Pogostost poškodb pri delu Ce bi hoteli odgovoriti na vprašanje, v katerih drlavah,. gospodarskih vej-ah, podjetjih ali oddelkih podjetij se najtoolj po-gosto dogajajo nesreče pri delu, bi podatki o Stevilu nesreč ne bili zadostni. V ta namen mo-ram<> raapolagati tudi s podatkj o pogostostj pošk/odb. PogOfitost poškodto pri del-u predstavlaa razmerje tned številom poSkodb in Stevilom delavcev, al-, kar je bolj točno im kar se bolj pogosto uporablja v statistiki, med Ste-viilom efeiktivino opravldenih de-lovnih ur. v našem primeru je pogostost poskodb pri delu šte- vilo poSkodb, ki odpadejo na ml-litioji efektivnih delovnih ur. \% doslej razipoložlji«ih podatkov je mogoče za našo državo ugoto-vitd, da je pogostosit poškodb prj nas v priimerjavii z nekaterimi drugimi državami velika. Ta pogostost Je razliifna v raz-nih podijetjih iste gospodarske dejavnosti. Naslednjj podaitki o pogosiosti poškodb pri de!u v 11 tekstjlnih pcdjetjih s podroiV ja Beograda in Zemuna v letu 1955 kakor tudi o pogostosti po-Jkodb v nekaterih drugih dr-žavah to potrjujejo: 12 3 4 1. — Trikoteža 3.4 2. — Konfekciija B.8 3. — Konfekcija ' 1.7 4. — Konfekcija 9.8 5. — Triikotaža 18.8 6. — Tkaknca svi^e 20.9 7. — Predilnica in tkainica bombaža 86.0 8. — Predilnica in fkalnica volne 36.3 9. — Konfekcija 44.1 10. — Preditoica ia fkalnica volne 47.6 11. — Frediinica jn tJkaimica bombaža 49.7 Ce razen vsega tega upoSte-vamo, da so v največ primerih vzroki poškodto subjelrtivnega značaja, iz tega jasno lzhaja slkiep, da je mogoče brez velikih investiciiJ veliiko dosefi pri ome-JCTanju poškodti pri deiu. Zato 5 6 7 8 9 10 IV se morajo v prvi vnsti interesi-rati delavskl svetl, ki lahko tako veliko priapevajo k delovni pro-duktivnosti. 1 II IIJ iV 1. — Pogo^tost za veeh 11 podjetij 2. — Pogostost v bom- bažni iradustriiji Velik.e Brilaniiie v 1. 1S52 3. — Pogostost v boin- bažni i'ndustTioi ZDA 1. 1952 4. — Pogostost v indu- striji volne ZDA ]. 1952 5. — Pogostast za vso tetostilno indus^tiri-Jo FraJicioe L 1952