"3SB
8. številka.
Izdanje za, četrtek 17. januvapija 1895
__(v Tih tu, v četrtek zjutraj dne 17 januvarja 18l»5)

Tečaj XX.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na fa<li n t irttili ir-Janjih al. torkih, AetrtUih
i« iobot»h. /jutranj* i*<i«iij« 11-!<■ I« oli K. uri zjutraj. »rfi rru> pa uit T. ■ <•1	Obojan ix4anj<* »t*ne :
'» l^dmi uihim . ! —.»i i, ven Av»M}» f. I *' .1 Iri	. . . 2.HII ,	. , l ,—
ta pol l«'» . , . &.— , , , *» »•• lefo . . . 10.— , . . lil,— Na narečbe brez priloicne narofininr ••
ne jemlje ezlr. i'oaamićr« HtPTjlke km dobirajo r |>r• >• <l«jalnioah tobaka t' lentu po 3 uri., izren Trii* pn 3 mć. Subt.tnn r«i£«r»o zManje v lrntn 4 n^.. Umi Trsta O n*.
i.»«l.»
Pii«li.
01a«ilo'slovQii9ke^a politlćne^a društva
<• rtii.i [VI % n 11 f u t Jiftitu, •,.»
>. J.l»''ita» *rk tuli <«	.
k t'l	tfal'1'M »rafic.
■ ••«■ f n * "i j»»ii» *)»-'». i« mari i»i;i««i ifil «.< '»iinuju j-ir i '.i
V i i > | • 1 -1 naj .«9 [>i>iiljaji ur»<lniUfa •i i,-a i" in m *t. 1,-t. V tavi pi•□»■• in." x
liiti 'r^initnn, k.,i- n, ' vibtvu u
«pr<• Miiajo. Ron.ipim ae rra'aj^.
Naročnino, r^k' ima^ij« 111 ..fina« jion* Hftritt'nidlro u!..-* Mo'ia« pu-. culo liij: H, II. nad»t. il :,i <# rnicUitia j,
»n pru*i« pu*itiin#.
tih, Primoi*nko.
I f	Jr a«*«
Z novim letom poslali smo naš list ua ogled več osebam, katere »o nam bil« priporočane od naših gg. naročnikov. V nadi, da večina prvih pristopi krogu naročnikov našega lista, ki je najcenejši 6krat na teden izhajajoči slovenski list in ki se točno bavi z aarednimi, narodnogospodarskimi in političnimi vprašanji, prinašajoč v podlistku lepe izvirne in preveden« povesti, prosimo one, ki nečejo vsprejeti našega lista, naj blagovoli na ogled poslane številke takoj vrniti, da hr bodemo znali ravnati glede daljnjega pošiljanja. One častite osebe pa, ki se hočejo naročiti na naš list, prosimo, da prej ko mogoče pošljejo na upravništvo saj četrtletno ali mesečno naročnino. (Jene razvidne so na čela lintn.
Uredništvo.	UprarmiHvo.
Deželni zbor tržaški
VI zamiavje, 2. etja dne 14. januvarja lROfi,
Predseduje dež«lni glavar dr. F« rdi-n a n d P i 11 e r i, vlado zastopa namestnl-štveni svetoval«« baron C on rad, navzočih 40 poslane«?.
Po odobrenju zapisnika zadnj« seje prijavlja deželni glavar, da so mu poslanci Iv. Nabergoj, Ivan Gorinp, Fr. PolUnz in Iv. Marija Vatovec prijavili pismeno, da se ne udelež« razprav v tein zasedanju. (Nam se zdi jako čudno, da g. deželni glavar ni dal doalovno pročitati izjave uaiili poslancev, k^jti namenjena j« bila zboru samemu, čeprav je bila naslovljona na osebo g. glavarja. Ali se je norda bal, da ne bi razburil slava« večine, ker vs, da ta večina ne sliši rada resnice ? I! Ur.) Potem je prijavil tudi, da v zadsjem zasedanju vsprejeti zakon • gasilnem r • d u ni zadobil cesarskega po-trjenja.
Na to je prečita! poslanec dr. D o m-p i e r i v imenu deželnega odbora program o delovanju za to zasedanj«. Ta piogram smo že priobčili v svojem listu in nam j« danes posebno naglasiti, da sta nastopna predmeta zelo važna za tržašk« Slovane«: Zakonski načrt o napravi in notranji uredbi nove z«mljiike knjige za Trst, in predlog, da je protestovati proti spre-menjavanju rodbinskih in krajevnih imen.
Za tem je pričela razprava o poročilu dež«ln«g« odbora. Naši čitat«lji naj nam ne štejejo v zlo, ako se bodeiao nekoliko obširneje bavili z govori italijansko-radikalne gospflde, kajti v teh govorih je čitati toliko gorostasnosti in z ozirom na notoriška dejstva naravnost drznih trditev, da iz teh izbruhov
PODLISTEK. I Birdyjeva obitelj.
Prigoilba iz leta 1848—40.
Foiloventl It. K ur« t.
V tam se prikrade Vlah k oknu in — kdo opiše njegovo začudenje, ko vidi, da mladenič deklico strastno objemlje in polju-buj«. Precej teče iskat Deknria in, srečavši ga na potu proti domu, pripoveduje mu v«s iz sebe, da se je privlekel neki kmet v njegovo stanovanje, kjer se šali in ljubu je z ukradeno gospico.
—	Kako pa veš ti to ? vpraša ga Numa hladnokrvno.
—	Kar sem rekel, videl sem skozi okno z lastnimi očmi.
—	In kako si se predrztiil gledati skozi okno moje sobe ? Ti mar nisem tega ostro prepovedal ? Poklakni in moli! —
Smrtnobled pade Vlah na koleni in sklene
roki.
mora pogoditi tudi slepec, da je vsal:a dobrohotnost do teh Ijndij gola potrata. Grše ne-hvaležnosti pač ni lahko najti, usgo so ti silui in ua vse strani povsem neosnovani napadi lnškiii radikalcev na slavno vlado. Mi smo gotovo zadnji ki bi bili poklicani, zagovarjati slavno vlado, nli to že moramo reči, da jej gospfida delajo grozno in vnebo-vpijočo krivico ter da nas je prešinilo nekako sočutje do vladnega za«toi>nik;i, videče, s kakimi ljudmi se mu je boriti samemu, oh tako samemu!! to je značilno, preznačilno za naše razmere, d<t s? ua „komrmtfinti* strani ni naila Sica duSa, katera hi lila (janihi avoj jezik r obrambo nnr in i*t? dade, kn je program s</ ni „konservativna* yo*pAda haje zapi' sali na svoj program. Našim gospodom po-slantam pa lahko slnži to dejstvo v nekako tolažbo, kajti priča, da ne le mi Slovenci imamo v deželnem zboru tržaškem proti sebi jedno samo in kompaktno večino, ampak nekdo drugi tudi.
Razpravo je otvoril posl. E. Rase c-v i c h, katari jo jako ostro kritikoval postopanje vlade nasproti deželnemu zboru tržaškemu. Ves trud gg. poslancev v mino-lem zasedanju da je bil šaman : slavna vlada je ostala gluha za vse izražene želje. Da oznafii to postopanje, moral bi se poslužiti izraza, kateri ne bi bil ravno parlamentaren; ali noče storiti tega, ampak pove le, da ve. denje vlade ni zaresno in dobrohotno. Postopanje deželnega zbora tržaškega je da bilo tako korektno, kakor nobenfga. dvuge#t zbora pod vlado krone avstrijske. (Vidi se, da je ta gospod poslanec v svojih trditvah dokaj — pogumen. Op. ured.) Dozdevati sw nam mora, da nas nikaka vez ne druži z državo, da nas ne združuje nikak politiški čut. Vlada pravi to se svojim postopanjem, ne mi! Reči moramo, da »um postali jagnjetu ter da n a m volk p i j e k r v, kajti vlada se briga za nas I« tedaj, ko gre za plačevanje davkov — le v tem pogledu smo jednakopravni z drugimi narodi v Avstriji. Po« litiikn in narodna strast dunajske viade in tmli tukajšnje lokalne preplavlja vse zavod« javne uprave. G e 1 f) sodiš <'• e j « poslalo pristransko; redarstvo, ki je poklicano vzdrževati red, izzivlja često in zasraiunje meščane ter one. ki zastopajo iste, mesto da bi jih branilo.
IJri takem stanju stvari se moramo vprašati: čemu delamo tu komedijo? lies je, da mi ne delamo komedije, ampak vlada jo uprizarja. Toda meno ni volja, da bi stopil ua pozorišče v prilog onim, ki hočejo zabavati na naš račun. Govornik predlaga torej, da ss preide na dnevni red preko poročila deželnega odbora in programa delovanju. Ga-
—	Vstajnik! Slu-nl nisi mojih povelj, zato zaslužiš smrt! No, za sedaj ti oprostim. Oe pa komu le z besedico količkaj omeniš o tem, kar si videl, ne odidei zaslužonej kazni!
Pri teli besedah s« Dekario odstrani, Vlah se pa še dolgo časa iti mogel zavesti, ker strah mil je pretres«! mozeg in kosti in še dolgo časa klečal je »e sklenjenima rokama na istem mestu. Od tega časa naprej je bil — sicer bibljavi kmet — molčeč in zaprt, ker se je bal, da ua kakoršenkoli način izda svojo nevarno skrivnost.
Dekurio j« hitel v svoje stanovanje. Zagledavši, da mu ljubljenca hitita naproti, obstoji na pragu sobe in motri mladeniča s tihim očitanjem.
—	Zakaj si se zakasnil V praša ga v srčusj bolesti.
Mladenič mu v odgovor ponudi roko, ali Dekurio je noče prijeti: .Moje roke so okrvavljene s krvjo sorodnikov tvojih* — reče tihoraa — meni si pripravil pogrdo in sramoto, sebi pa žalost in tugo ....
lerija je seveda ploskal* temu predlogu.
Proti temu napad« na resnico oglasil se je vladni zastopnik baron C o n r a d izjaviva, da nikakor ne more pustiti zbornice pod utisoin te;ra govora. Ni pravično, ako se trdi (S to trditvijo je imel vladni zastopnik popolnoma prav, ne enkrat, ampak stokrat Op. ur.), da vlada ne kaže dobrohotnosti do deželnega zbora, toda bolje bi bilo, da bi preiskovali od slučaja do slučaja, kateri vzroki so In l i o d l o č i 1 n i /.a o d k l o-n i t e v vsacega posamičnega zakonskega načrta.
(Heveda, ako slavna večina smatra de-želni zbor le ko' ekspozituro hškoradikalne stranke in v tein ztnislu sklepa zakone le se svojega ozkega strankarskega stališču, je pač več kot jasno, da tacih zakonskih načrtov ne more predložiti v Najvišje potrjenj« nobena vlada, katera noče, da pade zakonodavstvo na nizki nivo političke strasti Torej ne, zato, ker vlada ni dobrohotna do deželnega zbora tržaškega, niso zadobili potrje-nja razni zakonski načrti, ampak h* zato, ker so bili taki, da jih pri najbolji volji n i m o-g I a priporočiti, t »p. ured.)
Zaključivši svoj govor je vladni zastopnik zagotovil zbornico o dobrohotnosti vlado. (Tudi to treba verovati absolutno. Op ured.)
(Konec prihod.)
Politiške vesti.
•Nov» člani gosposke zbornice. Lntdua ,Wiener Zeitung* objavlja imsmi novih članov gosposke zbornice. Listi, ki zastopajo vladne interese, trde, da s t"is imenovanjem vlada li i hotela premakniti razmerja ineil strankami. V tem smislu trde na dalj«', du je med novimi člani ti desničarjev in ravno toliko levičarjev, drugi da pripadajo srednji stranki.
Deželni /bor piiittki otvoril je cesar minoli torek s posebnim prestolnim nagovorom.
Dopolnilna volitev v državni zbor /.it mefcia dolen jska, katera je zastopal do sedaj poslanec Suklje, je razpisana na dan a.'), februvarja t. I.
Hrvatski sabor je v svoji posltdnji seji vaprojel proračun za loto 1895.
Znamenite vesti prihajajo i/. Francoske. V večernem izJanji od niinolega torka smo že javili, da je odstopilo ministerstvo D u p u v , v č e r a j p r e d p o hi d n e p a je došla v T r s t b r z o javna ves t, j d a j e o d s t o p i I t n d i predsednik re-I pultlikc (Jasi m i r 1' e r i e r. V tem tre-j notku, ko to pišemo, ne vemo še, je-li ta ! senzaena vest istinita, niti ni mogoče ugi-
Nemo povesi mladenič oči, roka pa mu
1 kakor mrtvoudna pado ob telesu.
—	Sprejmi njegovo desnico — poprosi deklica Dokurija sladkim glasom — rešil je tebe. in mene in reši tudi nsso obitelj.
Začudeno pogleda Kinarik deklico. Dekurio pa ga potegne ua stran in mu zašepeče:
—	Revica no še, da so vsi umorjeni ; osoda tvojih in njenih domačih jej je popolnoma neznana. Kokel sem jej le, da so v zaporu. Nikedur naj revica ne dozna strašnih prizorov one noči. Gorje nama, ker nisva mogla zaprečiti onih groznih dogodkov!
—	Ali, dozna vandar-Ie, prej ali slej!
—	Nikoli! Iti morata proč iz tega kraja, ven iz te dežele, lii morata ua Turško!
—	Jaz grem na Ogersko.
—	Ne stori tega, prosim te, ne stori tega. Žalostni dnevi čakajo Ogrov in njih velikaiev. Vašim šovinističnim prerokom se niti ne sanja o prihodnosti, ki ima kmalu priti, kajti priti mora.....Pojta na Tur-
i bati o pravih vzrokih temu velevažnemu in lahko tudi nsodiisnni koraku. Ako pa je rr*-nična, stojimo morda na pragu vliiiih dogodkov.
Položaj ti a Ogerskeni. Hivšs ministra L u k a c s in |f ierouymi sta imenovana ta nima svetovalcema. — Ne da bi hoteli izvajati i/, tegu koraka posebne p«sledice, vendar s-> nam zdi ve*t kolikor toliko simp-tonmtičn», da se je novo ministerstvo predstavilo knezu-ptiiiiaiii Vsszary-n. To bi kazalo, da hočejo gospoda židoliberalci priliti nekoliko vodo svojemu neukusnomu vinu. Toda dvomimo, d h bi mogli s to zvijačo kugii prevariti, marveč smo merjeni, da bode nižja duhovščina vztrajala v opoziciji tudi proti temu ministerstvu.
Razi i č ne vesti.
Drugi koncert Slovjanikega. Nimio s«* motili, ko smo v poslednji številki našega lista i/rekli nadejo, da bodu pri drugem konc«'rtit Sbivjanskega udeležba našega občinstvu muogoštevilnejšft, m-go j.- bila pri prvem. Radostno pa priznavamda je slovansko občinitvo tržaško prek »silo najdrz uejše naše nudeje, kajti bili siuo presenečeni, iziieuadjeiii, vstopivši v veliko gledališče. Bilo je. praznih le nekoliko lož iu naslonjačev, v ostalem pa je bil i po proslor«etn gledališču prava guječa. Sosebno na galeriji bilo je toliko ljudstva, d,i ju bilo <»b-čiustvo malone v strahu, da se pogrevam pod nečuven« množico. Posebno moramo nagla-iati, da v gledališče niso prihiteli le Slovani iz Trsta iu bližje okolice, ampak celo iz Uurico, Niibrežine, Sežau« itd. videli smo ra/.ue slovenske rodoljube. V gledališču pa ni bila lo slovanska inteligencija, Ampak mnogo bilo je i preprostega ljudstva. Vsa čast zavednemu primorskemu slovanskemu življu.
Kaj pa naj porečomo o izvršitvi programa samega? Tu pa moramo priznati odkritosrčno, da naše pero ni sposobno opisati onega utiša, katerega je napravilo zares nad« zemeljsko petje na poslušalce Tu je dovršena tehnika zdiužeua s tako ubranimi glasovi, da človek včasi ne Iti verojel samemu »ubi, da prihajajo te harmoniju iz človeških prsi j, Ako jo pri prvem koncertu občinstvo prirejalo Slavjanskeniu takih oranj, da j« gromel.) po gledališču, bilo so pa pri drugem koncertu lake ovacije, da ae je gledališče doslovno treslo. Možki vihteli so. klobuk*', gospe robce, a urnebesnih klicev ,Ži vio Slavij unski! Živela njega umetnost! Slava !" ni bilo ii" Lonca n* kraja. Slavjanski moral se je pokazati neštevilii 'krat na pozoriščit.
šku! Dam vama potne liste, s kojimi brez »ovarnosti prehodita Moldavijo in Valah^jo. Tu v tej mošnji vama izročim toliko denarja, da se ž njim sicer zmerno pa prav lahko preživita. Ne branita se ga, kajti to je premoženje vsjiue obitelji in kojsga sem jaz »Ubil deset deležev. Obljubita mi le, da ne pojdeta na Ogoriko.
—	TuKft ne morem obljubiti, ker ne vem, č« mi bo mogoče obljubo tudi držati. Ce si ini bo pa za dobro zdelo, shiaal bodem tvoj svet.
Numa prime roki ljubečih, in zroe jima dolgo v oči, vpraša ju z resnim, čustvenim glasom :
—	Vidva se ljubita?
Onadva prikimata nemo.
—	Pa mislita, da bodeta tudi srečna?
—	Da, srečna bodova ....
—	Bosta pa zamogla pozabiti ua sedanjo nesrečo ?
—	Da! »dvrnela nesrečnika solzeča se.
(Dalj« pri h.)
Navdušenje je prekipelo |ai nanulni j-Mmi .sto ti tvavuika*, z izborno netim duelom (sopran) dveh derkov. Cerkveno petje j.«, v kojein se žagajo v divno harmonijo izredno globoki bajti z uprav angaljako-milo zvonedmi glasovi dečkov, napravilo jV na potiluialee — rekli bi — božanstven nfis. Kuj takega iinieje le Slavjantki s svojim zborom A kako naj cpičctino navdušenje, s kaierim je občinstvo vsprejelo kavkaSko namililo pesem „Haz Rnlaf (z dvospevura tenorja in basa) in pa .Živio"? Med petjem laka tišina, da bi rlo?ek cul pailer ifrle, a l>o koiuanem petju vihar, vihar — navdušenja, In to t»e je ponavljalo ves veeer, žal — oprostite naš opravičeni egoizam — 1p prekratek čas! Slava, verna slava Slavonskemu ! Ponosen sme kiti na svojo umetnost.
Navdušeno občinstvo h« j« razšlo po končanem koncertu po raznih gostilnah in kavarnah, kjer je razpravljalo do pozne noči o vtisih, katere je napravil Slavjanskega zbor na vsakega poslušale«, brezizjemno.
Tržaški Slovani poklonili so SUvjan-skemu lep srebrn lovor-venee z bogatimi, trobojnim! trakovi, na katerih je bil v zialu tiskan primeren napiu.
Prosimo slovensko naše občinstvo, da nam oprosti pomanjkljivost našega poročila, toila ponavljamo, da takih vtisov, pod katerimi se dviga naSn srce še danes, bi moglo primerno opisati le najspretuejše pero. Slavjanskega zbor treba je — slišati. — Slava mu!
Grofa Fr. Coroninija .ljubimka*. Prosimo, <1a naj nihče »a muli na kojo intli-skvatnost, kajti indiskretni nikdar nismo hili in na bodamo. Ta „ljubimka" prevzvišanega gospoda profa Frana Coroninija je nam:;eč železniška proga, ki vodi iz Tionk v Oervi-njan. No, kakor pa doznajemo iz verodostojnega vira, ta .ljubimka" hira na neozdravljivi bolezni, ki se nazivlje po domače .furlanska mizerija". .Sedaj pa čujte, kolikega pomami je ta železnica za vesoljni promet in kolika .koristi" državi. Z novim letom „razvil" se je promet na tej železniški progi tako silno, da je imela v teku jed nega tedna celili (i, piiemo šest popotnikovi Poleg tegajtreba je še pomisliti, da na progi ni ni It a kovanega tovornega prometa, kajti vse blago izvaža in privaža se na parnikili, ki plovijo na črti Trst-tfervinjan-Gradež itd. Imovno je, da pri takti sijajnem stanju ne more biti obilo denarja v železniških blagajnah omenjene proge. Tako se je prig«-dilo, da te dni niti niso mogli izplačati železniškega osobja (!), ampak zahtevali so le •/. Dunala .nekoliko" denarja in centralna uprave drž. železnic poslala ja „forflns* okedo 700 gld. To pa je bilo toliko, kakor se pravi po domače: ,v morja pljuniti". Dali so torej uradnikom po 20 gld., ostalemu osebju pa manjše svote, — celo po d v a gld. (!) — „a conto* ! — Razui pa so potrebovali denarja, zatorej so si pomagali jednostavno s tem, da so zastavili svoje .plačilne polt*. 'A Dunaja so sicer, doznavši o „dišperatnein* položaju, doposlali izdatnejšo svoto denarja v podporo, toda, žalibog, obtičala je ta pomoč z vlakom vred nekoliko časa v snegu.
Sedaj pa naj trezen človek odgovori na vprašanje: „.Te-li bila potrebna ta furlanska železniška proga? Kdo bode izplačeval škodo, ki narašča iz .prometa" (?) te „prepotrobne" proge? Krkliirct uns Graf Orindur...
Našemu mestnemu občinstvu javljamo, da se „Edinost" odslej ne bode več prodajala v tobakarui (iianocopullo na trgu Bar-rierm (na vogalu ulice del Hosco). Dotični odjemalci naj se v bodoče blagoizvolijo obračati do tabakarne K a r I a C olja v u I i c i A r r a t a. ali pa do tabakarn« P i p a n o v e (Polite deli a Kahra).
Razprava proti Ivanu jajčiču Franu Kra-vos-u in drugom z dne 52. t. m. (Nadaljevanje).
Na povelje redarstva potisnilo se je Slovane nazaj. TI so sicer počasi ubogali povelju, ali gneli so se vedno bolj skupaj ter so zopet se ustavljali ter zagnali vpitje, katero je kmalo prašio v močno tulenje.
Na drugej strani oglašali so »c tudi iz italijanske skupine klici.
Ker je postajalo zbiranja nevarno, ukazalo se je množici, naj se raziđe. 1 1 al i j unska skupina n ap o t i 1 a s e jot a k o j proti b o r z n e m t r g u i n proti < 'orsu, doči m niso SI o v a u i u b o g a 1 i p o-v e 1 j u.
n tej priliki bil je po £ 27'J k. z. za-sačen 44 letni težak Jakob Posega i* Kaz li tega, ker je, namesto da bi se bil odstranil, svojim tovarišem klical: .skupaj, skupaj!" ter jih s tem pozival naj vstanejo na mestu.
Po jj. iJ83 zatvorjeni so bili K ran Kravo«, Ivan Marija in Valentin Piičanc.
Km do potem bil je prijet na l> o r z n e m trgu prejudicirati seusal Iv. Jajčič i/. Ustij, ker se jedne da bi ubogal danemu povelju, podal /. jedno skupino Slovanov preko gle-dnliščneg« »rjja na borzni trg, kjer j* vpil pra-vokatorično .abhasso la cikorja*, radi česar bi se imelo postopati proti njemu po jj 38:1 in .'105 kaz. z ik.
Znano je, da je ta klic psovka za politično društvo ,0 o n c o r d i a'1, ki i ai .i n a ni en napraviti sporazumi ljenje, med meščani in okoličani.
Koncem bil je zasačen pod municipalnim poslopjem SM-latni trgovski pomočnik Hugon Pacor po 305 k. z. ker je zaklical «fora i ščavi !*
Opaža se se, da sta J a j č i č in Km-▼ us p o z ti a n a k a kor not o r i č n a i n r u s o f i 1 s k a a g i t a I o r j a ter da jo večina zaprtih bila že kaznovana v prejšnjih časih.
To učaščtijem se. s prilogo z dotičniki sprejetih zapisnikov in izvestja redarstva dati na znanje za postopanje po gori navedenih naslovih se službeno uljudno opazko, da so kili gori imenovani zajedno oddani temu c. kr. deželnemu sodišču v zapor.
Trst, dne 14. novtmbra 1895.
Tscharnko c. kr. dvorni svetnik in policijski ravnatelj.
(Dalje prili.)
Važen slučaj iz kazenskosodne praksa v Trstu. Dne 30. novembra 1894 se je pričela prad c. kr. deželnim sodiščem v Trstu kazenska razprava proti trem posestnikom iz rVollce radi zločina po $}. «1 kaz. zak., katero razpravo je sodišče takrat preložilo. Predvčerajnjem, dne 15. t. m. nadaljevala in dovršila se je ta kazenska razprava. Sodni dvor ja bil sestavljen iz gg. c. k. svetnika pl. Defacisa kot predsednika in c. k. svetnikov Dejaka in AVolffa ter c. k*, sodnega adjunkta Rope-lfi ; državno pravdništvo je zastopal pri prvi razpravi dna 3o. novembra 18lJ4. c. kr. državnaga pravdnika namestnik g. Kratiš in včeraj cea. kr. državnega pravdnika namestnik g. Vidullrh; zagovarjal je vsa tri obtožence odvetnik dr. Pjetner. Ko ja dne 30. nov. 1894. predsednik sodnega dvora odprl glavno razpravo, zahteval je tnknj zagovornik dr. Protner, da bodi sodni dvor sestavljen tako, da bodo vsi udje istega razumeli slovensko. Ta svoj pradlog je utemeljeval s tem, da hoče obtožence zagovarjati v slovenskem jeziku, da obtoženci ne uuiejo dosti laškega, da je glavno načelo našemu zakonu o ka-zenskosodnem postopanju, da sodnik neposredno r a z u m e s t r a n k e i n i z-java, na podlagi katerih mara soditi (To isto je trdila ta dni celo oficijozna „Presse", ko je zavračala protesta laške stranke proti sestavi porotniikih listin za leto 1895. za okrožno sodišče Rovinjsko. Op. ured.), da pa to v pričujočem slučaju ni mogoče, ker ne znajo vsi udje sodnega dvora slovenski. Sodni dvor ju na predlog c. kr. drž. pravdniitva odbil to zahtevo zagovornika in tako se je vršila pod imanovaiiim sodnim dvorom glavna razprava, pri kateri so govorili obtoženci slovanski iu je tudi zagovornik branil slovenski. Po dovršeni razpravi razglasil je gospod predsednik razsodbo z razlogi v i a š-k e m jeziku t e r r a z t o 1 m a č i 1 p o-t e m obtoženim vsebino iste v kratkih b a s c d a h v slovenske m jeziku. Zanimivo in važno pri tem je, da dva člana sodnega dvora nista umela slovensko in zapisnikar menda tudi ue. Ta dva sodnika nista mogla umeti ni zagovornika ni obtoženih.
Za danes beležimo la ta dogodek, o katerega zakonitosti ali nezakonitosti bode s iti ilo visoko e. kr. najvišjo sodišča, ker so obtoženci — kakor smo izvedeli — prijavili po svojem zagovorniku pritožbo ničnosti proti razsodbi.
Omenjeni dogodok govori jasno in mi opuščamo za danes vsaki komentar. O izidu te volevažne zadeve hočemo poročati o .svojem času.
li Št, ViJa nad Vipavo nam pišejo: Formalno sicer se ni razdružilo naše bralno društvo ,.Sloga', ali v resnici ne obstoji več že par let I>,> formalnega razdruženja ni prišlo in tudi ne pride iz tega jednostavnega vzroka ker ni mogoče sklicati občnega zbora, in sicer zato ne, ker — — na, ker nihče ne mara priti blizu. Ker torej društvo faktično ne obstiji več, k*r ima nadalje to društvojnekaj malega premoženja v pohištvu in ker slodnjič pravijo pravila, da ta imovina v slučaju razpada društva pripade ubož-nemu zakladu, bi bil čas, da se vendar enkrat v tem pogledu ustreže zahtevi rirut-venih pravil, Ce noče ali ne more nikdo drugi storiti potrebno, pa naj stori slavna c. kr. oblast!
Iz Št. Petra na Pivki nam pišejo: V Št Petru več lat službujoči vrli orožniški vodja gospod Kljun, bil je premeščen s l. janiivar-jem t. 1. v Lož pri Rakeku. Enakih služabnikov bilo bi želeti, kajti on je v svojo pest dobil marsikakega zločinca. Vsak zločinac se je izognil Št. Petra in za cigane skoro se več vedelo ni med tem časom, ker so vedeli, da ta gospod ne mara za take po-itenjakoviče. V plačilo mu kličemo; Bog ga *ivi njega in druge vrle služabnike.
Štiri cesarice hkrati na francoski zemlji V kratkem bodo na frauconskili tleli zajedno štiri cesarice. V Mentono pride earica-udova Marija Feodorovna s svojim bolehnini si-aom, cesurjevičem Jurijem. Stanovala bode ▼ letavišču „Fontana-Rosa". V „Grami Hotelu* v Cap Martin pa pričakujejo Nj. Veličanstvo cesarico Elizabeto in pa bivSo cesarico Evgenijo. Početkom februvarja meseca pa pride v Nizzo kraljica angleška, Viktorija, katera je zajedno cesarica Tndije.
Gorostasna darila. V poslednji številki iz Novega Vorka prišadših časopisov čitat' je lakonično vest, da je znani milijonar Kornelij Vanderbilt podaril svoto 350.000 dolarjev kliniki .Columbia Collega". Milijonarka Sloae pa je prekosila Vandcrbiltn, kajti podarila je ogromno svoto ii milijonov dolarjev za bolnišnico, ki nosi ime darova-teljice. Dva .neimenovana" pa sta podarila pol milijona dolarjev za omenjeni „(Jolnmbia College". — Amerikanci »o res nedosežni v primeri z malenkostno, staro in hirajoč,o Evropo!
Koliko pomaranč a« izvaža ? Spanjska vlada navpravila je na temelju izkazov o pridelku južnega sadja v posamičnih deželah statistiko o pomarančah. Po tej statistiki izvaža Italija na leto okolo 2500 milijonov, Špaujska okolo 1400 mil., Portugijška okolo 80 mil., republika P ar agu ay (južna Amerika) okolo 70 in država Florida (severna Amerika) okolo 50 milijonov pomaranč na leto.
Policijsko. Ponoči na včeraj vtihotapili so se neznani tatovi v prodajalnico trgovca z okajenim nesom, Giroiama Botturija v ulici Barriera hšt, 14 ter ukradli iz zaprte miz-nice svoto 2<i0 gld. v gotovem denarju, — 20-letno deklo Marijo Krobat iz Srpenice pri Tolminu zaprli so, ker je ukradla svoji gospodinji, gospej Porenta, stanujoči v ulici Nuova hšt. (i, dva napoleoua. — 24-letni težak Anton H. iz Trsta grozil se je svoji ljubici, da jo umori. Po .ljubezujivega" ljubimca prišli so stražarji ter ga odvedli s seboj.
Najnovejše vesti.
Pazin 1<>. Občinski zastop jedaes jednoglasno izvolil tira. Dinka Triuaj-s t i r a "županom pazinskim.
Pariz Hi. Predsednik Oasimir Perier je odstopil Zbornica in senat so snideta opohulne da čujeta sporočilo Perierjcvo. Kongres se snido najbrže v Četrtek, a misel je splošna, da bode Perier zopet izvoljen predsednikom republike z veliko večino. Poleg Perierja se imenujejo kot kundidatje Dupuy (dosedanji miuisterski predsednik) Cliallemel-Lacour, \\'alde<;k-ltousscau iu Spuller.
Budimpešta 10. Nadvojvoda F r a u S a 1-v a t o r iu nadvojvodinja M a r i j a V a-lerija odpotovala sta včeraj na Dunaj, od k«»«ler se podasta v Lichteuegg.
Rim 10. Papež se je nekoliko prohladil ter je moral včeraj ostati v sobi, zbok česar ui delil avdijeuc. Tako pa se je ukrenilo le i/ previdnosti in ni nikakaga povoda kaki bojazni.__
riftfticft rinrt o.J 78 kit. f. H'HO—! U>. 7» kil. f. h«-3_«-70. o 1 SO kil. f. S 70—S-7.%, .>.1 SI kil. f. n 1» -rt 80. o.l 3-i kil. for. i-aO—« 85.
Ui m «n «2 i —SLO; proso fvOO— rt»nii»:	pnnu4l>«. PApr«l«r«nj« ntnjk.i
Try mlnfi'1. Nobeno prt laj« Vr«ni«: mrzlo.
Pragi. \«»tiairnni tladkor ca jannrar f. 11 S.» ftbraar f. 11.40, m«r«ll.!U mftl 11.77. Stalno
Pravit. Ontrifu^al no»i, pojtavljan t Trit in • car.m» »rej, oilpoiilja:e» prn.-nj f. 27 75-38 Jaa. mar« f. 27.75—28. - Concaaać i* janurar-maro fS'74 —• —. Catmrui 7.a jaauar 29*0. V glavah (ladib) zajmujvar d'J">0
RftTri. Kara Sitnio« ^od.I >fir«^i na janevar S1I.50 za m ai »l-— felno ra»lot«.
Rj^a'oarg. Snnrot i.m.l areratf-i /a janufai 7» 2i. rimi 75.—, «ept#in!>«r 74 3*>, jako raatofie.
Dunajah« bort« 1 1896
S. JanuvarJa
Državni <loI^ *
. " . " * Afilrijska renta
• i
Krt'litna akcij« London 10L»r. Napol »oni , . 100 mark , . 100 italj. lir .
papirju ■rnbru r xlat>i r kronali
daaaa
lOO.rtO 100 70
as ao
41S 10 ia4.ao 80-88" «0-77' 4ft'36
»fa'aj
100-60 100 70 135.60
410-80 124 10 8-S«1 60.75 48 35
„Pomožni uradnik'1
»e t neki Oraihl pisarni vaprajma takoj, /mož n mor.i biti nenišk«ga in aloTan. skfgft jezika t govoru iti pisnvi iu mora imeti iz-pilano, lahko fiti|ivo piiavo. Daljni pogoji »o : Uman in liitri delavoi', ii«nniH'le?.«van& protoklukt, vojnilinu prost, nfznriolicn, n otcijen, popolnomit zdrav V ilučaju poaobne |tor ibnoHti iti izbornega radiianj« upanjo na »talno nastavljanje, i pravico do pokojnin«. - r Pjooijo v namškcni in novonskem jaiiku i prepis, aprić val ood J11,895 Gradec post« restftnte" 1 1 zavitek a 5 kr. znamko.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
Tr^ovlnmac hrj.ojavke.
B!liicr.;rita. 1'ši'iii -u /n ipomlad »i tla 1'ieiiiun z« j««oo 18U5 (»98 do 7 — Or*a v.ti inUil B.Ol — li.OU U). n«tu b .V35. kolu/u mivn 5",>r» dti G.10. Novu ku Kl ij-juni H-.M B
ii 115 »M-
£
cd
<3
CA
*c
cO
3
g> o<
ux
3 3
R. DIT M A R, TRST
Plasza Ponteroaao S.
holiro/nana goslilna
ANTONA VODOPIVCA
(po dorattie .pri Prvaikovou") T Tritu,
ulloa lolltarlo iS. ia
toči kolikor v gostilni, tolikor pri vttelicali v *okolski telovadnici, vidna Ia pristna vlMTlka, Prračka in kratka bn in jrat naa. — Sladki riadlng v aieklenicab, in modro fran-kiajo, vauktt stekloni.a drži 1 lit*r in valja 00 tiovć. — Poitroibft je poltena, cena/.marna. Kuhinju je preikrbljen* • temnimi, toplini in m i zliui i jedili.
1'riporoin •« iojak«>m v Trstu in js dežela. Toči t i no tudi družinam 4 mč. <enejey u hi se odvzame uujmat\j 5 litrov.
Svetilke za vsakovrstno razsvetljavo
h
N!
55 S
m
D3
cs
T
i—i
k. >>
O
cc<
H
§
K
C a: H
Ditmar, Trs
Pinz/.a PonteroBHO
LiisUiik politivuo dručtvo .Ediuosl" — (cdavateJj in odgovorni un-dnik : .Julij Mikota. — Tiskarna Doleuc v Tratu.