Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 22. decembra 195« štev. 291. leto X. XVII.) MARIBORSKI VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredil. 2440, uprave 2455 bhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostcvljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. št. 11.409 Zveza trgovskih združenj Dravske banovine, Združenje trgovcev v Ljubljani, Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani ter Združenje trgovcev za srez Ljubljana okolica, so naslovili na finančnega ministra spomenico, katere namen je, da pridemo glede višine in načina pobiranja davka na alkohol do take ureditve, ki bo za vse prizadete znosna, splošnemu gospodarstvu koristna ter predvsem ‘za dolgo dobo stalna. Radi tega predlagajo navedene organizacije sledeče reformne predloge glede obdavčenja alkohola: Uveljavi naj se dosledno obdavčenje oziroma kontrola alkohola že pri proizvajalcih. Obrtniki, trgovci in tožilci alkoholnih pijač pa naj se osvobodijo vsake nadaljnje kontrole s strani finančnih organov. — Državna, banovinska in občinska trošarina naj se pobira zmerom hkrati in jo mora plačati že proizvajalec, tako da bi vsaka nadaljnja kontrola sploh odpadla. — Neomejena in prosta žganjekuha naj se odpravi in uvede trošarina na žganje, ta naj znaša 30 do 35% trošarine na špirit iz melase. — Kmetom naj se dovoli kuhanje žganja le iz lastnih pridelkov in do tiste količine, ki naj jo zakon določi za potrebo družine po številu odraslih članov. Kdor ni. obrtni proizvajalec žganja, sploh ne sme prodajati žganja, niti zatrošari njenega, niti trošarine prostega. — Za-trošarinjenje žganja in zapečatenje kot' lov naj se na vsak način uzakoni vsaj za dravsko in savsko banovino ter odredi pobiranje teh trošarin pri uvozu iz banovin. kjer bi se te trošarine ne pobirale. — Da se pospeši predelava vina v kis, naj se prepove raba oetove kisline v jedilne namene ter hkrati maksimira banovinska in občinska trošarina na 50 para za liter vina, državne naj bo vino prosto. Nad tvornicami špirita naj se uvede stroga kontrola, tako, da bo hkrati s proizvodnjo kontrolirana tudi surovina. — Državna trošarina na špirit naj ■se zniža, da ne bo toliko pobude za tihotapstvo, kakor doslej. Obrtnim žganjar-nam in veletrgovcem, ki prodajajo špirit, naj se dovoli primeren rabat od državne trošarine. — Kazni, izrečene zaradi teh prestopkov naj se najstrožje izvajajo in morajo biti izključene od amnestije. — Popolnoma naj se odpravi luksuzni davek na rum, za liker pa za konzumno blago do cene Din 25 za liter. Povdarjamo še prav posebno, da bi sprejem samo posameznih naših zahtev in predlogov ne pomeni! nikakega zboljšanja ampak le oškodovanje te ali one panoge, ki bi pa novo škodo težko prenesla. Sredstva vinogradnikov, vinskih trgovcev obrtnih izdelovalcev žganja in ki-sarnarjev niso neizčrpna. Večina teh je že na robu prepada in zato moramo zahtevati jasno besedo, po kateri bomo vedeli ali smo kot največji davkoplačevalci soloh kai unoštevani ali pa smo enostavno obsovni na gosondarskl pogin. Najboljši barometer situacije LONDON, 22 . decembra. DNB poroča: »Suaday Picturiel« doznava, da« se bo z začetkom leta 1937 uvedla v Angliji splošna vojaška dolžnost. LONDON, 22. decembra. DNB poroča: Dne 1. januarja 1937 se prične službena perioda gradnje obeh novih velikih britanskih vojnih brodov, od katerih bo vsak imel 35.000 ton. Kakor znano potečejo dne 31. decembra tega leta obveznosti londonske pomorske pogodbe. LONDON, 22. decembra. DNB poroča: »Sunday ReHeree« doznava, da se bo vojvoda Whtdsorski po kronanju brata kralja Jnrifa VI. takoj vwtH v Anglijo. BERLIN, 22. decembra. Iz pravkar iz&iega žepnega koledarja nemške mornarice so razvidne nove gradnje v teku leta, ki so se določile v letu 1936. Gre za sledeče gradnje: vojna ladja 35.000 ton, vojna ladja, letalska matica, težka križarka 10.000 ton, torpedni rušilec 1811 ton, 4 podmornice po 500 hi 4 podmornice po 250 ton. Razen tega^ bodo gradili še druge manjše vojne ladje, med drugim 12 podmorirfSkih izvidnic. LONDON, 22. decembra. Dne 19. januarja se sestane angleški parlament, ob kateri priliki se bo razpravljal angleški proračun. Še ni gotovo, ali bo vlada zvišala davek za finansiranje oboroževanja, ali pa bo izvršila to s pomočjo kakšne kreditne operacije, to je potom posojila. V splošno prevladuje prepri Čanje, da bo vlada razpisala posojHo za oboroževanje. Betaiistu (umU se, mm d&uut uoedeM LONDON, 22. decembra. *Daiiy Miror« poroča, da je v kratkem pričakovati zaroke belgijskega kralja Leopolda s princeso Teodoro Luizo. 261etno nečakinjo danskega kralja. Bruseljski dopisnik »Sun-day Refferee« poroča, da je med kraljem Leopoldom in belgijsko vlado nastal konflikt, ker se kralj brani temu, da bi se drugič poročil. Vlada želi, da bi se kralj poročil s kakšno princeso iz neke bivše srednjeevropske vladarske rodbine, ker I/ mMu iit vtdkmskik Ne zamudite ugodne prilike za božično števrtko »Večerntka«, ker izide naš Ust za praznike v povečani nakladi in pestri vsebini ter oddujte svoj oglas takoj. Tudi najmanjši inse-rat je z uspehom zajamčen! — Oglase sprejema uprava »Večemika« vsak dan do 23. decembra od pol 8. do 12. in 14. do pol 19. ure, v Gosposki ulici 11, dvorišče I. nadstropje. 24. decembra pa samo do 9. ure zfeitraj. Ogla« oddate lahko tudi teletonično na štev 24-56. Slovanska obnocfca želi Belgija iz več razlogov, da bi prišla v čim ožje stike s Srednjo Evropo. Toda kralj, ki še vedno žaluje za svojo soprogo, ki je umrla v tako tragičnih okoliščinah, noče o drugi poroki ničesar slišati. Krožijo celo še nepotrjene vesti, v smislu katerih hoče kralj rajši abdicirati, in sicer v korist svojega najstarejšega sina princa Bauduina, ki je sedaj šele 6 let star. NEWYORK, 22. decembra. Iz srednje Amerike prihajajo vesti o strahoviti katastrofi, ki jo je povzročil vulkan Santa-rita v državi San Salvador. Ta vulkan je že delj časa miroval, in so mislili, da je ugasnil. Radi tega ie okoli vulkana nastalo mnogo manjših mest in naselbin, ki so sedaj popolnoma izginila z zemeljske površine. Vulkan je nepričakovano pričel bruhati ogromne količine lave, ki se je v silnih potokih razlila po obronkih in uničevala mesto za mestom. Kolikor je doslej znano, je bilo izpod uničenih hiš izvlečenih preko 1000 mrtvih. To so sa- mo prve vesti, ker ni znano, koliko je število žrtev v ostalih naselbinah. Vse zvez«; so potrgane in ni mogoče doznati, kaj se tamkaj dogaja. Število žrtev znaša več tisoč. Uničene so vse vodovodne naprave. Uničene so naselbine Teretiale, Vegerada, San Caetano, San Sebastiano, San Vincente. Predsednik republike San Salvador general Martinez se je podal v San Vincente, da osebno vodi akcijo za pomoč žrtvam. Razen tega so težko prizadete tudi naselbine Verapez, Guadeloupe, Apaste, Ouetto. Anlorcnzo in Pe-culini. Uteko kil v BEOGRAD, 22. decembra. Po najnovejših podatkih je dosegel tuji kapital pri industrijskih obratih v Jugoslaviji 4821 milijonov dinarjev, pri trgovinskih in industrijskih podjetjih 360 milijonov dinarjev. Po narodnosti je razdelitev tujega kapitala v naši državi sledeča: francoskega 963.1. angleškega 827.2, švicar- skega 675.6, USA 538.5, čehoslovaškega 518.7, italijanskega 444.1, avstrijskega 297.1. belgijskega 210.9, madjarskega 183.9, švedskega 107.8, nizozemskega 78.9, nemškega 54.9, ostalo 286 milijonov dinarjev. Skupno je torej v Jugoslaviji inozemskega kapitala 5181.3 milijone dinarjev. ftauuia sf*teiemt tnmkidskA deto NOVI POSLANCI. Na včerajšnji seji Narodne skupščine ■sc je odobrilo poročilo verifikacijskega odbora v smislu katerega pridejo kot narednik; obsojenih poslancev v Narodno skupščino, in sicer Sima Andonovič. dr. -lovan šaikarevič. Milenko Zdravkovič in Ljtunori Djokič Oaties dopoldne je skupščina nadaljevala svoje delo in so se iz-voliU skupščinski odbori za predložene zakonske načrte, med katerimi ie tudi konkordat. MADRID. 22. decembra. Ha v as poroča: Radi upornega bombardiranja Madrida je naslovil odbor za obrambo Madrida na prebivalstvo proglas, v katerem pravi med drugim: »Francija se je ponudila, da sprejme špansko dcco od 5. do 14. leta in je to zelo dragocena prilika, da pod najboljšimi pogoji rešite svojo dcco. Pro- glas pravi nadalje: »Deco, ki pojde v Francijo, bo skrbno čuvalo francosko ministrstvo narodnega zdravja ter španske ustanove za socialno skrbstvo.« V pro glasu se povdarja misel, da bodo matens znale obvladati svojo materinsko ljube zen in na ta način rešiti deco pred nevarnostjo bombardiranja. 'hnekwa*4e v feniksov uptouM mi BEOGRAD. 22. decembra. Minister za trgovino In Industrijo ie Imenoval v upravni svet ».Jugosloven«kega Feniksa«: šefa statistične sekcije Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani Ivana Laha, bančnega ravnatelja Kamila Bošnjaka, odvetnika Momčlla Jankoviča, ravnatelja Trgovske šole Branislava Todoroviča ter univerzitetnega docenta dr. Jovana Karamata. Za tesno sodetovanf* z brati Bolgari Sinoči je imela v klubovi sobi hotela »Orel« mariborska Jugoslov. bolgarska liga svoj letošnji občni zbor. Ob tej priliki so se zbrali številni zastopniki mariborskih društev ter prijatelji bolgarskega naroda. Zbor je otvoril in vodil nien predsednik dr. Vek. Kukovec, ki je v svojem nagovoru povdaril, da je želja po čim tesnejšili stikih z brati Bolgari naletela zlasti v Mariboru na velike simpatije ter ugotovil, da so dani za to delo in zbliževanje najboljši pogoji. Ta ideja ostane še nadalje aktualna in se Iigino delo v tem pravcu s poživljenim teir pom nadaljuje. Ligin požrtvovalni tajnik g. prof. S e-■d i v y je orisal v svojem tajniškem poročilu vse dosedanje delo od zadnjega občnega zbora (1934), ki je bilo usmerjeno v cilju čim tesnejših stikov z Bolgari. Liga je imela v pretekli poslovni dobi 8 sej in več sestankov. Izkušnja pretekle poslovne dobe je pokazala potrebo ožjega iiginega odbora, ki mora biti gibčnejši in elastionejši. V delo jug. bolgarske lige so vključene razne prireditve, tako razstava bolgarske grafike, bolgarski teden, ki naj bi seznanil naše kroge z bolgarsko književnostjo in umetnostjo, nadalje koncert pevskega zbora »Rodine«, sprejem bolgarskih železničarjev v Mariboru, predavanje gdč. učiteljice Rozmanove o bolgarskem šolstvu in vsa prizadevanja tukajšnje lige v pogledu sestave učbenika bolgarskega jezika. V medsebojnem plemenitem tekmovanju med ljubljansko in mariborsko ligo je Maribor topot prednjačil. Mariborska liga je skušala razširiti sodelovanje tudi na literarno pol>2 in dosegla premiero Kostovega »Zlatega rudnika« v tuk. Narodnem gledališču. Blagajniško poročilo je podal ligin blagajnik prof. dr. Anton Dolar, pov-darjajoč, da so bili prejemki lige skromni (skupni promet izkazuje okrog Din 5000) in da je bilo radi tega potrebno tem večje varčevanje. V pretekli dobi je liga prebrodila svojo denarno krizo. Po teh poročilih se je razvila debata v katero so posegli ravnatelj dr. Tominšek, prof. Šedivy, dr. Šnuderl, F. Skaza. prof. Baš m drugi. Celotna debata s" je razvijala v pravcu sestave bodočega programa, v katerem bo skušala Liga pridobiti pisateljice iz Bolgarije, ki naj bi č It ata svoje proizvode, in prirediti čim ! več predavanj o vseh važnih vprašanjih, ki nas vežejo z Bolgari, zlasti tudi na gospodarskem polju. Manjka nam učbenik bolgarskega jezika in u;re Iigino delo tudi za tem, da se ta zamisel čimprej uresniči. Važno je. da dobimo iz bolgarske književnosti čim več prevodov, Dr. Snuderl se je pridružil po prof. Šedivvju zamišljenemu programu s povdarkom, da Okna jv svet g iapleda.dm&eni icdthi Hem$ Govedina samo v oktobru in novembru, jagnjetina samo štiri mesece Znan je Hitlerjev izrek, da potrebuje Nemčija predvsem topove in potem šele kruha. Toda stiska sedanjosti kaže, da potrebuje Nemčija vendarle predvsem kruha in potem šele topove. Aprovizacij-ske težave v Nemčiji so povzročile, da so morali vodilni krogi misliti celo na poseben »službeni jedilni list«. Res je, da je kontrola zelo težka glede tega, kaj po-edine nemške gospodinje kuhajo, toda iz primera« »jedi iz enega lonca«, kakor so jo bili uvedli v Nemčiji, pa je razvidno, da niso v Nemčiji izključene prisilne metode tudi v tej smeri. Novi nemški jedilni list je zelo obsežen. Prvi del tega službenega jedilnega lista ima tri rubr:ke: V prvi se navajajo živ-lienskc potrebščine, ki jih je treba kon-zumirati v povečanem obsegu. Druga rubrika obsega one jedi, ki jih Nemci smejo konzumirati kakor doslej. V tretji rubriki pa so zabeležene one življenske potrebščine, pri katerih je treba varčevati. Ta poslednja rubrika je posebno zanimiva. V njej se naštevajo življenske potrebščine, ki vsebujejo največ kalorij: goveje in telečje meso, maslo, mast, margarin,# olje, sir, rana zelenjava, proso itd. V rubriki pojačene potrošnje (rubrika ena), se nahajajo življenske potrebščine druge vrste, kakor na primer krompir, marmelada, gotove vrste mleka, umetni med, od mesa samo ovčje meso, ribe in kunci. Od važnejših življenskih potrebščin, katerih potrošnja ni omejena, se nahajajo v tej rubriki kruh, grah, sočivje, fižol in mleko. V tem »službenem jedilnem listu« se priporoča, da se svinjsko meso konzumira tako kakor preje, kar pa predstavlja dejansko omejitev, ker je kon zum v zadnjih letih znatno zmanjšan. — Isto je glede jajc, prav tako pa je tudi zmanjšan uvoz južnega sadja, kakaa itd. Divjačina in perutnina se smatra v Nem- čiji lahko kot deloma omejena življenska potrebščina. Če dodamo k temu še sadje in med, vidimo, da se zares važne življenske potrebščine smejo trošiti v manjši količini, manj hranljive pa se smejo zavživati v večji količir/i kakor doslej in samo one življenske potrebščine, katerih zavživanje je bilo itak omejeno in ki se itak malo troši (razen kruha), se lahko konzumira v stari meri. Toda s tem še ni končan službeni jedilni list nemškega naroda. Vsak mesec se bo izdal poseben jedilni list, ki bo služil pažnji na te predpise in ki bo vseboval jedila, ki se bodo za dotični mesec posebej priporočala. Tako bo na primer govedina na dnevnem redu samo v okt. in novembru, svinjsko meso samo pet mesecev letno (če se lahko dobi), jagnjetina pa samo 4 mesece. Heiza zakona in ijtdezM O Jetih nerodnih" in še kaj Seksualna vzgoja mladine je eno izmed najvažnejših vprašanj sodobnosti. Kakor je materinstvo tesno povezano z družabnimi, ekonomskimi in psihološkimi prvinami, tako in še bolj je vezana seksualna vzgoja mladine. Živimo v dobi krize na vseh poljih in tako tudi v dobi krize ljubezni in zakona. Dva svetova sta pred nami. Predstavniki materialističnega nazora, ki se danes toliko bavijo z vprašanjem seksualnosti in ki stalno propagirajo načela svobodne ljubezni, so graditelji mnenja, ki pravi, da čuti otrok že v pubertetni dobi potrebo je Maribor kljub skromnim razmeram dokazal s svojim požrtvovalnim delom, da^ mu je Liga pri srcu. G. Skaza je ob zaključku debate naglašal potrebo, da se tudi v Mariboru priredijo v okviru Lige gospodarska predavanja, ker nam trgovski stiki potom zbornic nudijo polje, na katerem ima Jugosl. bolgarska liga nedvomno svoj delež. Pri volitvah se je poleg širšega, odbora, ki je ostal pretežno nespremenjen in v katerem so odlične osebnosti Maribora, izvolil še ožji odbor z dosedanjim predsednikom dr. Kukovcem na čelu. V ožji odbor so izvoljenk predsednik dr. Kukovec, podpredsednik ravnatelj Mastnak, blagajnik prof. dr. Dolar, tajnik prof. Jan Šedivy. Odborniki: dr. Rapotec, Skaza, Golob, Rozmanova, Černetičeva, dr. Žnuderl. Revizorja ravnatelj dr. Tominšek in ravnatelj Detela. Po volitvah ožjega in širšega odbora je ponovno izvoljeni predsednik zaključil lepo uspli občni zbor, povdarjajoč pri tem. da je bila Jugoslov. bolgarska liga v Mariboru in povsod drugod ustanovljena iz globočine slovanskega prepričanja in ljubezni do bratov Bolgarov ter da mora ravno radi tega biti naše delo iskreno in toplo občuteno v skupnem prizadevanju, da se zbližata oba bratska naroda ter da se sprostita vseh tujih vplivov. spolnega izživljanja. Iz tega sklepajo, da potrebuje mladina spolnega izživljanja in spolne svobode. Nazor materialista se tu križa z nazorom vere in vseh njenih pogledov, ki jih ima vera glede teoretične nedolžnosti in spolne čistoče. Materialistično usmerjeni očitajo veri, da s silo svojih zakonov zabranjuje mladini vresni-čenje njenih želj in potreb. Nastaja vprašanje, v kakšnem pravcu naj se torej vrši in razkrije spoina vzgoja mladine. To je vprašanje, s katerim se bavijo poklicani in nepoklicani in na katerega je težko najti pravega odgovora. Vsakdo, ki daje v tem vprašanju odgovore in nasvete, se mora dobro zavedati, da nosi za to odgovornost in to tembolj, če so ti njegovi nasveti slabi. Nikdo ne more zanikati dejstva, da občuti otrok v pubertetni dobi močno potrebo seksualnega izživljanja. To utajevanje spolnega nagona ima v največ slučajih več zlih nego dobrih posledic. Pubertetna doba je relativno kratka in nestalna, dolžnost odraslih je, da ne pustijo mladine iz vidika, da ne bi varala same sebe s trenotnim razpoloženjem. Nazor trezno mislečih narekuje nadzor nad mladino, ker bi sicer mladina neizbežno zašla v teh letih v razuzdanost. Da bi mladina zašla brez o-zira na narodovo skupnost, more dopustiti samo oni, ki nima vesti in ki nima socialnega čuta. To tembolj, ker je mladina v dobi spolnega dozorevanja tudi intelektualno še nezrela in nesamostojna. Dolžnost starejših je, da se onemogočijo pojavi, ki bi mogli škodovati razvoju naše mladine. Mladini moramo ohraniti tudi v tej dobi mir. Kako naj starejši in zrelejši očuvajo mladino v teh »letih nerodnih« s silo ali zlepa? Pri tej odločitvi moramo pomniti, da bi svobodno spolno izživljanje mladine, ki je tesno vezana s spolno razuzdanostjo, dovedlo mladino do brezčutnosti, otopelosti in poživinjenja in to baš ob prehodu v zrelejšo mladeniško dobo. -Spolna razuzdanost se pojavlja navadno vedno tam, kjer sta narod in družba v destruktivnem stanju, ona je tista sila, ki pospešuje degeneracijo in nemalokrat tudi jetiko, ki razjeda organizem posameznikov. Vsa dosedanja vzgoja, ki jo dobiva deca v spolnem pogledu od roditeljev, šole in vse okolice, v kateri živi, je nepopolna. Mladina začuti sama neskladnost med vzgojno besedo in načinom življenja svojih vzgojiteljev. Iz notranjega nemira in boja sledi nujna posledica ob- TEKMA, KI KORISTI PREBAVI. Trgov ci z ribami v Plymouthu na Angleškem prirejajo vsako leto tekmo z valjenjem sodov. Da jim ta tekma ni samo koristna, temveč da imajo ž njo tudi mnogo zaba ve, je dobro razvidno iz naše slike. sodbe vsega, kar jc v njeni bližini. Odrasli si morajo najprej urediti svoje življenje v skladu z zahtevami in potrebami. Tudi brezmesna hrana, telesno delo, šport in vse drugo ne morejo potisniti spolnega vprašanja v ozadje. Na vse mislimo, ko razmotrivamo o tem vprašanju, pozabljamo pa pri tem na najvažnejše, to je — prosveto. Prosveta mladine, tovariški in prijateljski nasvet po izkušenih odrasflih ljudeh, to naj bodo osnovue zahteve nove vzgoje. Ostri nastopi uapram deci, neusmiljeno in neuvidevno kaznovanje po šolah, očitki, vse to ustvarja nepremostljivi most med deco in njenimi vzgojitelji. S takim postopanjem se ustvarja jez nezaupanja in mržnje. Vsi, ki so glasniki svobodne ljubezni in svobodnega spolnega izživljanja, naj bi ta svoj nauk dokazali najpreje na svojih ženah in na svoji deci. Prepričani smo, da bi bilo svobodne ljubezni in svobodnega spolnega življenja kaj kmalu konec. Ne želi drugim tega, česar si sam ne želiš! Dr. J. P. Tudi Vaš otrok si želi za Božič HOHNER HARMONIKO V. WEIXL. H-niBOR PMeeki ŠEPETALNE CENTRALE. Beograjska »Samouprava«, glavni or* gan JRZ, se je te dni pečala na uvodnem mestu z onimi opozicionalci, ki širijo razne vesti o dr. Stojadinovičevi vladi in pravi med drugim: »Zdi se, da obstoja uekoliko šepetalnih central, toda z raznimi cilji, četudi z istimi metodami, ki neumorno fabricirajo in lansirajo razne laži ter izmišljotine. To so v prvi vrsti ilegalne akcije subverzivnih elementov. Z njimi pa tekmujejo v izmišljenju laži tudi gotovi politični krogi z ultrademokratski-mi tendencami.« Ob koncu tega poročila pravi navedeni list, da noče narod za te politične metode ničesar slišati. UNIFORME. Minister za telesno vzgojo je dovolil brvatskim »Križarjem« nošnjo uniforme pri slovesnih prilikah. »SVETA TEREZIJA« OBSOJENA. Sodišče v Siegenu je obsodilo radi prevare na tri leta zapora Terezijo Albe, nazvano »sveto Terezijo«, ki je, kakor smo te dni obširno poročali, izvabila številnim lahkovernežem precejšnje vsote denarja. Možat odgovor. Profesor veronauka vpraša učenca-Koliko stvari potrebujemo pri krstu? Učenec: Tri! Profesor: To pa ne bo držalo, pri krstu potrebujemo ve>ndar samo vodo in molitev. Učenec: Kaj pa otrok, ki ga krstimo? Mar njega ne potrebujemo? »k Črepinj ne šteje. Sodnik: Obtoženi sto, da ste svojemu prijatelju v prepiru vrgli v glavo steklenico, ki se jc razbila na tisoč koscev. Ali to odgovarja resnici? Obtoženi: Ne vem, ker črepinj res nisem preštel! Božični gaj Prijetno je v božičnem gaju na Glavnem trgu, živahno in privlačno. Mamice ne vozijo svojih malih radovednežev posebno rade tam mimo. Če pa se le .ne morejo izogniti te poti, imajo ž njimi dovolj posla. »Božiček, božiček! Glej, mama! Pojdi!« In jo vleče sem in tja in razkazuje vse ono. česar bi mi ne opazili. »Kupi tega... na, tega! Je lepši. Sem bomo obesili bonbone, sem čokolado, tu-kajle bodo keksi in košarice in...« Marsikateri materi ni to naštevanje posebno prijetno; saj poznate sodobno gospodinjstvo. Mnogo pa jih je, ki nimajo teh zahtev in letč domv le s smrečjo vejico. — Zakon relativnosti! Letos je gaj izredno bogat in nisi v zadregi za izbiro; dobiš skromno vejico za par dinarjev do vitkega debla za boljše družine, prodajalci so različnega porekla in starosti: kmetje-gozdarji s Pohorja, Kozjaka in tudi Slov. goric, ki le redkokdaj pripeljejo v mesto kak les, prekupčevalci in celo otroci. Ne manjka niti mešetarjev, ki niso v sejmarenju izbirčni in pograbijo med levo in desno — mislim: med prodajalcem in kupcem. Naj privozi voz smrečja, takoj ga obkolijo pre kupci in mešetarji. Kupčija se razpne v tako napetost, da mora večkrat posredovati mož postave. Pobaram kmeta, ki koraka gor in dol ob svojem kupu, si mane roke in popravlja smrečje. »Kako s kupčijo?« »Saj vidite... dosti nas je... za tri Božiče in še več. Vidi se pomanjkanje in revščina kot pri nas. Zato pa so naše cene dozdevno visoke. A verujte mi, da ni posebnega zaslužka. Preden prodam le eno drevce, sem že ob 50 Din: prošnja za sečnjo 20, na tržno nadzorstvo 25 Din, za prostor vsak dan 5 Din. Tu imam o-krog 250 komadov s povprečno ceno 2 Din. Pa računajte delo, pot in troške ob prodaji! Kar se tiče draginje, vam rečem, da če bi prodajali sami kmetje, bi bilo ceneje. — Poglejte tam-le!« je pokazal s prstom na lepo zrastlo drevesce polno storžev. »To drevo je kmet prodal za 25 Din, prekupec pa vpraša zanj 75.« Mož je povedal resnico. Sejem je sejem. Tudi tukaj ne manjka vsiljivosti, ponudb,, krika in zavisti. Ne gre brez prevare s ponarejanjem lepo vlo ženili vejic po mestnem okusu, ki zahteva somernosti, vitkosti, nežnosti. Šele po sklenjeni kupčiji spoznaš, kako temeljit si v kupčiji. Kaže, da so za te stvari ženske le boljše od moških; te ti pregledajo vse kupe, premerijo to in ono drevo, ga otip-ljejo, preskusijo, gladijo... Te se ne puste za nos tako zlepa. Najbolj kričavi so prekupci, ki niso mogoče še nikoli stopili .v gozdno zatišje. »Glej jo, kraljico, take ni na trgu! Pohitite, da ne bo prepozno!« Okrene se, nasmehne in pomežika. Nepraktični kmet pa čaka molče kupcev v mislili na dom in kuje račune, ki so često krat precej dvomljivi, ker sc zgodi, da se naveliča »špaciranja« ob kupu in proda prekupcem na čez. Tako posredno pomaga k štandartu, ki ga kaj skoro zavohajo najmlajši prekupci — deca. Dva Din, gospod... prosim!« nh Ponuja osemletnik skromno smrečico. Ko želim dognati za njegov gozd in Še to in ono, mi zgine spred oči na nasprotni vogal, kjer prične kupčijo s kom drugim. Bilo kakorkoli, a tudi tukaj vmes^ bo nedvomno izraz časa in njegovih težkih prilik. Tudi božični gaj, ta simbol globoke poglobitve v človečanstvo, nosi leto za le-tom boli viden znak borbe za obstanek. Ihaei&atske k$ o Cenjene naročnike »Večernika« po-novno opozarjamo na zaključek leta ter jih vljudno prosimo, da zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnike, da so poslužijo položnic, ki so bile priložene začetkom meseca decembra in poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamudnikom nadaljno dostavo lista ukiniti. Uprava »VEČERNIKA«. Mrtvaški zvon. V Aškerčevi 22 je umrla v 34. letu starosti učiteljica Kristina Vučič. Žalujočim naše toplo sočutje! Občni zbor mariborske sekcije »Združenja gledaliških igralcev«. Mariborska sekcija »Združenja gledaliških igralcev kraljevine Jugoslavije«, ki je kakor znano pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra H., je imela sinoči svoj letošnji občni zbor. Naši igralci so si izvolili sledeči odbor: J. Kovič predsednik, D. Gorinšek tajnik, E. Kraljeva blagajničarka, E. Grom odbornik. Lepo praktično darilo je keramika in svinčeni kristal, priznano najlepši komadi pri Zlati Brišnik, Slovenska 11. Cenjenemu občinstvu se naznanja, da bo tržni dan za Špeharje v četrtek, dne 34. decembra 1936. Zadruga Špeharjev. Najlepše prebijete Silvestrov večer v Veliki kavarni. Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi za božične praznike posebno vožnjo na Pohorje, in sicer dne 25. na Božič. Odhod z Glavnega trga ob 7. zjutraj in popoldne ob 14. uri; v soboto dne 26. odhod z Glavnega trga ob 7. zjutraj in v nedeljo 27. t. m. ob 7. zjutraj. Cena do odcepa Din 20, do Roke Din 12. Prijave dnevno do 18. ure v prometni pisarni na Glavnem trgu, telefon 2275. Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista. Pisemski papir, amaterski albumi, spo-miuske knjige so darila, ki vedno razve-sele. Najokusnejšo izbiro dobite pri Zlati Brišnik. Slovenska 11. Pozor smučarji! Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi za božične praznike posebno vožnjo na Ribnico na Pohorju dne 25., 26. in 27. t. m., dnevno z odhodom z Glavnega trga ob 6. zjutraj, povratek iz Ribnice ob 18. uri. Cena sem in tja Din 40. Prijave se sprejemajo dnevno v prometni pisarni na Glavnem trgu do 18. ure, telefon 2275. Že tradicljonalno silvestrovanje Sokola, ki se bo letos vršilo v Narodnem domu, vas s svojim pestrim in originalnim sporedom ne bo dolgočasilo, temveč vam bo ustvarilo razigrano razpoloženje, kakor jc to primerno v trenotku, ko se poslavljamo od starega leta in s polno na-do stopamo v mlado, novo leto! Najprimernejše darilo — polnilno pero — ogromna izbira prvovrstnih znamk po najnižjih cenah pri Zlati Brišnik, Slovenska 11. O ti smučarska smola, ni snega ne smuka — zato vsi na silvestrovanje Sokola. Mestna podjetja, avtobusni promet. Cenjeno občinstvo se opozarja, da vozi dne 24. t. m. mestni avtobus na progi Selnica, Sv. Martin in Ruše kakor ob sobotah. Obenem se daje občinstvu na znanje, da se dne 25. t. m., to je na božični dan, vrši Promet na mestnih in podeželskih progah tako kakor običajno vsako nedeljo. Najlepši božični nakit in razglednice kupite pri Zlati Brišnik, Slovenska 11. »Atentat« na stojnico. Doslej še neznani in neizsledeni storilci so danes ponoči izvršili »atentat« na stojnico sejmarja Ferdinanda Postržina na Glavnem trgu. Z noži so namreč zlikovci docela razrezali stojnične plahte, tako da trpi Postrani okoli .350 dinarjev škode. Za storilci Poizveduje policija. Rokomavhl na deželi. V Račah je neki mlajši moški vlomil v gostilniške prostore Karla Vergleza ter odnesel 300 dinarjev gotovine in nekaj drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 800 dinarjev. Orožniki so v zvezi z omenjenim vlomom aretirali nekega 261etnega Janka P. iz Karlovca, ki pa je pri zasliševanju vsako krivdo zanikal. Gori! V Spodnji Gorici na Dravskem polju je posestniku Francu Namestniku zgorela kupica slame in trpi posestnik okoli 1000 dinarjev škode. Radi požara so bili v veliki nevarnosti sosednji objekti, toda požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo, da so ogenj lokalizirali. Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Večinoma jasno, ponoči mraz, v višinah brez snega, megleno. Terpentin — bencin. Na Poleni pri Mežici je 171etna natakarica Marija L. v samomorilnem namenu izpila v stanovanju svojega očeta osminko terpentina, pomešanega z bencinom. Mladenko so odpremili v bolnišnico, kjer so ji zdrav niki rešili življenje. Vzrok poskušenega samomora ni znan. »Ukročena trmoglavka« je duhovita in vedra Shakespearejeva komedija, polna zapletljajev in veselih zmešnjav. To uspelo komedijo ponove_na prvi božični praznik ob 15. uri po znižanih cenah. »Baron Trenk« je najpopularnejše in najuspelejše hrvatsko operetno delo. To Albinijevo opereto ponove na Štefanovo ob 15. uri po znižanih cenah. »Ciganski primaš«. To Kalmanovo opereto ponove na Štefanovo zvečer po znižanih cenah. Glasbeno divno pa tudi prav zabavno delo je ob začetku letošnje sezone doseglo prodoren uspeh. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« uprizore v nedeljo popoldne po znižanih cenih. Ta Cankarjeva satirična umetnina jc obenem najprivlačnejše letošnje dramsko delo. Za Božič ure zlatnina briijai|tj od urarja in juvelirja M. J LG E R- J E V SIN Gosposka ulica 15 Velika izbira, neverjetno nizke cene-Tudi na obsofte. brez povi£«nis cen. 800 dinarjev vredno preprogo prodal za 4000 dinarjev. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je moral zagovarjati 45letni trgovski potnik Mustafa H. rž Sarajeva, ker je letos meseca avgusta prodal nekemu mariborskemu trgovcu preprogo za 4000 dinarjev in se je naknadno ugotovilo, da je preproga vredna samo 800 dinarjev. Mustafa H., ki je bil obtožen radi prevare, je bil oproščen in jc sodnik naglasil, da bi morale stranke pri nakupu bolj paziti na kakovost. Torej ne nasedajte prekupčevalcem s preprogami! Kanarčki v modi. Prva razstava kanarčkov bo v okviru Društva rejcev malih živali v Vetrinjski ulici 2 in to od 25. do 27. decembra. Razstava, katere pokroviteljstvo je prevzel narodni poslanec dr. Jančič, bo otvorjena dne 25. decembra ob 10. uri dopoldne in bo zatem odprta vsak dan od 8. do 20. ure. Namen razstave je, da bi se odslej kupovali kanarčki, kakor v drugih državah, kot božično darilo. Tako so n. pr. Amerikanci naročili v to svrho pri Nemcih okoli 10.000 kanarčkov. Uma Kino Union. Danes velenapeti senza-cijski film »90 minut postanka« s Iiarry Pielom. ZENA MOŽA BOMBON KAŠELJ 6349 PROIZVOD .UNION", ZAGREB. V hišne zadeve se ne vmešava. Profesor je ravnokar pri delu v svojem laboratoriju, ko pridrvi v njegovo delavnico sluga ves razburjen in mu pripoveduje, da je v hiši izbruhnil požar. Profesor mu mirno odvrne: »Povejte to moji ženi, to ni moja zadeva. Zakaj prihajate k meni, ko vendar veste, da se v hišne zadeve ne vmešam!« vesli Razkoli in razdori v dunajski viadi UAtadteti oleda&isse REPERTOAR: Torek, 22. decembra ob 20. uri: »Božji človek«. Red C. Znižane cene. Sreda, 23. decembra: Zaprto. Četrtek, 24. decembra: Zaprto. Petek, 25. decembra ob 15. uri: »Ukročena trmoglavka«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Visokost pleše«. Izven. Premiera. Sobota, 26. decembra ob 15. uri: »Baron Trenk«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Znižane cene. Nedelja, 27. decembra ob 15. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Visokost pleše«. Bloki. Božični repertoar mariborskega gleda Hšča. O božiču bo razen premiere im reprize nove operete »Visokost pleše« po-novitev vseh letošnjih najuspelejših del. Pri teh ponovitvah veljajo znižane cene. »Visokost pleše«, ki bo njena premiera na prvi božični praznik zvečer, je prav melodična in zabavna opereta. Njeni popularni valčki, zlasti pa pesem o »Škr-jančku« so večno sveži in lepi, prav tako je vsebina ljubka idila preteklega stoletja. Režija je Harastovieeva. Premiera je »izven«, repriza bo v nedeljo zvečer. 1 STRAH AVSTR. KLERIKALCEV PRED VPOSTAV1TVIJO HITLERJEVSKE IN SOCIALISTIČNE OPOZICIJE DUNAJ, 22. decembra. V političnih krogih krožijo alarmantne vesti o konfliktu, ki je izbruhnil v dunajski vladi in katerega posledic še ni mogoče premeriti. V ozadju dogodkov v zadnjem času je po informacijah konflikt, ki je zazijal med konservativnimi krščanskimi socialci ter napredno in nacionalno usmerjenimi elementi, ki se zavzemajo za odkrito politiko sporazuma z Nemčijo. To slednjo skupino vodita notranji minister dr. Gleisse-Horstenau in državni tajnik za zunanje zadeve dr. Schmidt, o katerem pravijo, da se je v njem po vrnitvi iz Berlina izvršila velika sprememba v motrenju situacije. Dr. Schmidt, ki je preje zagovarjal avtoritarni politični kurz v Avstriji, nastopa sedaj odločno za popolno naslonitev na Nemčijo. V teh prizadevanjih ga ne podpirajo samo nemško nacionalni elementi, marveč tudi zastopnik; avstrijske težke industrije, ki so mnenja, da bi se gospodarski in politični položaj Avstrije utegnil pod nemškim varuštvom ugodneje razvijati, kakor sedaj, ko je Avstrija samo orodje v rokah laške diplomacije in kiodrajtuje svojo ceho na rovaš laških političnih računov. Zagovorniki naslonitve na Nemčijo opozarjajo na možnost lažjega sporazuma Avstrije z državami Male antante, dočim sedaj tega ne more, ko narekuje Italija iz Rima svojo politiko in sabo tira sporazumevanje Avstrije z Malo antanto in definitivno ureditev podonavskega problema. Konflikt v avstrijski vladi je izbruhnil včeraj ob vprašanju, ali naj se proti narodnim socialistom naperjeni notranje politični izvirni zakoni, ki potečejo z 31. decembrom, podaljšajo ali ne. V smislu teh zakonov je, kakor znano, vsako politično delovanje v Avstriji izven okvira Domovinske fronte brezpogojno prepovedano. Konservativni krščansko socialni krogi vidijo v morebitni obnovi političnega delovanja narodnih socialistov in socialne demokracije veliko nevarnost za svoj politični prestiž, radi česar se upirajo odpravi teh izjemnih zakonov. Zagovorniki odprave teh zakonov pa zastopajo mnenje, da bo nevarnost preočitno agresivnosti narodnih socialistov itak paralizirana s socialno demokracijo, tako, da je še vedno mogoča v slučaju potrebe klerikalno socialistična koalicija. Razen tega pa se s te strani Še povdarja, da po obveznih izjavah Nemčije nevarnost »anšlusa« itak ne obstoja. V takih okoliščinah se je sestal včeraj ministrski svet, ki jc zasedal pozno v noč. Ta seja je bila zelo viharna. Nacionalna ministra dr. Gleise-Horstenau ter dr. Schmidt in še nekateri drugi člani dunajske vlade so odločno pojasnili svoje stališče, da izgubijo navedeni zakoni z 31. decembrom avtomatično svojo veljavo. Konservativni klerikalni eksponenti v vladi pa so zahtevali tudi obsežno amnestijo. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je odklonil zahteve nacionalnih ministrov in je prekinil sejo v silno napetem vzdušju. Oba dela vlade sta pristopila k seperatnim posvetovanjem, nakar se je seja po eni uri zopet nadaljevala. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je v toliko popustil, da je pristal na kompromisni predlog v tem smislu, da se pod predsedstvom pod-kancelarja Hiilgertha sestane poseben odsek, da prouči ves kompleks teh vprašanj in predloži na to vladi primerne predloge. Nadaljnji izhod iz kritične situacije je našel dr. Schuschnigg še v tem, da se izjemni zakoni podaljšajo do konca februarja. Zvezni kancelar je utemeljeval ta svoj predlog s tem, da je zimska doba s svojimi socialnimi stiskami zelo primerna za to, da da opo. zicijski propagandi netiva proti režimu, česar ni želeti. V klerikalnih krogih vlada veliko razburjenje, ker bi vpostavltev dosedanje opozicije prinesla konec klerikalnemu režimu. Nervoznost na Dunaju je tem večja, ker je tudi iz Berlina prišel mig, da bi se narodno socialistični stranki v Avstriji prizna’" polna ter neovirana možnost delovanja. Francija in Anglija priznali aneksijo Abesinije RIM, 22. decembra. Angleški in francoski poslanik sta skupno posedla zunanjega ministra grofa Člana in sta mu v imenu svojih vlad sporočila, da sta Anglija in Francija sklenili, pretvoriti svoji zastopstvi v Addls Abebi v generalna konzulata. Dejstvo, da sta s to pretvoritvijo svojUi zastopstev v konzulatu izrazila Anglija in Francija praktično priznanje aneksije Abesinije po Italiji, je v Italiji zbudilo veEko zadovoljstvo. Italijansko časopisje tolmači ta korak Francije in Anglije kot vidno znamenje ublažitve evropske napetosti. Tudi pariško časopisje prišteva ta korak Blumove vlade med najvažnejše čine povojne zgodovine. Blum se jo odločil k priznanju aneksije šele po ponovnem posredovanju zunanjega ministra Deibosa in po informacijah, da se ie tudi Anglija odločila, da prizna aneksijo Abesinije. tkaci&oaske vesti Zavarovanje za onemoglost mariborskega delavstva. Prejeli smo s prošnjo za objavo: V korist in razvoj človekoljubne institucije, se je delavstvo mariborskih tovarniških in industriskih podjeti izjavilo za pristop k Staniči za socialno skrb rckonvalescentnih delavcev. Članski prostovoljni prispevki po 50 para na mesec in osebo se lahko po delodajalcu odtegujejo od plače. Z ozirom na pristop vsega industrijskega delavstva, je stani-■ ca na svoji zadnji seji sklenila, da ne bo podpirala samo one osebe, ki izčrpajo pri OUZD vse zakonite dajatve, temveč bo pristopila na pomoč tudi rodbinam onih bolnih zavarovancev, ki se zdravijo na račun OUZD v sanatorijih, zdraviliščih in okrevališčih in sicer prav na enak način v obliki izdaje nakaznic za živila, o-bleko, kurivo in stanarino. Rodbine teh bolnikov prejemajo namreč za časa sa-natorijske oskrbe vzdrževatelja, samo polovično podporo — hranarino. Ker zakon o zavarovanju delavcev v takih slu čajih ne dovoljuje večjih podpor, bo za drugo polovico podpore skrbela Staniča. Do teh večjih dajatev je poleg pristopa delavstva, pripomogla tudi pretežna ve čina mariborskih podjetnikov-industrijcev in tovarnarjev, ki prostovoljno tudi sami prispevajo v iond Staniče mesečno po eu dinar od vsake zaposlene osebe. Uverjeni smo, da bodo vsi ostali gg. podjetniki in industrijci sledili socialnemu čutu teh podjetnikov, ki že od ustanovitve redno podpirajo to plemenito in človekoljubno ustanovo in bodo pristopili k Staniči. Uprava Staniče je brezplačna in se vsi dohodki porabijo stoprocentmo izključno samo za podpore onemoglim in naj-bednejšim osebam. Vsak interesent ima lahko vsak čas vpogled v delovanje te institucije in se o resničnosti navedb lahko osebno prepriča. Posle Staniče vodi poseben kuratorij, ki sestoji iz zastopnikov delodajalcev in v istem številu iz zastopnikov delojemalcev. V obeh skupinah pa ;*j zastopana industrijska, obrtna in trgovska skupina. Odpri roke, odpri srce... Za božične praznike naj se dobra, usmiljena srca spomnik) revne vdove, ki živi v veliki revščini in ki mora skrbeti za šestero nepreskrbljenih otrok. Ne more najti dela, ne more najti zaslužka. V težkem položaju se obrača na dobre ljudi, da bi ji spričo praznikov pomagali in priskočili na pomoč, da bi vsaj preko praznikov gorje ne bilo tako luido. Darila v blagu in denarju se sprejemajo v upravi lista. Posledice ljubosumnosti... V Tomšičevem drevoredu se je preteklo noč okoli 10. ure pripetil razburljiv dogodek. Neki mlajši moški je premikastil neko mlajšo žensko, ki je naposled pod udarci omahnila ter se zgrudila na tla. Moški je po dejanju pobegnil ter se skril za ne-kitn grmom. Ljudje, ki so dogodek opa- zili, so poklicali stražnika, ki je napadalca izsledil in ga aretiral. Pri zasliševanju je moški dejal, da je žensko, s katero ima ljubavno razmerje, premikastil radi tega, ker mu je vzela 4 slike raznih ženske ter mu jih ni hotela več vrniti. Udarci' so bili tako močni, da je ženska za-dobila podplutbe na obrazu in na glavi, tako da ji je ves obraz precej zatekel. Zadeva bo imela svoj epilog pred sodniki. Za božič operetna premiera. Uprizore opereto L. Ascherja »Visokost pleše«, ki slovenskem odru še ni bila uprizorjena.' Glasba tega dela je nežna, melodična ter so zlasti nekateri valčki splošno znani. Dejanje se godi sredi preteklega stoletja ter je obdelano na zelo zabaven in prikupen način. Režijo tega povsod izredno igranega dela vodi Anton Harasto-vič. Nastopijo Igličeva, Barbičeva, Za-krajškova, Gorinškova, Juteršnikova, Sancin, Harastovič, Gorinšek, Kovič P., Košič, Košuta, Verdonik, Nakrst, Crno-bori, Blaž in drugi. Hotelske podgane. Krošnjar Mate Ma-lenica je prijavil policiji, da mu je doslej še neznani tat iz nekega prenočišča v Vetrinjski ulici, kjer je preteklo noč prenočil, ukradel suknjič, v katerem je imel listnico z več sto dinarji. Malenica je dejal, da ni imel sobe zaklenjene in se je tat najbrže ponoči, ko je spal, vtihotapil v sobo ter mu ukradel suknjič z denarnico. Policija sedaj poizveduje za storilcem. •belakovo hišo ter v Zorkov mlin v Lovniku pri Poljčanah. Prvemu je pri tej priliki zmanjkalo kolo. drugi pa je ob vrečo moke. Razen tega so bile v zadnjih dneh pri več hišah ukradene kokoši. Med drugimi tudi pri tukajšnjem župniku. K sreči pa so naši vrli orožniki tatove izsledili iti jih vtaknili pod ključ. pAdbikove Mmtm II. mednarodne smuške tekme skavtov od 4.—6, januarja 1937 v Mariazellu. V znanem avstrijskem mestu Mariazell, ki slovi kot znani romarski kraj, se vršijo od 4. do 6. jan. 1937 II. mednarodne smuške tekme skavtov, za katere vlada veliko zanimanje ne samo med vrstami skavtov samih, ampak tudi med drugo športno publiko. Ob tej priliki veljajo za udeležence posebne olajšave in ugodnosti. Vse nadaljnje informacije, vozne karte, šilingi pri Piitniku, Maribor, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. — V založbi Tuj-skoprometne zveze »Putnik« Maribor je izšel krasni namizni koledar, za leto 1937, ki je našel najbolj prijazen sprejem v vseh krogih. Koledar je izšel v obliki velikega srca, ki ga krasita planinki in katerega držita Slovenc in Slovenka v narodnih nošah. Koledar krasi tudi lepa slika našega Maribora ter vsebuje opozorila na naše najlepše tujskoprometne krajo tr druga Putnikova navodila važna za občinstvo pri potovanjih in izletih. Darujte za aziini sklad PFU Mali og/asi Razno iBenaenevo tedni f aneli in barhenti po ugodnih cenah perilo Mtuisk& Požar v Halozah. Pretekli večer okrog 18. ure je nenadoma izbruhnil požar pri posestniku Mihaelu Emeršiču v Gruškov-ju, občina Podlehnik. Stanovanjska hiša, zgrajena z lesa in krita s slamo, je zgorela do tal in le nekaj pohištva so mogli rešiti. Žrtev požara so tudi vse življenjske potrebščine, obleka in drugi predmeti. Vaščanom se je po trudapolnem delu posrečilo požar omejiti in ogenj pogasiti. — Škoda je precenjena na 16.000 Din in je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požara je slab dimnik in lesen obod nad pečjo. Vzoren soprog. V ptujsko bolnišnico so spravili 301etno ženo posestnika iz Ši-kol s težkimi poškodbami po telesu. Njen mož jo je z vilami tako neusmiljeno premlatil, da je obležala nezavestna. Kino. V petek 25. t. m. ob 18.30 in 20.30 se predvaja film »Pisani pajčolan«. V glavni vlogi Greta Garbo. — V soboto 26. t. m. ob 20. uri in v nedeljo 27. t. m. ob 18.30 in 20.30 pa je na vrsti film »Drag poljub«. Vlomi in tatvine. Od sobote na nedeljo ponoči so neznani zlikovci vlomili v De- Maribor, Gosposka 14 FRIZERSKI SALON MRAKIČ sc nahaja sedaj samo v Cafovi ulicj (zraven kina Union) 6477 SIJAJEN PROŠEK najboljše kvalitete dobite v kavarni »Orient; na Kralja Petra trgu. Kapljica, ki ji ni para! Točim tudi preko ulic2 za Din 22.— po litru. Poskusite in se prepričajte! Franc A^ajcen, kavarnar. 1)452 TRAJNE KODRE in barvanje las! Za praznike 20% popusta da salon Mra-kič, v hiši Trgovskega doma. 6476 Službo lite KMEČKO DEKL' išče službe za pomoč v kuhinji s 1. januarjem. Ponudbe pod »Dekle« na upravo 'Ista. ___________6462_________ Galanterifa pletenine, nogavice, čipke, parfumerija, papir itd., dežniki, naramnice, kravate Slavait Ribarič Maribor, Glavni trs 14 prinaša Maribor. Gosposka 14 Posest LEPA PRILIKA. Novo zidana hiša, % orala zemljišča, tik ceste. % ure iz Maribora, za 12.000 Din na prodaj. Vprašati Stritarjeva ul. 13. Zg. Radvarie. i>461 Službo dobi BoISgraa elariEa krasne jedilne garniture in servise v porcelanu In steklu, priporoča po znižanih cenah oddelek za kuhinisko opremo, firma Andra ič - Har bor SPREJMEM POSTREŽNICO. Maribor, Maistrova 9-llf. 6473 Sobo odda SOBO S HRANO oddam. Vrbatiova 28. pritličje desno. (>482 Igrače Lutke Kovčeke Ročne torbic. Posodo Parfumerija Nogavice Pletenine Palice Glavnike in vso drugo galanterijo in potrebščine po znižanih cenah dobite pri tvrdki MARIBOR, Glavni trg 15 DURUJTi NOTI m BOŽIČI trgovina z muzikalijami HOFER Gosposka ulica 46 63S Oglejte si lepa božična darila v parfumeriji Branko 6333 Maribor, Slovenska ulica 8 n Alasa velika izbira Vam bo nakup olajšata C* BiideMdt* 86 Operetni vladar. K te Mehike v osebi aeneraki Dfeza. F|j»a*K '-'/j#Wkr>e >#ftar veste, vi, habsburški princ, da so temeJji te vaše mehiške monarhije neumnost in pokvarjenost? Vi ste prišli v to mehiško zemljo kakor najbolj tuji tujec. In vendar se vas ta zemlja niti najmanj ne tiče. Vi ste v službi ogabnih denarnih špekulantov, ki se ne ustavijo niti pred človeško krvjo, če jim kaže, da ■lahko preko te krvi in človeških trupel lažje ter uspešneje plasirajo svoje akcije.« 'l