril z nekakšnim posebno svetlim, sproščenim glasom, kakršnega pri njem ni bila vajena. (Tako nekako, kakor je včasih tetin mož pripovedoval o prvi svetovni vojni, je mislila Mihela. V stričevi predstavi je vojna izgubila vso pošastnost. Spremenila se je v prijetno razdobje brezskrbnega življenja, polnega steklenic z rumom, — »jfamaica rum, tisti, ki diši po mand-ljih in ga dandanes ne prodajajo več,« je rekel stric — polnega veselih dogodivščin z dekleti, cingljajočih srebrnih avstrijskih kron in velikih kosov pečenke iz oficirske kuhinje. Topovi, granate in krogle so bili samo nekakšen zunanji okvir veselemu življenju in zgodbe s kroglami so se zmeraj končava-le v vojnem Iazaretu, kjer so ranjenci zelo dobro jedli, kadili najboljše cigarete in pili konjak, pri sprehodih po vrtu pa so jih opirale lepe in ljubeznive bolničarke.) Ciril je pripovedoval o vojaščini kakor bi bila edino svetlo razdobje v njegovem življenju. »Tam se človek čuti čisto svobodnega,« je rekel.
»Kaj pa vojaška disciplina?« je rekla Mihela in zmajala z glavo.
Zamahnil je z roko. »To ni nič. Vseeno se čutiš svobodnega.«
»Bolj kot v civilu?«
Mračno je pritrdil. »Stokrat bolj kot doma.« Pomol-čal je. Ko je spet spregovoril, je zvenelo tako, kot bi bil pravkar z mislimi nekje daleč, odkoder se je le nerad vrnil. »Stokrat bolj,« je ponovil. »In toliko ljudi imaš okrog sebe. Lahko se pogovarjaš z njimi, kar ti pač pride na misel. Nič ti ni treba prikrivati. Oni ti tudi nič ne prikrivajo. Po odsluženem roku se tako razidejo na vse vetrove in se ne menijo več drug za drugega. Tisto, kar so si zaupali, je kakor pokopano. Nihče ti ne skuša škodovati, če si se mu zaupal.«
Globoko v njem je tičala velika nezaupljivost — to je zdaj jasno spoznala. Žal ga ji je bilo. »Domačim pa ne ma-raš zaupati?« je rekla.
Svojsko, neprijetno se je zasmejal. Za trenutek se je ustavil in ji pogledal v obraz. »Komu?« je rekel. »Mogoče Ani in Dragu? Miha je drugačen. Z njim bi se človek lahko menil, toda on redko pride domov. A naj se pogovarjam s starim?« Zmajal je
z glavo in stopil naprej. »Stari ne mislf na nič drugega, kot na svoj prekleti grunt!«
Že mogoče, je pomislila Mihela. Gospodar gotovo misli na grunt. Ciril pa misli nanj premalo. Zato se z očetom ne razumeta. Fant bi se moral zavedati, da mu je življenje že z rojstvom prisodilo grunt, kakor je njej prisodilo mučna leta v tetini bajti in nato tovarno. Navsezadnje si zmeraj nekje priklenjen in neumno bi bilo, če bi skušal temu ubežati. Kakor če bi ona skušala pobegniti tovarni — potem bi morebiti postala sobarica v tretjerazrednem hotelu, natakarica ali sprevodnica na tramvaju — in kaj bi se s tem spremenilo?
»Si ga že kdaj slišala govoriti o čem drugem, kot o gruntu in delu?« je vprašal Ciril. »Samo o brejih in jalovih kravah govori in kaj bomo jutri delali in zakaj nismo že postorili tega in tega in onega. Kar zbežal bi od njega!«
Mihela se je morala nasmehniti njegovi nejevolji, ki je bila podobna jezi neuravnovešenega šestnajstletnika. »O čem pa naj govori, če ne o delu?« je rekla.
Ni takoj odgovoril. Potem je rekel:
»A veš, da svoj živ dan ni bil v kinu?«
»Oh, koliko kmetov je, ki svoj živ dan niso videli kina!« Mihelo je silil smeh zgolj ob predstavi, kako bi priletni, okorni Zaletel sedel v kinu in gledal revijo s skoro golimi plesalkami.
»N-ja,« je nejevoljno pritrdil Ciril .
»Ti si pa kaj slabe volje,« ga je podražila Mihela. »Kaj pa pričakuješ od očeta? Menda ne, da bo začel hoditi v kino ali na ples?«
»Ne,« je rekel užaljeno.
»Ah pa se ti ne ljubi delati na gruntu?«
»Tudi ne.«
»Kaj pa potem?«
»Ne vem. Mislim, da bi celo z veseljem delal, če bi stari neprestano ne prežal name kot jastreb! Kakor da sem otrok in ničesar ne znam! Sicer ga pa ti še ne poznaš! Kadar pobesni, je kot hudič! — A veš, da sem nekoč vrgel nož za njim?«
»Ne-e?« je prestrašeno zinilo dekle.
»Pa sem ga!« je kljubovalno pribil fant. »Tega mi seveda ne bo nikoli odpustil. Jaz pa njemu tudi ne. Najprej me je nahrulil kot psa, ker sem v nedeljo dopoldne pozabil zapreti leso na pašniku. Krave so zbezljale in stari jih je do noči iskal. Zato sem se napil. Takrat sem se prvič v življenju — še dvajset let nisem bil star. Od jeze sem se napil, veš. Zjutraj me je oklofutal kakor paglavca. Mene je pa pograbila taka togota, da mi je bilo čisto vseeno, kaj se zgodi in sem vrgel krušni nož za njim. K sreči ga nisem zadel. Pravzaprav — ne zaradi njega — zaradi matere sem bil vesel, da ga nisem...«
Pripovedoval je mirno, z zadržano strastjo v glasu. Dekletu je šel strah po hrbtu. Nikoli bi si ne bila mislila, da je zmožen storiti kaj takega! Saj vendar ni hudoben, ampak samo nesrečen...
On je čakal njen odgovor in ko je le molčala, je prisiljeno mirno rekel:
»Kaj si le zdaj misliš o meni? Navsezadnje se me še celo bojiš?«
»Ne,« je rekla počasi, negotovo,
»Nobenemu človeku bi ne mogel storiti kaj takega!« je rekel Strastno. »Samo staremu! Tak človek je. Miha in Ana sta mu ušla. Z menoj je prej ravnal kot s pastirčkom, zdaj me ima za hlapca. — Stori to, pojdi tja! — In nikoli besede priznanja! Dokler bo živel, bo vse tako, kot bo on hotel.«
»To je menda povsod tako.«
»Povsod že ne.«
Čez nekaj časa jo je brez zveze s prejšnjim pogovorom začel spraševati, če je že kdaj imela fanta. Bližala sta se vasi in na ovinku, kjer se cesta iztrga gozdu in zavije med hiše, se je ustavil in jo prijel za roke. Bila je v za-~ dregi, mislila je, da tako go-_
vori, ker je nekoliko preveč pil, toda ni mu hotela tajiti. Seveda je imela fanta.
»A sta se sprla? Te je zapustil?« je vprašal napeto.
Prikimala je. On je trdno držal njene roke in čutila je, da so njegove dlani vroče in vlažne. »Pa sta se imela zelo rada?« je rekel.
Nenadoma se je znašla v zadregi. Če sta se imela zelo rada? Ona ga je seveda ljubila, z njim pa je bilo menda nekoliko drugače. (Mihela si še zdaj, po treh letih, ni marala priznati, da je Milan ni imel rad. Zmeraj si je rekla, da je samo tako čudno prišlo. Toda te misli so bile nekje čisto na robu. V resnici je prav dobro vedela, da je on nikoli ni imel rad, toda ker tega ni mogla razumeti in jo je preveč poniževalo, si je tajila.)
Iz dežele njenih spominov je spet kakor živa prišla teta, ki ji je od petnajstega leta starosti naprej neprestano ponavljala: »Nečistost je tako velik greh, da bi se moral strop podreti na grešnika!« Toda ko je Mihela prvič odprla Milanu naročje, bi se bila ob spominu na te besede najraje zasmejala: zgodilo se je pod cvetočo češnjo in ona je gledala v drevo nad seboj, v nosnicah je čutila trpko-sladki vonj češnjevega cvetja in med vejami so migota-le zvezde. Pozneje pa si je večkrat želela, da bi bila v tistih večerih, ko se je razdajala Milanu, pod nekim težkim, mračnim stropom, ki bi se prav zares podrl in oba zmlinčil pod seboj. To je bilo takrat, ko je mislila, da je noseča in je to povedala Milanu. Teden dni jo je tolažil, da se je zmotila, po prvem pa je izginil z žage, kier sta prej skupaj delala. Mihela je bila čisto obupana, toda ni mogla verjeti, da bi jo bil res zapustil. Jedla je mazavo zeleno milo, ki ga je teta rabila za pranje umazane moževe delovne obleke in pila petrolej. Po milu in petroleju je bruhala. Nekoč jo je zalotila teta, ko se je vsa bleda naslanjala na steno pred hlevom in nagonsko uganila, kaj se je zgodilo. Teta je bila stroga ženska, dolga, mr-šava in ravna kot grabi j išče, pijani mož in trije otroci so izželi iz nje poslednjo kapljo mehkobe, zato ni mnogo spraševala in je brez odloga začela dekle pretepati. Udrihala je po njej molče in krepko, z izrazom pravičnika na obrazu, ki se ne maščuje in si tudi ne skuša ohladiti jeze, pač pa izpolnjuje nekakšno neizprosno dolžnost, ko kaznuje grešnika. Mihela ni tajila in se tudi ni branila — končno ni imelo smisla.
Naslednji dan je med odmorom na žagi smuknila k poslovodji, ki je stal pred pisarno in kadil cigareto. Vprašala ga je, če morda ve, kam je Milan odšel. Poslovodja jo je dolgo gledal s svojimi pametnimi očmi, potem je vprašal, zakaj bi rada vedela. »Ali ti je morebiti pustil kaj za spomin?« je rekel in premeril njeno šibko postavo in upadli obraz. »Ne,« se je zlagala, vsa zardela od sramu. »Potem pa nikar ne poizveduj,« je rekel. »Kar še ni, se še lahko zgodi in bolje je, če ne sprašuješ zanj. Sicer pa ne vem njegovega naslova. Šel je pač s trebuhom za kruhom. Nisem ga spraševal, kje je bil prej in vseeno mi je, kje je zdaj. Ti pa bodi-vesela, če ti res ni pustil nič za spomin.« — Bila je v veliki stiski, toda mož v modrem bajacu, zaprašenem od žaganja, z lesenim merilom v enem in debelim modrim svinčnikom v drugem naprsnem žepu, je bil tak, da ga ni upala več spraševati. Vrnila se je k skladovnicam desk in delala kakor poprej, še zmeraj je upala, da se bo Milan oglasil. Vsaj pisal bo! Ni mogoče, da bi jo zapustil, ko ve, da pričakuje njegovega otroka.
Po nekaj tednih se je izkazalo, da je po nepotrebnem pila petrolej in jedla milo. Mihela je menila, da se je zadeva zelo srečno iztekla. Teta pa ni bila tega mnenja.
(Se nadaljuje)
enja. I juje) I
sp o r t spori šport š p o r t
ŠOŠTANJ : ŠTORE 48:10 (20:4)
šoštanjčani so v zadnji odločilni tekmi dosegli največ golov v prvenstvu Štajerske lige. Vendar jim to ni koristilo, ker je njihov konkurent Branik izgubil tekmo. V slučaju
zmage Mariborčanov pa bi prvo mesto osvojili rokometaši Šoštanja. Tako pa so zasedli drugo mesto. Najboljši pri šoštanjčanih je bil Bubik, ki je dosegel 19 golov.
ROKOMETAŠI ŠOLE GUSTAVA ŠILIHA NAJBOLJŠI
šolsko športno društvo osnovne šole Gustava Siliha je priredilo v počastitev dneva mladosti rokometni turnir, na katerem so nastopili učenci in učenke iz Slovenj Gradca, Smartnega ob Paki in obeh velenjskih šol.
Najboljši so bili učenci in učenke ŠŠD osnovne šole Gustava Siliha.
Rezultati: Učenci:
Velenje I — Velenje II	10:4 (4:2)
Slovenj Gradec — Šmartno ob P.	7:3 (1:3)
Judolsti velenjskega »Partizan-Rudarja«: Edo Ferme, Ivan Tajnšek, Franc Usar, Marzel Medved, Anton škripač in Edo Krajšek
Tekmovanja se je udeležilo 50 najboljših judolstov Saarske pokrajine iz Porurja iz Zahodne Nemčije, Gradca ter republiške reprezentance Hrvatske in Slovenije. Vse nastopajoče je sprejel tudi predsednik skupščine občine Velenje ing. Peter Krapež.
Več sto gledalcev si je ogledalo zanimive borbe odličnih judoistov v katerih so se proti pričakovanju zelo dobro izkazali slovenski repre-zentantje, ki so na koncu osvojili najvišje mesto in pokal maršala Tita.
V borbah za najvišje mesto so v predtekmovanju premagali najprej ekipo Gradca z rezultatom 5:4, nato pa še Siegen s 6:4. V polfinalnih borbah so premagali reprezentanco Hr-
vatske s 5:4. V finalu so se ponovno srečali z ekipo Gradca, ki je pred tem premagala reprezentanco Saarske 6:3. Slovenska reprezentanca je v finalnih borbah zmagala predvsem po zaslugi odličnih borcev Smolnikarja, Hauptmana in Bevca.
Rezultati:
Slovenija : Gradec 5:4 Saar : Hrvatska 4:3 Siegen : Slovenija 4:6 Gradec — Siegen 8:2 Polfinale:
Slovenija : Hrvatska 5:4 Saar : Gradec 3:6 Finale:
Slovenija : Gradec 4:4 (37:30)
Vrstni red: 1. Slovenija, 2. Gradec, 3. Saar, 4. Hrvatska, 5. Siegen.
Ob dnevu mladosti
UČENCI RŠC V ŠTORAH
Učenci rudarskega šolskega centra iz Velenja so se udeležili povratnega športnega srečanja z učenci industrijskega kovinarskega iolskega centra v štorah. Tekmovanje je bilo v počastitev dneva mladosti.
Pomerili so se med seboj v rokometu, ko-Sarki, odbojki, namiznem tenisu, šahu in nogometu.
Velenjčani so bili boljši v rokometu, košarki, šahu in nogometu, medtem ko so domačini zmagali v odbojki in namiznem tenisu.
Rezultati:
Rokomet: RSC — IKS 28:14 (12:5)
Najboljši pri Velenjčanlh so biU: vratar Jurjec, Kovač 7, Kac 7 in Brilej 5.
Košarka: RŠC — IKŠ 48:21 (21:14)
Najbolje so igrali: Mikuš, Uranjek, Maslo, Kristan in Levušček.
Odbojka: IKS — RŠC 3:1 (15:7, 14:16, 15:7, 1*3).
šah: RŠC — IKS 7:4
Za RŠC so zmagali: Godec, Vedenik, Sušek, Ploh, Hra&telj in Zidanlk, remi pa sta dosegla Gričnlk in Turk. Namizni tenis: IKŠ — RŠC 5:1 Edino zmago je dosegel Topčič. V nogometnem turnirju, ki je veljal za področno srednješolsko prvenstvo so Velenjčani osvojili prvo mesto in se tako uvrstil! v republiško finalno tekmovanje, ki bo v Ljubljani. Najprej so igrali neodločeno s tehniško šolo iz Celja. V drugI tekmi pa so premagali štorčane.
Rezultati: RŠC — TSŠ 0:0 RSC — IKŠ 5:0 (1:0) TSŠ — IKŠ 3:0 (2:0)
Za RŠC so nastopili: Golob, Mamič, Siokan, Ambrožič, Herman, Gomboc I, Palfi, Com-boc II, Bizjak, Hladin, Topčič.
Mladi kotalkarji, ki bodo zastopali Jugoslavijo na II. mednarodnem kriteriju v kotalkanju — Franci Blatnik, Duška Fišer, Nataša Dermol, Tatjana Lap, Slavko Korenlč in Bojan Osolnik
Slovenj Gradec — Velenje II	4:8 (3:4)
Velenje — Šmartno ob Paki 16:1 (7:0) Vrstni red: Velenje I 6, Velenje II 4, Slovenj GradeCj2, Šmartno ob Paki 0.
Učenke:
Velenje I — Slovenj Gradec	9:3 (5:2)
Velenje I — Velenje II	7:3 (4:2)
Slovenj Gradec — Velenje II	5:2 (3:1)
Vrstni red: Velenje I 4, Slovenj Gradec 2, Velenje II 0.
Nekaj več kot mesec dni je še do velike športne manifestacije v Velenju — II. mednarodnega kriterija v umetnostnem kotalkanju. Prijavljeni so udeleženci iz vseh evropskih dežel, kjer to športno zvrst intenzivno goje. Pa tudi z Amerike in drugih dežel. Torej, res elitna prireditev.
Na tem tekmovanju bodo sodelovali tudi tekmovalci velenjskega kluba. Ker vsi želimo, da bi dostojno zastopali naše barve, nas je zanimalo, kako so se pripravili. Na to vprašanje in še nekaj podobnih so odgovorili — Franci Blatnik, Duška Fišer, Slavko Korenič, Nataša Dermol in Tatjana Lap.
Najprej Franci Blatnik. Menimo, da ga velenjskim ljubiteljem športa ni potrebno po-
sebej predstavljati. Saj je s skromnostjo in uspehi že zdavnaj osvojil simpatije vseh prijateljev kotalkanja. Vprašali smo ga kdaj je začel s kotatkanjem, s to lepo in zahtevno športno panogo?	'
Kotalka peto leto vendar zelo intenzivno šele tri leta.
—	V tem kratkem času si pridobil že nekaj naslovov prvakov. Nastopal pa si tudi v tujini.
—	Da, dvakrat sem bil prvak v mednarodnem razredu, na svetovnem prvenstvu ipa sem bil sedemnajsti. Tu bi lahko z malo več športne sreče in manj treme zasedel tudi boljše mesto.
V VELENJU
ZA POKAL MARŠALA TITA
V telovadnici rudarskega šolskega centra je bila že druga pomembna prireditev v judu. Judo zveza Slovenije je zaupala organizacijo II. mednarodnega turnirja za pokal maršala Tita prizadevnemu domačemu judu klubu.
SLOVENSKA CONSKA LIGA
ZA OBSTOJ V LIGI
Prvenstvo v slovenski conski ligi se bliža koncu. Prvo mesto in nastop v prihodnji sezoni v I."slovenski ligi si je zagotovil celjski »Kladi var«, ki vodi s precejšnjo prednostjo v točkah. Za drugo mesto pa se potegujejo Olimp, Drava in Partizan (šoštanj).
Zanimivejše pa bodo borbe za obstanek v ligi. Najmanj možnosti ima Tehnostroj iz Ormoža. V nevarni coni so še moštva Pohorje, Mejnik, Velenje, Nafta in Grafičar. Za vsa ta srečanja bodo odločilna srečanja v zadnjih kolih. Velenjčani morajo v tej borbi osvojiti 4 točke, da si zagotovijo še nadaljnje sodelovanje v ligi.
V 18. kolu sta oba naša predstavnika Velenje in Partizan šoštanj igrala na svojih igriščih. Velenjčani so bili v tekmi z Mejnikom mnogo boljši nasprotnik in so zabeležili visoko zmago 5:1 (2:0).
Gole za domače so dosegli: Goje-vič in Topčič po 2 in Kujan.
Tekmo si je ogledalo okoli 250 gledalcev.
šoštanjčani pa so pred 200 gledalci premagali Tehnostroj z rezultatom 4:3 (3:1). Po vodstvu s 3:0 so zaigrali preveč ležerno, kar so gostje izkoristili in rezultat izenačili. Zmagoviti gol za šbštanjčane je dosegel Pavšek. Strelca ostalih golov pa sta bila Hladin 2 in Novak.
VELENJE — STEKLAR 1:1 (1:0)
Nogometaši iz Rogaške Slatine so z borbeno igro zasluženo osvojili 'točko. Velenjčani so to pot igrali slabo, brez prave volje za zmago. Kljub premoči v prvem delu igre so
dosegli le en zadetek. Strelec je bil Majdak.
Nastopili pa so v postavi: Filipo-vič, Kuret, špegelj, (Zepič), Gomboc, Trpin, Sitar, Kovač. Majdak, Kujan, Gojevič, Topčič.
OLIMP — PARTIZAN (Š) 2:0 (0:0)
V borbi za drugo mesto na lestvici so bili uspešnejši Celjani. K zmagi je pripomogel tudi Bukovec, ki je za< tel žogo v lastno mrežo.
šoštanjčani so nastopili z oslabljeno postavo — Lipičnik, Koren, Tajnik, Podojsteršek, Bukovec, Ram-šak, Pavšek, Hladin, Novak, Stevan-čevič, Kumer.
Ostali rezultati 19. kola: Mejnik — Pohorje 1:0 (1:0) Nafta — Fužinar	3:2
Tehnostroj — Drava 0:2 (0:1) Grafičar — Kladivar 5:2 (2:2)
Lestvica po 19. kolu:
Kladivar	19	14	3	2	75:17	31
Olimp	18	10	4	4	54:34	24
Drava	19	9	4	6	47:36	22
Part. (Š)	19	10	2	7	39:43	22
Fužinar	19	9	2	8	41:40	20
Steklar	19	7	5	7	46:36	19
Grafičar	19	7	4	8	35:41	18
Nafta	18	6	5	7	40:35	17
Velenje	19	5	6	8	33:40	16
Mejnik	19	5	5	9	26:44	15
Pohorje	19	5	3	11	23:62	13
Tehnostroj	19	3	3	13	33:64	9
>ii :
25. maja so se zbrali na stadionu ob jezeru učenci velenjskih osnovnih šol na lahkoatletskem tekmovanju
—	Torej si želiš na letošnjem kriteriju boljše uvrstitve?
—	Seveda, saj so to želje vsakega športnika. Pripravljal sem se bolj intenzivno ko kdaj koli. Zato upam, da tudi uspeh ne bo izostal. Moja želja je, da bi se uvrstil med prvo de-setorico.
—	Tvoj športni razvoj je bU zelo hiter. Zanimalo bi nas kdo ima po tvojem za to največ zaslug?
—	Brez dvoma tovariš Hinko Dermol. V začetku mi je precej pomagala Ljubljančanka Tjaša Andree. Vsi pa smo precej napredovali pod strokovnim vodstvom Cehinje Eve Bo-sakove.
—	Kakšna pa je tvoja želja pri bodočem delu v tem športu?
—	Rad bi se udeležil letošnjega svetovnega prvenstva in dostojno zastopal barve Jugoslavije.
Naša naslednja sogovornica je bila Duška Fišer. Tudi njen športni razvoj je bil zelo hiter. Zanimalo nas je kakšne naslove je osvojila.
—	Prva sem bila na republiškem in državnem prvenstvu za pionirje na Bloudkovem memorialu, med seniorji sem tudi osvojila državno in republiško prvenstvo.
—	Kateri od teh uspehov ti največ pomeni?
—	Prvo mesto na Bloudkovem memorialu, kjer sem tekmovala kot posameznica.
—	Na lanskem mednarodnem turnirju si bila šesta. Na kakšno uvrstitev upaš letos?
—	Letos bo konkurenca hujša, zato bi bila zadovoljna, če bi to mesto obdržala.
—	Kdo ti je najbolj pomagal pri doseganju teh uspehov?
—	Tovariš Hinko Dermol, Tjaša Andree, Eva Bosakova, in pa seveda moja mama.
S Slavkom Koreničem, večkratnim državnim prvakom v vožnji parov, smo spregovorili nekaj besed o drsanju. Saj se je s svojo partnerko večkrat odlikoval tudi na ledeni plošči. Vprašali smo ga, če se misli drsanja resno oprijeti?
—	Ne, drsanje je zame samo dopolnilni šport. Za resnejši trening nimam niti možnosti, saj je edino umetno drsališče v Celju precej oddaljeno.
Njegova partnerka Nataša Dermol je drugega mnenja.
—	Drsanje mi je veliko bolj všeč, zato je moja največja želja, poleg tega, da bi še naprej dosegala uspehe v kotalkanju — umetno drsališče v Velenju.
Na koncu smo spregovoriti še s Tatjano Lap. Dosedaj še ni zabeležila vidnejših uspehov, vendar je še zelo mlada in strokovnjaki pravijo, če bo pridno vadila ji uspehi ne bodo ušli. Tudi z njo smo spregovorili o pripravah na bližnje tekmovanje.
—	Vestno sem se pripravljala. Osrromno sem pridobila takrat, ko nas je vadila nekdanja svetovna in olimpijska prvakinja Eva Bosakova.
—	Kakšno mesto si želiš na bližnjem tekmovanju?	,
—	Upam, da s partnerjem ne bova zadnja. Vsa višja mesta pa bi bila za naju velik uspeh in nagrada za resen trening.
—	Kaj pa želje?
—	Želim si isto kot Nataša, umetno drsališče, saj je tudi meni drsanje zelo všeč. Upam, da se bo nama želja uresničila, saj sva še mladi.
Taikšno je bilo kratko kramljanje z Velenjčani, ki bodo zastopali Jugoslavijo na II. mednarodnem kriteriju v kotalkanju. Upajmo, da se bodo njihove želje izpolnile. Tudi mi jim želimo veliko uspeha in nekoliko športne sreče.
Velenjčani tretji
V letošnjem tekmovanju v slovenski judo ligi so Velenjčani dosegli lep uspeh. Osvojili so tretje mesto. Ekipa je v začetku tekmovanja več obetala. V dveh srečanjih so nastopili z nepopolno ekipo in tako izgubili 4 točke, kar bi jim zadostovalo za osvojitev prvega mesta, saj zaostajajo za zmagovalcem, ekipo Jesenic, samo za 3 točke. Velenjčani so tako zapravili ugodno priložnost, dk postanejo prvaki in se uvrstijo v najvišje tovrstno tekmovanje.
Za ekipo Velenja so nastopali: Frainc Usar (trener), Milan Simon-čič, Lovro Divkovič, Vlado Kovač, Ivan Tanjšek, Anton Škripač in Edo Krajšek.
i ' i,
Rokometaši Velenja prvaki
Zadnje kolo prvenstva v Štajerski	Mariboru in med Šoštanjem in Što-
coni je bilo v znamenju borb za pr-	rami v šoštanju. Na teh dveh sreča-
vo mesto. Vsa pozornost je veljala	njih se je odločalo o prvaku in no-
tekmi med Branikom in Velenjem v	vem članu slovenske lige.
VELENJE : BRANIK 16:12 (7:5)
Velenjčani so v Mariboru z boljšo	ša ekipa, kljub spodrsljaju v šošta-
igro prepričljivo premagali domače-	nju in Krogu (v jesenskem delu), ga Branika. Tekma je bila tipično Gole so dosegli: Ovnik 4, Mravljak
prvenstvena. Branik je bil Velenjča-	7, Pocajt 3 in Aljančič 2. nom enakovreden v prvem delu, po- Za nove člane prve slovenske lige
tem pa so bili gostje mnogo boljši	so nastopili: Devič, Ovnik, Pocajt,
nasprotnik. S to zmago so Velenjča-	Aljančič, Mravljak, Brilej, Silovšek,
ni dokazali, da so zasluženo najbolj-	Lahovnik, Kovač in Blagotinšek.
Razgovor pred II. mednarodnim kriterijem, v kotalkanju v Velenju
MLADI MED SVETOVNO ELITO
»
HUDO LUKNiO BODO UDEDILI
Pred nedavnim je bil v Velenju razgovor o ponovnem turističnem izkoriščanju Hude luknje. Na razgovoru je bil tudi univerzitetni pro. fesor in speleolog dr. Ivan Gams iz Ljubljane.
Kraška jama Huda luknja je dolga 400 metrov in ima dva različna dela. Prvi del, dolg 190 metrov, je prostoren. Visok je od 5 do 10 metrov in se zaključi s slapom. Drugi del pa je manjši in nižji in se konča s sifonom.
prvo svetovno vojno. Drugič jo je usposobilo za ogled jamarsko društvo »Peleos« iz Velenja v razdobju med dvema vojnama, in tretjič leta 1953. Ker nihče zanjo ni skrbel so komunikacijske in svetlobne naprave v glavnem propadle, čeprav so
Poleg modernizirane ceste je vhod v kraško jamo — Hudo luknjo
Jamo Hudo luknjo, Pilenco in Špe-	uničeni trami in preperel pod, ljud-
hovko je izoblikovala ponikalnica	je jamo še vedno obiskujejo brez
Ponikva s tem ko je prestavljala	strokovnega vodstva in brez varno-
svoj tok vedno bolj v kraško notra-	sti.
njost.	Ker so Hudo luknjo že večkrat
Hudo luknjo so obiskovali že pred	spreminjali v turistični objekt, sega
Rudarski šolski eenter Velenje
RAZPISUJE
VPIS
v šolskem letu 1967/68 v prvi razred posameznih šol naslednje število učencev:
0 v poklicno šolo rudarske stroke	60 učencev
0 v poklicno šolo kovinarske stroke	25 učencev
0 v poklicno šolo elektro stroke	25 učencev
O v tehniško šolo rudarske stroke	20 učencev
Pogoj za vpis v poklicno šolo kovinarske in elektro stroke je uspešno dokončana osemletka s preizkusom znanja iz slovenščine in matematike.
Pogoj za vpis v poklicno šolo rudarske stroke je uspešno dokončan vsaj sedmi razred osnovne šole. Prošnje, kolkovane z 0,50 N-din in priloženim spričevalom iz osnovne šole poslati na naslov »Rudarski šolski center Velenje«.
NENADOMA JE PREČKALA CESTO
Mopedist Rafko Rednak je v ponedeljek 15. maja pripeljal ob 11,45 po Kidričevi ulici. Nenadoma je na prehod za pešce stopila Elizabeta Kranjc. Rednak jo je zadel z mopedom in zbil po cestišču. Pri padcu je bila Kranjčeva poškodovana. Odpeljali so jo v bolnišnico.
OTROKA STA PRITEKLA PRED AVTOMOBIL Istega dne ob pol treh popoldne sta otroka Cvetko Kos in Bojan Hribar pritekla po Kidričevi cesti Uk pred osebni avtomobil CE 89-00, ki ga je vozil Albert Ostrovršnik. Avto-mobilist je zbil enega s ceste na zelenico, drugega pa na pokrov motorja, da je po 11 metrih vožnje padel na cesto. Oba so poškodovana odpeljali v bolnišnico. Na avtomobilu pa je nastalo škode za okoli 300 novih dinarjev.
VINJEN JE VOZIL MOPED
Ivan Kuzman je v nedeljo, 21. maja vozil moped. Ob 21,15 uri je na cesti Velenje—ArHI nače padel in se lažje poškodoval.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi dobrega moža, očeta in brata
ALOJZA LUŽNIKA MARKA POD JAVOR i»K A
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ju spremili na zadnji poti. Iskrena hvala rudarski godbi za zaigrane žalostinke, govornikoma za poslovilne besede ter njegovima predpostavljenima in sodelavcem. Zahvaljujemo se vsem darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so nam kakorkoli pomagali ali izrazili sožalje.
Družini Lužnik in Podjavoršek
ZAHVALA Ob smrti dragega očeta in starega očeta
jurija tekavca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in vence.
Posebno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam nudili pomoč in ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti.
Jože, Mirko in Milka z družinami
zanimanje na našem področju za kraški svet in njegove pojave, ki so pri nas prirodna izjema in posebnost, že v preteklost. Interes, da bi ponovno odprli to kraško jamo pa postaja iz dneva v dan večji, saj dobiva turizem vedno pomembnejšo vlogo kot dobra gospodarska panoga. Mednarodni turizem narašča v nekaterih evropskih državah letno za 10 do 15 odstotkov, ostale gospodarske panoge pa le za 2 do 4 odstotke. Podobno razvojno tendenco lahko pričakujemo slej ko prej tudi pri nas. Zato turizem nima le etičnih vrednot, ampak dobiva vedno večjo vlogo v strukturi posameznih gospodarstev. Vse to pa zahteva več turističnih objektov.
Ne bi smeli zanemarjati atraktivnih in cenenih prirodnih turističnih lepot. Med nje sodi brez dvoma kraška jama Huda luknja. Čeprav se ne more primerjati z našimi najbolj ^znanimi kraškimi jamami, je njena prednost v tem, da je vzporedno ob dobro prevozni cesti. Skozi Mislinj-sko in šaleško dolino je speljana najkrajša prometna pot iz Celovca v celjsiko kotlino, Ker sosednja Koroška nima kraških jam, bi se tuji turisti, ki poleti množično potujejo po tej cesti na naš Jadran, v Hudi luknji prvič srečali z našim krasom, priročno in z malim trudom. Brez dvoma bi bila jama privlačna tudi za domače izletnike in šolarje. Zlasti slednji bi z ogledom popestrili šolski program in obogatili svoje znanje.
Na skupnem razgovoru so se dogovorih, da bi letos uredili jamo do slapa in očistili strugo Ponikve. Popravili bi poti in naredili zaščitno ograjo. Ob cesti bi postavili reklamno tablo, dobili nekaj karbidovk ali acetilenk in izdali opis za vodnika, ki bi bil tam ob sobotah in nedeljah.
Vse kaže, da bomo na našem področju dobili v mednarodnem turističnem letu novo turistično privlačnost.
VABIMO VAS v GOSTE
MLADI 0 SEBI...
Tako bomo imenovali pod skupnim naslovom intervjuje, ki jih bomo imeli z mladimi iz naše občine.
Izvedeti želimo, kaj pravijo mladi o sebi, o njihovem življenju, težavah, željah in o današnjem času. Radi bi pisali o mladi generaciji, o tistih, ki delajo v tovarnah, rudniku in na kmetijah, pa tudi o onih, ki še »gu-lljo« šolske klopi in se pripravljajo za poklic.
Vse, prav vse bi radi izvedeli o vas mladinke in mladinci...
Zato bomo naše uredništvo prestavili za nekaj ur izven običajnih prostorov. V ponedeljek, 5. junija od 10. do 20. ure, bomo čakali na vas v mladinskem klubu v Velenju. Naši novinarji se bodo pogovarjali z vami in beležili kar jim boste pripovedovali. Vaše pripovedi pa bomo zabeležili na straneh našega časnika v prihodnji številki.
Vabimo vas, da pridete posamič ali v skupinah v mladinski klub in poveste kaj mislite o sebi mladi ljudje.
Torej, bodite v ponedeljek 5. junija naši gostje v mladinskem klubu Velenje.
ŠTEFAN
BOLEJŠI
■
Kje drugje bi se lahko srečala in o kom govorila? Seveda, na občinskem komiteju ZMS, govorila pa sva o mladih, o njihovih problemih, no pa še o marsičem. Sekretar občinskega komiteja Zveze mladine je. Zanj bi lahko rekli, da ima to funkcijo skoraj na kožo napisano. Nemiren je, živahno gestikulira, kapljica živega srebra, bi rekli. Pa še nekaj, včasih smo take ljudi primerjali z mravljami, zaradi pridnosti seveda.
Govorila sva. No, jaz sem bolj molčal. Saj mu ne zmanjka kmalu besedi, ko govori o mladih. Zaposlovanje, mladinska delikvenca in še in še. Vse to so vprašanja, s katerimi se zadnje čase veliko ukvarja. Več kot polovica nezaposlenih v naši občini so mladi, večina žensk, večina brez prejšnje zaposlitve, večina nekvalificiranih, pa število...? Po nepopolnih podatkih okrog 330. Delavnih rok skorajda za majhno tovarno. Štefan pravi: »Včasih nekateri od teh mladih ljudi pridejo k nam, jezni so, razočarani. Bom pa kradel, pravijo.« Je to edini izhod? Mladinska organizacija bo organizirala nekaj delovnih akcij, toda ali je to dovolj? Veliko govorimo o tem, kako malo storimo. Toda dejanja so še daleč, mladi velikokrat poslušajo samo besede. Bese-
de, no tudi teh se človek počasi naveliča, posebno če je mlad, poln energije in željan dela. Za vse, kar sva govorila, je tu premalo prostora, zato ga bi bilo treba najti tudi drugje. Pa ne samo v časnikih. Predvsem v ljudeh, v nas samih.
Dosti sva govorila tudi o nalogah in vlogi Zveze mladine v družbi. Včasih hočemo, da bi organizacija zajela prav vse mladince, tudi tiste,■ ki jim pravimo, da so »problematični«. Po drugi strani pa želimo, da bi bila mladinska organizacija avantgarda vseh mladih.
S Štefanom Dolejšijem sva govorila največ o mladini, njenih problemih, uspehih in željah. To delo predstavlja za njega del njega samega.
:
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
KAKOVOST KVALITETA POSTREŽBA CENA
mali oglasi
PRODAM
#	Ugodno prodam NSU »Primo« 175 cm8. Janez Pešec, Arja vas 49.
0 Ugodno prodam: veliko kuhinjsko kredenco 195 X 55 cm, kuhinjsko mizo 130 X 80 cm, kuhinjsko komo-do, 4 kuhinjske stole in zaboj za drva. Valentinčič, SoštanL Cankarjeva 20. Ogled vsako popoldne od 15. do 18. ure.
RAZNO
•	FOTO — PAJK — VELENJE obvešča, da bo v nedeljo, 4. junija fotografiral v ateljeju ves dan.
Fotografiral bo tudi dopoldne pri cerkvi v Šoštanju, popoldne pa pri cerkvi v Šmartnem — Velenje.
Vabi vse, da se oglasijo pri domačem fotografu, pri katerem imate edino garancijo, da boste za isti denar dobili res kvalitetne fotografije!
VELENJE
Šaleški Ruda
A. - -
jžftf/■
c l a s i l o socialistične zveze delovnega ljudstva obclne velenje
Lastnik ln izdajatelj: Občinski odbor SZDL Velenje — Urejuje uredniški odbor: Ivan Fijavž, Franjo Kljun, Franc Lesnik, Maks Medved, Ljuban Naraks, MIlan Sterban, Jože Tekavc, Maruša Trampuš, Alojz Zavolovšek in Rudi Zevart — List Izhaja vsak drugi četrtek — Posamezna številka stane 30 novih par ali 30 starih dinarjev — Letna naročnina 7 novih dinarjev in 50 novih par ali 750 starih dinarjev, polletna naročnina 3 nove dinarje in 75 novih par ali 375 starih dinarjev Naročnina se plača vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri SDK, ekspozitura Šoštanj — Naslov uredništva: ŠALEŠKI RUDAR, Velenje, Titov trg 2, poštni predal 8», telefon 8-50-87 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — Tisk ln kllšejl: GP
Celjski tisk Celje.