Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 šilingov. y.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 5b-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec.—Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt 2, Postfach 124 Letnik XI. Celovec, petek, 10. februar 1956 Štev. 6 (720) Pol leta Državne pogodbe Koroški Slovenci si ob podpisu Državne pogodbe glede člena 7 nismo delali nobenih Utvar. Vedeli smo in tudi že tedaj povedali, da se bomo morali za vse v Državni pogodbi nam zajamčene pravice odločno boriti. Kljub temu pa smo verovali, da bo vsaj malo volje tudi pri vladi, ki je pogodbo podpisala in jo sprejela ter vzela na znanje brez pridržka z vsemi njenimi členi, naročili in določili. Pri tem smo računali s težkočami in počasno izvedbeno zakonodajo. Iz tega spoznanja smo tudi sami poskušali pomagati vsaj pri izvajanju čl. 7, ki se nas tiče, in v to svrho izdelali skupno Spomenico vseh koroških Slovencev kot našo interpretacijo člena 7 in kot osnovo in predlog za potrebno izvedbeno zakonodajo. Od strani vlade do danes še nismo izvedeli stališča do te naše Spomenice, pač pa smo naleteli, kakor smo pričakovali, na strašen odpor od strani tistih sil na Koroškem in v Avstriji, ki so desetletja smatrali za svojo prvo in edino dolžnost, kratiti pravice koroških Slovencev. Na njihove izpade in akcije v interesu stvari in mirnega razvoja nismo in ne bomo reagirali. Smatramo, da je pravična in pravilna rešitev tega vprašanja mogoča le v mirnem vzdušju ob enakopravnem sodelovanju vseh prizadetih. Slišimo, da za to sestavljeni ministrski komite trenutno dela na načelni razčistitvi vprašanja in pričakujemo, da bomo tudi mi mogli k temu povedati svoje mnenje. Toda medtem je preteklo že pol leta od objave Državne pogodbe v zveznem zakonskem listu in marsikatera določitev člena 7 je že veljavna. Koroški Slovenci smo v Spomenici izpovedali, da smatramo rok enega leta za dolg dovolj, da se medtem rešijo vsa še nejasna tozadevna vprašanja. V smislu tega iznašanja v Spomenici naši ljudje zaradi tega tudi še niso in tudi še ne vztrajajo na izvajanju določil in priznavanju pravic, ki jim grejo! Le v nekaj konkretnih primerih so posamezniki zahtevali kot avstrijski državljani slovenske narodnosti pravice, ki jim grejo po Državni pogodbi in ustavi. Gre v teh primerih za načelno borbo in le tako jih je treba smatrati. In rezultati teh posameznih poskusnih primerov: upravne in finančne oblasti sprejemaio brez nadaljnjega slovenske vloge, čeprav jih proti jasnim določilom Državne pogodbe rešujejo le v nemškem jeziku; varnostna direkcija sicer proti podpisom načelno ne potrdi sprejema v slovenščini spisanih vlog, pač pa jih rešuje, čeprav tudi le v nemščini; pri pošti je, kakor vse kaže, uradovanje stvar posameznih nameščencev in ie od mile volje le-teh odvisno, ali se določila Državne pogodbe upoštevajo ali ne. Stvar zase in razvojno silo zanimivo je poslovanje sodne uprave in sodišč: Kot čuvarji zakonov so najvišji sodni funkcionarji v deželi poklicali neposredno potem, ko je stopila Državna pogodba v veljavo, predstavnika Zveze slovenskih organizacij in Narodnega »veta koroških Slovencev na razgovor in tam jasno izpovedali, da hočejo stoodstotno izvajati določila Državne pogodbe, da pa vidijo v začetku še gotove težkoče, ki jih je treba skupno premostiti. To je bilo oficielno izna-šanje tako viceprezidenta deželnega sodišča dr. Bergerja kot prezidenta dr. Schwenden-^eina samega. Sam predsednik višjega deželnega sodišča v Grazu in sedanji predsednik nstavnega sodišča je ob tej priložnosti menil, ^a se mora najti pravična rešitev. Tedaj je bilo prezidiju deželnega sodišča £ndi povedano, da je treba smatrati že tekočo »azensko-pravno zadevo 5 U 837/55 za zadevo, pri kateri gre za načelno reševanje prav § 3 člena 7 Državne pogodbe. Zato je potek 'n razvoj te kazensko-pravne zadeve tudi iz-fedno zanimiv in poučljiv. Tedaj namreč je bilo vsem imenovanim gospodom pri deželnem sodišču samo po sebi razumljivo, da tudi celovško okrajno sodišče spada med okrajna sodišča, za katera veljajo določila § 3 člena 7 Državne pogodbe. Zato se je tedaj deželno sodišče na pritožbo neke slovenske priče, ki je sodnik ni hotel zaslišati v slovenskem je-z*ku, izgovorilo, da Državna pogodba tisti srenutek še ni bila objavljena v zveznem zakonskem listu in zato v notranjosti države še ni bila v veljavi. Zato je okrajno sodišče tudi bcez protivljenja sprejelo slovensko pisano obtožnico v omenjeni kazensko-pravni za-dtjv!; zato je izšel na podlagi te obtožnice sklep sodišča o zaplembi časopisa obtoženega Državni interesi — raztegljiv pojm Notranje ministrstvo je te dni razpustilo generalni sekreairia: Svetovne sindikalne zveze, ki je imel od leta 1951 svoj sedež na Dunaju. Za utemeljitev tega ukrepa proti organizaciji-, ki združuje številne komunistično usmerjene sindikalne organ zacije žirom sveta, v ka'erih je včlanjenih skupno 85 mikjonov delavcev, je ministrstvo med drugim navedlo, da je Svetovna sindikalna zveza ogrožala državne in'erese Avstrije. V svoji obraz-lož’tvi je notranji minister Helmer že navedel, da imajo avstrijske varnos-ne oblasti nedvoumne dokaze, da funkcionarji te organizacije niso pripravljeni sp«ro-vati dolžnost’, ki izvirajo iz avstrijske nevtralnosti in da je delavnost dunajskega sekre ariata povzročila nevarnost, da bi zažla Avstrija v spore z drugimi državami, s katerim1 vzdržuje prjateliske vezi. Generalni sekretariat Sve ovne sindikalne zveze, ki je včlanjena v gospodarski in sooalni svet Združenih narodov. Je proti ra.z.r>ustu odločno pro estiral, generalni tainik organizacile Saillant pa je navedel, da se je avstrijsko m’n's rstvo za svoj ukrep poslužlo potvorjenih dokumentov. Ne zdi se nam umestno posegati v s vari, v katere nimamo vpogleda. Ko pa slišimo o »ogroženih državmh Peresih« in o »neupoštevanju dolžnosti, izvirajočih iz avstrijske nevtralnosti«, se nehate spomnimo nedavnega salzburškega zasedanja takoimencvanega Znanstvenega in-sai uta za proučevanje vprašanja Podonavja. ko so se pod vods~vom graškega profesorja Matla in bivšega poslanika Hornbos‘la zbrali razni emigrantski vodi teli'. med niimi 'udi urednik Tednika-Kronike, emigrant L’povšek, in premlevali svoje politične načrte, o katerih smo že tedaj izrazdi mnenje, da ne služijo mru v tem delu Evrope. Nismo pa nič slišali, da bi bile varnostne oblasti, ki so podrejene notraniemu miristrs vu, glede delavnosti teh ljudi pokazale kakršno koli zaskrbljenost za »državne in erese« in za očitno preziranje in kršenje avstrijske nevtralnosti. Mi smo vsekakor mnenja, da organ’zirano rovarjenje vse mogoče emigraciie ne koris i državnim interesom in da ni v skladu s proklamirar.o nevtralnostjo države. Pred kratkim je celovška varnos‘na direkcija po več ko *reh mesecih molka odgovorila Zvezi slovenskih organizacij na njeno svo:ečasno zahtevo, naj kot pristojna oblast prepove dejavnost »Sud-marke«. Čeprav je bila ‘a zahteva utemeljena s podrobn'mi dokazi, da je dejavnost te šovinistične orgamzaciie neskladna z dotočili člena 7 državne pogodbe in čeprav vsebme člen 7 celo izrecno in obvezno določ Io. da se mora dejavnost takih organizacij prenoveda i, je varnostna direkcija odgovorila, da po proučitvi ' naveden h okob/čin ne kaže, da bi bila z delovaniem Siidmarke kršena določila člena 7 državne pogodbe in da torej ni razloga za ukrepe drnš vene oblasti proti tej organizaciji. Tudi ob tem primeru se nam vsiljuje vprašanje: Ali je varnostna direkciia v Celovcu morda celo mnenja, da je orati narodnostnm manišinam v Avstriji in proti njihovim, z državno pogodbo zajamčenim pravicam naperjeno delovanje Siidmarke koristno državnim in erespm? Če strnemo in primerjamo vse tr’ navedene dogodke, se nam nehote vsiljuje vtis, da ro »državni interesi« za varnostne oblasri zelo raztegljiv po im. Ministrski komite pripravlja načelno stališče k členu 7 Kakor smo že poročali, se poseben mi-nis-rski komite bavi z vprašanji člena 7 Državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Te dni pa smo 'zvedeli iz zanesljivih virov urada zveznega kanclerja in mims r-stva za nravosodie, da ta komite trenutno pripravlja načelno stališče k 'emu vpra-šaniu in je računati, da bo vprašanje vsaj načelno rešeno v št'rih do petih tednih. Bivši vodia nacistične mladine in s°da-nji Landeslugendfilhrer koroške OVP dr. Valen in E:nsp:eler ko“ zastopnik »w'ndischerjey« ie zadnji torek na diskusijskem večeru Zveze evropske mladine sicer tožil, da ie baje Dunaj silno slabo poučen o dejanskem staniu na Koroškem, pristojni sekciiski šef na uradu zveznega kancleria pa izjavlja, da na Dunaju do^ bro pozna io voraVnie, ki ga rešuje omenjen' mb.istrcki k orni'e. Koroški Slovenci vsekakor čakamo še vedno, da bo urad zveznega kancleria, kakor ie žago ovil, potrd'l spreiem Spomenice in spo-očil. kakor je obljubil, termin za sprejem najavljene delegacije. Stalni delegat Avstrije pri OZN Pred nedavnim imenovan’ stalni dele-ga~ Avs“rije pri OZN, veleposlanik dr. Matsch, bo v začetku marca prevzel vodstvo avstr'iškega predstavniška na sedežu ZdruženiTf narodov v *Ntw Ycku» V avstrijskem, uradu pri OZN bo deloval štab treh do perih poklicn h diplomatov. Kmalu po svoiem prihodu v New York in prevzemu službenega mesta bo avstrijski s alni delegat predložil OZN predloge Avs~riie, izdelane na temelju lanske ženevske konference o uporabi atomske energije v mroljubne svrbe. Sovjetska zveza išče zbližanje z Zapadom Kakor smo poročali v zadnji štev lki, je ameriški predsednik Eisenhovver odklonil ponudba sovjetskega minis rskega predsednika Bulganina, ki je predlagal sklenitev prijateljske pogodbe med obema državama. Kmalu pa je odklonilnemu odgovoru Eisenhowerja sledila nova Bulga-ninova poslanica, v kateri ie predlog ponovil ir.; dodal, da bi bila Sovje'ska zveza prioravliera, skleniti podobne pogodbe tudi z drugimi deželami, v prvi vrsti z ostakma zapadnima velesilama. Bulgamn v -svoiem ponovnem pismu izraža mne-nie, da bi v tako pogodbo spreieli ‘udi odpoved atomskemu in vodikovemu orožiu. Medtem ko v ameriških :n angleških krogih prevladuje mnenje, da bo E'sen-hower tudi tokrat odklonilno odgovoril, v Parizu nočejo popolnoma zavrnili sovjetske ponudbe in pravijo, da b; bila ‘?ka pogodba brez nadaljnjega mogoča, ko bi naiorei re^li načelna vprašanja med Zapadom in Vzhodom. Hkrati se širijo tudi vesti, da namerava francoska vlada povabiti Bulganina na obisk v Francijo in da bi se francoski minis- rski predsednik ter zunanji minister po vsei verjetnosti odzvala morebitnemu povablu v Sovjetsko zvezo. V nedavnem intervjuju, ki ga je dal do-pisn'ku londonskega časopisa »Sundav Ti- mes«, je tudi sovjetski zunanii minister Molo~ov naprav i nov korak za zbližanje med Sovjetsko zvezo in zapadnimi velesilami. Zavzel se ie namreč za sklic? n ie konference najvišrih predstavnikov š irih velesil, podobne lansk: konferenci v Ženevi, na katera pa bi bilo treba povabiti tudi LR Kitajsko. HammarskjSId poudarja pomen Azije V govoru, ki ga je imel generalni sekretar Organizacije združenih narodov po indijskem radiu, je poudaril, da so izkušnje, ki jih ie dobil na svojem potovanju po azijskih deželah, zlasti v Indiji, po‘rd le njegovo' prepričanje, da je Azija dala za uresničenje in rešitev sve'ovnih problemov pomemben prispevek. Njegovi razgovori s predsednikom vlade Nehrujem in drugimi pol tičnimi predstavniki Indije so bili zelo koristni in bodo važen čir.itelj na njegovem potovanju. Ko je govori o delu ekonomske komisije OZN za Azijo in Dal jni vzhod v Ban-golu, je Hammarskjold izjavil, da je dalo zasedanje vzpodbudo za pomoč azijskim narodom, da bi dosegli človeka vredno življenjsko raven. Generalni sekretar OZN je nadalje poudaril, da je delo ekonomske komisije pokazalo, da Azija lahko da človeštvu velik prispevek na gospodarskem in socialnem področju in za njegovo blaginjo na sploh. odgovornega urednika; zato je bila tudi na podlagi te slovenske obtožnice razpisana prva glavna obravnava. Medtem je deželno sodišče v podobni zadevi samo svetovalo, naj slovenska stranka, ki se je sklicevala na svoje pravice po členu 7, prosi za delegacijo drugega sodišča, ker celovško okrajno sodišče nima slovenščine zmožnega sodnika. Zaradi tega je obravnavajoči sodnik tudi v omenjeni zadevi pozneje protokoli ral predlog slovenskega zasebnega tožitelja, da se naj vrši razprava v slovenskem ieziku, kot predlog za delegacijo drugega sodišča, češ, da je zaradi pomanjkanja slovenščine sposobnega sodnika ta predlog istoveten s predlogom za delegacijo drugega sodišča. Graško višje deželno sodišče je seveda ta od deželnega sodišča in obravnava jočega sodnika nasvetovani predlog odklonilo, ker za- konito ni osnovan, pač pa je v svojem sklepu indirektno priznalo stališče slovenskih strank. Kljub temu je celovško okrajno sodišče prejem slovensko pisane pritožbe zasebnega toži-telja zaradi napačne protokolacije njegovega predloga odklonilo in zahtevalo nemško pisan dvojnik. To je storilo tudi še v nekaterih poznejših primerih. Pri drugi glavni obravnavi pa je okrajno sodišče v omenjeni kazenskopravni zadevi ponovna zahtevo zasebnega to-žitelja enostavno odbilo in sklenilo nemško obravnavo. Utemeljitev tega sklepa, ki skuša dokazati, da za celovško okrajno sodišče ne veljajo določila člena 7 Državne pogodbe in da zato pri tem sodišču „nemščina je in ostane sodni jezik", je edinstven primer nelogičnega sklepa, ki zaradi svojih notranjih protislovij nikdar ne more biti veljaven. Zato tudi po pravici pričakujemo, da ga bo na osnovi pritožbe razveljavilo deželno sodišče, gotovo pa generalna prokuratura kot čuvarica zakonov in zakonitosti. Prav razvoj te pravne zadeve kaže, kako si nekateri zamišljajo izvajanje Državne pogodbe. Da je v tem primeru prav sodna oblast, ki tepta zakone, je tem bolj nevarno. Kljub temu pa verujemo, da čas ne bo, kakor v tem primeru, pomagal razveljavljati Državno pogodbo, temveč bo prav čas zahteval njeno dosledno izvajanie. Kdor drugače misli, napačno ocenjuje današnji položaj v deželi, državi in v svetu. Današnii in bodoči čas terjata dosledno demokratično gledanje in ukrepanje m bosta pomedla z vsemi, ki se ne morejo otresti preteklosti in spoznati, da danes v času atomske bombe ni več mesta za spore med narodi, temveč je naloga vseh, da skrbijo za bratstvo in mir med narodi-sosedi in na svetu sploh. Položaj med kmečkim prebivalstvom ne prenese več drobtiničkarskih ukrepov Pogajanja za novo ceno mleka, ki so bila v preteklem tednu prek n:ena, so se nadaljevala v ponedeljek. Stališči OVP in SPO, ki sta si ob prekini vi pogajanj zelo nasprotovali, sta — kakor izgleda — zgubil: na ostrini. To je razvidno iz nedeljskega govora kanclerja Raaba po avstrijskem radiu, ko ie želel rešitev problema v tej smeri, da bi se v nekem razmerju s proizvodnjo zvišala 'udi konzumna cena mleka. Po drugi strani pa je v porJedeljek tudi SPO pr šla na pogajanja z novimi predlogi za kritje zvišania proizvodne cere. V tozadevnem sporočilu je rečeno, da po teh predlogih konzumna cena ne bo zvišana. Kdaj in s kakšnim uspehom bodo pogajanja za boljšo pro zvodno ceno mleka zaključena, ni mogoče povedati. Povedati pa moramo, da bo nova cena za-dovoliila kmečkega producen a le takrat, če bo prišlo zvišanje v celoti njemu v korist. Nikakor s« namreč ne sme zgoditi, da bi bla na račun producenta in kon-zumenta deležna zvišan'a predelovalra industrija mleka, kaeri že zdai pripade 78 grošev pri li ru mleka. V državnem merilu znaša ta razlika okoli 900 mil jo-nov šilingov na leto. kar je trikrat več kot znašajo redni izdatki Korovke za vse niene ustanove. Avstrijski kmetie, kate-r'h ie okoli 400.000, pa imajo od mleka, ki so ga obvezani proda'i mlekarni, le 1.800 nvliionov dohodkov. Iz tega sledi, da je strožra državna kontrola nad poslovanjem fonda za gospodarstvo z mlekom in mlekarn bob potrebna, kakor pa zvšanie niihove razlike med proizvodno in konzumro ceno mleka. S pogajanii za novo ceno m'eka se je končno pričela borba za pravični zaslužek kmečkih delovnih liudi. Ta borba bo trajala naprej, kajti ne samo cena mleka, temveč tudi cene drugih kmečkih pridelkov 'n ureditev trgovanja z njimi so po- GOSPODARSKI DROBIŽ Tuzemski žitni pridelek na avstrijskem trgu Do konca minulega leta so pos a-vili rja avstrijski trg 118.000 ton tuzemske rži in 223.000 ton pšenice, skupno torej 341.000 :on krušnega žita. Predlanskim je znašala količina krušnega žita na avstrijskem trgu iz domače proizvodnje samo 275.000 ton. Proizvodnja petroleja v Avstriji V prvih devetih mesecih leta 1955 so v Avstriji načrpali 2,755.000 ton petroleja. V pogonu je 791 črpalk. Proizvodnja plina je meseca septembra dosegla 63,1 mil jona kubičnih metrov. Svinčniki — pomembno izvozno blago Izvoz svinčnikov avstrijske proizvodnje se je pojačil. V prvi polovici minulega leta so eksportirali svinčnikov v vrednosti 2,2 milijona šilingov, nasproti 1,8 milijona šilingov v prejšnjem letu. Skupna vrednost v Avstriji proizvedenih svinčnkov dosega vrednost do 25 milijonov šilingov. Poleg tega, da je prodaja svinčnikov v tuzemstvu dobro razvida, jih izvažajo v okoli štirideset držav. Glavni odjemalci avs rijskih svinčnikov so Francija, Italija,, Holandska in Švica. (Wi-korr) Proizvodnja in potrošnja papirja v Ameriki Lansko leto so v Združenih državah potrošili 6,64 milijona kratkih ton časopisnega papirja, to je skoraj pol mlijona k ra kih ton več, kakor prejšnja leta. V Kanadi so lansko leto proizvedli 6,19 milijona kratkih ton časopisnega papirja ter so ga 5,81 milijona kratkih ton izvozi!, od 'ega 5,07 milijona v Združene države. (Ena kratka tona tehta 907,2 kilograma, dolga tona pa 1.016,047 kilograma) trebne pravične ureditve. Ta borba bo trda in bo morala bi i zelo odločna, da bo res koristila kmečkemu delovnemu človeku. Že na primeru mleka vidimo, kako zahtevni so industrija in prekupčevalci z mlekom. Cela tretjina konzumne cere jim je premalo za kritje njihovih s roškov. Pri tem pa je mleko blago, ki pri predelavi ’n dostavitvi ne zah'eva preveč visokih izdatkov. Koliko več vtakne’0 v svoj žep n. pr. industrija in prekupčevalci pri lesu, sadju. živ’ni in zelenjavi, da ne jemljemo v primer industrije kme ijskega orodja in s'rojev ali pa drugih gospodarskih ootrebšč’n. Na vseh gospodarskih-področiih živijo in se bogatijo industriia in prekupčevalci na račun kmečkega ’n delavskega zaslužka. Prav zato je pot. ki jo s temi krogi ho-diio gospodje v Bauernbundu, za kme'a zgrešena in njihovo govoričenje pesek v oči kmečkemu delovnemu človeku. Po tej poti kmečki človek ne bo prišel do pravičnega zaslužka. Dandanes prod ra povsod spoznanje, da imata kmet in delavec skupno usodo in zaradi tega tudi skupno pot. Uspeh borbe za pravični zaslužek kmečkega delovnega človeka je odvisen od tega, ali bo našel skupno pot z organiziranimi delavci, ali pa se bo še naprej pus il izrabbati za interese industrije in prekupčevalcev. Praksa vedno spet kaže, koliko težav mora premagati kmet, če zahteva prila-god'tev cen svojih oridelkov zviševaniu cen za svoje po rebščine. Cene kmečk'h potrebščin so še vedno zvišali industriia in prekupčevalci, ne pa debvci in nameščenci. Položaj med kmečkm prebivalstvom pa je vsled takega zviševanja cen pos'al tako kritičen, da ne prenese več drob iničarskih ukrepov. (bi) To jim ne more biti v čast O nepojmljivem zadržanju celovškega sodišča, ki kljub jrsnim določilom v državr/ pogodbi, da je na Koroškem v upravrih in sodnih okrajih s slovenskim ali jezikovno mešanim prebivals vom tudi slovenščina enakopraven uradni jez k, po svoje tolmači te predpse im iim za območje celovškega okrajnega sodišča odreka veljavo, je svoje bralce seznanil tudi tržaški l st »Primorski dnevnik«. V svo-iem komentarju, nanašajočem se na to čudno pr-kso celovškega sodišča, piše omenjeni lis'1 med drugim naslednje: Res, da se mednarodne pogodbe ter iz teh izhaia'oče obveznosti laže podprejo kot izva;ajo, toda s prakso, ko se ie brez večje odgovornosti in posledic lahko- tako ravnalo in ko je 'o nasprotno veljalo za znak posebne diplomatske spretnosti in prefinjenosti, s takšno prakso si v mednarodnih edrosih ni več mogoče zami-sl‘ti, kako bi si mogla država, ki io izvaja, ohrani'i ugled in dobro ime. Da *ega, kako se na tak način kompromitira pred vsemi, ki streme za mednarodnim sode-lovaniem, zaupaniem in odpravo črnte-ljev, ki se temu postavljajo na po , sploh n« omenjamo, ker je -to vsakomur očitno. Sosedna Avstriia ie, ko se je odločila za vzpostavitev boljših odnosov z Jugoslavijo, sprejela 'udi obvezo za boljše rav- nanje s slovensko manjšino na Koroykem. Bolje ravnati z neko manjširo pa pomeni v prvi vrsti spoštovali njene narodnostne pravice, a med temi na prvem mestu njen jez:k, ki bi ga smela enakopravna upor'bh'a i v vsakem primeru. Iz tega gled:šča seznanja tržaški list svoje bralce z dvema primeroma, ko je celovško sodišče, kakor smo že podrobno poročal’, pred nedavnim odklonilo zahteve po obravnavanju v slovenskem jeziku. List poudarja, da je ukrep celovškega sodnika, znova zanetil gonio avstribkih šovin’s ičnih političn h skupin ter njihovih glasil proti koroškim Slovencem in njihovm pravicam, kar avstrijskim oblastem ne more biti v čast, hkrari pa tudi ne kor is iti razvoju jugoslovansko-avstrij-skih odno"ov. ne s'vari miru, marveč jim samo škodi. Pa. tudi njihove argumentacije, ko gre za obrambo narodnostnih pravic tirolskih Nemcev, ne morejo imeti tis e politične in mor-lne moči, kot bi jo imele sicer, če bi podobna vpra^ania soo-diobno reševali v las'ni hiši. Zato bi bilo — zaključuje tržaški list — splošno koristno, da takšno svoje poče je vendarle enkrat spremenilo in se pred mednarodno javnostjo pokažejo kot država, ki se zna bor’ti tako za svoje pravice kot tudi spoštovati svoje dolžnosti. Posarje spet predmet nemško-francoskih razgovorov Posarski deželni zbor je v :orek sprejel vrsto zakonov in sklepov, s katerimi je narejen nadaljnji korak za združ.tev Posarja z Nemčijo. Tako je bilo sklenjeno, da bo odpravljena dosedanja posar-ska zastava, ki jo bo zamenjala nemška, poleg tega pa bodo nemške državne barve sprejete tudi v posarski deželni grb. Hkrati je bila pasarska vlada pozvana, da takoj sklene potrebne zakonite in uprav- Brentano, ki bosta razgovarjala o vseh nerešenih vprašanjih med obema državama, pri katerih pa bo zavzemalo prvo mes o vprašanje Posarja. Oba državnika pri tem srečanju ne bosta sprejela nobenih dokončrih sklepov, marveč imata le namen, določiti delovni program za izvedence, ki bodo podrobno razpravljali o teh vprašanjih. Za'o je tudi razumljivo, da zlasti v Pa- Tudi največji posarski premogovnik Reden spada v okvir francosko-posarskega gospodarskega sporazuma, katerega razveljavi sc Franclja skuša zoperstaviti. notehn’čne ukrepe, s katerimi bo rešeno vprašanje državljanstva prebivalcev Posarja. Prav tako je predvidena odprava potnih listov med Nemčijo in Posarjem. Ker pa gre pri vpfrašanjih okoli Posarja za enega najvažnejših problemov med Nemčijo in Francijo, v Parizu in Bonnu nekoliko drugače gledajo na stvar, ki jo skušajo uredi i potom medsebojnih pogajanj. Tudi za 20. februar je določen medsebojen razgovor, ko se bosta v Parizu sestala zunanja ministra Piney ;n von rižu niso navdušeni nad najnovejšim razvojem v Posarju, kjer pos aja nova vlada po francoskem mnenju le preveč aktivna. Tako nekako je razumeti tudi obisk francoskega poslanika pri predsedniku posarske vlade, Neyu, katerega je v imenu pariške vlade posvaril pred enostranskim sklepi, ki bi ogrožali trenutno stanje v Posarju. Dodal je še, da bi taki enostranski sklepi lahko škodovali tudi bližnjim n c m šk o - fr a ncosk i m pogajanjem o Posarju. Rim. — Predsednik italijanske vlade Segni in minister za zunanje zadeve Mar'ino sta v nedeljo odpotovala na uradni ob sk v Bonn, kier sta se posvetovala s kanclerjem Adenauerjem o problemih evropske skupnosti. V Bonnu so razen tega razgovarjali tudi o gospodarskem in kuburnem sodelovanju med Italijo in Nemčijo. London. — Kakor poroča britansko zunanje ministrstvo, bo Velika Britanija podprla kardida'uro Sudana za spreiem v Združene narode. Sporočilo pravi, da je britanski minis er za zuna-nie zadeve Selwyn Lloyd poslal sudanskemu m’nistru za zunanie zadeve nismo, v katerem mu je zagotovil, da bo glede tega »z vso odločnostjo podprl Sudan.« Bonn. — Vlade ZDA, Anglije in Francije so v svojih no ah izrazile željo. da Nemčija še za to leto prispeva svoi delež za vzdrževanje zavezniške vo:ske v Nemčiji. Krog’ v Bonru smatrajo to zah'evo za ponovno diskriminacijo Zvezne republike Nemčije, ker se sicer za vzdrževanje sil Atlan skega pakta ne zahteva nobenih plačil od države, v kateri se vojaške edinice nahajajo. Oslo. — Norveška je obsodila soviet-ske kapitane, ki so s svojimi ribiškimi ladiami lovili v vodah Norveške, na plač lo kazni v skupnem znesku 629.500 kron (okoli 2.3 miliiona avsriiških šilingov). Vseh skupaj je bilo 16 sovjetskih ladij. Postavljen jim je bil rok treh dni, v katerem nai plačajo to vsoto, ako 'ega ne napravijo, pride stvar pred. sodišče. Moskva. — Sovjetsko ministrstvo za zunanje zadeve je poslalo norveški vladi noto v ka'eri označuje zaplembo sovje skih ribiških ladij kot »obžalovanja vreden nesporazum«. Hkrati izraža upanie, da bodo predstavniki obeh dežel našli primerno reš’tev, ko bodo proučdi okoliščine po ka'erih ie prišlo do zaplembe ladij. Hkrati Sovjetska vlada zah eva vrnitev ladij in posadk. Teheran. — Sovjetska vlada je izročila Iranu no'o, v kateri je rečeno, da »pris op Irana k Bagdadskemu paktu ogroža sovjetske meie.« V noti je poudarjeno, da poslednji odgovor Teherana na proteste sovjetske vlade proti pristopu Irana k Badgadskemu paktu n kakor ni zadovoljiv. London. — Po nenadnem napadu na vodstvo laburistične stranke, ki ga je sprožil vodja levega krila Bevan, napovedujejo londonski politični krogi ponovna politična naspro ja 'n nadaljnji razkroj v okviru s ranke. Na sestanku parlamen'arne skupine laburistične stranke bodo pro i Bevanu verjetno sprožili ostre disciplinske ukrepe. Bevan je nedavno utrpel poraz na dveh voltvah za vodilni položaj v laburistični stranki. Ankara. — Danes se je pričelo v Svilengradu v Bolgariji zasedanje mešane turško-bolgarske komisije, ki bo obravnavala nekatera vprašanja, zaradi katerih nastajaio na mejah med obema državama stalno nevšečnosti. Tuscalosa (Alabama). — Policis i so pripeljali na univerzo prvo študentko-črnko ter os'ali med predavanjem v učilnici. Univerza je uveljavila sklep vrhovnega zveznega sod šča o odpravi plemenskega izločevanja, čeprav je Predstavniški dom v Alabami izglasoval resolucijo pro i temu sklepu. Na univerzi zaradi tega ni bilo nkakih izgredov, le nekaj š'udentov je zagrozilo da bodo zapustili univerzo. Rio de Janeiro. — Na sestanku mi-nVrov za pravosodje, obrambo, vojsko in mornarica ter voditeljev večine v brazilskem preds'avniškem domu je bilo sklenjeno, da bo obsedno stanje v deželi ukinjeno 15. februarja. Pariz. — Po vesteh iz francoskega finančnega mnistrstva je znašal primanjkljaj v francoskem državnem, pro-račurtu za leto 1955 443 milijard francoskih frankov, to je okoli 28 milijard šilingov. V Cortini je ugasnil olimpijski ogenj »Proglašam olimpijske igre za končane. Rados in sloga naj se na olimpiadi leta 1960 v Squaw Valleyju (Kalifornija) spet predstavita v duhu zdravih ambicij, borbenosti in slavi, značilni za olimpijski ogenj, v dobro vsega človeštva«. S temi besedami je predsednik mednarodnega olimpjskega komiteja Every Brundage v nedeljo zvečer v Lednem s adionu v Cortini d’Ampezzo slovesno zaključil VII. zimsko olimpiado. Skozi 11 dni so se najbohši predstavnik’ zimskega športa iz 32 držav v pošteni borbi potegovali za zmago v 24 d sciplinah, po- zadovoljiva v vsakem oziru. Zato je tudi razumljivo, da so bili precej razočarani nad razmeroma slabo udeležbo gledalcev, zlasri takih, ki bi prinesli devze v deželo, kaj i obračun je pokazal, da znaša primanjkljaj nič več in nič martj kot 196 mi-1 jonov šilingov. Celotni dohodki znašajo namreč le kakih 12 milijonov šilingov in niso v nobenem razmerju z izdatki, pri katerih so bili organizatorji po vesteh italijanskih lis ov nekoliko preveč radodarni in širokogrudni. Posebno krit zira-jo izgradnjo dragih športnih objektov, ki so jih zgradili posebej za letošnjo ol mpi- Eno izmed srečanj v hokeju tem pa je na veliki zaključni slavnosti ugasnil olimpijski ogenj, ki ga bodo prižgali šele spet pri pole nih olimpijskih igrah v Melbourne v Avstralij:. S tem se je končala velika špor na prireditev, na kateri je mladina iz vseh delov sveta tekmovala v športnem tovarištvu in navezovala prijateljske s rike brez oz’ra ra meje, ki drugače morda ločijo eno državo od druge. Ves čas je vladal med njimi olimpijski duh, duh medsebojnega spoštovanja in prijateljstva, duh odkritega in poštenega tekmovanja. Leošnje zimske olimpijske igre so bile po svojem obsegu največje kar jih je bilo doslej prirejenih, poleg tega pa so :mele še to posebnost, da so tokrat prvič sodelovali tudi športniki iz Sovje'ske zveze. Prireditelji so vložili res vse sile, da bi bila organizacija olimpiade brezhibna in Holandska zbira Rembrandtove umetnine Rembrandt je eden najpomembnejših holandskih slikarjev meščanskega baroka in svetovnega slikarstva sploh. Rod 1 se je le’a 1606 in živel d!o šestdesetih let 17. stoletja. Bil je močna in mnogostranska ustvarjalna osebnost in je njegova umetnost ed’ns*vena v moči slikarskih oblik in globokem človekoljubju. Svojo genialnost je združeval z izredno dejavnostjo in željo za izpopolnitev in poglobitev svojega slikarskega izraza. Kot umetnik je mnogos' ranski v svojem izrazu. Njegova dela so številne risbe, slike in bakrorezi ter številne skice. ado, ker jih v naslednjih letih nikakor ne bodo mogli donosno izkoriščati. Toliko večji pa je bil uspeh olimp’ ade na področju špor nega tekmovanja, ki je potekalo skozi vse dni v napetem pričakovanju in doseglo svoj višek v nedeljo s prireditvijo smučarskih ‘kokov. Po ostri borbi posebno med' finskimi in nemški- mi tekmovalci je končno zmagal Finec Hivarinen s skoki 81 in 84 m. Tudi srebrna medalja je šla na Finsko (Kalakorpi), medtem ko je tre je mesto zasedel nemški skakalec Glass. Kot najstare;ši tekmovalec s! je Avstrijec Sepp Bradi osvojil 12. mesto. Veliko presenečenje le oYnj:h olimpijskih iger so bili sovie^ski športniki, ki so tokrat prv’č nastopili v takem okviru in si priborili največ medalj. Še zadnii dan pred zaključkom so slavili svo’o nedvomno naivečjo zmago, ko so v hokeju premagali (večkra nega svetovnega prvaka) Kanado ter 'ako postali olimpijski, svetovni ter evropski prvak v hokeju na ledu. Najboljši posamezni udeleženec olimpiade pa ie postal 20-letni Avstrijec Toni Sailer, ki si je osvoril 3 prva mesta v olimpijskih 'ekmah. K prvim dvem zmagam v veleslalomu in slalomu si je priboril še tretjo v smuku in hkrati postal štirikratni svetovni prvak: 7 zla'ih medili prepričljivo govori, da je najboljš' alpski smučar na svetu. Poleg tega so Avstrijci zmagali še v umCnem drsanju za pare, k>er si je dvoiica Schwarz-Oppelt priborila zla o medaljo. Kakor že omenjeno, so si sovjetski športniki priborih največ olimpiiskih me-dali. :n sicer 7 zlatih, 3 srebrne in 6 bronastih. Drugo mesto so zavzeli avstrijski tekmovalci, ki so odnesli 4 zlate, 3 srebrne in 4 bronaste medalje. Finska kot tretja najboljša je dobila 3 zla'e, 3 srebrne ter 1 bronasto medabo. Os ale medalje so prejele naslednic države: Švedska 2 zlati, 4 srebrne in 4 bronaste; Amerika 2 zlati, 3 srebrne in 2 bronasti: Švica 3 zlate, 2 srebrni in 1 bronasto; Norveška 2 zlati ter po 1 srebrno in bronasto; Italiia 1 zlato in 2 srebrni: Nemčiia po 1 zlato in bronasto; Kanada 1 srebrno in) 2 bronasri; Poliska 1 brora«'o; Japonska 1 srebrno in Madžarska 1 bronasto medaljo. Slovenski tenorist Jernej Plahuta navdušuje celovško gledališko publiko Operni ansambel celovškega Mestnega gledališča je mnogo pridobil na kvaliteti, ko mu je lani uspelo angažirati za tekočo sezono slovenskega ‘enorista Jerneja Plahuto, nadarjenega pevca, ki smo ga na Koroškem prv’č slišali in gledali v vlogi Janka, ko je gostovala mariborska Opera s Smetanova »Prodano nevesto« v Celovcu. Od jeseni naprej pa se po vsaki operni premieri po’avlia njegovo ime na prvem mestu v gledaliških krit kah koroškega dnevnega riška in celovška gledališka; publika se od predstave do predstave vedno bolj ogreva in navdušuje za njegovo krasno petje. Posebno je Celovčanom ugajal minuli petek na premier' znane Leharjeve operete »Dežela smehljaja«. Pravijo, da se v Celovcu še ni kdaj zgodilo, kar se je primerilo tokra*, ko je navdušeno in vzhi- čeno občins"vo ob koncu drugega dejanja viharno zaploskalo in z aplavzom n’ prenehalo vso pavzo dokler se ni dvignil zastor za pričetek tretjega dejanja. Sicer je priznanje velialo vsemu ansamblu, v prvi vrš i pa je bilo namenjeno noslcu glavne vloge — tenoristu Plahuti. »Posebej bi morali iti ponj za to Leharjevo opereto, če ne bi bil že *u« — ie zapisal eden izmed strogih kritikov. Drugi pa je poudaril: Predvsem ie zasluga našega čudovitega Jerneja Plahute, da je bil minul* petek dogodek te sezone. — Naš operni ‘e-nor je v tej vlogi senzacija, kar pa. bi bil tudi povsod drugod, ne samo v Celovcu. — In da citiramo še tretjega recenzenta, ki je zap sal: Neodpustliiva je zamuda, da takega pevca, ki je sposoben dati več kakor marsika eri lanski odlični gost, niso z vsemi sredstvi navezali na Celovec. NOVE KNJIGE Letos bo 350-letnica roistva tega *ako pomembnega umetnika. Ob tej prilik’ bo njegova domovina Holandska priredila velike razs"ave njegovih del. Priprave za re velike razstave so že v polnem teku. ^ržavni muzej v Amsterdamu bo priredil največjo razstavo. Razstavljenih bo °koli 700 slik in okoli 270 bakrorezov, prnetnine za to razstavo pa bodo dobili ^Posojene iz muzejev številnih sve'ovnih mest, kakor iz New Yorka, Pariza, Londona, Dunaja, Berlina in predvidoma ^di iz Leningrada. Istočasno s to veliko razstavo pa bo možno v’deti -udi večino od 2000 risb in skic, ki bodo razstav-bene v Boymans-muzeju v Rotterdamu. Llbe razstavi bosta odpr i v začetku me-maja in bosta številnim ljubiteljem Rembrandtove umetnosri na razpolago do meseca oktobra.. Poleg tega bodo razstave .pr redili še številni drugi holandski niuzeji v Harlemu, Amsterdamu, Leyde-nu in drugod. Tako bodo Rembrand o-Ve umetnine zbrane v državi, kjer je umernik živel in ustvarjal. Dr. Fran Bradač: »Kmečka kniiga« v Liubljan' ie izdala v drobni knjižici slovarček tujk, ki bo dobrodošel pripomoček zlasri preprostemu človeku, kateremu bo pomagal, da bo lažje razumel nebroj tujih besed in izrazov, ki j h srečujemo danes čedalje več tudi med. kmečkim ljudstvom na podeželju. Lahko bi rekli, da skoraj ni časopisa, ne reviie in ne knjige, kier ne bi naleteli na. to ali drugo besedo, ki nam je tuja in kamere pomen nam ni popolnoma jasen. Pogosto se dogaja, da vsled nepoznan ja takega izraza ali niegovega nepravilnega tolmačenja tudi vsebine članka ne moremo v celoti dojeti odnosno razumemo nekaj povsem drugačnega, kar nam je včasih lahko tudi v škodo. In v ’akih slučajih, ko nam ruja nerazumljiva beseda zapira pot do popolnega in pravilnega razumevanja, bomo pridno segali po slovarčku, ki nam bo radevolje odpiral pogled v nov in zanimiv svet, ki nam bo Š’ril obzorje našega razuma ter spoznava- Slovarček tujk n ja tudi tis'ih strani življenja, ki so nam bile doslej nepoznane. V predmetnem slovarčku seveda ne bomo našli vsega, kar bi hoteli vedeti o tujih besedah, našli pa bomo v njem izbor tis'ih izrazov, ki jih srečujemo v vsakdanjem življenju najbolj pogosto. Zato bo knjižica v polni meri izpolnjevala nalogo, ki ji je bila dodeljena: pomagati v prvi vrsti našemu delovnemu človeku, delavcu in kmetu, ki v današnjem času vedno bolj stremi'a za izobrazbo in prosveto. Tako je tudi v predgovoru slovarčka med drugim rečeno, da se delavci in kmetje čedalje bolj zavedajo, da jim je izobrazba v čast in korist; zato pridno prebirajo časnike, strokovne in leposlovne članke in kniige. Pri tem prečesto naletijo na tuje besede in izraze, katerih pomen jim ni jasen, a je za pravilno razumevanje neogbno potreben. Zato jim bo pričujoči slovarček tujk v pomoč in poduk. Slovenski narod slavi Prešerna 8. februarja je preteklo sto sedem let, odkar je umrl največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. Ves teden so b le proslave po različnih krajih Slovenije in tudi izven njenih meja, kjer preb vajo Slovenci. Narod je slavil svojega največjega umetnika, ki je zr.al slovenski jez k zliri v lepe umetniške pesmi in s tem dokazati, da je tudi slovenski jez’k sposoben za visoko umetniško izražanje. Tako je slovenski narod dvignil na kulturno raven ostalih evropskih narodov in poudaril slovensko samobitno«'. V pesmi in življenju je Prešeren izpovedal misel svobodne človečnosti, bralstva in enakopravnosti med ljudmi in narodi. Svet za kulturo ir. prosveto Slovenije podeli za to priložnos' vsako le'o Prešernove nagrade najzaslužnejšim slovenskim kulturnikom in znanstvenikom. Uspela kulturna prireditev tržaških Slovencev Tržaški Slovenci priredijo v okviru Slovenske prosvetne zveze svojo največjo kulturno prireditev vsako le o v tako imenovanem Prešernovem tednu in tako hkrati počasrijo tudi obletnico rojstvai največjega slovenskega pesnika kot kulturni praznik slovenskega naroda. Tudi letos so imeli tako proslavo, ki ie privabila v nedeljo lepo število naših TŽašk h bratov v stadion. »Prvi maj«, kjer so z za^ nimanjem sledili pestremu sporedu. Prireditev je začel predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Andrej Budal s pozdravnim nagovorom, v ka erem je poudar i pomen Prešernove proslave in med drugim tudi dejal: »Vsaka nova Prešernova proslava nam bodi novo dramilo, nova spodbuda k spoštovanju, ohranjes vanju in množenju naših kukurnih vrednot, ob spo"tovaniu sosedovih, zlasti na tem našem ozemlju, kjer nai obe domači ljudstvi ž’vita in uspevala v mirnem sožitju za skupno blaginjo«. Spored je obsegal nastope 12 pevskih zborov, v katerih je sodelovalo nad 300 pevcev, -er recitiranje Prešernove »Zdravljice« in »Uvoda h krstu pri Savic:«. Nastopajoči pevski zbori ter posamezni prosvetni delavci so ob tej priložnosti prejeli umeniško izdelane spominske diplome kot priznanie za uspešno prosvetno dejavnost v preteklem letu. Ljubljanska Opera gre na mednarodno tekmovanje Za letošnje mednarodno tekmovanje na nizozemskem festivalu, ki ga bodo priredili v juliju, je spreiela vabilo tudi Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Ansambel ljubljanske Opere bo na tem tekmovanju nastopil z opera ruskega skladatelja Sergeja Prokofjeva »Zaljubljen v tri oranže«. Tudi drugi jugoslovanski umetniki bodo letos sodelovali na številnih mednarodnih glasbenih festivalih in tekmovanjih v tujini. Po dosedanjih dogovorih se bodo udeležili mednarodnih tekmovanj v Toulousu, Miinchenu in Ženevi ter festivalov v Langolenu, Arezzu in v Pragi, kjer prirejajo vsako leto festival z naslovom »Praška pomlad«. Na poti proti domu je opešal Sele. — Mraz. ki :e v začetku "ega meseca močno pri isnil, je mars;koga hudo prizadejal. Tako se je primerilo tud 74 le' staremu remrnku Valentinu Oraže, ki se ie minuli petek v večernih u~ah vračal iz Sel pro"i domu v Zgornjem Ko^u. Med potjo ga je obšla slabo?', ter se je kakih tri sto metrov pred svojim stanovanjem vlegel in ni mogel več naprei. Mraz je bil občuteni, s ari mož pa je ležal na oro-stem in si ni mogel pomagati. Prepekle so dolge nočne ure ‘n le silučaiu je pripisati, da ie okoli pol dveh ponoči pršel mimo Tomaž Travnik, ki je onemoglega Oraže-ja našel in ga rešil eotove smr i. Spravil ga je v stanovanje, kjer so ugotovil’ močne ozebline, da so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnišnico v Celovec. Nasedla je premetenemu sleparju V bel’a šle i kolodvorski restavracji je neka natakarica nasedla premetenemu sleparju. V gorinske prostore ie zaha;al ele-garten okoli pe nTideset let star pustolovec, ki si je pustil prav tako elegantno postreči. Narakarci. s ka ero se je kmalu spoznal, je pripovedoval, da je iz Holandske in zaposlen v ugledni tovarn’ diamantov. Pripovedoval je, da imajo delavci in nameščenci prednosti in ugodnost pri nakupu dragocen h kamnov. Na akarici ie razkazoval tudi prstan z dragocenim rubinom ini žalostno pristavil, da ga mora zastaviti. Tarnal je, da je zašel trenutno v denarno stisko. Natakarica je dejala sama pri seb’, da tako imenitnemu gos u lahko pomaga iz zadrege in mu je zares dala 350 šilingov. Gost ji je zagotovil, da bo denar vrn’l v najkraišem času. Dal j je svoj naslov, ki se je glasil na ime Henrik Pack. krakovska tovarna diamantov, Ams erdam, Holandska. Nato pa se ie vl;udr>o poslovil in odšel. Natakarica je čakala dese" mesecev, toda o Packu ni bilo več ne sluha ne duha. Končno ie dogodivščino pr'j avla policiji, ki je ugo ovila, da v Amsterdamu pač obstoja takšna tovarna, toda kakšnega Packa t e pozna nihče. Kupce automobiloT je oškodoval V Celovcu so aretirali Aleksa Polgarja, trgovca z avtomobili. Polgar je pričel po voini trgovati z avtomobili ko" zastopnik raznih avtomobilskih podjetij. Toda kmalu se obračuni s tvrdkami niso več točno ujemali ter so mu te tvrdke odtegnile prodajno prav’co. Polgar pa je imel kot cestni dirkač z avtomobilom »Den-zel 500« velike uspehe ter je pri tekmovanju v raznih dirkah zmagal. Njegovi športni uspehi so vzbuial’ pozornost tudi pri mednarodnih tekmah. Zato so se vedno spet našle tvrdke, ki so mu zaupale zastops vo. Nazadnje je posredoval in prodajal avtomobile za nekatere dunajske tvrdke. Pri teh dunajskih tvrdkah pa so zadnje tedne prihajale pritožbe, da kupci pri Polgarju naročenih avtomobilov niso prejeli. Tvrdke so ugotovile, da v teh primerih od Polgarja niso prejele noben h naroč'1. Kupci so mu nakazovali napla-čila ali pa so mu izročili stare avtomobile kot delno naplačilo za nove avomobile. Preiskava je dognala, da ie Polgar za več dunajskih tvrdk sklepal z interesenti kupne pogodbe, s preje'a naplačla in: na račun prevzete avomobile pa je porabil v svoje namene. Preden bodo obdelali vc prijave, ki še vedno prihajajo, bo traialo dalje časa. Doslej ugotovljene nerednosti presegajo vsoto 220 000 šilingov. URADNA OBJAVA Rok za oddajo davčnih izjav za leto 1955 Zvezno m nis rstvo za finance razglaša, da je termin za oddajo davčnih izjav za leto 1955, in sicer za dohodninski, korporacijski, obrtni in prometni davek, davek ha po"ro?njo v'n im za kulturni groš podaljšan do 31. marca 1956. V v Simonove matere v Borovjah ni več Po tedne trajajoči mučn; bolezni je minuli teden preminul* snov ovna Simonova mati v Borovjah p"i Pliberku, Ma^-riia Kolen k. ki ie 27. nemilega meseca dosegla starost 84 delu in skrbi posvečenih let. Simonovo mate*- ceml- in spoštovala vsa bližnja in dalina okolica, ker ii ie bilo las no pristno bWo slovenske kmečke marere. Vso dobo i<* ko" Simonova gosoodmia razs:o'la dobrote Pri njej zares ni vedela levica, kaj ie dobrega storila desnica, ker niV,X<. nanto ni oVn 1 zaman za pomoč. Takih zares ni malo, ki jim je vsak čas radodarno odpirala svoje rohe. Pokoma mati je prišla k Simonu za ženo in gosoodir to pmd doh-imi šendase-•umi le"’ kot mlada Gutovnikova Moicka iz Smariete. Vso svo’o skrb in delavnost ie posvetila Š:monovi b:ši. gotooda.rstvu in vzeoii otrok. Se v visok: s^-osri smo io vedno v’deli, kako ie marliiva in zaskrbljena 'ekala okrog doma in pomagala tu, pomagala povsod. Mnogo lepih dnevov ie doživela med svoici. pri svoiem momi ’rl med svojimi otroci, ki so ce ii rod:li, in mnogo sreče ji ie bilo pakloniere v dob-o vzgojeni d-nžin’. Toda pohoto ie kanila v kupo živ1'en’a tudi kap'!a b-’dkos"i in grenkega trnlienia. tegobe, ki iih more v živlieni-sk' bo-bi prenes i le junaška žera. Ko ie zad’via'o n-cistično nas:lie. so temne sile posegle tudi po njenih sinovih. Dva sinova s"a morala za tuie koristi k vo’a-kom. od koder se eden ni vrnil in ga krije tuja zemlja neznano kje. Sina Lojza pa so pograb’li ges apovci. V svojem globokem spoznanju, da se je treba nasilju in krivici upreti, se je uprl in z razumevanjem pomagal onim borcem, ki so si iz-br' li za svoia zatoč šča temne gozdove, se borili za un:čenje fašizma in s tem "u-di za vzpostavi ev nove demokratične Avstrije. Našle pa so se propalice, ki so o tem Lojzovem pr’zadevanju obvestile ges"apovce. Nekega sončnega poletnega dne 1943-tega le a so prihrumeli >n Lojza zasramovanega in trpinčenega odgnali v gestapovske zapore na Prevalje. V za-por h so ga po zverinskem mučenju v dveh dneh pokončali. Materino srce je krvavelo v bolečinah in doprineslo neizrekljivo žrtev za lepše življenje v sve u. Ko se je kmalu razvedelo, da je Šimo-nova mati položena na mrtvaškem odru v hiši, kier ie bila ol:ko let srce družine, so se prihaiali poslavljat ljudie iz vseh krajev. Minuli petek pa smo pokojno ma- ter ob udeležb: številnih žalnih gos"ov spremili na njeni zadnji poti k trajnemu poči ku na libuško pokopališče. Na domu je spregovoril pokojni materi v slovo kmet Kos, ob odprtem grobu pa g. prošt Trabesinger. Dobra mat’ naj si spočije v miru, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! Slovenska prosvetna zveza naznanja: Vods"vo in gojenke gospodinjsko-ku-harskega tečaja v Železni Kapli vabijo na zaključno prireditev z razstavo kuharskih izdelkov, ki bo v nedeljo, dne 19. februarja 1956 v prostorih pri Kolarju. Razstava bo odprta od 8. do 18. ure. Prisrčno vabimo k številnemu ob sku! [ iimmammmmBmmmammmmmmmmmimmmmmmmmmmmtmmmmimmmmmm Zgornja vesea Spoštovana Strajnikova družina v Stranjah je prejela iz Ziiricha tragično poročilo, ki jo ie hudo pr zadejala. Njihova hčerka Micka je namreč septembra lanskega le a odpo"ovala in prevzela službo v Ziirichu v Švici, kamor se zadnie čase odloči mnogo koroških deklet. Nedavno, meseca januarja, pa so dom-či prejeli iz Ziir’cha obvestilo, da je dekle nekam izginilo in se ri vrn’lo. Uvedli so iskalno akcijo in končno so nesrečno dekle našli v vodi, ki odteka iz Zuriškega jezera. Domnevajo, da se je mlademu, komaj dvajsetletnemu dekletu, zamračil um ter je v ‘em stanju tako tragično končala. Hudo prizade~i Strajnikovi družini naše odkrito sožalje! Sv. Miklavž ob Dravi C) ().. rtT Naša letošnja pustna prireditev Bilčovs. — Naše slovensko prosvetno društvo nam je tudi za pustni čas preskrbelo zelo posrečeno in prijetno zabavo. Prepričali smo se lahko, da niso samo hrupne vesel ce in do svi a trajajoči plesi sredstvo, kjer naj bi vladalo' brezskrbno in sproščeno razpoloženje. Naša pustna pevcev Plavčev oče, star že pe ir.oremdeset le", ki nam je zapel za svoja leta z lepim in čistim glasom. Za svoj nastop je bil deležen živahnega aplavza, kar je stara korenina 'udi zaslužil. Nato pa se je vrstil pes"er spored humorističnih nastopov. Naši prosvetaši, de- Bilčovs — vedno kniturno r izgibana domača vas marljivih slovenskih prosvetašev na jtašrh Gurah. prireditev dne 29. januarja je svoj namen popolnoma dosegla. Staro in mlado* se je na itej tri ure trajajoči prireditvi iz srca razvedrilo ’n nasmejalo do solza. Pod vodstvom vrlega pevovodje Mira Kernjaka nam je domači mešani pevski zbor postregel že takoj ob začetku z izborom dobro zapetih veselih pesmi. Napolnjena dvorana pri Miklavžu je ob poslušanju ubranega pe ja postala ena sama posluša ioča eno"a. Prav prijetno pa je še presenet i s svojim petjem starosta naših kleta in fan je, so tako dovršeno in spretno izvajali svoje točke, da so spravili vse poslušalce in gledalce v najbolj razigrano olj o. Udeleženci naše pustne prireditve so se azhajali kar najbolj zadovoljna Priredi-eljem naj bo izrečena prisrčna zahvala a njihov trud! Vsi so izražali samo eno eljo: Kmalu nas spe: povabi e in zopet orno radi prišli! Vaše pr reditve so zaže-er.'e in nam nudijo okrepčujočo zdravo abavo! Spet nekaj iz Naša prostcvobna požarna bramba je imela m’nulo nedeljo svojo pustno veselico., Vsi gasilci in mnogo drugih ljudi se je zbralo v gostilni pri Ilnu in razv la se je prava domača veselica vse soseske. Veselica je potekala v najboljšem vzdušju in razpoloženju do poznih ali bolie povedano zgodniih ju"ranjih ur. Godba je svi-rala in razigrani pari so se vr eli v veselem plesu. Prav je, da se naši gasilci pove-seliio, sai so, kadar ie potrebno, vsak čas popravljeni priskočiti bližnjemu na pomoč. Veselica požarne brambe je bila posrečena zadeva in se o tej prireditvi v okolici mnogo govori in bo vsem ostala v prijetnem spomnu. Na pus ni torek pa čakajo Kotmirčane in vse, ki bodo prišli iz sosednih krajev, prijetna pustna presenečenja. Za ta dan je preskrbljeno za mnogo dobre volje. Trad cija so že postali naši vsakole ni pustni ob:čaji, ki se letos Donavi ja jo že desetič. Za, letos so predvidene posebne Kotmare resi točke, ker razpolagaio »pustni norci« z izredno pestrim in zabavn m programom. Med drugim bodo mnogi spet lahko videli in slišali prikaz o nerodn h in smešnih pripetliaiih v minulem letu. Prav gotovo, prepričaj e se sami in vam ne bo žal, ker zabave bo za vse dovolj! — V Prebljah so predpreteklo soboto praznovali vodno slavnost. V skupnem slož-rem prizadevanju jim je uspelo, da so napeljali po"rebni vodovod. Napeljana vode v vas in na domove jim bo zelo olajšala delo ter si bodo prihran li mnogo časa, ker so morali prej dovaža i vodo od daleč. Danes pa io imajo pri roki. K temu uspehu Prebeljčanom lahko čestitamo. Velikovec V četrtek mnulega tedna je delavec Jurij Wedenig iz Hrerovč s svojim motornim kolesom strmoglavil na ces i pri Ru-šta"u pri Velikovcu. Motoc’klist si je pretresel mož.gane in se poškodoval na glavi. Nedavno je umrl Čemernjak, gos ilni-čar znane gos"ilre pri Čebulu na Brdu pri Baškem jezeru. Ob številni udeležb’ žalnih gostov smo pokojnega spremili k zadnjemu počitku. — Kmalu za ni’m je preminul Matevž Ressman, gostilničar v Sv. Miklavžu ob Drav’. Na domu žalosti so pod vods vom g. župnika Nagela iz Marije na Zilji pevci iz Ledenic, Pečnice in šen"!akobske okolice zapeli ganliive žal osti nk e. Pogrebne oVede je eoravil g. dekan Ulbing iz Sko-čidola, v izbranih besedah pa sta se od pokojreea poslovila g. župn:k Čebul v obeh deželnih jezikh in g. župnik Na-gele v slovenskem jeziku. — Dre 2. t. m. pa smo imeli ob priložnosti 52-rega rojs nega dneva g. šolskega direktorja Franca Krasni zerja prisrčno slo- OPOZORILO Ker prejemamo pošto delno še vedno na stari poštni predal š"ev. 17, opozarjamo, da imamo že dalje časa nov naslov, ki se glasi: Celovec - Klagenfurt 2, Post-fach 124. vesnost. Domači pevski zbor mu je lepo zapel podoknico, številno prebivalstvo pa mu je čes italo. Ravnatelj šole je bil za pozornost, ki so mu io izkazali ta večer, srčno vesel in zadovoljen. Pravna zaščita in pomoč za poklicne šoferje S’ndikat uslužbencev v trgovini, transportu in prometu je ustanovil sklad, iz katerega naj bi se poklicnim šoferjem ob primeri prometnih nesreč, od egnitvi dovoljen'a za vožnjo :n nesposobnosti za delo nudila pravna zaščita in podpora. Člani te pomožne akcije plačujejo tedensko po 50 grošev. Iz poročila na nedavni seji deželnega vodstva sir.dika a je posneti, da je b’lo za člane te ustanove v minulem letu 17 sodnijskih obravnav zaradi prometnih nezgod, kjer pa so bile le tri nega iv ne obsodbe. Sind’kat je odvetnikom izplačal 26.821 š lingov honorarja. iiciSBEEinaii Petek, 10. februar: Dušan Sobota, 11. februar: Teodora Nedelja, 12. februar: Damijan Ponedeljek, 13. februar: Gregorij Torek, 14. februar: Pusit * Sreda, 15. februar: Pepelnica Četrtek, 16. februar: Julijana Sedem mesarjev in sedem komarjev Šlo je sedem mesarjev, res, sedem mesarjev, da bi kupili sedem volov, oj, sedem pitar.ih volov. Če pa ne bomo dobili sedem volov, oj, ne bomo dob li, so rekli, bomo kupili sedem kozličev, res, sedem tolstih kozličev. Če pa ne bomo dobili sedem kozličev, oj, ne bomo dobili, so reki', bomo kupili sedem petelinov, res, sedem debelih petelinov. Če pa ne bomo dobili sedem petelinov, oh ne bomo dobili, so rekli, bomo kupili sedem komarjev, res, kar sedem težkih komarjev ... Pa niso dobili sedem volov, ne sedem kozličev, pa *udi ne sedem petelinov, zato so res kupili sedem komarjev, oj, sedem težkih komarjev ... In šlo je spet domov sedem mesarjev C)000CXXX)0CXX>0CXXXX)00(X»D00CXXXX3000tDC0CXXO3CX:0000000C0C000C0C000CXJ0000000000C5000000000CX)0< NAGRADNA KRIŽANKA Dušan je še vedno stal pred žicami. Ro-je tiščal v žepih rjav h, dolgih trenirk, k1 so ga delale še večjega. Pipica mu' je ^lalornarno visela iz ust. »Samo še dva In poem — konec dvojne i leg'le: 1 eple, ker sem Slavko in ne Dušan; ile-^e> ker snujem beg.« Popravil si je pipo Nato mu je roka kar tako segla, v zadnji žep trenirk. Otipal je tnarriino pismo, ki ga je dob i dopoldne. Vnovič se ga ie razveselil. Pisala mu je o vsem po ovinkih: da je letos mnogo gob v gozdovih n da jih ie šlo nabirat toliko Judi ko še nikoli. Na koncu pa je pri-P'sala: »Ela te pozdravlja!« Znal je pismo na pamet. Zdaj pa mu je šinila, o glavo Jtpva m sel: Vrnil se je med barake, po-jskal Čr'a — umival ie gavetko pri veli-jn pipah — in ga odpeljal s sabo. Ustavila sta se na samotnem severnem koncu. *Ela me pozdravlja.« »Po kom?« »Po mami.« Molk. Na o ztisne Dušan iz sebe: »Kaj misliš o njej?« Nikogar drugega bi Dušan tega ne vprašal. Sr. mo Črta. Poleg tega je bil Črt eden izmed redkih ljudi v kampu, ki so Elo poznal: in ki so vedeli za Dušanovo ljubezen. Črt se je obotavljal. Malo je vedel o Eli. Ko se je bil nekega popoldne vrnil v samotni mlin ob Temenici, kjer je pre-danila njegova četa, ie bila pri Dušanu. Prišla, ga je obiskat. Čr a so porazile njene oči: v polmraku majhne sobice ga je pobožala s temnim, vprašujočim pogledom. Postalo mu je toplo, vroče, morda je celo zardel. Povedal je Dušanu nekaj nov’c, nato pa je hotel naglo odi'i. V sobici je vladalo 'ego, resno razpoloženje. »Črt, počakaj, grem še jaz,« je rekel Dušan in se ustavil; dotlej ie v svojih velikih škornjih hodil iz enega kota sobice v drugega. Črt pa je kar odšel. »Saj ni prišla mene obiskat.« se je na tihem jezil in povesil glavo. B lo mu je 'ežko: V njenih očeh je tlela vabljivost življenja, ki je bežalo mimo njega. Nenadna potrtost ga je prevzela. Potem pa se je začel vprašev'ti: »Zakaj je b’l Dušan 'ako čuden? Je čuval svojo avtorite'o? Dušan je komandir, jaz pa le borec. Je b:l obziren do dekleta? Morda pa mu je bilo nerodno?« Spomnil se je svoje prve deklice, ki mu je zatrjevala. da ji je najlepše, če se je niti ne dotakne. Ela pa se mu je zdela vsa drugačna, vražia. »Mislim, da sta različna značaja!« je zinil. »Zakaj?« »Tako. Ela je us-varjena za moža!« Dušan je poznal Črta in je razumel: »Črt, ti si pokvarjen!« »Dekle'a. so me drugače ocenila.« Ta hip sta pred njima zrasla :z tal Štefan in Pe er. »Menila sva se o soboti,« se je znašel Duš' n. Sicer pa ni mogel prikriti nevolje zaradi njunega prihoda. »Pri .generalki’ so nas pa nekateri kar postrani gledali,« je s poudarkom opozoril Peter. »Krkšna koncentracija pa nas je tudi bila: Igor, Dušan, Gao, Črt, Marjan —-— —« Štefan se je ustavil, ker vseh niti poznal ni. »Naj gledaio. Rekel pa ni nobeden n!č,« je Črt zavrnil Petra in ga hladno pogledal. Peter je začutil tih opomin. »Kje si pa upajo!« se je razkošatil. Pogovarjali so se o razn h možnostih za pr mer, da bi pri voiakih naleteli na resnelši odpor. Črt je bil opri m s' in je verjel v lahek uspeh akcije. Štefan pa je bil previden in skeptičen; tudi z nihovo največjo zagrizenostjo je računal. Pravzaprav pa je bilo vse samo izpopolnjevanje detajlov in nadzor pr prav. Dušan in Š e-fan sta izdelala načrt do zadnje podrobnosti, ki s'a jo sploh mogla predvideti. Naskočili jih bodo, ko se bodo vračali, natančno na sredi po i med obema kampoma. Res je, da bi bilo bolje napasti jih tja grede, ker j’m v oficirskem kampu grozi nevarnost, da bi koga spoznali izdajalci, toda tja grede — ob sedmih — bo še bel dan, ko se bodo vračali, pa bo že noč. Če bi pa nazadnje kak konfident le koga odkr‘1, z odra ga ne bodo po e-gnili. Orožje so si pripravili: debeli kamni, skrii globoko v žepu in noži iz aluminijastih žlic. Nože, ki so bili priostren’ in ozki, je ‘zbrusil Gato. Dva sta si iz aluminijastih pokrovk napravila boksarje. Kdor od alpincev na poziv »Alto le mani!«* ne bo 'akor dvign i rok, bo okusil kamen, nož ali boksar. Signal za napad bo dal Dušan. Razdelili so se takole: štirje bodo takoj za vojaki, ki bodo šli spredaj, v sredi študenti, ki jih bo eden od njih miril, in nazadnje tisti, ki se bodo vrgli na voiske zadaj. Za ‘e so določili Štefana, Gata in Črta, ker bo njihov posel najtežji: vsi hkrati se bodo v enem samem skoku morali vreči nazaj na alpince. Dolgo so se pogovarjali o hrani za na pot. Nazadnje so se ji odrekli, ker bi jim sicer žepi preveč štrleli navzven. Prevzelo j h je veselo razpoloženje, kakršnega so poznali iz zaporov v stari “spstivUe---- Kako ravnamo z otrokom do 6. leta Ne kupuj otroku predragih igrač. Daj mu igrače, s katerimi se bo lahko brez skrbi igral, ne da bi se ga pri tem vedno vznemirjalo, češ pazi, da kaj ne polomiš ali pokvariš. Od o roka je treba vedno zahtevati, da uboga že na prvo besedo. Otroka ne pretepajte, ker se da otroka tudi brez telesne kazni lepo vzgajati. Tudi glede prehrane ?e *reba obroka navaditi na to, da bo iedel vse od krari, torej da ne bo postal izbirčen in nezadovoljen s to ali drugo jedjo. Kar mu ponudimo, mora jesri, ako sam noče, potem ga ne silimo, ampak dajmo na stran. Ko bo Kako zakoljemo kokos? Pri nas je zakol kokosi še zmeraj nepopoln. Treba bo tudi ta posel izpopolniti. Še vedno se dogaja, da večina kokoši enostavno odreže glavo, nakar jo popari io in oskubejo. Pri takem klanm se pokvari perje, ki bi mnogim gospodinjam mnogo-kra* prišlo prav, razen tega pa kokoš z veliko rano na vratu ni lepa in Tudi ni primerna za na trg. Kuoci pa so tudi glede tega. kako ie kokoš zaklana, mnogokrat izbirčni. Mnorim je kar hudo, ko morajo zaklati kokoš. Če je že “ako. potem je tudi naša dolžnost, da kokoši, ki je nam en ima za zakol, ne mučimo. Noveiše izkušnje kažeio, naj bo načelo za zakol kokoši role: Žival je treba pred zakolom omamiti, da hitro otrpne in pos*ane brezčutna. Pri perutnini je hitra otrplost posebno važna, ker v tem s*anju perutnina izpusti perje, Zelo lahko ga pulimo. Pri tem ostane perje suho, ki ga gospodinje lahko zelo koristno uporabijo, bodisi za domače potrebe ali pa za proda io. Kokoš ie ra-ko v perih minutah zaklana in oskubljena. Razumliivo je, da morajo za to biti tudi vaje, ker le izvežbanim rokam to hitro in zanesi iivo uspe, sicer ne gre tako naglo, odvisno pa je seveda od n'1 s samih, da se novega načna klanja kokoši čim prej poslužimo. Kako torej ziakoljemo kokoš? Kokoš denemo med noge. perutnice prekrižamo, glavo naslonimo na desno koleno, nato močno udarimo neka? krat s ploščatim lesom po kokošji glavi in kokoš otrpne. Zatem io primemo z lev:co za perutnice in za glavo, z desnico pa vzamemo osltro bodala in z niim sežem o v kljun in prerežemo žile. Izkrvavitev je zelo hitra. Nato jo oskubemo. Čreva potegnemo iz nje tako, da gremo s prstom v danko, jo pretrgamo, zavijemo in izvlečemo čreva. To pa ie treba kar najhitreje opravi*!, dokler je kokoš še topla. Mislim, da bi bilo zelo priporočliivo, da se tega načina klanja kokoš’ poslužiio itudi tiste gospodinje, ki so doslej kokoši enos*avno odrezale ali odsekale glavo. državi *ik pred! izpustitvijo, namreč »svoboda jim je kapljala na možgane«. Črt :n Štefan sta pripovedovala o svoiih prvih akcijah. Peter ju je napeto poslušal. Velike, močne ustnice — živo nasprotje vsej njegovi prepros i nežnosti — so mu bile rahlo razprte. Črt še ni prav končal opi-sovanjb nekega razburljivega spopada s fašisti, že mu je Peter vpadel v besedo: »Te je bilo strah?« »Strah smo iz ponosa odklanjali. Kratko malo ga rismo priznali. Ko sem bil prvič na večji akciji, in sem v zasedi čakal na skupina fašis ov, sem krčevito stiskal puško. Roke so mi bile znoine. Z vso silo sem se tiščal k tlom. Mislil sem, da me bodo opazil’, čeprav je bila tema kot v rogu in me je povrhu še zakrivalo drevje. Neštetokrat sem premislil, kaj moram napravi*!, ko pridejo------------- Pred akcijo na izdajalca Gregorina pa sem imel neprijeten občutek. Nekam obotavljal sem se. Takrat mi je Mile zabrusil: ,Grem pa iaz, če si ti taka šla pa.’ ,Tega pa. ne. Če je nalog, grem jaz.’ In res me je tediaj oplazil s’tel Gregor’novega spremljevalca.« Oči vseh so se ustavile na Črtovem skrbno zapetem rokavu, pod katerim je bila pravkar zarasla brazgotina. Ko so govorili o tern, da bodo morda po olkli kakega vojaka do krvi, se je Peter spet oglasil: otrok sam postal dovolj lačen, bo itak prosil za jed in z veseliem poiedel hrano, ki jo je prej sicer odklonil. Na ta način o rok spozna, da smo nepopustljivi in ob drugi priliki si že zapomni, da s svojo trmo ne doseže ničesar. Zvečer ko otroka spravimo v posteljo, ga navadimo, da zmeraj takoj zaspi. To pa dosežemo na *a način, da mu ne dovolimo, da bi se v postelji igral ali, ako ima še brata ali sestro, da bi se z njimi pogovarjal. Znano je tudi, da o*rok v tej starosti mnogo izprašuje, ker ravno v tem času spoznava svet, zato mu moramo na njegova vprašanja odgovori i, seveda pa mora biti odgovor stvaren, resničen. Ne smemo pa na vprašanje, ki ga ne znamo objasniti, kar nekaj odgovoriti in si misli'i, da ie za otroka že dobro pa čeprav netočno. Prizna'i mu moramo, da tega ali onega ne vemo, ostalo pa mu moramo »Kaj pa groza te je kdaj bila, ko je bilo okrog tebe vse v krvi?« »Lani poleti sva s Srečam dva dni iskala izdajalca Grašiča. Imela sva nalog, da ga dobiva živega, če le mogoče. Stikala sva okrog pa ulicah, kjer ie bil doma, a zaman. Nisva ga dobila. Bila je nedelja. Ljubljančani so se sprehajali po mestu in se zabavali. Bila je res lepa avgus'ova nedelja. ,Mi pa se moramo boriti zanje,’ sva mislila. Bilo nama je hudo. ,Še bo veselo tudi za nas,’ sva se tolažila in goltala žalost. Prežanje brez uspeha naju je silovito utrujalo. Po dveh dneh je moral Srečo na po*. Ostal sem sam. In takrat mi je Grašič prišel v roke. Nisem ga mogel ujeti, a prerešetal sem vsega, ,Za vsako izdano dušo kroglo,’ sem si rekel. Potem sem šel po Celovški ces*i, ko da ni bilo nič. Bila ie polna voz, kolesarjev, pešcev, tramvaja, kamionov. Pa mi pride nasproti kolona karabinjerov na konjih. Pred konji so tekali in vohali veliki policijski psi. Zgrabilo me je nekaj čudnega. Šel sem naravno«*' proti njim. V meni ie naraščal občutek groze. Kot da imam na čelu zapisano, kaj sem pravkar napravil. Zavil sem v neko vežo. Šele ko se je spet oddalj lo peketanje konj, sem se zbral in polagoma pomiril. To je bilo samo enkrat--------- — Nekoč drugič pa me Je obšla težka osamljenost. Najprej čakaš, r.ao obračunaš, nato pa si spet sam, le sovražnik leži lepo razložiti, seveda tako, da bo o*rok lahko dojel. Vpričo otroka nikdar ne govorite o njegovih vrlinah, pa *udi drugi naj bi otroka ne hvalili, kako je priden, ljubek, srčkan, pameten ipd., ker otrok postane silno rad domišljav, kar pa mu pozneje škoduie. Nikdar ne smemo dopusiti, da bi otrok rekai dosegel s svojo trmo. To bi bila silno velika in težka napaka, ki bi se ponavljala in prevladovala vse živlrinje. Otrok ne bo ‘rrnast, ako bomo vseskozi pri njegovi vzgon dosledni. Preveč mu tudi ne smemo streči. Navaditi ga moramo. da se Ko sam umival, oblačil, si priskrbel igračke *er jih po uporabi tudi vedno skrbno pospravil. S temi vzgojnimi ukrepi bomo dosegli, da bo otrok že iz rane mladosti navaien na red in disciplino. Otrok bo ubogliiv in *udi pozneje v šoli bo priden in delaven ter pazljiv. pred tabo. Zavil sem v gost lno, med ljudi. Ne zaradi radovednosti ali pijače; zato, da sem jih videl, slišal, gledal, okus i življenje. Ljudje pa so kar naglas govorili: .Hvala bogu, spe* ie enemu odklenkalo/ ,Si jih videl, naše fante, madona?!’ Zopet sem b’l popolnoma miren. Šel sem se v svot bunker obrit.« Dušan, se je povrnil na Črtovo prvo akcijo. Črta je takrat pohvalil pred' vso če o. Črt pa je povedal: »Takrat nisem občutil strahu ali groze, temveč gnus. Pred mano je ležal oficir, k! sem ga pokosil. Snel sem mu lepo, široko opasico s tokom in bereto. Levo roko ie imel od sebe stegnjeno. Kazalci in ševilke na uri so fosforescirali. Kazala je točno polnoč. V zadniem žepu hlač je imel veliko denarnico. Roka mi je že segla po uri in denarnici. Pa se mi je hipoma nepopisno zagnusilo. ,Ničesar nočem. ---------B lo mi je, kot da mi mrčes gomazi po koži.« »Potem pa si je naložil še tri puške in štiri bombe in jo primahal v logor. Drugi so že davno pred njim prišli, brez orožja. Bili so skoraj vsi prvič na akciji in so se ustrašili svari lastne salve. Samo Črt je takrat izpolnil nalogo. Sprejeli smo ga ko*: od mrtvih vstalega, ker so govorili, da je padel,« je pojasnil Dušan. Zveza slovenskih zadrug ____________SVETUJE Vsak umni gospodar se že sedaj v zimskem času pripravlja na spomladanska dela in tudi skrbi, da so stroji in orodje v redu. Marsikaj bo treba pripraviti, morda celo nabaviti nove stroie in različno novo orodje, ali pa je tudi kakšno že odslužilo svojemu namenu in ga bo treba zamenjati z novim. Pred vsakim takim nakuoom se gospodar sorašuie, kie in kako si bo za svoj težko prihranjen denar nabavil kar najboljši stroj. Zato priporočamo, da se pred nakupom katerega koli stroja posvetujete z našim strojnim referentom, ki Vam bo rade-volie postregel s potrebnimi tehničnimi podatki in tudi s cenami. Po potrebi Vas bo tudi seznanil z njegovim delovanjem. Referenta dosežete preko naših krajevnih zadrug odnosno iavite Zvezi, da Vas omenjeni v tej zadevi obišče. Kupovanje stroiev je stvar zaunanja, zato se v vseh teh zadevah obrni e na domačega človeka, ki Vam bo pravočasno posredoval res dobre in kvalitetne izdelke. Seveda je treba tudi pravočasno misli i na naročilo. Medtem, ko nekatere tovarne dobavliaio takoj, je pri drugih strojih spet daljši dobavni rok. Tako so na primer razni domači mlini za zdrob, mlatilnice normalne izdelave in čis"’lni mlini takoi dobavljivi. Trosilci za umetna gnojila, pihalniki za seno in slamo imajo rok približno 2 tedna. Za slamoreznice različnih vrst, obračalnike za seno, obračalne grablje je rok 1 mesec. Tvrdka Dahlia ima povprečno za vse svori izdelke rok 1 meseca. Motorne kosilrice so dobavljive v teku 2 do 3 mesecev. Pri trak'or jih je rok najdaljši in traja od 5 do 6 mesecev. Travna in deteljna semena; Ko* nam sporočajo, so se cene travnih in deteljnih semen, torei tudi raz-n’h mešanic, zna‘no t. j. od 20 do 50°/» znižale. Za*o je pričakovati, da bo letos tudi dokat večie povpraševanje po tem semenju. Vendar ie avstrijske rdeče de*elje malo in bodo zaloge razmeroma kmalu pokupljene. S tem v zvezi opozarjamo naše zadružnike, da si zasiguraio s pravočasrim naročilom pri svoji zadrugi svoje po rebe po domačem deteljnem semenu. Semenska žita, semenski krompir: Cene pri semenskemu žitu kot pri krompirju se riso dosti spremenile od! lanskih. Točneje o tem bomo poročali prihodnjič in navedli tudi vse razpoložljive vrste tako žit kot kromp’ria-Lanska razmeroma slaba krompirieva letina bo letos povzročila precejšnje povpraševanje na trgu po dobrem semenu. »Po naši salvi so vsi fašisti padli. Takrat pa se je Julče pognal po hribu navzdol. Vsi so jo ubrali za njim. Zavpil sem: ,Stoj e, bom streljal! Živih se niste bali. pred mrtvimi pa beži e!’« se je razvnel Črt in zaključil: »Vidiš, Peter, to je bil strah!« Dušanu je bilo vse to še živo pred očmi: Kmalu po tej akciji so poklicali Čra nazaj v Ljubljano. Dodeljen je bil Štefanu. Kako mu je bilo takrat težko za svojim najboljšim borcem in prijateljem! Na kampo je legla noč. Ob žicah so zagorele luči. Reflektorji s s ražarskih stolpov so s svoj mi žarki božali plenico in murvine liste, ki so se v njih blesku svetili kot bi bili srebrni. Sicer pa je noč zagrinjala vse naokoli. Dušanu je vstala pred očmi slika drugačnega kampa: sredi gozdov, ki zaživi z nočjo, ko je tod mir — — — Dušanova misel se je spet povrnila k »reci acij’«. Nihče ne bo smel v goizeri' cah na pot. Za potovanje bi bile dobre, za nastop pa bi bile sumljive! — — — Če bo šlo po sreči, bomo pridobdi deset rrinut. Iz oficirskega kampa bodo namreč telefonsko sporočili v civilnega, kdal smo od tam odšli .. . Šele čez čas bodo pos* ali pozorni... Če bo pa padel kak strel, bo bolj trda ...« (Se nadaljnje) MA R K TWA IN, znani ameriški pisabelj-humorist, je dal tale veseli recept za zdravljenje nahoda Res je dobro, če človek piše za zabavo občinstva, še mnogo lepše in plemeniteje pa je piVri v pouk, korist, v resnično blaginjo bližnjega — in to je ed ni namen pričujočega spisa.. Ko je bela hiša v Virginia Cityju pogorela. sem izgubil svojo domačnost, svojo udobnos in zdravje. Ko sem začel prvikrat kihati, mi je prijatelj sve*oval, naj držim noge dolgo v topli vodi, potem pa ležem v posteljo. To sem tudi storil. Takoj potem je menil drugi, naj vstanem in stopim pod mrzlo prho. Čez eno uro mi je tretji zagotavljal, da je treba nahod krmiti, mrzlico pa sesradati. Sredi po*a se v takšnem primeru nikoli ne ustavim. Jedel sem torej, kol’kor sem le mogel in gostil sem se pri nekem tujcu, ki je bil prav tis*o jutro odprl gos ilno. Spoštljivo in molče ie stal poleg mene, dokler nisem do dobrega nahranil svoiega nahoda, potlei pa ie vprašal, ali so ljudje v Virginia C:tyju često nahod.ni. Ko sem odgovoril, da utegne biti to res, je stopil iz krčme in snel krč-marski nap’s, viseč nad vra‘i. Odšel sem v pisarno in srečal spotoma še enega dobrega prijatelja, ki mi je rekel, da ni na svetu nič učinkovitejšega proti nahodu, kakor piti mlačno slano vodo. Uspeh je bil presenetljiv. Bilo mi je, ko da sem izdihnil svojo neumrjočo dušo. Čez dva dni sem bil spet tako daleč, da so lahko prijatelj! znova preizkušali svoie recepte na meni. Uporabil sem še več povsem zanesljivih sredstev, naposled pa sem pregnal svoj prehlad iz glave v pljuča. Odtlej sem kar naprej krčevito kašlral in moj glas je padel pod ničlo. Govoril sem z ljudmi v greraiočem basu, dve oktavi pod svoj’m običajnim glasom. Do pravega nočnega miru se nisem mogel dokopati drugače, kakor da sem kašlial do popolne izčrpanos i. Brž ko pa sem začel v spanju govoriti, me je moj hripavi bas znova zbudil. Moja bolezen je bila od' dne do dne hujša. Priporočili so mi brinjevec. Pil sem ga. Potlei žganie s sirupom. Pil sem tudi to. Potlei so mi priporočili žganje s čebulo. Zaužil sem tudi to zdravilo, pa ni kaj prida pomagalo. Dober priia*elj mi je svetoval, naj se zaviiem v mokro rruho. To sem storil opolnoči in voda ie bila strupeno mrzla. Rjuho, ki se mi je zdela dolga najmanj tisoč metrov, so namočili v ledeno mrzlo vodo in mi jo ov li okrog prsi in hrbta. To je grozno zdravljenje. Ko se mrzla curia do akne tople kože, se človek kar sključi od eroze :n iame lovi*i sapo, ko da bo zdaj zdaj iztisnil dušo. Kar mozeg mi je zmrznil v kosteh in zdelo se m’ ie, da mi srce sploh več ne utripa. Mislil sem, da me bo konec. S tem svarim slehernega pred mokro rjuho. Na svetu ni nič strašnejšega. Z naibolišim namenom sem opisal tu najrazličnejše načne nedavnega zdravljenja nahoda, kar so mi iih sve'ovali dobri prijatelji. Takšno zdravljenje zlasti toplo priporočam jetičnim. Če se odločijo zanj ’n če ne ozdravijo, jih lahko kvečjemu ubije. NAPREDNIH GOSPODARJEV UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE Sladkorna pesa in njena krmna vrednost V predzadnji številki smo na tem mestu razčlenli nek'j vprašanj v zvezi s primerjavo rentabilnosti med pridelovanjem krompirja in sladkorne pese. Prišli *nio do zaključka, da ob nekoliko večji po reli ročnega dela daje sladkorna pesa višji pridelek korenov, kakor pa krompir gomoljev, kot nameček pa dobimo *e bogat pridelek pesnega listja za siliranje. Pridelek pesnega listja znaša eno tretjino do polovico pridelka s lokoruze. Sladkorna pesa nam to~ej spros i njivsko površino za pridelovanje žita (penice ali ječmena), hkrati pa povzroči boljšo razde! rev ročnega dela. Neobhodno potrebno ročno delo pade na mesec maj in za^-četek novembra. Soričo vsega tena bi iz poljedelskega s aLišča kazalo v naših doli-o?h in prisojnih legah Gur — k:er sladkorni pesi ustrezaio tud podnebni poboji — zasejati del niive, ki je namenjena krompirju, s sladkorno peso. Nerazjasnjeno pa je pri našem razpravljanju o sladkorni pesi os 'lo še vprašanje krmre vrednosti pesnih korenov in pesnega listja. Odločilen za uspešnost pitanja s peso je odstotek sušine (Trocken-masse) v koremh. Merodajni strokovnjaki pravijo, da ie pesa za pi mje prikladna, če vsebuje 15 #/o sušine. Zvezni zavod ta rastlinsko proizvodnjo in preskušanje temen na Dunaju ie pr: svojih poizkus h v letu 1955 ugotovil, da so v suhih predelih vsebovale vrs"e pese naslednje odstotke sušine: Zentaur 15.4 ®/o Ovana 15.5 •/« Kirsches Ideal 15.6 %» Darr-che weisse Rex 16.7 % S rubes griinkoofige Zuckerriibe (Sonder yp GK) 23.4 %> V mokrih predelih re »Strubes griin-kopfige Zuckerriibe« dosegla 19 °/o sušine, medtem ko razen »Dansche weisse Rex« (15.7 °/o sušine) nobena izmed drugih sort ni dosegla zahtevanega odstotka sušine. kakor pri drugih sortah, ona pa tudi za vkletenje zahteva m. Ocera krmne vrednosti sladkorne pese izpade silno ugodno. Z njeno pomočjo lahko zmanišamo površ no po ročnem delu n-jbolj zahtevnih okopavin. ne da bi utrpeli zmanjšanje krmnega uspeha v prašičereji in govedoreji. Blaž Singer hektar njiv in travnikov 1300 ŠT. za kmetijske stroje. V resnici je kmet, ki svoje poljsko delo lahko mehanizira, po hektarju kmetijske površine' seveda izdal za stroje vel ko več. Po oceni instituta za raziskovanje gospodarskega razvoia izda avstrijsko kmeti >stvo le no 700 milijonov šilingov za vzdrževanje kmet. stroiev. Po hektarju njiv in (travnikov s ane letno vzdrževanje kmet. strojev 260 šil. Iz teh primerjav v:dimo, da je avstrijsko kmetijstvo čedalje večji odjemalec industrije. Vidimo pa tudi, da prav izdatki za stroje in niihovo vzdrževanje iz leta v leto bolj obremenjujejo kme'. proizvodnjo oz. tržni brutodonc® kmetije. To zahteva od kmeta po eni s rani stopnjevanje svoje tržne pro-zvodnje, po drugi strani pa je tudi neobhodrjo potrebno, da država odlkup kmetijskih pridelkov garantira, njihovo ceno pa stabil'zira. na višino, ki bo pokrila te dodatne izdatke kmetijstva. Ne gre namreč, da bi na račun modem:zacije kmet’jske proizvodnje padal dejanski zaslužek kmečkega delovnega. človeka. lEgednja setev — boljši pridelek detelje Izdatki kmetijstva za mehanizacijo naraščaje Primerjava kaže, da je »Strubes GK« tedj v mokrih predelih odlična in najbolj pripravna p'tovna pesa, ki presega vse ostale sorte. Sicer zaostaja ta sorta po teži donosa korenov za drugimi sor ami, vendar jo njen visoki odstotek sušine Uvršča med Srednje donosne sorte, To pa ?e pomembno v delovnotehničnem pogledu, kakor tudi v pogledu na razpoložlji-vi prostor za vkle enfe pridelka. Pri tej sorti nam je treba transportiran manj, Cc se skeli na pol mrtvo tele Večkrat je tel ček, zlasti po hujšem počelu, na pol mrtev. Če hočemo žival oži-fe'i, ji je treba takoj pomagati. Dokler le v nji še iskra življenja, jo vzbujamo z Urnetnim dihanjem, polivamo jo po ple-*'h z mrzlo vodo 'n ji vpihavamo zrak * gobec. Priporočljivo je tudi, da telička drgnemo po križu s slamo ali cunjo. Nikoli pa ne smemo teličku vlivati v gobček m nos mrzle vode, ker bi ga lahko *adušili. Tele, ki se ni očistilo Zgodi se, da se tele ne more očistiti po Jko jtvi, čeprav .sesa mlezivo (prvo mle-*Cc>)- Tedaj je prva pomoč nujno potreb-saj bi tele sicer poginilo. Ravnamo ta-, °*e: stolčemo pol žlice lanenega semena Ji Sa- skuhamo; tej juhi primešamo 20 do a gramov grenke ali glauberjevc soli, na-ar jo vlijemo v gobček. To ponavljamo sako, uro tako dolgo, dokler ne pomaga, tud' o sredstvo ne učinkuje, do-nekoliko milnice in olivnega olja ^ teleta klistiramo. !re 1X1 damo Koruzna silaža za telet Po 10. tednu s arosti tudi teletom 1 P°"ladamo silažo. Seveda sme n Jj e dob ti le Vg kg silaže na dan. Šele . r^efCC1^ mu dnevni obrok poviša 4,- mesecih pa na 4 kg. V si laza ne sme biti skvarjena, ker P e‘etom zelo škoduje. Pri nas sejemo deteljo občajno v jari-no. Le tu in tam smo jo pričeli sejati v ozimino, kar ie na splošno bolje od setve v jarino. Običajno sejemo deteljo za časa vigredne setve. Marsikdo pa je že prišel do spoznanja, da čas se ve detelje močno vpl'va na višino pridelka. Tozadevno so v Nemčiji že pred leti delali poskuse, V ozimno rž so od decembra naprej do majnika vsejali v sredini vsakega meseca eno leho črne detelje. Ko so primerjali donose leh, so videF, da je februarja sejana leha dala pri odkosu str-nriča v povprečju 11 poskusov 107.5 q zelenja po hektarju, prva košnja naslednjega leta pa 145 q. Marca sejana leha je dala pri odkosu strnišča 100.5 q zelenja, prva košnja naslednjega leta 140 q. Aprila sejana leha je pri obeh odkosih dala še nižji pridelek; v maju sejana leha je pri odkosu s rnišča dala samo še 66 q zelenja, pri prvem odkupu pa 110 q. Nemški kmetijski svetnik R. Ohl pa od leta 1950 seje črno de el jo v ogrščico (Raps). V prvem letu je sejal dve lehi, vsako ob različnem času. Pri strriščr.em odkosu je bila 25. februarja sejana dete-lia dolga 50 cm, 3. aprila sejana pa 40 cm. Za primerjavo je 3., aprila sejal deteljo še v oz. pšenico, ki pa je do strniščnega od-kosa zrasla samo do 17 cm višine. Naslednjega leta je že 10. februarja sejal dee-ljo v ogrščico. Do strn ščne košnje 22. septembra je detelja dosegla 75 cm višine in dala po hektarju 210 q zelenja. Od tega časa seje deteljo le še v ogrščico, ne oziraje se na sneg, vedno v februarju. — Poskusimo tudi mi na manjši površini. Kako čebelarimo, da bomo pridelali več voska in preprečili rojenje čebel Chneva gnezda V normalni čebelji družini se izleže1 letno okrog 150 000 čebel.. Čebelam so zibke celice v plodišču. Celce so v enem letu zaležene 5—6 kra% v središču gnezda tudi do 12 krat. Ko čebelja ličinka raste, pušča na dnu celice svoje odpadke. Čebelja buba prede okrog sebe zapredek, ki ga pusti v celici, ko se izvali. Odpadki in srajčke kokonov zato vedno bolj ožijo dno in stene celice. Slično vpliva tudi priprava celic, preden jih matica zaleže. Če pogledamo skozi sat proti svetlobi, vidimo, da so plod ščni sati iz leta v leto bolj temni. Stari sati so poleg tega leglo različnih bolezni, zlasti nosemavosti. Tud: voščena vešča se počuti najbolj v s arih satih, kjer se hrani z odpadki na dnu celic. Z obnovo satja povečujemo sposobnost čebel za nabiranje in zmanjšujemo nevarnost bolezni. V plodišču obnovimo vsako leto najmanj eno tre jino satov. V A2 panju obnovimo tedaj vsako leto 3—4 sate. Iz plod šča odstranimo 2—3 in več let stare neprozorne ter nepravilno izdelane sate. Mnogi sati imajo pod, vrhom po eg-njene medne police, katerih matica ne zalega. Nerada zalega matica tudi sae z ne- normalno velikimi ali nepravilno oblikovanimi cel cami. V plodišču ne trpimo satov, ki imajo otoke trovoskih celic. Nekaj trovcvskih celic dopuščamo le ob robeh satov. Izločimo sate, ki so jih načele miši, in sate, na katerih smo pri spomladanskem pregledu našli plesnovo obnožino. Odstranimo tudi sa‘e, ki so jih onečedile grižave ali nosemave čebele. Satje nose-rnavih družin pretopimo ali razkužimo. Ob vsakem pregledu pomaknemo neprimerne sate na rob gnezda. Ko se zalega poleže, tako sa‘je prenesemo v mediš-če — ako ga nismo prestavili že prej — ali izločimo, Ako smo imeli v čebelnjaku grižo, nosemo ali gnilobo, potem gledamo, da obnovimo med letom vse plo-diščno satje. Gnezdo obnavljamo s tem, da vstavljamo v plodišče umetne stene — satnice — v času, ko se je v družini zbudil grad lni nagon, to je tedaj, ko nabirajo čebele sveži nek-ar in cvetni prah. Z vstavljanjem satnic gnezdo šrimo. Novi sati so nam potrebni zla.sti tedaj, če šele začnemo čebelami ali če smo pomnožili š ev lo družin. Gnezdo obnavljamo tudi ob prestavljanju zaleženih satov v medšče ali pri nastavljanju satja. (Se nadaljuje) PRAVNE ZADEVE V PRIMERIH Zložite v ali komasacija zemljišč Kakor smo omenili že zadnjič, ko smo p’šali o spravljanju kmetijskih pridelkov čez tujo zemljo, ima agrarna oblast (katere prva instanca je pristojno okraino glavarstvo) pravico, da pri nastalih težavah skuša urediti spravljanje pridelkov potom uradno določene menjave ali zložitve zemljišč. Za 'o precej obširno postopanje, v katerem je treba dobro preoral’ti in oceni i razne važne stvari, obstoja poseben deželni zakon ter splošni zvezni zakon iz leta 1951, ki se imenuje »Flur-Verfassungs-Grundgesetz«. Zakon vsebuje predpise in določila skoraj za vse slučaje, ki pri 'akem postopanju lahko nastanejo. Seveda pa se kmetom. k: so vsled razmer prisiljeni, da se poslužiio določil tega zakona, lahko zgodi 'udi kakšna krivica, ker sami niso dobro podkovani in ne vedo natančno, kakšne so podrobne Jas nosti zemljišč, ki prdeio v poštev za zamenjavo. V takih primerih se morajo poslužiti pravice pritožbe, ki jo morajo dobro utemelji'i in podkrepiti z ugotovitvami izvedencev. Naše kmetijs‘vo trpi na splošno tudi zaradi tega, ker so mnogokrat k eni kmetiji spadajoča zemljišča silno raztresena in da so vmes nj ve in travniki drugih kmetij, ali da ležijo ravno pod gozdnimi parcelami gozdovi soseda in ima lastnik težkoče pri spravljanju svojh pridelkov. Druge kmetije trpijo spe* za tem, da moralo napraviti po poti do svoiega zem-| liišča velike ovinke, ker jih ovirajo sosedova zemljišča. Skratka *o riso samo gospodarske težkoče, ampak mnogokrat tudi osebne, ker nastanejo vsled *ega pogosto nepotrebni prepiri celo med ljudmi, ki se sicer dobro razumejo. Kohkokrat se je kmetom že svetovalo, naj skušajo sami urediti take težkoče z menjavo, z doplač'lom, s serviutami itd., kar je možno izvesti tudi s pomočjo zadrug, ki obsegajo več kmetij in več kmetov, ker se na ta način lažje najde kaka dobra rešrev. Običajno pa: vsak le toži, čeprav sam vidi škodo in ima morda tudi on kako dobro misel za odpomoč. Toda nepoznanje in nezaupliivost ovira vsako praktično izvedbo. Temu se včasih pridruži tudi še prepričanje prizadetega kme*a, da je njegov kos zemlje nekako zlata vreden in da bi ravno brez tega kosa (čeprav bi v zameno dobil enako-vred-nega odnosno bi ga z dobljenim doplačilom lahko spremenil v takega) sploh ne mogel več gospodariti. In to kljub temu, da se v privatnih medsebojrih dogovorih lahko napravi praktičen poizkus za eno ali dve leri, seveda z natančno navedbo vseh podrobnosti. Nastanejo pa seveda lahko tudi resne pravde in je agrarna oblast deiansko že prisiljena, da poseže vmes, kar ji omogočajo zgoraj navedeni zakoni. Po zakonu se morejo zloži i poljska in tudi gozdna zemljišča posameznih kmetij, medlem ko more uradno postopanje obsegati tudi več katastralnih občin hkrari, ker je vča-sih lažje narti pravo razumevanje, če se pritegne več lastnikov, ki imajo iste težave. Vsak las nik zemlj'šča, ki se pritegne v tako postopanje, ima pravico do popolne odškodnine za vrednost svojega zemljišča, kar je zlasti važno pri zamenjavi. Toda o tem prihodnjič. Da svinja ne bo sovražila dLvucjih pujskov Zgodi se, da svinja ob prasitvi pogine ali pa skoti več pujskov, kakor ima seskov. Tedaj je treba nekaj pujskov dati pod drugo svinjo, ki je kotila približno ob istem času. Skrbeti pa moramo predvsem, da rejnica drugih pujskov ne bo ogrizla. To dosežemo najlaže tako, da namažemo podvržene pujske po vsem telesu z žganjem, kafrovcem ali s kisom, svinji pa namažemo rilec. To je treba sprva napraviti vsak drugi dan. Vonj po žganju ali kisu je svinji neznosen, za‘o se odvrača od pujskov in jih pusti sesati, sčasoma pa se tujih mladičev navadi. Druga indijska petletka v znamenju socializma Potres v Sloveniji povzročil precej škode Indija je praznovala te dni šesto obletnico obstoja svobodne republike. Ob tej priložnosti je ministrski predsednik Nehru naslovil na indijsko ljudstvo poslanico, v kateri je poudaril, da je Indija zdaj na pragu drugega petletnega plana, katerega naloga je spraviti deželo daleč naprej v razvoju socialistične družbe. Vendar je Nehru opozoril tudi na težave, ki jih bo treba premagovati v bodočem razvoju. Kakor znano, je prišlo v zadnjem času ponekod v Indiji, zlasti v Bombaju, Kalkuti in nekaterih drugih mestih do hudih nemirov in krvavih izgredov, to pa v zvezi s sklepom o novi razdelitvi dežele na podlagi narodnostnih skupnosti in združevanja sosednih jezikovnih enot prebivalstva. Predsednik indijske republike Prasad je ob šesti obletnici pozval prebivalstvo, naj se posveti izgradnji socialistične dežele in s tem pomaga pri ohranitvi miru. Dejal je, da je Indija v šestih letih dosegla že znatne uspehe, zlasti v industrializaciji, da pa je to še vedno Na Dunaju sta zvezni kancler Raab in ameriški poslanik minuli torek podpisala pogodbo, po kateri bodo ZDA dobavile Avstriji le'os za 580 milijonov šilingov raznih kmetijskih proizvodov in premoga. Avstrija bo dobila iz ameriških viškov koruzo, pšen co, bombaž, tobak, mast in sadne konserve. Ko ie obiasnjeval pogoje in namen teh ameriških dobav, je zvezni kancler dejal, da bo podpisana pogodba velikega pomena za razvoj avstrijskega gospodars va v tekočem letu. Dobavljenega blaga ne bo treba plačati v devizah, marveč bo tre' ji-no vsote treba kriti z izvozom avsrij- Normalizacija odnosov med Avstrijo in Albanijo samo začetek pri odpravljanju revščine in neznanja v deželi. Na začetku letošnjega leta se je indijski Narodni svet za razvoj sporazumel, da naj tudi drugi petletni plan Indije omogoči bistven napredek na poti k socialističnemu tipu države. Predvideno je stalno širjenje javnega sektorja, zlasti v težki in strojni industriji, nacionalizacija rudnikov, industrije mineralnih olj, kemijske industrije in zavarovanja, dočim bi imelo privatno gospodarstvo svobodne roke samo v dovolienih okvirjih. Na področju kmetijstva naj bi bila posvečena posebna skrb zadružnemu kmetijstvu in upravljanju vasi. Planska komisija še proučuje predloge parlamentarnih gospodarskih organov glede podržavljenja in socializacije glavnih panog gospodarstva in bodo tozadevni načrti kmalu objavljeni. Pokrajinska skupščina največje indijske države je celo zahtevala popolno izločitev kapitalističnega vpliva ne samo iz gospodarstva, temveč tudi iz družbenega, javnega in verskega življenja dežele. skih proizvodov, za dve tretjini pa je ameriška vlada odobrila dolgoročno posojilo za dobo 20 do 40 let. Izkupiček za uvoženo blago se bo zbiral na posebnem zveznem koiru, ki bo omogočil dolgoročna posojila za investicije v gospodarstvu, zlasti v bivši sovjcski coni Avstrije in na Dunaiu, kamor v času zasedbe niso dodeljevali ERP-kreditov. Podpis ‘e amerško-avstrijske pogodbe je zvezni kancler označil tudi kot dokaz, da nevtralnost Avstrije ne pomeni prekinitve gospodarskega sodelovanja z zahodnimi državami Evrope in Amerike in je s *em poudarkom skušal ovreči oči"ke zahodnega tiska, ki v zadnjem času več ali mani ostro graja politiko Avstrije odkar se je odloč la za nevtralnost. Potresni sunek, k' so ga v zgodnjih jutranjih urah dne 31. ianuaria čudli udi ponekod po naših krajih, je imel svoie sred:šče v bližini li rske Bistrice v Slovenili. Tu in pa v nekaterih okoliških vseh ie bilo gibarie zemlje tako močno, da so ljudje vs' p-eplašeni bežali na prosto. Po-tres v 'eh krajih sicer ni zahteval smrtnih žrtev, pač pa ie močno poškodoval mnogo stanovanjskih hiš in drugih, zlasti stareiših poslopij. V Ilirsk' Bistrici in Teh soaednih vaseh je po res na marsika-eri hiši porušil dimnike in zdrobi strešno Udeležba razstavljalcev na dunajskem pomladanskem velesejmu Dunaiska veleseimska akcijska družba iavlia, da bo po dosedanjem pregledu na letošniem pomladanskem veleseimu udeleženi okoli 3.500 razstavljalcev. Razpoložljivi razstavn: pros om so že sko-aj popolnoma oddani. Predvideno je, da bo na veleseimu razstaviialo precej nad 1000 inozemskih tvrdk, številne in zanimive nove eksponate iz najrazl čnejših panog tu- in inozemskega gospodarstva bo predvajalo 1.500 proizvajalnih skupin. Na področju Ro uride bo »mednarodna razstava avtomobilov« ter posebni razstavi »tehnika v gospodinjstvu« 'n »transpor*-embalaža«. kar bo vzbuialo posebno zanimanje. Kmeri jska vzorčna razstava bo s svojimi posebnimi razstavami »načrtovali. gradit:, gospodariti« z obsežnimi in številnimi novostmi v prikazu sTojev in orodja ter z razstavo 256 komadov prane živine sm selno izpopolnila razstavni program. Nadaljevanje pogajanj o ziljskih planinah Vprašanje ziljsk'h planin je bilo med drugimi minuli 'orek predmet razgovorov na seji ministrskega sveta. Na predlog zunanjega ministra je ministrski svet sklenil poslati v Rim delegacijo, ki nai bi nadaljevala lani decembra brezuspešno prekinjena pogaianja o uredb vi lastninskih pravic ziljskih kmetov na italijanskem obmejnem področju. opeko, nekatere hiše pa je tako razma>*al, da imaio 'udi do 15 cm široke razpoke. Iz več hiš so se mo-ali l;udie 'zseliti, ker je nevarnost, da se bodo podrle. Materialno škodo, ki jo je po res povzroč i v Ilirski R'stric>, cenijo na okoli 200 m 11-jonov dinarjev. S prvim sunkom pa 'se zemlia v teh krai:h ni docela umirila. Minuli petek s'a n"-eb’valce Ilirske Bistrice znova prestrašila še dva potresna surka, ki s a povzročila na že 'tak zrahbanih nori op j h novo škodo. Tudi ta sunek so. kako«- že prvega štiri dm poprej, čutili do Ljubljane na 'ud' na Reki. Na podlagi dosedanj h izkušeni po velikem liubUanskem po resu le'a 1895 mz-lagaio strokovnjaki v Sloveniji Donavi ia-nie man:ših potresnih sunkov ko' redni pcčav in sodiio da se bo p-esenie zemlje počasi spet umirilo. Geofizikalni institut v Trstu men', da ie vzrok za ‘e potrese pri Klanem pod Snežnikom, kjer je zemlia ponekod razpokana. Toni Sailer, najboljši alpski smučar na svetu Avstrija dobi letos iz ZDA blaga za 580 milijonov RIA DIOI IPiRiOlO □□mi Predstavnika Avstrije in Albanije sta v Beogradu izmeniala noti, v katerih sta obe vlad' izrazili sporazum, da so med Avs'riio in Albanijo vzpostavljeni diplomatski in konzularni odnosi. Uspešna konferenca avstrijskih in jugoslovanskih železnic V Mariboru ie bila prejšnti teden konferenca železniških uprav, članic mednarodne 'arifne zveze Avstriia — Jugoslavija. Konference, ki ie trajala tri dra, so se udeležili predstavniki avstriiskih in jugoslovanskih železniških direkcij, zastopniki pristanišč in skladišč ter Jugoslovanske linbske plovbe z Reke. Na konferenci so obravnavali predvsem 'arife za prevoz blaga med Avstrijo in Jugoslavijo. Jugoslovanske železnice so predložile novo tarifo za avstrijski čezmorski promet preko Trsta, ker so italijanske Železnice s koncem februaria odpovedale sodelovanje v tako'menovani Jadranski železniški zvezi, ki ie določala ‘arife za promet med Avstriia in Trstom. Na konferenci v Mariboru so dosegli popolro soglasie in bodo za. avstriiski čezmorski promet v tranzitu preko jugoslovanskih prog začele veljati s 1. marcem nove tarife. Nad dve in pol milijarde ljudi na svetu Organizacija združenih narodov je objavila statistiko, iz katere je razvidno, da se je štcv lo sve'ovnega prebivalsva v le?u 1954 dvignila na 2 milijardi in 655 miliionov ljudi. Največ prebivalstva So našteli v Aziji (brez Sovjetske zveze), in sicer 1 miliiardo in 451 milijonov oseb. Na drugem mes‘u je Evropa (prav tako brez Sovjetske zveze), kier je bilo naštetih 407 miliionov ljud’. Prebivalstvo Sovjetske zveze same je znašalo 214,5 milijona oseb, med em ko je bilo v Ameriki 354 miliionov (Severna Amerika 233 in Južna Amerika 121 miliionov) Hodi. Afrika ie v istem letu Imela 214 milijonov prebivalstva, v Oceaniji pa je znašalo 14,2 milijona ljudi. RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30. 17.00, 19.45, 22.00. Sobota, 11. februar: 5.50 Kmečka oddaia — 8.45 Širni pisani svet: Puščave bodo obljudene — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 10.00 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.30 Pozdrav nate — 18.00 Iz parlamenta — 18.30 Oddaja za ljubitelje zborovske glasbe — 20.00 Idealna zaročenca. Nedelja, 12. februar: 6.20 Za vesele Hudi — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.20 Kmečka oddaja — 9.10 Ljudski koncert — 11.05 Veselje in zabava za vse ob pustu — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Tekma med radio Graz in Celovec — 19.00 Športne vesti — 20.00 Ko na pustno nedeljo vaška godba igra. Ponedeljek, 13. februar: 5.50 Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Za našo vas (slov.) — 14.30 Kniižni kotiček — 16.20 Znanje za vse — 18.00 Šlagerji — 18.15 Mladinska oddaja: Srečamo se ob knjigah — 18.45 Polka ie ukazana... (slov.) — 20.10 Glasba za milijone. Torek, 14. februar: 5.50 Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 8.45 Zdravi človek — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Pustni krapi (slov.) — 16.35 Zvoki puste — 16.50 Kulturne vesti — 18.00 Šlagerji — 18.35 Gospodarski komentar — 20.10 „Vesela vdova", Lebarjeva opereta. Sreda, 15. februar: 5.50 Kmečka oddaja — 7.00 Pisani spored za jutranjo uro — 8.45 Iz ženskega sveta — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Iz domačih gajev (slov.) — 15.30 Otroška ura: Za vesele male ljudi — 17.10 Popoldanski koncert — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.30 Avstrijsko prvenstvo v smučanju. Četrtek, 16. februar: 5.50 Kmečka oddaja — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in objave. Prof. dr. Ivan Grafenauer: Celovški rokopis iz Rateč, prafare Marije za Zilji (slov.l — 16.20 Znanje za vse — 18.30 Govori UNESCO — 19.15 Avstrijsko prvenstvo v smučanju. Petek, 17. februar: 5.50 Kmečka oddaia — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.45 Oddaja za podeželje — 14.00 Poročila in obiave. Od pravljice do pravljice (slov.) — 15.30 Otroška ura — 18.15 Avstrijsko prvenstvo v smučanju — 18.45 Slovenske pesmi — 19-15 Zgrabi srečo! RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00. 13.00. 15 00. 17.00, 22.00. Sobota, 11. februar: 7.10 V zabavnem ritmu — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Slovenske pesmi — 11.45 Pojte z nami. otroci! — 12.30 Kmečka univerza — 14.20 Pionirski kotiček — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Veseli ritmi — 16.00 Nove knjige — 18.00 Okno v svet: Novi brazilski predsednik Kubiček —• 18.35 Jezikovni pogovori — 20.00 Veseli večer. Nedelja, 12. februar: 6.00 Vedre in poskočne melodije — 7.35 Operetna glasba — 8.00 O športu in športnikih — 8,15 Pisana vrsta slovenskih narodnih in domačih pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 13.30 Pol ure za našo vas -— 14 00 Želeli ste —- poslušaite! — 16.00 Po naši lepi deželi: Trije kraji dr. Franceta Prešerna — 21.00 Kulturni razgledi. Ponedeljek, 13. februar: 6.35 Pohorski fantje pojo in igraio — 7.10 Vedre melodiie — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.15 Radi iška šola: Pusta praznujemo —• 12 30 Kmetijski nasveti — 12.40 Koncertni valčki — 13.30 Slovenske narodne pesmi in domače plesne melodiie — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 15 45 Delovne in borbene pesmi — 16.00 Zdravstveni nasveti — 20.00 Kulturni pregled. Torek, 14. februar: 6.20 Naš predlog za vaš iedilnik — 7.10 Ritmi in melodiie — 11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Cicibanom — dober dan — 12.30 Kmečka univerza: Osnove pravilnega krmiienia — 13.30 Tisoč pisanih zvokov — 14.35 Želeli ste — poslušajte! — 16.10 Iz onernega sveta — 18.00 Zunanie-oolirični feljton — 18.30 Športni tednik — 20.10 Pust, pust, krivih ust. .. S-eda, 15. februar: 7.10 Melodije raznih narodov — 11.05 Gospodinjski msveti — 1115 Tgra tamburaškf orkester ljubljanskih ..Svobod" — 12.30 Kme-tiiški nasveti — 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 14.35 Želeli ste — poslovite! — 15.45 Poio mladinski zbori 17.20 Zabavna in plesna glasba — 18.15 Venček slovenskih narodnih — 20.00 Leteči Holandec, ooera (R. Wagner). Četrtek, 16. februar: 6 35 Francoske ponevke — 7.10 Z glasbo v dobro vobo — 11 05 Gospodiniski nasveti — 11.45 Radovan Gobec — mladini Uglasbe- na oddaja za oionirie) — 12.30 Kmečka univerza — 12.40 Umetne pesmi poie pevski zbor France Prešeren -— 14.25 Liudsko-nro-svetni obzornik — 18.10 Pesem skozi stoletja — 20.00 Mladinka oddaia — 20.20 Četrta kov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 17. februar: 7.10 Igramo vam priljubljene melodiie f-11.05 Gospodinjski nasveti — 11.45 Cicibanom — dober dan! — 12.30 Kmetijski naj sveti — 13.30 Pester soored opernih melodij — 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnik* — 14 35 Želeli ste — poslušaite! — 16.00 Modni kotiček — 18.15 Narodni napevi lZ Češke in Slovaške — 20.15 Ruska zhorovsk* glasba — 21.00 Mednarodna radijska univerza.