Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 9b Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL. 6/111 SEOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik« Ček. račnn: Ljub-Ijana it. 10.650 in 10.349 za inserate Sarajevo štv. 75b3 Zagreb štv. 39.011. Praea-I )unnj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev.b. General Franco vkorakal v Barcelono Katalonska prestolnica se je vdala brez boja Padec Barcelone oznanja skorajšnji konec krute državljanske vojne Socializem in meščanstvo Nemčija je bila tista država, ki je bila več desetletij glavna opora evropskega socializma. Ko pa se je marksizmu zrušila nemška trdnjava, je , socializem kmalu zašel v hudo krizo, a ne le kot politično in gospodarsko gibanje, ampak tudi kot nauk sam po sebi. Po izgubi politične moči se evropski socializem čuti prisiljenega, da v mnogih važnih točkah revidira tudi svoj idejni program. To priznavajo danes mnogi vodilni socialisti. Posebno jasen dokaz za novo orientacijo socialistov je belgijska socialna demokracija, kjer je sedanji ministrski predsednik Spaak starega Vandervel-deja izpodnesel v vodstvu stranke tik pred njegovo smrtjo in sicer z motivacijo, da ga stranka kot zastopnika starejše generacije in preživele socialistične miselnosti ne more brez škode za stranko več držati na vodilnem mestu... Pri socializmu ne gre le za spremenjeno taktiko, ampak je v krizi njegova vsebina. To nam potrjuje tudi pravkar izišla januarska številka švicarske >Sozialistische VVarte«, kjer poskuša Martin Harl strnjeno podati glavne točke najnovejšega socialističnega revizionizma: 1. Opustiti je treba misel absolutne enakosti ljudi, ker ima vsak človek svojo družino, svojo državo, svojo domovino, svoj narod, svoj poklic... česar ni mogoče enostavno tajiti ali prezreti. »V resnici morejo hiti ljudje enaki le po svojem človeškem dostojanstvu, nikakor - pa- ne po svojih interesih in sposobnostih« — s temi besedami ta socialist končno res približno zadene resnico. 2. Tej samo relativni enakosti ljudi pa nasprotuje kolektivizem, ki ga je zaradi tega treba črtati iz socialističnega programa. 3. Treba je spremeniti stališče, da delavec nima domovine. S tem svojim naukom je namreč socializem zmotoma vso državno politiko izročil in prepustil vladajočim slojem. 4. Iz socialističnega programa je treba črtati zahtevo po diktaturi proletariala. Izkazalo se je namreč, da delavstvo ne kaže notienega interesa, da pride iz kapitalističnega dežja pod proletarsko kap. Končno meni Ilart, da bo s pomlajevalnimi poskusi pri socializmu sploh težko uspeti, ker je izgubil svoj svetovnonazorni temelj, namreč člove-čansko idejo, mesto katere je stopila dosti ožja razrednobojna proletarska zavest. Po Hartu je socializem izgubil ono etično osnovo, ki jo je nekoč moral sprejeti vsak humano čuteči človek. Z drugimi besedami: socializem je po mišljenju tega socialističnega ideologa izgubil svoj mesijan-ski značaj, ki ga je v resnici nekoč delal privlačnega med pravice lačnimi ljudskimi množicami. Ta zelo značilna izvajanja pa niso osamelo mišljenje v socialističnem taboru. Po belgijskem in švicarskem zgledu socialisti tudi v drugih deželah iščejo nove orientacije. Najliolj vidno je stremljenje približati se in če mogoče tudi stopiti se z — meščanstvom. Dejstvo, da je v Sloveniji pri zadnjih volitvah socialna demokracija šla skupaj z najbolj meščansko stranko, kar jih premore država, JNS, ni goli slučaj ali naključje, ampak odgovarja obojestranski miselnosti. Svetovnona-zorno med obema taboroma ne bo bistvene razlike, ker sta oba materialistična. Po reviziji socialističnega programa, ki sprejema narodnostno idejo, se odreka kolektivizmu, priznava patriotič-na čustva in briše iz programa zahtevo po diktaturi proletariata, moreta oba tabora tudi taktično sodelovati. Voditelji enega in drugega tabora bodo lahko presedlali in si brez . težav zamenjali klobuke. Toda težje bo z marksističnim delavstvom, ki proti tej fuziji čuti bistven odpor. Delavstvo naj-prvo čuti, da daje zveza med meščanstvom in socializmom osnovo za takšne politične in gospodarske pokrete, ki jih potem z drugimi besedami imenujemo narodni socializem ali fašizem. To je ena stvar, do katere delavske množice ne morejo ostati ravnodušne. Ta gibanja so izrazito materialistična, torej protiljudska in antidemokratična. Drugič se delavstvo zaveda, da si meščanstvo socialističnega zavezništva prav za prav z ničemer ni zaslužilo. Meščanska politična doba traja že celih 150 let. In v vsem tem času ta družabna plast ni prav za prav ničesar storila, vsaj ne prostovoljno, da bi delavstvo izgubilo svoj pro-letarski značaj. Na meščanski kulturi je delavstvo vse do danes le pasivno udeleženo. To pa zaradi tega, ker neki ideelni politični enakosti ni nikdar odgovarjala tudi socialna, družabna enakost. Le-te v resnici nikdar ni bilo, ker je gospodarska razlika med obema plastema prevelika. Meščanstvo kot vladajoča plast ni storilo ničesar, da bi politična demokracija utrla pot resnični sorialni demokraciji. In ker se to ni zgodilo, je tudi politična demokracija bila le navidezna in je kot taka tudi do danes ostala. Današnja demokracija, — kjer je še priznana —, je tipičen izraz individualističnega meščanstva. Zato je ta demokracija zgolj formalna in v resnici protiljudska, ter Barcelona, 26. jan. TG. Danes opoldne so nacionalistične čete z juga pod poveljstvom generala Solchage, s severo/.apada in zapada hkrati začele korakati v Barcelono. Na čelu zmagoslavnih čet je bil vrhovni poveljnik general Franco sam, obdan od svojega štaba zmagovitih vojskovodij;.Republikanske čete so mesto prepustile nacionalistom brez boja, ki bi bil itak brezuspešen. Barcelonsko prebivalstvo je nacionalistično vojsko sprejelo z velikim navdušenjem. — Položaj v mestu je bil že več tednov nevzdržen. Ljudstvo je bil brez hrane. Teror anarhistov pa je postajal vsak dan večji. Ljudstvo je generala Franca in njegovo zmagoslavno vojsko sprejelo kot odrešitelje. Nacionalistične čete so takoj zasedle vse trdnjave v Barceloni, nato pa poslopja oblasti. Zmagovita vojska vozi s seboj velike količine živeža. Večje število ladij bo še nocoj ali v tekli jutrišnjega dne prišlo v barcelonsko luko, da odložijo tamkaj živež za izstradano ljudstvo. General Franco je zvečer dal proglas na narod, v katerem ga poziva k vzajemneu delu za skupno špansko domovino. Nepopisno navdušenje Ljudstvo je predrlo vojaške vrste in poljubljalo Francove vojake-rešitelje Ganljivi prizori na katalonskem trgu Barcelona, 26. jan. A A. Od posebnega dopis-nisnika Reuterja: Snoči je bila končana popolna obkolitev Barcelone, ker so jo nacionalisti obkolili z vseh strani, to je s severa, juga in zahoda. Davi na vse zgodaj so maroški oddelki pod poveljstvom generala Vague naskočili trdnjavo Mont-Hui, kjer so zapori. Obenem so navarska divizija in mešani strelski oddelki s pomočjo legionarjev zavzeli vrh Tibidabo, severnozahodno od Barcelone in tako zaprli severni prehod. Tako so nacionalisti dobili v roke vse ceste, držeče v mesto. Odpora ni bilo in okoli poldne so nacionalistični oddelki začeli korakati v mesto. Dve uri pozneje so nacionalistične čete še zmerom triuni-falno korakale po barcelonskih ulicah, med vzkli-njein množice. Z vseli oken in balkonov so visele nacionalistične zastave, tako da jc raznolikost barv ustvarjala čaroben vtis. Ljudje so peli falangistov-ske in domoljubne pesmi, tete so počasi krenile na prostrani Katalonski trg. Čeprav se je vojaštvo približalo temu trgu, kjer se stekajo trije bnlvari, je množica prebila vojaške vrste in začela vojake poljubljati. Ko se jc. prikazala konjenica, so ljudje začeli poljubljati konje, ker niso mogli priti do konjenikov. Ko so čete korakale pod slavolokom, zgrajenim za mednarodno razstavo leta 1888, je prišlo do ganljivih in pretresljivih prizorov. Vojaki so peli »Marcha Grenadera«, množica je pa neprestano vzklikala Francu, i Barcelona največje in najbogatejše mesto v Španiji Barcelona je največje mesto v Španiji in poleg Genove, Marseillea in Aleksandrije največje pristaniško mesto ob Sredozemskem morju. Obenem je središče najbolj gosto naseljene španske pokrajine, ki ji dolina rrke Llobregat odpira vhod v Tarago-nijo in Kastilijo. Mesto samo pokriva ogromno ploskev 7500 ha in šteje 1,200.000 prebivalcev. Po svoji legi je prvo trgovsko in industrijsko mesto španske države in središče vsega gospodarskega življenja. V Barceloni se je osredotočila tekstilna industrija, platnena in svilena industrija, znamenite so barcelonske čipke, dalje je tu središče železne industrije, velike tovarne za usnje, za izdelavo kemikalij, keramike, steklenih izdelkov, tiskarskih strojev itd. Barcelona je najpomembnejše špansko trgovsko središče in središče bankarstva na Iberskem polotoku. Vse pomembnejše evropske banke imajo v Barceloni svoje podružnice. Barcelona je važno trgovsko središče za volno, kakao, kavo, sladkor, premog, železo in usnje. Obenem jp najpomembnejša izvojna luka za vino, grozdje, plutovino in usnje. Veliko moderno pristanišče obsega 153 ha. — V njem domuje 20% španskega trgovskega bro-dovja. Barcelona ima največje pomorske doke v Španiji. Mesto je znamenito zaradi svojih krasnih cerkva. Posebno sloveča je stolnica iz leta 121)8 s tremi ladjami. V kripli je pokopana v krsti iz alabastra sv. Evlalija. Sloveča je tudi cerkev Sanla Maria del Mar, dalje tisoč let star romanska cerkev San Pablo in nedograjeno svetišče s štirimi stolpi, posvečeno sv. Družini in zgrajeno v novo-katalonskem slogu. V mestu je znamenita kraljeva palača, dalje palača pokrajinske uprave, muzeji, galerije, 00 in visok spomenik Kolumba, arena za bikoborbe, stadion za 00.000 gledalcev itd. Barcelona je bila že v davnini pomembno mesto. Že pod cesarjem Trajanom je slovela kot rve-toče trgovsko mesto. Mesto je imelo važno vlogo v raznih državljanskih vojnah in v bojih med Španijo iti Francijo. Večkrat je bilo tudi pozorišče krvavih revolucionarnih in anarhističnih uporov; na primer leta 1909, ko je na čelu upora stal znani anarhist Ferrer. Barcelona je bila vedno središče katalonskega gibanja za narodno osvobojenje in glavni sedež španskega socializma. Položaj lih pred padcem Barcelone Hendaj-e, 26. jan. d. Vsa narodna Španija mrzlično pričakuje odločilnih vesti izpred Barcelone. Vedno bolj prevladuje vtis, da hoče Franco dobiti Barcelono čim manj poškodovano. Zaradi tega odlaša z zasedbo toliko časa, da bo mesto popolnoma obkroženo in bi bil le še gol nesmisel, ako bi se jo poskušalo hraniti. Do sedaj je mesto obkroženo do polovice in sicer na jugo-zapadu in deloma na zapadu. General Franco Maroško čete so zasedle južna predmestja, medtem ko Navarci na zapadu obvladajo goro Tibidabo (512 m), ki popolnoma gospoduje nad mestom. Treba je sedaj, da se obroč strne še na severozapadu in na severu. Ta manever poskušajo aragonske divizije, ki so včeraj zasedle važno industrijsko mesto Tarrasa in so se v teku noči že zelo približalo mostu Sabadelln. Ta akcija Francovih čet hoče Barcelono po|>olnoma odrezati od zvez s severom in s Francijo. Ako rdeče vojaško poveljstvo Barcelono sploh misli braniti, potem mora za vsako ceno preprečiti, da Francove četo Barcelono odrežejo od zaledja. Po poročilih rdečega poveljstva divjajo za-padno in severno od Barcelone hudi hoji. Francova poročila pa nasprotno trdijo, da je odpor miličnikov prav slaboten in da nikakor ne kaže. da hi Katalonci hoteli svoje glavno mesto do zadnjega braniti. Tako je tudi mogočen gorski sklop Montserrat bil zaseden z mnogo manjšimi žrtvami, kot se je prvotno pričakovalo zaradi njegove strategične. važnosti. Prodiranje uspešno napreduje tudi na severnem delu bojišča, kjer so Francove čete zasedle važno mesto Solsona, ki je nekako na sredi med Barcelono in francosko mejo. Padlo je tudi mesto Oliana v dolini reke Segre, kjer se Francove čete polagoma bližajo mestu Seu de Urgel. Po zadnjih vesteh je zasedeno tudi že okrajno mesto Berga, ki leži na desnem bregu gornjega Llobregata. — Zveza Katalonije s Francijo čez obmejno postajo Puicerda je resno ogrožena. Mussolini predlaga konferenco štirih London, 26. jan. b. V londonskih političnih krogih so se danes razširile vesti, da želi Mussolini po padcu Barcelone sklicanje konference štirih velesil. Bonnet: V Španijo se ne vmešavamo Toda njena neodvisnost je za nas in Anglijo nedotakljiva Pariz. 26. ian. c. Fraincoski zunanji minister Načelo o nevmešavaniu v španske zadeve Igpp General Solchaga, poveljnik Navarcov Pariz, 26. jan. c. Francoski zunanji minister Georges Bonnet je danes odgovarjal na vse interpelacije o zunanji politiki, o katerih se je v parlamentu razpravljalo že skoraj 10 dni. Govoriti jo začel oh 15.30 |k>|k>I(Iho in je takoj po kratkem uvodu prešel na vprašanje, ki je v središču vsega zanimanja — na špansko vprašan jo in dejal: Francoska vlada je že večkrat poudarila, da ne misli opustiti svoje politike nevmešavanja v španske zadeve. To jc tudi sedanja vlada večkrat ponovila. je kritika totalitarnih režimov na njej do gotove mere opravičena. Poli iz individualističnega liberalizma v socialno meščanstvo vladajoča plast ni mogla ali ni hotela najti. Zalo je danes spričo novih tokov, ki mogočno valove v sodobni družbi, prav tako v krizi kakor socializem. Gre torej za dva v jedru bolna sistema, kateri vsak pri drugem išče, česar mu manjka: meščanstvo socialnosti in socializem organskega priključka k družbi. Toda ta dva bolnika si ne moreta pomagati. Ne le socializem, tudi meščanstvo je izgubilo oni pravi snuse| za etos dela, na katerega je bilo nekoč ponosno in se opravičeno lahko pohvalilo, da je dalo zaslužka in kruha novim milijonom ljudi. Odkar imamo gospodarske krize in milijone nezaposlenih, se hvaljeni sistem bolj sprevrača v nesrečo kakor v blagoslov človeštva. O fuziji meščanstva in socializma, kakor jo vidimo po avtoritarnih državah, pa tudi ne moremo reči, da prinaša človeštvu srečnejšo bodočnost. Rešitev bi mogel prinesti le sistem, ki pravilno pojmuje človeka in družbo. Ki prizna nje-gove osebnostne in socialne naloge in pravice ter najde med njimi pravi odnos. To ie pa le krščanstvo. Drin. Načelo o nevmešavanju v španske zadeve jo bilo sprejeto že v letu 1936, ko je bila na površju neka druga vlada, dasi je bilo tudi tedaj že znano, da se med španskimi nacionalisti bore tudi italijanski prostovoljci. Tedaj jo bilo sklenjeno, naj se Francija ne vmešava v španske zadeve, in mislim, da tedanji razlogi za nevme-šavanjo veljavo v isti meri vsaj tudi še danes. Francija pa mora s tem v zvezi izpolnjevati tudi posebne dolžnosti in hraniti svoje koristi. Med dolžnostmi in nalogami, ki ji pripadajo, so predvsem nalogo človečnosti, ki jih je Francija zmeraj izpolnjevala napram vsem, ki flo bili v sitiski. Tako bn tudi sedaj Franrija pomagala najpotrebnejšim žrtvam nesreč, ki jih doživljamo, posebno pa ženam in otrokom, ki so brez pomoči. Španija — nedotakljiva Franrija je zmeraj rada pomagala nedolžnim žrtvam. V Španiji pa ima Francija tudi svoje interese, koristi. Predvsem sc ne sine v nobenem primeril nikdo dotakniti španske neodvisnosti, kajti ako hrani Francija (Nadaljevanje na 2. strani) Proti naprednjaštvu na Hrvatskem »Hrvatski Dnevnik« z dne 26. prosinca v domačem uvodniku obravnava početje registrovane zadruge >Uinoza — domači pisci«, ki je ustanovljena na podlagi trgovskega zakona, ki pa se ne ukvarja zgolj z izdajanjem knjig, marveč je pričela prirejati tudi loterije in zadnjo čase tudi predavanja. Med predavatelji pa so razna že znana imena, o katerih list takole sodi: »V prvi vrsti gre pri tem za rehabilitacijo nekaterih ljudi v očeh hrvatskega javnega mnenja, ki je o njih že izreklo svojo sodbo. Tukaj 60 imena nekaterih, ki so že od prej znani po 6vojem delu v »Vidicih« in v »Krugu«, s katerimi je hrvatsko časopisje že večkrat polemiziralo Kdor je spremljal jiisanje teh dveh časopisov, se ni mogel otresti občutka, da so njihovi sotrudniki in uredniki Izgubili vsako zvezo s stvarnostjo. Propagirali so ideje, s katerimi je hrvatski narod že davno obračunal. Nekaj simpatij so bili deležni samo pri nekaterih levičarjih, ki pa svoje levičarstvo v glavnem kažejo v sovraštvu do katoliške cerkve... Hrvatski narod pa ni bil sprejemljiv za kulturni boj... Hrvatsko kulturno in jiolitično življenje je v tem stoletju toliko napredovalo, da je nemogoča vrnitev v prejšnje stoletje, ko je k nam prišlo nekaj inteligentov s programi, ki niso bili za nas in za našo sredino, časi »na-jirednjaštva« so že davno minili. Nič ni usodnejše, kakor brezobzirno podirati vrednote, na katerih je bila vsa družba skozi stoletja zgrajena. Toda tem ljudem je bila v napotje naša narodna orientacija in so iz nas hoteli napraviti nekaj novega, kakor bi bili narodi umetne tvorbe... Kam je privedla politika teh naših nekdanjih »naprednjakov«, ni potrebno razlagati... Ostaja objektivno dejstvo, da je njihovo delo mnogo škodovalo hrvatski narodni stvari. Zato bi bilo najbolj logično, da bi se ti ljudje umaknili v stanje pokoja, ki imajo nanj pravico že zaradi dolgotrajnega prizadevanja skozi več desetletij. To so ljudje, ki s svojimi idejami spadajo v preteklost. Niti njih, niti njihovih idej ne more nihče več oživiti, niti ne registrovana zadruga »Binoza — mladi pisci«. — Potrebno se nam je zdelo navesti te besedo o hrvatskem »naprednjaštvu«, ki je zlasti po vojski tudi med Slovenci v znanih strujah dobilo nekako svojo podružnico. In delo teh ljudi je tudi za slovenski narod bilo in je še silno škodljivo. Vzgojili pa so pri svoji nacionalni kričavosti — zgolj mlade levičarje. »Hrvatska politika v luči dejstev« Pod tem naslovom je bivši radičevski poslanec profesor Ljubomir Maštrovič v svojem glasilu »Dom« napisal daljši članek, ki v njem na-glaša, da je hrvatsko narodno zastoj>stvo po zadnjih dogodkih postalo osamljeno. Dalje veli: »Pravijo, da so vodje združene opozicije vedeli, kako resolucijo bo dr. Maček predložil svojim poslancem v sprejem, ter so zato pretrgali 7, njim zveze ter odšli v skupščino, ker so se bali, da bi Mačkove zahteve bile zadnji žehelj v njihovo politično krsto... Iz razumljivih razlogov se tokrat ne moremo pečati z resolucijo tega posvetovanja, ki naj bi nadomestilo toliko obetani hrvatski sabor, marveč samo naglašamo: Nehajmo že enkrat delati gradove v oblakih, pa poglejmo v oči življenju in dejstvom. Tako bomo naglo in lahko našli pravo pot, ki naj j>o njem gre ves hrvatski narod. Popoldne človek ne hodi k mašil Čakanja, oklevanja in mečkanja je dovolj. Omenjena resolucija pa v stvari pomeni nadaljevanje politike čakanja, čeprav njeni stvaritelji morda tega niso nameravali.« - 0 novem državnem proračunu Belgrajska »Samouprava« se v uvodnem članku ukvarja z novim našim državnim proračunom ter s tem v zvezi naglaša prednosti gospodarske politike sedanje vlade, nakar sklepa: »Novi proračunski predlog, ki bo kajpada ves v duhu že ugotovljene splošne, zunanje, notranje, gospodarske, finančne in socialne politike vlade, zato v narodni skupščini ne bo mogel biti povod za kako nove momente, ki niso že poprej bili pretreseni in razčiščeni. Zato pričakujmo, da bi v sedanji prornčnnski debati prevladoval — v nasprotju s prejšnjimi debatami — praktični duh nad demagogijo, da bo manj govorov »skozi okno«, pa več koristnih pobud za praktično delo. Take pobude pa so vedno dobrodošle ter so mnogo koristnejše ko demagoške tirade.« Jugoslovani v Romuniji Srbski »Temišvarski Vestnik« je prinesel članek pod naslovom »Naši v Romuniji«, ki ga je sedaj ponatisnila tudi belgrajska »Samouprava«. Iz tega članka posnemamo, da se list zavzema, naj bi se vsi Jugoslovani, ki žive v Romuniji, strnili v enotno organizacijo ter da bi potem tako enotni stopili v novo romunsko državno organizacijo »Fronta narodnega preporoda«. Tako so storili že tudi Nemci, ki so ustanovili že svojo enotno organizacijo »Volksgemeinschaft«, prav tako so že tudi Madžari osnovali svojo organizacijo, ki je potem kot celola prestopila v romunsko državno fronto. Nato pravi list glede Jugoslovanov takole: >Res je, da mi v tej državi nismo tako številni, kakor gori omenjeno manjšine. Vendar je vsak Jugoslovan v Romuniji prežet 7. željo, da bi sodeloval v velikem delu državnega preporoda v Romuniji. Čeprav je naš kulturni razvoj 7. meddržavno šolsko konvencijo zagotovljen, je vendarle verjetno, da bodo vsi Srbi in Hrvati v Romuniji pristopili v fronto narodnega preporoda. Drugi narodi priznavajo, da je Srbin dober vojak v vojski, mi pa želimo dokazati, da smo tudi lojalni državljani. Ker Jugoslovani nimamo enotne organizacije, so se posamezni Srbi že vpisali v novo fronto.« — List nato predlaga, naj se takoj ustanovi zveza srbskih kulturnih, gospodarskih, humanih, stanovskih in športnih ustanov s sedežem v TemlSvaru. V ta namen naj sodeluje vsaka srbska cerkvena občina, vsako pevsko društvo itd., z eno besedo vsaka srbska in hrvatska ustanova naj pošlje po enega delegata na dogovor, da pridemo do enotne srbsko-hrvatske organizacije v Romuniji, ki bi po njej lahko vsi Jugoslovani en blok lahko stopili v fronto nacionalnega preporoda v Romuniji.« Ban dr. Natlačen sprejet pri predsedniku vlade Belgrad, 26. jan. m. Z nocojšnjim brzovlakom je odpotoval iz Belgrada ban dravsko banovine dr Marko Natlačen, ki je za časa svojega bivanja v Belgradu posredoval v več ministrstvih v zadevi dravske banovine. Ban dr. Marko Natlačen je bil med drugim sprejel pri predsedniku vlaue in zunanjem ministru dr. Stojadinoviču. Poljska misli, da jo Nemčija ne bo več ogrožala Pomen Ribbentropovega obiska v Varšavi Varšava, 20. jan. TO. V zvezi z obiskom nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa so Vašemu dopisniku na najbolj merodajnem mestu takole opisali ozračje tega obiska in vsebino razgovorov, ki jih bosta imela Ribbentrop in poljski zunauji minister Beck: 1. Obisk nemškega zunanjega ministra je tako od nemške kakor od poljske strani mišljen tako, da naj prod vso evropsko javnostjo poudari, da Nemčija na evropskem vzhodu no ho ničesar »odvzela, kar hi bilo proti Poljski, a tudi ničesar, o čemer so ne hi poprej posvetovala n Poljsko, (ilavni interes Nemčijo jo sedaj v Sredozemskem morju, kjer se nahaja izhodišče za novo nemško kolonialno politiko, ki naj Nemčiji vrne njeno kolonijo. 2. Nemški zunanji minister ima od nemškega kanclerja Hitlerja nalog, da poljskemu predsedniku republike Mošcickemu in vrhovnemu poveljniku poljske oborožene silo maršala Smigl,v-Kydzu osebno in ustno ponovi izjave, ki jih je Hitler dal zunanjemu ministru B o c k u , ko jo ta bil pri njemu v Berchtesgadenu. 8. Oh priliki Kihhcntropovega obiska no ho nobenik določenih pogajanj za kakšne določene cilje. Za to tudi ni gotovo, če bo že pri tej priložnosti poljsko-nemške pogodba z dno 20. januarja 1931 podaljšana za dobo 10 let. Pribiti pa jc treba, da je nemška vlada žo večkrat ponovila, da jo za takšno podaljšanje nenapadalne pogodbe pripravljena. L Nemčija in Poljska bosta skupno potrdili, da naj na Baltskem morju ostane dosedanjo s t a njo in dosedanjo razmerje med obalnimi državami nespremenjeno. Zatorej jo treba zanikati vso vesti, ki se širijo o »priključitvi« Gdansko in litvanskega Memela k nemški državi, kot neutemeljene. 5. Nemčija jo spoznala, da K a r p a t -ska Ukrajina nikdar nc more postati neko izhodišče za pohod proti sovjetski Ukrajini, in bo svojo politiko ternn primerno spremenila in temu spoznanju, ki odgovarja tudi poljskemu stališču, prilagodila. 6. Ni izključeno, da so oba državnika, Ribbentrop in Beck, nista dotaknila manjšinskega vprašanja v okviru nemško-poljsko manjšinsko pogodbe z dno 5. novembra 1937. 7. Poljsko vlado udeležba pri Zvezi proti mednarodnemu komunizmu ne zanima, ker Poljska komunistično nevarnost s svojimi lastnimi sredstvi uspešno pobija. Poljska sme torej računati, da Nemčija ne bo stavila predloga, naj Poljska pristopi k tej zvezi, v kateri so že nahajajo Nemčija, Italija, Japonska in Madžarska. 8. Nemška vlada so jo spoprijaznila s toni, da mora Poljska voditi politiko ravnotežja med svojima dvema velikima sosedama Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Razvoj poljsko sovjetsklh odnošajev je ugoden, čeprav je Poljska odločena, da tudi v nadalje komunizmu onemogoči vsako delovanje na poljskem ozemlju. Sovjetska vlada jo žo sama mnogokrat izjavila, da jc to tudi no nioti, ker da itak niina nobenih zvez s Komintorno. 9. Varšavski obisk nemškega zunanjega ministra ima tako v očeh nemško kakor poljske vlado namen, da pred vso evropsko jav- Bonnetov govor (Nadaljevanje s 1. strani) špansko nedotakljivost, brani tndi svojo. Zato moram s tem v zvez.i opozoriti na izjave, ki sla jih v Rimu dobila O h a m b o r 1 a i ni in lord Halifax od Mussolini jo in grofa Ci-ana, da bo namreč Italija sjHištovala špansko nedotakljivost in da v Španiji ne išče kakšnih teritorialnih koristi. V Ženevi mi jo lord IIalifax ponovil to izjavo italijanskih državnikov in dostavil, da tudi angleška vlada ne bi mogla dopustiti, da bi so kdo dotaknil nedotakljivosti španskega ozemlja. Ron.net je nato omenil, da bi bila koristna posebna konferenca držav, ki so posebno zapletene v to vprašanje. Vendar pa bi taka konferenca popolnoma zgrešila svoj cilj, čo bi bolela samo zavajati javno mnenje z bleskom svojih seslankov. Drugo razočaranje bi bilo hujše od prvega. Obračun s komunisti „Vi hočete Francijo zaplesti v vojno" V 7rvezi s španskim vprašanjem mora posebno odgovoriti desničarju de Kerillsu in komunistu Periju. Upošteva j>atriotizem de Kerilisa in njegove skrbi, vendar pn veruje, da bo bodočnost razblinila de Kerilisovo črnoglednost. Stanje bo čas vendarle pravilneje uredil, kakor pa se to zdi uglednemu desničarskemu poslancu. Pač pa mora podrotmoje odgovoriti komunistu , Periju. Peri jo v imeau komunizma žo večkrat menjal svojo stališče in je tako pred loti napadal češkoslovaško vlado zaradi tega. ker ni bila pravična s svojim manjšinami in je huiskal manjšine, naj so upro praški vladi. Ko snut nato morali urejati češkoslovaški manjšinski problem, pn jo nns strahovito napadal in nas v svojih listih še sedaj natnlruje. Tako govore francoski komunisti danes, da ho mogoče mir ohraniti samo tedaj, če se Francija brž zaplete v vso hojo na vseh bojiščih po svetli. Pri teh besedah so komunisti zagnali silan hrup, ki je traial več minut Hoteli so prisilili Bonnela k molku in Herriota, da bi prekinil sejo. Ilerriot pn jih je s svojim gromkim glasnm pre-vpil in jih med ploskanjem vsega parlamenta pripilil k molku. Nato jo Bonnet nadaljeval obračunavanje s komunisti in rekel, dn hočejo zn vsako ceno izzivati nemir in nered v Franciji, pa tudi na zunaj jo hočejo zaplesti v vso sporo in težavo. <"'o pa hoče francoski narod dvigniti ugled Francije, mora v notranjosti napraviti red in predvsem dvigniti delavnost na vseh poljih. V letu 1 9 3 9 se morajo vsi zavedati, da mora in zna Francija premagati vso težave in da hočejo vsi Francozi v potrebi združeni hraniti Francijo v vsakem primeru, ie bi bilo potrebno. nostjo slovesno pokaže, da bo vso vesti o nekih nemških, proti Poljski naperjenih načrtih (ustanovitev veliko — ukrajinske samostojne države) popolnoma brez vsake podlage, da ima poljsko-nemška nenapadalna pogodba trajno veljavnost in da odgovornim poljskim državnikom potrdi obljube, ki jih jo v Berchtesgadenu nemški kancler Hitler sam dal poljskemu zunanjemu ministru Becku. Tako menijo merodajni poljski politični viri. Po mišljenju inozemskih krogov, ki ta obisk pozorno opazujejo, pa je treba s končno sodbo nekoliko počakati, da pridejo do izraza uspehi sestanka med Beckom In Ribbentropom tudi v pol-uradnem nemškem tisku. Zdravrce v Varšavi Beck: Mnogi nas zavidajo Ribbentrop: Gtavna smernica Varšava, 26. januarja. AA. Zunanji minister Beck je priredil včeraj zunanjemu ministru v. Rib-bentropu banket, na katerem je dejal mod drugim: Vaš obisk, prihaja ravno za obletnico izjave po miru, ki sta jo podpisali Nemčija in Poljska na temelju prijateljstva 24. januarja 1934. Spomnimo se vseh sprememb, ki jih jo evropska politika doživela teh šest let, pa bomo videli pravi pomon sporazuma mod Poljsko in Nemčijo. Vsakdanjo razprtije niso mogle omajati načela, ki sta ga postavila naša dva voditelja. Mnogo vlado nas lahko zavidajo, da se po petih letih Šo vedno razgo-varjamo na podlagi istih načel. Upam, da bosta naši dvo državi po velikem sklepu leta 1934 mogli osredotočiti svoje življenjske in ustvarjalne sile v smer narodnega preporoda in v duhu splošnega evropskega sodelovanja in v blagor bodočim rodovom. Nemški zunanji minister Ribbentrop je govoril, da jo poljsko-nemški dogovor v zadnjih petih letih že prestal preizkušnjo, posebno v zadnjem letu, ker so takratni dogodki pokazali, kolikšna vzajemnost vlada med Nemčijo in Poljsko. Ta dogovor je imel najboljši učinek za oba naša naroda in za vso evropsko politiko. Voditelj nemškega naroda meni, da jo ena izmed glavnih smernic nemške politike ohranitev prijateljskih zvez med Nemčijo in Poljsko na podlagi tega dogovora. Ukrajinsko vprašanje Varšava, 26. jan. c. O sestankih med von Ribbentropom in poljskimi državniki se Sirijo zelo zanimive vesti. Najzanimivejša je pač tista, ki pravi, da je bilo na teh sestankih v Varšavi dogovorjeno, da ukrajinsko vprašanje ne more biti načeto tako, da bi izključevalo sodelovanje med Poljsko, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. V tem oziru bo vsekakor priznana vodilna vloga Poljski, ker mora zavzemati pravilno stališče tako napram Nemčiji kakor tudi Sovjetski Rusiji. Nova turška vlada Carigrad, 26. jan. AA. Nova turška vlada je sestavljena takole: predsednik vlade Relik Sai-dam, pravosodni minister Fikret Silaj, vojni minister general Nadži Naditnas, notranji minister Faik Istrak, zunanji minister Šukri Sera-zoglu, finančni minister Fuad Agrali, minister za Javna dela Ali Cetinkaja, prosvetni minister Ha-san Ali Jucel, gospodarski minister Husni šaliir, zdravstveni minister Hulusi Alapaz, minister za carino in monopole Rana Tarham, kmetijski minister Muhlis Erhmen. Refik Saidam je bil po proglasitvi republike minister za ljudsko zdravje v vladi Ismeta Ine-n i ja, nato se je pa za dve leti umaknil iz vlade. V drugi vladi Kadala Bajarja, sestavljeni po izvolitvi Inenija za predsednika republike, je prevzel zunanje ministrstvo in je na tem mestu ostal do včeraj. Ciano v Berlin Berlin, 26. jan. c. Nocoj poročajo, da se bo nemški zunanji minister von Ribbentrop takoj ob vrnitvi iz Varšave v Berlinu sestal z italijanskim zunanjim ministrom -grofom Cianom. Njun sestanek bo silno važen, ker se bo vršil pred Hitlerjevim govorom v nemškem parlamentu in ni izključeno; da bo nn tem sestanku določena politika osi Rim—Berlin za novo dolgo razdobje. Vsebino te politike bi nato razložil v svojem po-nedeljskem govoru kancler Hitler. Predavanje dr. Pirca Ljubljana, 26. januarja. Nocoj ob 8 je bilo v Trgovski zbornici ob veliki udeležbi zainteresiranega občinstva prvo pre-davnje Socialno-ekono.ms.kega instituta. Predavatelja, ravnatelja Higienskega zavoda dr. Ivo Pirca je pozdravil tajnik Delavske zbornice in predsednik tega instituta g. Filip Uratnik. Predavatelj dr. Ivo Pire je v poldrugourncm predavanju razvil socialno, higiensko in ekonomsko slikev slovenske vasi teT podčrtal njene potrebe in potrebo po njeni organizaciji. Predavatelj je žel burno odo-bravaje. Obširneje poročilo priobčimo v jutrišnji številki. « Za »Izseljenski dom« v Ljubljani Belgrad, 26. jan. ni. Danes so se oglasili predsednik Rafaelovo družbe p. Kazimir Zakrajšek ter poslanca Marko Kranjc in Franc Bajlec pri socialnem ministru v zadevi važnih vprašanj našega izseljenstva. Minister Cvetkovič je deputacijo ljubeznjivo sprejel in pokazal veliko razumevanje za te probleme, posebno za slovenske izseljence, katerih položaj je sam spoznal ob priliki obiska v Nemčiji. Načelno jo minister Cvetkovič pristal na postavitev »Izseljenskega doma« v Ljubljani in uredil izseljenske službe v Prekmurju. Deputa-cija je za tem obiskala tudi šefa izseljenskega odseka v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fedorja Aranickega, ki je prav tako pokazal veliko razumevanje za vse te važne probleme. Osebne novice Belgrad, 26. jan. A A. S kraljevim ukazom ln na predlog pravosodnega ministra sta povišana: za sodnika v 3/2 na upravnem sodišču v Celju Stanko Mašič, doslej sodnik v 4/1, in za kanonika v 4/2 pri stolnem kapitlju v Mariboru dr. Jožet Mirt, doslej v 5. skupini. Belgrad, 26 jan. AA. S kraljevim nkazom so Imenovani: za ravnatelja v 5. skupini pri okrožnem sodišču v Ljubljani Janko feprajcer, upravitelj v 6. skupini na istem sodišču; za sodnika v 6. skupini na okrožnem sodišču v Ljubljani dr. Pompe, namestnik državnega tožilca v Ljubljani; za sodnika v 7. skupini na okrajnem sodišču v Slov, Konjicah Franc Lazar, pripravnik okrajnega sodišča v Vel. Laščah, Belgrad, 26. jan. A A. S kraljevim ukazom J« povišan na pravni fakulteti vseučilišča kralja Aleksandra v Ljubljani za docenta s pravicami uradnika v 6. skupini dr.'Gorazd K u š e j, docent iste fakultete v 7. skupini. Belgrad, 26. jan. AA. S kraljevim ukazom Je premeščen za sodnika v 4/2 k okrožnemu sodišču v Ljubljani dr. Josip Dobrosek, doslej v Novem mestu. Belgrad, 26. januarja. AA. Predsednik vlad« dr. Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu belgijskega poslanika Romeraya in čilskega poslanika Garcio-Silvo, ki sa je pri tej priložnosti poslovil od dr. Stojadinovičaj ker zapušča Belgrad. Zadnji vlak Zadnje vesti iz Španije Porpignan, 26. jan. AA". Reuter: Poslednji vlak, ki je še mogel odpeljati iz Barcelone proti francoski meji, je prispel davi v Portbou. Z njim so je pripeljalo okoli 200 žensk in otrok. Vsi so bili izčrpani in sestradani. Še neki drugi vlak je skušal odpeljati iz Barcelone, toda letalsko bombardiranje ga je prisililo, da se je vrnil z vsemi begunci, ki so strahovito sestradani. Čez dan so neprestano letala nad mestom nacionalistična letala. Na mejo se je pripeljalo okoli 500 ameriških in kanadskih prostovoljcev, ki jih bodo poslali v njihovo domovino. Nekega tuijega dopisnika so pridržali v Figuerasu, češ da ima pri sebi prepovedane fotografske jxisnetke. V Figuerasu je že uvedena cenzura. Tuji dopisniki se neprestano zgrinjajo z vseh delov fronte. Naprej proti severu Barcelona, 26. jan. AA. (Reuter) Po nacionalističnih poročilih iz, Burgosa se čete generala Franca po zavzetju Barcoione približujejo mestu Badaloni, ki leži 6 milj severno do Barcelone. Barcelono, 26. jan. AA. (Reuter) Nacionalisti so zavzeli mesti Larasad in St. Martin v bližini Barcelone. 2ivež za Izstradance Barcelona, 26. jan. A A. Posebni Reuterjev dopisnik poroča: Takoj po prihodu čet generala Franca v Barcelono so pripeljali številni vojaški vozovi najpotrebnejša živila za stotisočo prestra-danih Rarcoloncev. Te vozove so takoj poslali v posamestne mestne Četrti, kjer so začeli deliti prebivalstvu živila. Trume prestradanih ljudi so nosilo po ulicah velike napise »Pravica generala Franca nam je vsem prinesla kruha I« Članice organizacije za prehrano so v modrih oblekah in belili predpasnikih stopile v akrijo in začele deliti moko, kruh, riž, sladkor in čokolado. Veselje po vsej Španiji Burgos, 26. jan. A A. DNB. Vest o zavzetju Barcelone se je razširila ?, veliko naglico po vsej Španiji. 2e ob 14. so zvedeli za padec Barceloue po vseh večjih mestih nacionalistične Španije ln je ta novica izzvala nepopisno navdušenje. Po vseh mestih 6e je ljudstvo zbiralo v sprevode, v katerih so nosili zastave. Zastave so vihrale tudi po vseh hišah. Iz cerkvenih zvonikov pa so 6e oglasili zvonovi. Barcelona, 26. jan. A A. Reuter. Nacionalistične čete so ukrenile vse potrebno, da ne bi prišlo do neredov po zavzetju Barcelone. Delo je bilo povsod takoj ustavljeno, zvonili so zvonovi, ljudstvo pa je navdušeno vzklikalo po ulicah in pelo. — Ljudje so se med seboj veselo pozdravljali, kakor bi hoteli izraziti svoje veselo presenečenje, da je Barcelona padla že dan prej, kakor so mislili, Mussolini o zmagi Rim, 26. jan. c. Danes popoldne kmalu pO 12. uri so v Rimu s posebnimi izdajami listov oznanili vest, da je Barcelona padla nacionalistom v roke. Po vseh ulicah so ljudje takoj začeli manifestirati in dolgi sprevodi so odšli na trg pred palačo Venezio, kjer so vzklikali Mussoliniju tako dolgo, da je Duce prišel na balkon. Vzklikanje je trajalo več minut in silno zanimivo je, da so se med ljudmi začeli dvigati vzkliki »Malta, Malta!« Mussolini je spregovoril množici nekaj navdušenih besed in rekel med drugim: Vaše navdušenjo je enako navdušenja onih v Španiji I Nova Evropa vstaja iz teh naših skupnih zmag. Sedaj niso premagani samo Negrin in njegovi pomočniki, ampak, vsi naši nasprotniki so obenem z njimi-na tleh. Vpili so v Španiji «Nn passarano — ne bodo prodrli« sedaj pa jim odgovarjamo »passaramo — bomo prodrli!« Zagrebška vremenska napoved: Porast temperature, oblačno z lokalnimi padavinami. Zemunska vremenska napoved: Pooblačitev t nekaj dežja v zahodnih krajih, delna oblačnost v vzhodni polovici, kjer bo tudi jutranja megla. Sneg v visokih gorah. Toplota bo poskočila, posebno v zahodnih krajih. Najnižja toplota 26. ja-auarja je bila v Plevlju —6, najvišja v Herceg-novem -f 15 stop. C. Dunajska vremenska napoved: Večinoma oblačno, 6neg, temperatura okoli ničle. Na tisoče mrtvih več velikih mest v razvalinah Posledice katastrofalnega potresa v južni Ameriki Zemljevid Južne Amerike, kjer je bi v državi Cliile strahoten potres. Na zemljevidu sta mesti S a n t i a g o in Conception. Valparaiso, 28. jan. b. V trikotniku med mesti Conception, Talke in Los Angeles, namreč severo-zapadno od Conceptiona in zahodno od tega mesta proti mestu Chilanu ter v južni smeri proti Los Angelesu je pustošil katastrofalni potres, ki je po do sedaj še nepotrjenih vesteh zahteval najmanj 10 d o 15.000 človeških žrtev. Sicer zaenkrat šc ni mogoče ugotoviti vseh žrtev in ranjencev, ker jo potres popolnoma pretrgal vse telefonske in brzojavne zveze in se le tu in tam javi kakšna radijska postaja. Kamor sega oko — samo razdejanje Prve vesti o strahotnem potresu eo prišle v Valparaiso iz drugih čilskih mest šele v sredo popoldne po raznih privatnih virih in amaterskih radijskih postajali. Najhujše jo trpelo področje, ki sega okoli 250 milj jugozahodno od Valparaisa in okrog velike pomorsko lukc Coneeption. Tam jo v krogu od 40 milj zapadno od Conceptiona potres vse zravnal z zemljo in cvetočih vasi in mest ni videti več. Kamor se ozre oko, so samo razvaline. V samem mestu Chilanu jo po dosedanjih poročilih izgubilo življenje v gledališču 300 oseb. Duh nove Španije V francoskih listih smo v zadnjih časih brali, da se v Francovi Španiji opaža okrepi-ker niso navajale nobenih konkretnih dejstev gih in v javnem življenju sploh. Pisali so tudi, da se nadškof v Burgosu ne strinja z nekaterimi pojavi v taboru generala Franca, in so svarili vodstvo Cerkve, naj bi ne zaupalo preveč nacionalni vladi v Španiji, Te trditve in domneve so bile sumljive, ker niso navajale nobenih konkrtenih dejstev in ker je bil francoski tisk edini, ki je tako bojazen izražal. Stvar je že zategadelj neverjetna, ker je španska miselnost zelo oddaljena od nacionalizma, kakor ga propoveduje tako zvana nordiška duša, in ker je vlada generala Franca opetovano poudarjala, da njen politični zamisel in socialni program počiva na temeljih katoliškega nravstva in katoliške tradicije Španije, ki jo hoče obnoviti in utrditi ▼ vsej moči, pa da so smernice vlade za realizacijo novega gospodarskega in socialnega v Španiji iste, kakor so začrtane v socialnih okrožnicah papežev Leona XIII. in Pija XI. Tudi dejansko je postavodaja burgoške vlade svobodo Cerkve v Španiji v polnem obsegu vpostavila in burgoški nadškof in kardinal je doslej vedno naglašal, da se vse postave in odredbe vlade skladajo s krščanskim nazorom in katoliškim narodnim značajem Španije. V tem potrjuje katoliški svet vnovič članek, ki ga je priobčil »Osservatore romano« 25. t. m. na prvem mestu. Katoliški španski časnikar Manuel Aznar, ki je dobil ob novem letu za svoje plodovito delo na polju krščanske prosvete nagrado generala Franca in je eden najboljših sodelavcev njegove vlade za obnovitev narodne Španije v duhu katoliškega izporočila, je objavil v burgoški Agenzia Faro razgovor s Francom, ki naglaša, da bo njegova vlada svoj nacionalni in katoliški program po svoji končni zmagi udejstvila v celoti brez vsakih kompromisov. »Osservatore« beleži tudi govor predsednice nacionalne Stranke, Pilar Primo de Rivera, sestre ustanovitelja falange, ki ima zelo važno vlogo v narodni in krščanski restavraciji Španije. Dejala je ob otvoritvi strankinega kongresa v Zamori, da se »program in delo stranke opira na ideal človeškega blagra, kakor ga uči nauk Jezusa Kristusa, ki navdihuje sestav in delo krščanskega sindikalizma.« V tem smislu Je značilno tudi imenovanje Ramona Serrano Sunerja za notranjega ministra. Omeniti jc treba ludi naredbo burgoške vlade, ki upo-stavlja dušno pastirstvo v zaporih in ječah, katerega je bila republikanska vlada odpravila že leta 1931. V tej naredbi poudarja, da fe poklic dušnih pastirjev v kaznilnicah zelo važen zaradi tega, ker tudi to spada v program nravstvenega preporoda vseh ljudskih •lojev v krščanskem duhu. VConooptionu je manjše število smrtnih žrtev, ranjencev pa je naravnost ogromno. Za strašne posledice potresa v Concoptionu so zvedeli potom pilotov, ki so dobili nalogo, da pregledajo ozemlje. Zaradi potresnih sunkov sta dva vlaka iztirila ter je prišlo do strašne nesreče. Ljudje, ki so se vozili v vlaku, so prosili pomoči izpod razvalin razbitih vagonov. Včeraj popoldne so so odpeljali z vlakom predsednik republike, minister za notranje zadevo in nekaj članov vlade, ki bodo osebno navzočni pri reševalnih delih. Zemlja se je odpirala in požirala ljudi Naknadna poročila iz Conceptiona ln drugih prizadetih mest prinašajo strašne opise tega grozotnega močnega potresa, ki je do temeljev pretresel vso okolico. Ljudjo so božali na njive, travnike in v gozdove, vendar pa tudi tam niso bili varni zaradi strašnih potresnih sunkov. Zemlja so jo v nekaterih področjih odpirala in požirala vso, kar je bilo na njej. Britanski križarki »Exeter« in «Ajaxc, ki sla bili zasidrani v luki mesta Valparaise, sla dobili nalog britanskega veleposlaništva v Santiago de Čile, naj z vso naglico odplujeta v čilsko republiko in nudita pomoč zbeganemu prebivalstvu. Do danes opoldne še ni uradnih vesti o številu smrtnih žrtev. Vsa poročila trdijo, da je število mrtvih ogromno in da ranjenci še vedno ječijo pod razvalinami hiš, ki jih objemajo ognjeni zublji. Najmanj 15.000 mrtvih Stantiago de Chile, 26. jan. b. >United Press« poroča: Po površnem pregledu in presojanju jo število mrtvih najmanj 15 tisoč, kajti včerajšnji potres je bil eden izmed najtežjih, kar jih je Chilc sploh kdaj doživel. Bogata področja so popolnoma uničena po potresu in zravnana z zemljo. — V Č i 1 a n u jo bilo mrtvih 5000 oseb, v Conceptionu pa 3000. Doslej še ni znana usoda kakih 15.000 ljudi. Dopisnik »United Pressa«, ki so je z letalom spustil v Čilanu, je poslal dramatični opis svojemu listu o položaju v mestu. Po njegovem mnenju je število smrtnih žrtev v mestu vsaj dvakrat toliko, kot to priznavajo oblasti, ki hočejo na ljudstvo vplivati mirno in ga tolažiti. Čilan je krpa razvalin, pod katerimi ječi na tisoče ranjencev. Strašen jc pogled na razvaline dveh gledališč, ki sta bili v trenutku katastrofe nabito polni. Posameznikom se je sicer posrečilo pobegniti skozi vrata, toda ti so našli smrt pod opeko hiš, ki so se istočasno rušile. Popolnoma uničena so mesta: Flores, Paral, Sanclaros in Coneeption, ki ima 70.000 prebivalcev. V vsej Čilski republiki, je zavladala velika narodna žalost. Na tisoče jih ječi pod razvalinami Santiago de Chile, Ž6. januarja, b. Po zadnjih uradnih ocenitvah je katastrofa zahtevala naj- manj 15.000 žrtev. Prav toliko oseb pa fe izginilo in domnevajo, da so tudi te postale žrtev strašnega naravnega pojava. Podrobnosti, ki prihajajo iz vseh strani republike, so vedno bolj strašne. Najhuje sta trpeli mesti Chilan in Conception, kjer je število smrtnih žrtev največje. Oblasti pa prikrivajo nesrečo in jo hočejo omiliti, da pomirijo zbegano ljudstvo. Gledališče v Chilanu je ena sama razvalina, iz katerega se je rešilo le par oseb. Poleg tega so našli smrt tudi obiskovalci dveh velikih kine-matograiov v teh mestih. Po ulicah mesta ni mogoče hoditi, ker so se vse hiše sesedle in padle na ulice. Na tisoče ljudi je še pod razvalinami in jih ne bo mogoče rešiti. Za potresom — požar Poleg katastrofalnega potresa )e na mnogih krajih izbruhnil požar in grozi nevarnost, da bodo ljudje ki se niso mogli rešiti, zgoreli živi. Vojašnica pehotnega polka je popolnoma porušena in iz razvalin so potegnili 100 mrtvih vojakov. Nekateri so napol znorelj in sc razbežali na vse strani po mestu te klicali na pomoč. Katedrala je povsem uničena, prav tako velika poštna zgradba. Oblasti lahko pomagajo le preostalemu ljudstvu zunaj mesta, kamor so bile takoj poslane ambulante in poljske bolnišnice. Poskusi reševanja iz porušenih in gorečih hiš v mestu se še niso posrečili. Orožništvo in vojaštvo, ki imajo nalogo reševati, morejo samo gledati, kako uničuje požar ono, kar potres ni uničil. Conception — razvalina V Conceptionu fe položaj še strašnefši. Tu so porušene vse zgradbe in za sedaj še ni mogoče ugotoviti žrtev, ki pa gredo v tisoče in tisoče. Mesto gor| na več straneh in v notranjost sploh ni mogoče prodreti. Ljudje, ki so v prvem trenutku pobegnili iz zgradb, so napol znoreli in ni mogoče dobiti odgovora. Te ljudi so spravili v predmestja ter so tam v zdravniški oskrbi. Mnogo ljudi je popolnoma znorelo ter fe moralo nastopiti proti nfim vojaštvo in orožništvo, ker so ti reveži strahotno vplivali na ostalo prebivalstvo. Ranjence naglo prevažajo na varno. Najbolj se poslužujejo pomorske poti in so vse ladje v bolniški službi. Kolikor se je lahko zvedelo iz vladnih krogov, bodo mesti Chile in Conception zgrajeni na polnoma novem varnejšem kraju. Država čile Čile je samostojna država, ki leži na zapadni obali Južne Amerike. Dolžina te države znaša 4200 km, širina pa komaj 400 km. Stisnjena je med južnoameriško visokogorje Andov in morsko obalo Tihega morja. Površina meri 741.000 kv. km. Gorski vrhovi dosegajo 6880 m (Gjos del Salado). — V Argentinijo, ki leži onstran gorovja, vodi nekaj prelazov, eden med njimi, prelaz San Francisco, v višini 4300 m. Prebivalstva šteje Čilo 4 in pol milijona. Glavno mesto je Santiago s 800.000 prebivalci. Valparaiso jih ima 200.000, Concepcion 100.000. Vse čilsko ozemlje je vulkansko in je ta država doživela že strašne katastrofe. Enkrat bruhajo vulkani, drugič pustošijo potresi. Južni konec države objema tudi del Ognjenih otokov, katerih ime že samo pripoveduje o njihovi naravi. Posebno nevarna sta dva vulkana, in sicer Tinquiririce severno od Santiaga in vulkan Descabezade, ki leži nekoliko severno od mesta Concepcion, ki je pri sedanjem potresu najbolj trpelo. > Peklenski stroji železne garde pokajo po Bukarešti Policija je odkrila novo strašno zaroto železne garde Bukarešta, 26. januarja. AA, Rador. V neki hiši v predmestju Bukarešte je 7. t. m. nastala eksplozija, ki je ubila nekega bivšega člana Železne garde. Preiskava je ugotovila, da je poročnik Nikolaj Dimitrcscu, ki je bil v službi v vojaškem kemičnem zavodu, dal na razpolago raz- čangkajšek napoveduje napad Čungking, 26. jan. A A. Havas. Ob otvoritvi prvega plenarnega zasedanja osrednjih odborov Kuomintanga je maršal Čangkajšek izjavil, da jo prišel čas, da Kitajska začne z ofenzivo, da doseie končno zmago. Maršal je naštel okoliščine, zaradi katerih mora Japonska neizogibno doživeti poraz. 1. Japonski se niso posrečili poskusi, da prisili Kitajsko na kolena biez vojne ali pa da na vrat na nos sklene mir. 2. Japonska jo zagrešila veliko vojaško napako, ko jc globoko prodrla na Kitajsko. 3. Japonska je zagrešila politično napako, ko je ustvarila »lutkovne« vlade na zasedenem kitajskem ozemlju. 4. Japonska je zagrešila diplomatsko napako, ko jo ravnala z velesilami tako, da se je čedalje bolj osamila. 5. Naposled Japonska ne pozna zgodovine Kitajsko in tudi ne novih sil tega naroda, ki jih je revolucija spravila na dan. Zato moramo utrditi naš odpor in zavrniti sleherno misel na spravo in poraz. Stopati moramo po ravni poti pravice, tembolj in s tem večjim prepričanjem, čim bolj kaže mednarodni položaj voljo demokracij, da se postavijo napadom po robu. Ob sklepu je japonskih izgubah pošiljati vso svoje maršal Čangkajšek govoril o in o tem, da mora Japonska razpoložljive sile na Kitajsko, čeprav je nameravala imeti 70% svojega vojaštva v rezervi, če bi prišlo do vojne s Sovjetsko Rusijo. Drobne novice Albanska vlada ustanovi ministrstvo narodne prosvete, ki nnt bodo jx>drejeni tudi tiskovni uradi za propagando, iujski promet in telesno vzgojo. V Kanadi živi okoli 325.000 Ukrajincev. Te dni so imeli zborovanje in sprejeli resolucijo, da zahtevajo neodvisno Ukrajino. Britanska vojaška oblastva so prepovedala plovbo po Genezarelskem jezeru. strclilne snovi za delovanje terorističnih legionar-jev, atentat je pa izvedlo nekaj bivših legionar-jev, ki se smatrajo za šefe tega bivšega gibanja. Omenjeni poročnik se po eksploziji ni vrnil v službo, in tudi na svoje stanovanje ni prišel. 24. t. m. so ga pa aretirali v delavnici, kjer je s pomočjo 22 svojih pajdašev izdeloval peklenske stroje, tako silne, da b| mogli v območju 100 m pod pritiskom 20 atmosfer povzročiti katastrofalne požare. Ti peklenski stroji so imeli zmes petroleja in bencina in jih je bilo moči nositi na hrbtu. V zvezi s to zadevo so aretirali 21 sokrivcev, ki so vs| priznali, da so sodelovali pri tem terorističnem delu železne garde. Poročnik Dimitrcscu je izjavil, da fe nameraval zanetiti požar v poslopju pošte, telegrafa in telefona in električne centrale ter radijske postaje, potem pa še v drugih državnih poslopjih po načrtu, ki so ga izdelali člani Železne garde. Poročnik Dimitrcscu si je 25. t. m. sam vzel življenje in se obesil. VELIKO ZAKLJUČNO ŽREBUNJE 37. kola Državne razredne loterije se vrši dnevno od 11,11. do 9. IBM, L Dobitki: 1 premija Din 2,000.000'—. 1 premija Din 1,000.000'— 1 premija Din 500.000'— 1 premija Din 400.000'— 6 dobitkov po Din 200.000'— 12 dobitkov po Din 100.000'— 15 dobitkov po Din 80.000'— 15 dobitkov po Din 60.000'— 15 dobitkov po Din 50.000'—< 15 dobitkov po Din 40.000'— 20 dobitkov po Din 35.000'— 25 dobitkov po Din 30.000'— 25 dobitkov po Din 25.000'— 40 dobitkov po Din 20.000'— 50 dobitkov po Din 15.000'— 60 dobitkov po Din 12'000"— 200 dobitkov po Din 10000'— 250 dobitkov po Din 8.000'—i 300 dobitkov po Din 6.000'— 345 dobitkov po Din 5.000'— 350 dobitkov po Din 3.000'—i 34257 dobitkov po Din 1.000'— Cena srečk: Strogo solidno, točno in diskretno poslovanje. Originalne srečke za to žrebanje se razpošiljajo samo proti predplačilu. GLAVNA K0LEKTURA DRŽ. RAZREDNE LOTERIJE A.REIN I DRUG ZAGREB GAJEVA 8 ILICA 15 PREMIJE Din 1,500.000-—, 1,200.000-— In 1.000.000-— so bile dobljene do sedaj enajstkrat na pri nas kupljene srečke. I. premije III. in IV. razreda tekočega 37. kola Din 540.000 — in Din 520.000 — so bile dobljene na pri nas kupljenih srečkah. Nemci se pogajajo s Sovjeii Sovjeti naj prodajajo živež in surovine Nemčija bo prodajala letala in municijo Pariz, 26. jan. TG Tukajšnji »Temps« poroča iz Moskve: Trgovinsko odposlanstvo Nemčije, ki pride kmalu v Moskvo, sestavljajo predstavniki nemške ležke industrije, nadalje zastopniki zunanjega ministrstva m ministrstva za narodno gospodarstvo. Verjetno je, da pridela še dva zastopnika velikih nemških bank, mod njimi Dres-dener banke. Odposlanstvo ostane v Moskvi dva tedna in bo imelo razgovore s sovjetskim kotni-sariatoni za zunanje zadeve in s komisarialoni za zunanjo trgovino. Na sovjetski strani bo pooajanja vodil komisar Mikojan. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Nemško-sovjetski trgovinski odno-šaji se morajo razširiti in poglobiti na vseh področjih. 3. Sovjetska Rusija naj poveča izvoz surovin, ki iih potrebuje nemška vojna industrija. 3. Sovjetska Rusija naj nadalje poveča izvoz živežnih pridelkov v Nemčijo. 4. Nemški izvoz v sovjetsko Rusijo in ruski izvoz v Nemčijo naj sc plačujeta v markah. Na merodajnih sovjetskih mestih izjavljajo, da imajo od nemške strani zagotovila, da jo Nemčija pripravljena v zameno sprejeti od sovjetske Rusije večja naročila za sovjetsko vojno industrijo (kemikalijo, optične napravo itd.). Sovjeti celo zatrjujejo, da hi Nemčija pošiljala v sovjetsko Rusijo letala in municijo. V tej zvezi je izredno zanimivo, da sovjetske vojaške revije, na primer »Aviapro-mihlenost« Imajo velike inserate nemških tovarn »Zoiss Ikon«, Wilchelm Bork v Stuttgartu in Em-merich v MUhlackeru. Nemški veleposlanik von Schulenburg, ki je trenutno v Berlinu, se bo pravočasno vrnil v Moskvo, da se udeleži trgovinskih pogajanj s sovjetsko vlado. Selitev industrije in davki Ljubljana. 28. januarja. Te dni je bila t Zagrebu velika anketa o vprašanju indugtrijeske politike mesta Zagreba, o kateri poročamo več na drugem mestu. Mnogi govorniki na loj anketi so prešli ozki okvir naslova te ankete ter so pravilno ocenjevali tudi druge vsedržav uo vzroke, ki povzročajo, da se na eni strani podjetja selijo iz Zagreba, na drugi "t ran i pa se nova podjetja no ustanavljajo v Zagrebu. Ta problem je važen tudi za nas, ker jo naša industrija na zemljepisno še bolj oddaljenem kraju od svojih znatnih konsumnih središč in se še težje hori za obstanek kot zagrebška industrija, ki loži vendar v središču velikega konsumnega območja. Med drugim je 'bilo načeto tudi davčno vprašanje, ki pri tem ima eno najvažnejših vlog. Tako mora naša industrija nositi veliko vočju bremena kot n. pr. industrija v Belgradu, Zemunu in Pan-čevu, saj ta mesta no poznajo banovinskih doklad na neposredne davke, ki so pri nas znatne. Ta problem banovinskih linanc bo postal še bolj aktualen, če so povečajo samoupravni delokrogi banovin. Ali bomo šli gledo tega po stari poti, da bo država nalagala občinam in banovini samo nova bremena brez finančnih dotacij, tako dn se bodo morala samoupravna bremena nujno zviševati? Dosedanja praksa je povzročila to veliko neenakost davčnih bremen in treba bo misliti za izenafenjo samoupravnih bremen, kar pa se no da doseči samo s kakšnimi novimi zakoni, ki bi uzakonili že obstoječe stanje in naložili nova samoupravna bremena, ampak s temeljito rešitvijo vprašanja financiranja samouprav na pravični podlagi, po kateri bo tudi država iz svojih dohod kov prispevala del izdatkov banovinam. V tej smeri jo potrebno v prvi vrsti, da so izpremene določila o razdelitvi dohodkov skupnega prometnega davka na banovino. Anketa o industrijski politiki Zagreba Zagreb, ki je prva leta po vojni postal veliko industrijsko mesto z živahnim trgovskim prometom, kateremu se je pridružilo tudi izredno močno bančništvo, čuti zadnja leta, dn njegova industrija ne napreduje toliko, odnosno, da so nove industrije ne ustanavljajo toliko v Zagrebu, kolikor v drugih predelih države. Zaradi tega je Društvo ekonomistov v Zagrebu priredilo v torek zanimivo anketo o industrijski politiki mesta Zagreba. Te ankete se je udeležilo veliko število merodajnih faktorjev iz Zagreba ter so bili na njej prečitani najprej trije referati, iz katerih posnemamo, da se tudi v Zagrebu zavedajo važnosti industrije za naša mesta, zlasti za zaposlitev stalno velikega dotoka delovnih moči z našega podeželja. Med drugim je prečitan tudi referat o vprašanju industrije z urbanističnega stališča, nadalje referat o delu mestnih podjetij v Zagrebu in o davčnih bremenih posameznih predelov naše države. Po referatih je bila živahna razprava, v kateri je med drugim dejal glavni tajnik Zveze industrijcev iz Zagreba, da je bil velik del štraj-kov prirejen iz političnih motivov, nadalje je kritiziral politiko zagrebških mestnih podjetij ter ugotovil, dn je velik del zagrebških industrij navezan nn konsum v vzhodnem delu naše države. Nadalje so v debati zlasti poudarjali potrebo cenenega električnega toka za industrijo, potrebo tehnično -gospodarskega načrta za razvoj industrijo itd. Anketa je bila kaj zanimiva. Pridelek poznih sadežev v Sloveniji Lanska letina je bila tudi za pozne sadeže precej ugodna. Zelja se je pridelalo nad 100% več kot v letu 1937., krompirja, repe in krmske pese za približno četrtino več kot v letu 1937. Samo krmske rastline: detelje in trave 60 1. 1938. zaostale v celoti za 2% napram letu 1937. V naslednjem navajamo še podrobne podatke o pridelkih poznih sadežev v 1. 1937. in 1938; Kultivirana površina 1. 1937 — 1. 1938 Pridelek L 1937 — 1. 1938 v ha v stotih Krompir: zgodnji 5.774 6.209 319.575 390.161 pozni 48.824 51.086 2,484.738 3,128.351 6kupaj 54.598 57.295 2,804.313 3,518.512 Fižoli 2.011 2.013 16.080 16.246 medsadež — — 42.108 39.000 skupaj — — 58.188 55.246 Zelje« I. pridelek 2.372 3.368 88.885 204.851 strniščno 674 778 29.021 44.023 6kupaj 3.086 4.146 117.906 248.874 Repa) ► prašna 821 736 55.088 54.111 strniščna 18.062 18.976 1,259.252 1,561.380 skupaj 18.883 19.712 1,314.340 1,615.491 Korenje; I. pridelek 3.348 3.339 169.989. 180.321 strniščno 7.339 8.083 425.566 465.724 skupaj ' 10.687 11.422 595.555 646.045 Pesa: krmna 5.353 5.628 432.222 552.796 Detelje: 38.300 38.380 1,422.872 1,392.456 Travniki: 256.628 256.503 6,106.408 5,985.215 Pašniki: 195.194 194.439 1,285.696 1,266.385 Skupaj detelje in trave: 490.122 489.322 8,814.976 8,644.056 Odlog plačil je dovoljen Kmečki hranilnici in posojilnici v Kamnici pri Maribora, r. z. z o. z. za 6 let od 24. julija 1936 dalje, odlog velja za dolgove nastale pred 1 aprilom 1935, obrestna mera 2% od 1. aprila 1935 dalje. Mariborski proračun 1939-1940 Poročilo fin. ref. g. Fr. Hrastelja obč. svetu: Predpisom, ki smo jih prejeli za sestavo proračuna, smo v celoti ustregli. Jo reelen, je v znamenju varčnosti, je izravnan Sestavljen je tudi tako, da sta občinska uprava in mestna podjetja, ki so pri nas poseben trgovski corpus zase, zaradi predpisov združena v en proračun. Ce se sedaj ob 20 letnici Jugoslavije spomnimo, kak je bil Maribor leta 1019, moramo reči, da so je njegovo pravo življenje začelo šele v njegovi lastni narodni državi. Prej je bil malo podeželsko mestece, skoroda le predmestje Gradca. V Jugoslaviji pa je napredoval pod vodstvom slovenskih županov v hitrem tempu in se razvil v res čedno mesto, ki svoji domovini tu na meji dela čast. Tudi to je posebnost Maribora, da se je le redkokdaj zgodilo, da so bile proračunske debate le prilika za strankarsko politične borbe, pač pa so večinoma vse proračunske razprave posebno zadnja leta bile stvarne in resne. Socialno poslanstvo občine. Naše socialne dajatve za naše uboge in našo deco znašajo v tein proračunu 4,573.490 din, za 281.720 din več kot lani. Ko bomo gledali v proračunu dohodke, bomo našli, da vse 40% doklade, ki jih ima mestna občina, znašajo komaj 3,424.030 dinarjev, torej za en milijon manj, kolikor da občina v socialne namene. Poleg teh vsot pa najdete v proračunu tudi še druge vsote tako za brezposelne 850.000 din, ki jih dobivamo ne več iz zbirk za zimsko pomoč, marveč s posebno 10% socialno doklado. Glede nameščencev je občinska uprava vedno pokazala, da sicer od njih zahteva red in pošteno vestno delo, da jim pa tudi da, kar jim gre, da imajo primerno življenje. Zato je uredila s kolektivnimi pogodbami vprašanje plač, napredovanja in pokojnin delavstva in nameščenstva, ki niso pragmatični. Da bodo tudi za starost preskrbljeni in da no bodo poznejši gospodarji na občini našli v tem oziru praznih blaganj, smo poskrbeli tudi že za posebni pokojninski sklad, za katerega se sedaj sestavlja poseben pravilnik. Mi le želimo, da bi tudi drugod nameščenci bili primerno plačani, ker zadovoljen nameščenec je tudi — zadovoljen državljan in to je tu na meji še posebno važno! V proračunu boste našli tudi posebno vsoto 412.000 din, ki jih moramo doplačevati za delavsko kolonijo, kjer smo oskrbeli 147 družinam njihove hiše in domove. V proračunu so velike vsote za odplačevanje stanovanjskih hiš, kjer občina s primerno najemnino regulira višino najemnin v mestu ejiloh. Namesto starih barak, ki so 20 let spominjale na vojne čase, smo postavili nove hiše in ljudi v nje preselili, izdatke pa smo seveda morali dati v proračun, da te hiše v letih odplačamo, ker stanovalci jih ne bodo mogli. Narodno kulturno poslanstvo obline. Mesta so bila in tudi bodo ostala kulturna središča svoje večje ali manjše okolice. Maribor je od tedaj, ko so narodi vstajali k narodnemu prebujenju, važno kulturno središče Slovencev. Ce ne navedemo noben drugo dokaz (saj jih je veliko), zadostuje, da imamo Slovenci iz Maribora svoj prvi dnevnik in najstarejši tednik. Kot izredna postavka zn kulturne namene v letošnjem proračunu je končna vsota za definitivno ureditev gradu za muzej v znesku 1 milijon dinarjev in pa 400.000 dinarjev za prostore Študijske knjižnice ter 350.000 dinarjev za Vesno, kjer moramo te zaostanke kriti namesto drugih oblastev. To vsoto vzamemo iz prihrankov lanskega leta. Muzejsko društvo, Zgodovinsko društvo in Študijska knjižnica so naše lastne narodne ustanove v Mariboru, ki so nam iz pretekle dobo prinesle najlepšo dediščino in vso to dediščino hočemo spraviti v primerne prostore. To kulturno žrtev prinaša Maribor svojemu slovenskemu narodu in svoji domovini Jugoslaviji kot znak vztrajnega in uspešnega narodno kulturnega življenja in delovanja. Gospodarsko poslanstvo obline. ( Občina ima še posebno veliko poslanstvo, da svojim občanom nudi razne ugodnosti, ki bi si jih vsak sam ne mogel oskrbeti. Mislimo na vodovod, kanalizacijo, ceste, elektriko, plinovode itd. Ves ta tej težki nalogi. Kar se tiče novega mostu, je to predvsem skrb države in banske uprave. Radevolje bo tudi mestna občina prispevala svoj del, kakor je to zagotovilo že dala, kadar bodo most začeli graditi Zavedati so pa moramo, da občina ne dela samo s svojim kapitalom, pač pa da ima tuj kapital, za katerega je treba plačevati obresti. Ta fi-uiiič"" '/n. 'ahieva leiiio ."> 542.410 din za obresti in odplačilo kapitala. Mestni svet je med letom sklenil najeti dvoje posojil, in sicer za ureditev plinarne, kjer je treba staro napravo izmenjati z novo, 2 milijona din, in za obratno glavnico MP 5 milijonov din. Mestna podjetja so imela do sedaj to vsoto izposojeno od mestne blagajne, kateri jo bodo sedaj vrnila, pač pa bodo po ugodnejših pogojih dobila to posojilo pri Mestni hranilnici. — Stanje posojil bo v tem letu 67,568.598.35 dinarjev Mestna občina je bila v času denarne krize, pa tudi sedaj je na glasu točne plačnice. Naši režijski stroški znašajo za osebne izdatke 12.15% in za materialne izdatke 4.71%. Pri pregledovanju režijskih stroškov drugod vidimo, da imajo večinoma vsa mesta osebno režijo nad 20%. Mi imamo manj številno uradništvo in do skrajnosti izvedeno varčevanje v občinskem gospodarstvu. Naši davki. Kljub raznim novim izdatkom smo mogli proračun uravnovesiti tako, da nismo zviševali nobenih davščin, taks in uvoznin. Samo eno izpremem-bo smo napravili, in 6icer pri uvoznini za koks. Koks bo v bodoče naša plinarna proizvajala v taki kvaliteti, da res ni potrebe več uvažati ga celo iz inozemstva, kakor se je do sedaj dogajalo. Ker moramo novo napravo v plinarni postaviti kot rentabilno investicijo, ki se sama odplačuje, smo morali tudi Za prodajo koksa v redu poskrbeti. Vso drugo glede občinskega gospodarstva občani radi slišijo, le kadar gre za davke, tedaj postanejo bolj slabe volje. Vse mestne davščine in vse takse v Mariboru znašajo le 30% vsega proračuna, torej mora občinsko gospodarstvo 70% proračuna oskrbeti od drugod, to je predvsem od podjetij, ki sama dajo 50% proračunskih dohodkov občine. Splošno gospodarsko obeležje Maribora. Da v letošnjem splošnem poročilu k proračunu načenjam to vprašanje, je vzrok predvsem ta, da se je pred kratkim na sestanku okoliških občin poudarjalo, da okolica ne upa k mestu, ker se boji velike obdavčitve. Poudarjal sem, da le 30% proračunskih dohodkov plačamo z dajatvami v vseli različnih oblikah davkov in taks ter uvoznin. Okoliške občine morejo predvsem le z dokladami gospodariti in te držijo nizko, dohodkov ni in tako tudi ne morejo stalno držati koraka z razvojem mesta. Primerjavo z obdavčitvijo morem dati le z dokladami na direktne davke. Naše doklade znašajo 40%, Košaki imajo 90%, Pobrežje ima 41%, Radvanje 45%, Razvanje - Hoče 100%, Studenci 60%, le Kamnica ima 25%, pa to tudi po zaslugi mestne občine, ki ima tamkaj svoj olok, in po Zaslugi Mariborčanov, ki kaj radi gredo v Kam-nico na okrepčilo. Tega ne navajam, kakor da bi hotel zopet začeti debato o priključitvi ali nepri-ključitvi, samo to sem hotel pojasniti, kakšen je dejanski položaj. Izjavljam pa, da so nam ljubši zadovoljni okoličani, kakor pa nezadovoljni občani. Kadar pa bodo hoteli postati zadovoljni Mariborčani, jim bodo naša mestna vrata odprta. Po naših cenitvah plačajo Mariborčani letno okoli 41 milijonov državnih davkov, banovinskih doklad okoli pet in pol milijona, restnih doklad 1,072.000 din. Občina pobere 3.424.030 din in še socialna doklada 850.000 din Poleg teli dajatev dajejo mariborski občani v bednostni fond še nad 1 milijon dinarjev. Letno plačajo torej Mariborčani državnih, banovinskih in mestnih davkov in za bednostni fond banovine blizu 55 milijonov dinarjev davkov. Iz navedenih številk sledi, da je Maribor za državo, banovino in okraj močno davčno središče, važna postojanka. Svoj delež daje tudi državnemu, banovinskemu in okrajnemu gospodarstvu. Borze Denar Angleški funt 238 oz. Nemški čeki 13.80 Dne 26. januarja. 258 V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nelzpremenjem na 236.10—239.00. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70 do 13.90. Za termine so beležili v Zagrebu: za konec januarja 13.70—13.90, za sredo februarja 13.55—18.75, za konec februarja 13.51—13.71, za sredo marca 13.60—13.80. Grški boni so beležili v Zagrebu 37.025 do 37.725, v Belgradu 36.90—37.60. Devizni promet je znašal v Belgradu 8 milij. 483.000 din, efektni pa 2,080.000 din. Ljubljana — Tečaji s primom. 2373 50—2411.50 1762.32—1780.08 742.25— 754.25 , 095.—1005.— 205.50— 208.70 4378.02—4438.(12 11585-118.15 150.75— 152.25 321.45— 234.55 Amsterdam 100 h. gold. . Berlin 100 mark . . . . Bruselj 100 belg . , „ . Curih 100 frankov , ■ , London 1 funt . . . . , Newyork 100 dolarjev » ■ Pariz 100 frankov . , , Praga 100 kron ■ • ■ ■ Trst 100 lir...... Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7025, London 20.71, Newyork 443, Bruselj 74.90, Milan 23.30, Amsterdam 239.25, Berlin 177, Stockholm 106.62, Oslo 104.075, Kopenhagen 92.45, Praga 15.15, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.775, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.40, Helsingfons 9.1325, Buenos-Aires 102.25, Sofija 510. Kino Kodeljevo tel. 41-64 Danes in jutri ob 20. uri Strast Mar/ene Dietrich Demoni zraka Internacionalna špijonaža v glavni vlogi: Peter Lorre Ori vseh predstavah barvasta šala Vrednostni papirji Vojna škoda v Ljubljani 473.25—475.25 v Zagrebu 472 —474 v Belgradu 473.50—474 Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 99—100, agrarji 60.75—61.75, vojna škoda promt-na 473.25—475.25, begi. obv. 90—91, dalm. agr. 89.25—90.25, 8% Blerf pos. 97.25—99.25, 7% Bler. pos. 92—93, 7% pos. Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Narodna banka 7.750—7.800, Trboveljska 183—190. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 61—62.50, vojna škoda promptna 472—474, begluške obveznice 90 do 91, dalm. agrarji 89.50—90.50 (90), 4% sev. agrarji 60—61.50, 7% Blerovo posojilo 91.75—92.25 (92), 7% stab. posojilo 97.50 denar. — Delnice : Priv. agrarna banka 224 denar, Trboveljska 175 do 180, Gutmann 35—40 (35), Osj. sladk. tov. 75 do 77.50 (75), Osjcška livarna 175 blago, Jadranska plovba 350 denar. Belgrad. Državni papirji! 7% investicijsko posojilo 100 denar, agrarji 61—61.75 (61.25), vojna škoda promptna 473.50—474 (473.25, 473), begluške obveznice 90.25—90.50 (90.25), dalm. agrarji 89.50—90 (89.75), 4% sev. agrarji 59.50 do 60.50 (59.50), 7% Blerovo posojilo 91.50—92 (91, 75, 91.25), 7% stab. posojilo 97.50—99. Delnice: Narodna banka (7.750), Priv. agrarna banka 232 denar. 2itni trg Novi Sad. Vsa neizprem. Tendenca neizprem. Promet srednji. Novosadska in somborska borza bosta 27. ja' nuarja zaprti, Samo še danes PRINCEZA ILONA Film glasbe in petja s GLADY SVJARTHOUT in JOHN BOLES Jutri premijora največjega filma sezije in sedanjosti ROBIN H00D KINO MATICA - Telefon 21-24 Dosedaj najdražji film v kinematografiji. Izdelava filma je trajala nad 1 leto in so znašali stroški nad 2 mi-liiona dolarjev, Nastopa 5000 Statistov v g'avnih vlogah pa E3R0L FLYNN in OLIViA DE HAVILLAND, Režija M. Kertez. Film, katerega si vsakdo želi in mora videti. Predstave ob 16.. 19., 21. uri. gospodarski del občine opravljajo pri nas Mostna poti.jet.ja. V proračunu vidite, da znašajo stroški za Mestna podjetja nad 50% celotnega proračuna, dohodki pa nad 56% vseh dohodkov proračuna. Iz teli številk samih je najbolje videti, da ta podjetja ne služijo le boljšim življenjskim pogojem občanov, ampak da tudi lajšajo občinski proračun. Naša javna dela se v tem proračunu prvič delijo. V rednem proračunu imamo dela za vzdrževanje tega, kar že je, v regulacijskem skladu pa sredstva za nove naprave. Za redna javna dela bomo dali 1,485.000 din, za nova pa 1,000.000 din. Dve večji napravi bodo gotovo interesirali vse Mariborčane, o kateri pa ne bodo našli v proračunu nikake vsote, in to sla nova tržnica v Mariboru iu novi most. Za novo tržnico so načrti sedaj gotovi, delajo se že proračuni. Vse to bomo mogli tekom leta predložiti občinskemu svetu in nato nadrejeni instanci v odobritev. Nnša naloga bo, da bomo našli sredstva za odplačevanje posojila, ki ga bo to delo zahtevalo, to bo kakih 8 do 10 milijonov. Pripravlja se načrt, s katerim bo omogočeno, kakor upamo, da bomo brez povišanja doklad kos tudi Film z izredno napeto, zanimivo in zabavno vsebino. Del filma se godi celo v potopljeni podmornici na dnu morja! Iflno Union telefon 22-21 - Oh 16., 19. in 21. uri. nolores itci nto - mrhord on Vražjo mornarja Danes nepreklicno zadnjikrat! Grandioz.no in edinstveno filmsko do'o in burnih dni ruske revolucije prvikrat na filmskem platnu: Kamila Ilorn, Theodor Loos, Werner Hinz. Kari John Premiera danes! KINO SLOGA tel. 27-30 Reservirajte si vstopnice' Sebas!opoI fitra«t, nežnost, ljubezen, bole«', hcroličnl por:T gt in požrt-vovanio tv. riio harmonična celoto tntn krasnega fllmn, ki predstavila trag diju milijonov iu milijonov... Film. ki se dn£:v!ia !rj !>o osla! vsakomur v nfli7.hri.inpm snonilnnf Delo Glavne kontrole Objavljeno je poročilo o delu Glavne kontrole, naše najvišje računske ustanove, v letu 1938. Iz tega poročila je posneti, da je delo v Glavni kontroli zelo naraslo. Število rešenih predmetov je znašalo 1935 152.906, 1936 154.419, leta 1937 158.292 in lani 176.783. Hvalevredno je, da se je število zaostalih, nerešenih zadev v letu 1938 zmanjšalo od 4614 v začetku leta na 1827 na koncu leta( na koncu posameznih let je bilo nerešenih zadev: 1935 1882, 1936 2510, 1037 4614 in 1938 1527. Število vloženih tožb Državnemu svetu je naraslo od 978 na 1102) večinoma o postavitvah, napredovanjih in količinah pokojnin. Elektrolitični baker Leta 1938 je bila dograjena pri borskih rudnikih in topilnicah tudi posebna topilnica za baker, kjer je bil z elektroli naš baker rafiniran do skrajnih mej možnosti. Zaradi stavke delavstva elektrolitične naprave meseca septembra niso delale. V juliju se jo produkcija začela in je dala že ta mesec 193 ton, avgusta 1371, skupno v letu 1938. 3243 ton. Po pogodbi je kot znano kapaciteta teh naprav okoli 12.000 Ion elektrolitičnega bakra letno. * Odhod naše delegacije v Nemčijo je odložen za teden dni. Delegati Narodne banke in ministrstva trgovine ne gredo že 26. t. m. iz Belgrada, ampak teden dni kasneje. Jugoslovanski Shell. d. d.. Zagreb. Vpisana sta nova člana uprave dr. Vidan O. Blagojevič, odvetnik iz Belgrada, in B. A. Fenwick, ravnatelj družbe The Asialic Petroleum Co. v Londonu. A. B, C., trgovska d. d., Zagreb. Računski zaključek za 1938 izkazuje pri glavnici 0.5. bilančni vsoti 1.2 in dor.osu 0.33 milij. din izgube 1071 dinnarjev. Živinski sejmi Svinjski sejem v Ptuju dne 25. januarja. — Prignanih je bilo 180 svinj in 20 prascev, skupno 200 glav, od tega prodanih 59 glav. Cene: prasci-od 6—12 tednov stari 110—250 din za komad, pršutarji 7.25—7.80, debele svinje 8—8.50, plemenske svinje 6.50—8.25 din kg žive teže. Prihodnji svinjski sejem bo 1. februarja 1909. Kreditna banka, d. d, v Murski Soboti ima občni zbor delničarjev 18. februarja ob 15 v prostorih banke. lzprememha imena. Prokurist jugoslovanske banke v Zagrebu, g. Dragotin Friedmann, je iz-premenil svoje ime v Dragotin Mirjevič. Italijanska zunanja trgovina. V letu 1938 se je v primeri z letom 1937 zmanjšal italijanski uvoz od 13.592 na 10.018 milij. lir, izvoz pa jo narasel od 7.803 nn 7.950 milij. din, tako da šo je primanjkljaj trgovinske bilance zmanjšal od 5.739 na 2.959 milij. lir. Mednarodni borzni indeks se je od 14. do 21. januarja 1939 znižal o o 60.5 na 50 7. Na posameznih borzah je znašal indeks dne 21. januarja (v oklepa lih podatki za 14 januar): Berlin 48.1 (47.7), London 58.7 (59.2), Pariz 55.4 (55.9), Bruselj 36.1 (38.2), Amsterdam 51.3 (53.8), Curih 58.0 (58.9), Milan 1217 (121.3), Stockholm 26.6 ( 26.8) in Newyork 81.4 (82.5). Svetovna produkcija svinca. Po angleških statističnih poda t k i li je lani svetovna produkcija svinca padla od 1.711.000 nn 1.657.000, istočasno se je zmanjšala tudi svetovna poraba od 1.741.(XX) na 1.653.000 ton. Največ svinca so lani proizvedle USA: 355 000 ton. nadalje Avstralija 224.(KX) Ion, Belgija 217,000 ton, Nemčija 100.000 ton in Kanada 188.(XX) ton. V naši državi je produkcija narasla od 1937 na 1938 od 4.036 na 8.619 ton (re-nitrv angleškega strokovnega tiska znaša samo 8.500 ton). 99 Na polju pa mitnice stoje • •. a Ko vsa Ljubljana še globoko spi, se na njeni periferiji začenja hud in tih boj. Ta boj traja že jeta in leta in njegova fronta se pomika vzdolž mestne meje in obenem z mestno mejo. To mestno mejo 6tražijo tod ali tam lično zgrajene utrdbe — mitnice. Ponekod so te mitnice podobne kar nekakšnim telefonskim kabinam in iz njih je mogoče slišati tudi udarjanje čevljarskega kopita. Po poti vzdolž mestne meje se iz noči ali po podnevi na kolesu izza ogla izobliči postava trošarinskega paznika. Zdi se, kakor da je Ljubljana v obsednem stanju Tam daleč nekje je Ljubljana, zavita še vsa v meglo, tukaj na Posavju se pa že začenja prva borba za tisto, kar bi naj prišlo tisti dan v ljubljanski želodec. Kakor skrivnosten tank se je vzel iz noči težak mesarski voz, ves obložen z zaklano živino in teleti s prerezanimi vratovi. Vse visi čez ojnice voza, dih »smrti«, ki naj nasiti čez nekaj ur meščanski želodec. Vmes pa pridrobi kot kaka lahka strojnica na gibčnem podstavku mlekarska ciza s piskri in lonci, dokler vse skupaj ne zaduši strašen zvok in ropot tovornega avtomobila, ki je med vse to pridrvel kot kaka motorizirana kolona s svojim polnim tovorom krompirja. Ustavil se je s težavo in se na vse okoli vlegel kot strašno breme prehude konkurence, ki bo kmalu vse drugo ob sebi zadavila. Dan je še daleč in tam čez polje se Ljubljane v njeni megli še komaj slutiti ne more. Le v prvih bližnjih hišah po polju se prižigajo prve luči. Okoli vsega tega navala in okoli mitnice na cesti pa se morajo sukati maloštevilni člani armade mitničarjev in hitro odpravljati ljudi v mesto, ki brni tam nekje v ozadju in ki se prebuja v svojo dnevno lakoto in nenasitnost Delo gre hitro izpod rok, kajti nameščenci mestnega trošarinskega urada so izurjeni in tam po cestah in glavnih dovozih z ljudmi in prekupčevalci, ki dovažajo v mesto, ni ravno največ težav. Ljudje so sami tudi že navajeni na paznike in nadzornike mestnega trošarinskega urada. Zlasti ob semanjih dneh je urnost nujna in je morebitna majhna utaja, ki rodi. mogoče nekaj krajcarjev »dobička«, neizogibna. Glavni naval 6 podeželja v Ljubljano se prične ne-kako ob štirih zjutraj in traja tja do 10. Najhujši je gotovo ob semanjih dneh, to je vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Tedaj imajo uslužbenci mestnega trošarinskega urada prepolne roke dela. Toda po 10. se naval v mesto nekoliko poleže in čez dan je delo nato precej mirno, če ni kakih hudih in težkih dogodkov na meji ali pa ob stražnici sami. Kajti fronta je dolga in naporna Mestna meja je namreč razdeljena v več odsekov. Ti odseki so pa zopet razdeljeni na manjše odseke itd. Z ozirom na važnost dohoda v mesto moramo namreč ločiti glavne in stranske dohodne žile v mesto. Ob glavnih cestah in dohodih v mesto so razmeščeni tako imenovani linijski uradi mestne trošarinske kontrole, ki jih vodijo linijski vodje. Ti vodje imajo dodeljene trošarinske nadzornike, stalne paznike in pogodbene paznike. Ob manjših in manj važnih dohodih v mesto pa so razmeščene tako imenovane ekspoziture, ki so razpostavljene navadno med linijske urade. Ob stezah ali pa iz- postavljenih mestih pa so postavljene tako imenovane čuvajnice. Tako je celo mesto uklenjeno nekako v verigo teh trošarinskih stražnic. Poleg tega pa so te stražnice v stalni zvezi med seboj še z letečimi kontrolami in ponoči z nočnimi pa-trolami. Služba v teh stražnicah in čuvajnicah in v raznih drugih odsekih ni lahka. Navadno je troša-rinski paznik v službi od 6 zjutraj do 7 zvečer prve tri dni v tednu, nato pa je 24 ur prost, nakar ima nočno službo, če je imel v prvem delu tedna dnevno službo. Vsi uslužbenci trošarinskega urada imajo svojo službeno pragmatiko kakor ostali mestni nameščenci. Prav tako imajo svojo bolniško blagajno, pogodbeni pazniki pa so zavarovani pri Pokojninskem zavodu in pri Okrožnem uradu. Organizirani so v svojem strokovnem društvu »Društvu trošarinskih nameščencev«, ki je staro že nad 30 let, v sedanji obliki pa obstoja že 12 let. Menda se ne sliši o nikomer toliko poniževalnih izrazov kakor ravno o nameščencih trošarinske službe. Res je, da ljudje prav neradi plačujejo davke, plačujejo pa jih le, če stoji za njimi višja oblast, na pr. država. Toda v manjšem obsegu te oblasti ljudje ne marajo priznati ali jo pa priznajo le neradi. K temu se v tem primeru priključi še dejstvo, da so si nekatere mestne občine šele pred nekaj desetletji vzele v lastno upravo pobiranje trošarine Tako je bil trošarinski nameščenec še pred nekaj desetletji zasebni nameščenec, sicer mogoče zaščiten, vendar pa še bolj preziran kot pa navaden izterjevalni organ. Prejšnji zasebni zakupnik trošarine tudi ni imel nobene koristi jemati v službo stanovsko primernih moči. Danes se je pa v tem oziru položaj že zelo izpremenil. Danes imajo vsi trošarinski uslužbenci odgovarjajočo izobrazbo in morajo pri sprejemu v službo opraviti tudi odgovarjajoči sprejemni izpit. To je pa tudi potrebno. Sodobna civilizacija je silno dvignila konzum najraznovrstnejšega blaga in kdor pogleda razjokana mlekarica morala pomagati na ta način, da jo mitničarju ogrizla roko. Baje se je nekemu mitničarju zgodilo celo to, da mu je neka tako razborita mlekarica razgrizla nos. Nič manj bojeviti, pa zato seveda bolj krvavi so včasih pripadniki kakšnega mesarskega prevoza in je pač najmanj, kar si lahko mitničar prisodi v zaščito to, da se zateče k državnemu tožilstvu. Omeniti pa moramo dve drugi ofenzivi na mesto, ki sta s tem v zvezi zelo zanimivi. Ena je že zelo stara in bo seveda trajala še zelo dolgo. V prvi vidni obliki se je pojavila že v letu 1847, ko so se Ižanci uprli plačevanju mitnine ljubljanskemu mestu in napadli tedanjo ljubljansko mitnico, ki je bila tedaj tam, kjer je sedaj gostilna pri Češno-varju. Ni še dolgo tega, kar se je ravno po ljub ljanskem polju zopet širila ta gonja, saj so nekateri tedaj pri občinskih volitvah agitirali s tem. češ da bo konec plačevanju ljubljanske trošarine, če zmaga njihova skupina. Že v letu 18-17 so bili ljudje žrtev demagoške gonje in tako je tudi takoj po zadnjih občinskih volitvah ta demagoška gonja zaspala, brž ko za volivno agitacijo ni bila več potrebna. Druga ofenziva pn je te vrste: neredko se sliši, da je ravno oni del ob Tržaški in Šmartinski cesti v trošarinskem pogledu najtežji. Z notranjske stra ni se v Ljubljano »tihotapi« največ notranjskega »brinjevca« in špirita Na mestni meji se je več krat streljalo celo iz revolverjev kakor na kaki državni meji. Toda ob tem vprašanju ne smemo gledati pre-žalostno na te dogodke, še manj pa bi jih smoli razumeti tako, kakor da se postavlja tukaj meslo v nasprotje s podeželjem. Naš kmet še od daleč ni špekulant, in tisti, ki namenoma in iz dobička-željnosti krši mestne trošarinske predpise, gotovo ne živi od poljedelstva Kdor le malo časa opazuje uvoz v mesto, bo lahko takoj spoznal, da se kmet ne upira ob mestni mitnici na mestni meji odraj- Proti nevarnosti okuženja po ustni du- 1 plini jemljite okusne 'Ž^S/Sfc^' Dobivajo IvS'sf ^^ se v vseh le- gP^^ karnah. Cena ma- lega /.avitka Din 8"—, velikega zavitka Din 15"—. tati to, kar je dolžan. Obenem z mestno trošarino pa mitničar ji ob uvozu v mesto pobirajo pri nekaterih predmetih tudi banovinski in gostilničarski |)rispevek. Služba nameščencev mestnega trošarinskega urada je naporna in težka. Če smemo reči, so v službi slovenskega prestolnega mesta ter v okviru avtonomije tega mesta pobirajo zanj posebne davščino. Vsak davek pa je nepriljubljen, ker nikdo ne mara pomisliti na io, za kaj je namenjen in v kakšno svrlio gre. Po drugih državah, posebno tam, kjer je centralistična ureditev na višku, je državna uprava številnim mestom odvzela te pravice delnega razpolaganja z mestno imovino in lako se tudi v tistih mestih ne plačujejo gotovo nič manjše dajatve, toda ne ostajajo v prid meščanstvu. Nikdo ne bo trdil, da ne potrebuje Ljubljana še marsikaj kot naše prestolno mesto. Naše meščanstvo je še šibko, med njim še ni vzrastel rod merenstva in tudi tako kmalu še ne bo. Če se torej mestna uprava na finančnem polju dvigne in pri svojih podjetjih ali pa splošnih pobudah spusti na širše polje, ji moramo pri tem zaupati in verjeti, da hoče v svojem delokrogu nam vsem samo dobro. Zato pa naj odpadejo tudi vsi naši očitki ali pa slaba volja do njenih organov mitničarjev, ki opravljajo samo vestno svojo službo. To pa morajo opravljati, ker bi bilo sicer res, »da Bogu čas kradejo, magistratu pa denar.« Paul Abrahamova medijozna opereta — Jutri premiera -v KINO UIMIONU ROXY ln njeno nepremagljivo moštvo ali 3 : 1 za ljubezen Sijajna zasedba Rozsy Biirsony. Hor-tense Rakv Hans Holt, Oskar Dencs. Tihor llaliniy in Kritz Imhof danes taksne predpise mestnega trošarinskega urada, mora ugotovili, da mora biti trošarinski uslužbenec danes že precej podkovan v blagoznanstvu in knjigovodskem računstvu, če hoče biti kos svoji službi, ki se danes razvija pod zmeraj strožjo kontrolo in ki je danes zmeraj obsežnejša in za mestne finance vsak dan pomembnejša. Pa tudi zakon ščiti naše mitničarje. Vsakdo, kdor v službi užali ah pa dejansko napade mitni-čarja, ima opravka z državnim tožilstvom. In ta zaščita ja danes hudo potrebna. Uslužbenci mestnega trošarinskega urada, posebno pa oni, ki opravljajo nočne patrole ali pa so člani letečih kontrol, morajo biti oboroženi z revolverji in pendreki. Od vseh strani se še namreč razvijajo ofenziva na Ljubljano ki slone na raznih predsodkih in demagoških vidikih, ki izrabljajo v bistvu le eno in isto človeško slabost, češ da je prisleparjen krajcar več vreden kot pa trdo, a pošteno zasluženi groš. Tako se je že večkrat zgodilo kakemu mitničarju, da se je v taki borbi za kak tak »krajcar« s kakšno mlekarico moral tako raztogotiti, da si je Mussolini v Guidoniji, ko polaga temeljni kamen za novo cementno tvornico. Zadaj za njim (z naočniki) znani senator Luigi Agnelli, industrijec tvornic »Fiat«. En dan na dvoru v Doornu Kako živi bivši nemški cesar Viljem, ki je danes 80 let star Bivši nemški cesar Viljem II. je še zmeraj najbogatejši posestnik Nemčije. Čeprav mu daje Berlin od njegovih 3500 milijonov dinarjev prav pičle obresti, dobiva vendarle več ko zadosti, da more lepo mirno živeti. Njegov grad v Doornu je obširno poslopje z več prizidki in postranskimi poslopji in ga princesa Herniina stalno oskrbuje 7. vsemi novimi izdelki gospodinjske tehnike. Nič manj ko 35 slug skrbi za telesni blagor izgnanega cesarja, ki je za svojih 80 let še jako čil in zdrav. Bere 12 časopisov Čeprav Viljem II. ne more več sekati dreves, pa jih vendar še precej posadi. Na svojem vrtu ima zbirko jelk take vrste, kakršnih, pravi, da ni več na svetu. Za svoj rojstni dan je dobil dve posebni jelki iz Avstralije in Južne Amerike. Poglavitno pa se zanima prejkoslej za svoje arheološke probleme. V ta namen je ustanovil društvo »Domsko delovno društvo«, ki mu pripadajo mnogi profesorji iz Nemčije in Holandske. Večkrat se snidejo na njegovem gradu, da imajo svoje učene pogovore. Nedavno jim je cesar predaval o izvoru baldahina in nekoč o najstarejšem kraljestvu v Mezopotamiji. Odstavljeni cesar se jako zanima za tekoče dnevne dogodke. Na posebnem zemljevidu zasleduje napredek armad v Španiji in na Kitajskem in prebere vsak dan 12 časopisov vseh jezikov, ki je nanje že več let naročen. Vendar malokdaj govori s kom o političnih zadevah inozemstva. Pravi, da se je njegovo življenje končalo dno 9. novembra 1918 in vse, kar se je zgodilo potem in kar se še dogaja, ne spada več v njegovo področje. Viljem II. si še vedno jako živahno dopisuje z osebami iz vseh delov sveta. Vsako popoldne se zapre v svojo delovno sobo v stolpu graščine Doorn in narekuje svojima tajnikoma pismo za pismom. Dobiva pa zmeraj manj gostov, občuje le z nekaterimi holandskimi sosedi, ki je njih prijateljstvo v dvajsetih letih preizkusil, in pa s člani svoje družine. Zdaj pa zdaj ga obiščeta tudi ho-lanska prestolonaslednica Julijana in njen soprog princ Bernard. On sam gre z gradu le na svoj vsakdanji sprehod skozi vas in včasih se z avtom odpelje na izlet v okolico ali k morju. V kakem večjem Pismo iz zapadne Amerike Jakob Cuznar, doma iz Podkorena, je ameriški vojaški umirovljenec v Los Angelesu. Konec decembra lanskega leta je pisal svojemu rojaku o ondotnih razmerah: Pri nas že od zadnje pomladi tudi kaplje dežja nismo dobili. Vse je zelo suho, zato pa razsajajo grozni gozdni požari vsepovsod tu v južni Kaliforniji, tako da se še sonce včasih ne vidi. Tu v okolici Los Angelesa, zadaj v hribih, je bilo uničenih nad dvesto domov. Tudi so pri nas pogosti potresi: prav zadnji teden v novembru je v Los Angelesu spet nekaj ropotalo in pred dnevi tudi v San Franciseu. Ko bo pa minila la doba suše in bo začelo deževali, bo pa prelila povodenj, ker bo pridrla vela po pogorelih krajih. Struge suhih rek in hudournikov so za silo zavarovane in škoda, ki jo je napravila zadnja povodenj, po večini popravljena. V ta namen je potrosila zvezna vlada precej milijonov. Uprav v zadnjem času so začeli odstavljati na tisoče delavcev. Nič niso kaj razveseljive delavske in gospodarske razmere tu v Ameriki: še veliko milijonov ljudi je brez dela, med zaposlenimi so pa štrajki na dnevnem redu. Je res žalostno, da morajo ljudje trpeti pomanjkanje v bogati deželi, kakor je Amerika. Vlada pač trosi in razsipa denar na vse strani — ali kaj pomaga? Vse, zvezna vlada, posamezne države, med temi tudi naša Kalifornija, okraji in mesta: vse je do vratu v dolgu. In zdi se, da tudi med posamezniki ni drugače: vse živi kar lako nekako »na puf«. Ni se še pričelo novo leto, toda avtomobilov modela 1939 je že vse polno v prometu, menjajo jih kot ženske klobuke in, kakor rečeno, večidel gre vse »na puf«. Lahko je to dobili, dokler človek dela in vestno plačuje mesečne obroke, toda vse se prekucne, če delo mine in nimaš s čim plačali: odvzamejo ti vse, četudi je že na |>olovico plačano. Tako gre pri nas, dokler gro: živimo res gosposko in potratno tu v Ameriki: skoro vsak delavec se pripelje na delo v svojem avtomobilu. Ob delavnicah in v okolici, kjer je kako delo, so videli čez dan nepregledne vrsto avtomobilov: vsak kotiček jo z njimi zaseden. Na bolj prometnih cestah v Los Angelesu je pa sploh prepovedano ustavili se kje z avtomobilom, zato ima človek najmanj sitnosti, če pusti avlo daleč kje zunaj mesta, ako ima v središču kak opravek, in se tja pelje s tramvajem. Jaz imam zaenkrat še vedno stalno vladno delo, ki je pa še preveč stalno, da moram včasih delati še ob nedeljah. Res sem upravičen do dva in pol dneva mesečnih počitnic, izrabim jih pa ne, tako da imam nabranih še nad en mesec takih dni in nič ne veni, kdaj se jih bom poslužil. Poletni čas sem šel ob nedeljah najraje k morju, kamor pride na slotisoče ljudi, da se ondi sončijo in kopljejo: izgleda kol mravljišče. Pred kratkim sem se peljal na kakih 2000 m visoko goro Wil-son. Tam je svetovno znana, največja zvezdama na svelu. Daljnogled ima 2.5 m v premeru. Izdelujejo pa daljnogled s 5 m v premeru, ki ho nameščen na gori Palomar. nekako sredi med mesti Los Angeles in San Diego. Zrak je lam namreč bolj čist, gora Wilson pa je v bližini I/os Angelesa, kjer je vedno dosti prahu in dima, tega zadnjega še posebno zato, ker je tu veliko sadovnjakov. kjer pozimi kurijo, kadar preti slana. Veliko se je spremenilo v Evropi, odkar sem Vam zadnjič pisal. Tudi na ameriškem političnem nebu ni ostalo brez sprememb. Demokrati so še vedno v večini, toda zgubili so pri zadnjih volitvah mnogo sedežev, ki so jih zasedli republikanci. Nekaj nenavadnega se je pa pripetilo ob zadnjih volitvah v Kaliforniji. Volili smo državnega guvernerja. Do sedaj so tu vedno vladali republikanci, zdaj jc bil pa po 40 letih prvikrat izvoljen demokrat. Šlo je pa ob tej priliki še za drugo reč. Za to namreč, ali naj dobi vsak nad 50 let stari Kaliforničan (Kaliforničanka) tedensko 30 dolarjev pokojnine, da se izločijo od dela vsi starejši ljudje in pridejo do kruha mlajšo moči, med katerimi zaradi nezaposlenosti silno naraščajo hudodelstva. Začetek bi seveda morala financirati država: dala bi tiskali v ta namen poseben denar, na to bi se pa nekako samo izplačevalo, ker hi moral vsak prejemnik tega denarja pritisniti za vsak prejeti dolar znamko za 2 centa pravega denarja, in ta denar bi ostal v prometu le toliko časa, da bi bilo pokritih z znamkami KH) odstotkov pravega denarja. Ta načrt pa je pri volitvah propadel, ker hi bil spravil brez dvoma državo Kalifornijo v bankrot. Toda pristaši tega načrta ne mirujejo: imajo svoje klube ustanovljene po vsej deželi in- vsak član prispeva mesečno po 2,5 centov zn nadaljnjo propagando, da se razpišejo za ta načrt nove volitve. Do lega lahko pride v Ameriki, če lo zahteva 100.000 upravičenih volivcev. Tako smo imeli v Los Angelesu pred par meseci posebno glasovanje o tem, ali naj se odstavi tukajšnji mestni župan, čigar doba preteče šele čez par let. Prišli so namreč na sled velikim neredom po raznih mestnih uradih. Pri glasovanju je dobil župan Shaw (Mayor Shaw is a Big Liar« = »župan Šav je velik lažnik\ je bila parola) hudo brco in njegov naslednik zdaj odslavlja iz mestnih služb nepoštene uradnike, med katerimi ie tudi — policijski načelnik. mestu ga že dve leti ni bilo videti in takrat je neko popoldne v Utrechtu pil kavo. Družinsko življenje Dnevno življenje bivšega cesarja poteka popolnoma po določenem redu. Vsako jutro se zberejo člani njegovega gospodarstva v hišni kapeli in on jim bere odstavek iz sv. pisma Nove zaveze. Potem skupno zapojejo kitico kakega korala in gredo nato k zajtrku. Ostali del jutra se sprehaja in bere časopise. Ob 1 popoldne je kosilo in nato se visoki gospod, zavit v odeje, vleže na stol na terasi gradu. Tu leži eno uro, nalo odpravi svojo korespondenco in se pojavi šele pri čaju. Čaj pije navadno v družinski sobi svoje žene in njeni otroci mu delajo družbo. Viljem II. se živahno zanima za vse njihove skrbi in jim zares nadomešča očeta. Ko se je Herminina hči hotela lani poročiti z nekim navadnim meščanom, dolgo ni hotel dati svojega dovoljenja. Šele, ko je princesa Herniina, ki je jako moderno misleča žena, privolila v zakon, se je tudi on omehčal. Njegovo družinsko življenje je še zmeraj jako živahno. Vedno je v zvezi z vsemi svojimi sinovi in vnuki in posebno mu je pri srcu princ Louis Ferdinand. Kakor znano, je ta princ dolgo časa delal pri Fordu v Ameriki in jo zdaj poročnik nemške armade. V oktobru I. 1938. je stari gospod postal pra-ded. Grška prestolonaslednica, ena njegovih vnukinj, je rodila mladega princa. Ko je ta novica prišla v Doorn, ni vedel Viljem ali bi se smejal, ali bi se jokal. Kar ni sc mogel zamisliti v to, da bi bil on, tak mladosten starček, ki si še zmeraj izbira svoje kravate, kakor bi imel dvajset let, odslej naprej znan po svetu kot pradedl Vse, katere je srečal, je plašno izpraševal: »Povejte mi 110, ali sem res tako star videti?« — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici. deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Ogl reg. S br 30474/35. Kitajske in japonske ženske v prijateljstvu. Navzlic vojni med Kitajsko in Japonsko se v Pekingu ženske obeh narodov lepo razumevajo 'n se skupno igraio žogo. S^oSna novice Koledar Petek, 27. januarja: Janez Zlatousti, cerkveni učenik. Sobota, 28 januarja: Prik. Neže; Peter Nola-sko, spoznavalec. Prvi krajec ob 16. Herschcl napoveduje lepo vreme, Osebne novice = 40 letnico poroke sta te dni praznovala na Lokah pri Zagorju ob Savi g. Alojz in Matilda Pfeifer. Želimo jima še mnogo let v sreči in veselju! Vsa fin očala, po meri lato dobrosedeča in /asenpog/ed pri -m»;pt.oM LJUBLJANA PASAŽA nebotičnika — Sodobni jugoslovanski skladatelji so osnovali pred kratkim drufitvo, ki priredi v petek, dne 27. t. m. v Parizu koncert jugoslovanske simfonične glasbe pod taktirko Stevana Hrističa, bivšega ravnatelja belgraj-ske opere. Spored obsega orkestralne skladbe Hrističa, Dobroniča, Slovenskega, Škerjanca in Bravničarja ter prične ob 21.30 zvečer. Oddajajo ga pariške radio-(onske oddajne postaje Pariš PTT (na valu 431 m). Marseille PTT (val 400 m) in Grenoble (val 514 m) ter opozarjamo občinstvo na ta prvi simfonični koncert naših skladateljev v tujini. Spored bo izvajal eden najboljših pariških orkestrov, Orchestre national de Pariš. — Slovenska dijaška zadruga, nepolitično ekonomsko društvo vseh slovenskih visokošolcev v Pragi, stopa letos v svoje 20. leto. Na rednem občnem zboru dne 20. januarja, je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Jakopič Vekoslav, cand. ing., podpredsednik Zupan Ivan, cand. ing., tajnik I. Žakelj Vladimir, cand. ing., tajnik II. Jen-ček Ladislav, stud. ing., blagajnik I. Majhen Maksimilijan, cand. ing., blagajnik II. Kolbič Gabrijel, cand. um. akad., blagajnik III. Pancč Ivan, stud. ing., gospodar Toplak Franc, stud ing., revizorja Jurčič Stane, cand. ing. in Kovač Vilko, cand. ing. Ob tem jubileju se zadruga šo prav posebno zahvaljuje vsem svojim dobrotnikom, ki so jo s svojimi darovi podprli v njenem nesebičnem delu in s tem gmotno pomagali slovenskim visokošolcem. Novoizvoljeni odbor prosi slovensko javnost, da zadruge tudi v bodoče ne pozabi in s prispevki na tekoči račun Ljubljanske kreditne banke št. 10.509 podpira njeno delo. — Telefon na Remšniku. Vendar se je spomnila poštna uprava, da smo ob meji tudi državljani iste vrste ko drugod ter dala napeljati telefon, ki je bil zelo potreben. Ta se bo otvoril v nedeljo ob četrt na 10 na pomožni pošti na Remšniku! Vsem javna zahvala, ki so kaj storili v tej smeri, obenem pa tudi prosimo, da še pripomorejo do nadalnjega napredka v gospodarskem in kulturnem oziru. V nedeljo, 29. t. m. se torej lahko javite na telefon ter pokličete Remšnikl — Namesto venca nn grob blagopokojne gospe Hauckove sta darovala rudniški ohratovodja g. Widra z gospo za Vinccncijevo konferenco v Trbovljah 100 din v prid revni mladini. VIKO V STEKLENICAH * G O RN J A RADGONA — Nalepne propagandne znamke XIX. ljubljanskega velesejma so izšle v slovenskem, srbohrvatskem, nemškem in francoskem jeziku. Izdelane so zelo lično po osnutku avtorja g. Boiisa Kaceta, diplomiranega tehnika iz Ljubljane. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi tvrdke, da se teh znamk poslužujejo in jih na željo takoj brezplačno dostavi. — Kinoobiskovalcem. Dravska finančna direkcija je izdala s št. 1469-V z dne 13. 1. 1939 odlok, ki se glasi: »Kinobiskovalci dravske banovine se opozarjajo, da morajo pri posetu kinomatrografskih predstav nasesti svoja mesta »točno po označbi na vstopnicah, sicer se krši finančni zakon ter se ob vsnki ugotovitvi takega prestopka mora predpisati kazen. Dravska finančna direkcija.« — Združenje kinomatografskih podjetnikov dravske banovine vljudno opozarja cenj. kinoobiskovalce, da ta odlok upoštevajo. — Vreme. Jugoslavija : Prevladuje oblačno in megleno vreme po vsej državi; samo tu in tam je nekoliko jasno. Dežuje v okolici Ljubljane, Mostarja in Podgorice, a sneži na visokih JCaj MhmiJt&f Moda je res muhasta. Via tih no se mestni izprijenci delali norca iz naglavnih rut, pošteni in pametni ljudje pa so videli v rutah lepo in praktično pokrivalo. Marsikatera ugledna mestna gospa je tudi v prejšnjih letih, kakor še sedaj, nosila ruto ali šerpo Toda mestne gospodične in druge gospe, zlasti pa največ take, ki so prišle z dežele in so bile komaj nekaj časa v mestu — nak, da bi one nosile naglavno ruto. to pa ne. In kaj je ponavadi prinesla, ko je obiskala svoje domače na deieli: klobuk, pa naj bi bil še tako neokusen. No, dandanes je višek mode, s katerim se kra-se mestne gospodične — ruta. Naie gospodične, ki tako rade posnemajo vse, kar prinese tujina, seveda ne vedo, da je bil v Parizu ta demier eri — prav slovanska moda, to so rute, kakor jih nosijo slovanske kmetice po vsem svetu, pa naj bo lo v Busiji, pri Čehih, kje drugod, ali pri vas v Sloveniji. Lepa reč: pri nas nosijo ženske od davnaj rute, muhasta moda jih je za eno leto posnela, takoj po njih pa naša mestna dekleta in gospe. Tako pot ima moda. Zelo dvomljivo pa je. če bodo mestne ženske še nosile rute, ko jih ne bo več predpisovala pariška moda! 7,a one naš) žene in dekleta, ki se ne oblačijo po vsakoletni ali vsaknniesečni modi. pa vemo. da bo zanje ženska naglavna ruta še vedno veljala, kakor nekdaj, tako tudi v bodoče. planinah v Bosni. Toplota se jo znižala povsod v notranjosti, a zvišala na Primorju. Najnižja temperatura 1'levljo —5, najvišja Ercegnovi +15 stopinj. — Napoved za danes: Oblačno in deževno v zahodnih krajih, deloma oblačno nad vzhodno polovico z jutranjo meglo. Sneg v planinah. Zvišanje toploto v zahodnih krajih. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Prani Josof« crončico. — V Službenem listu Kraljevske banske uprave dravske banovine od 25 t. m. je objavljen »Pravilnik o notranjem gospodarjenju s šolsko imovino in o uporabljanju posebnih dohodkov v državnih gospodinjskih šolah in tečajih in v državnih učiteljskih šolah«. — Vojne invalide, ki so aktivni državni nameščenci (ne dnevničarji), pozivamo, da nemudoma predložo v sodno overovljenih prepis/ih vsa svoja izvršljiva rešenj« po invalidskem zakonu iz leta 1929 pristojnim krajevnim odborom Združenja vojnih invalidov, H pa naj jih do 5. februarja 1939 pošljejo Oblastnemu odboru v Ljubljano zaradi prevedbo na invalidske prejemke od 1. aprila t. 1. naprej v smislu novo invalidske uredbe. — Oblastni odbor U. V. I. v Ljubljani. — Za sezonske delavce. Kraljevska banska uprava dravske banovine pojasnjuje na razne intervencije, prošnje in povpraševanja, da za enkrat šo tli dana prilika zaposlitve za sezonske poljedelske delavce v Nemčiji in drugih državah, ker se pogajanja glede določitve kontingenta s posameznimi državami še niso pričela. Opozarjajo se zato interesenti, da se zaradi sezonskih poljedelskih del izven naše države no obračajo na oblasti in druga mesta vse dotlej, dokler ne bodo izdana navodila ne samo o tem, koliko in kakšnih delavcev jo treba, temveč tudi, kam se je za delo obrniti. — Iz pisarne kraljevske banske uprave dravske banovine. — Žalostna smrt nasilneža. V Vareji št. 61, občina Sv. Vid pri Ptuju, so je odigrala žaloigra, katere žrtev je postal Kodrič Jožef, posestnik, star 38 let. Kodrič jo bil silno močan in izredno nagle jeze, vedno pripravljen za prepir s komurkoli. Zaradi različnih protizakonitih dejanj je bil že blizu dvajsetkrat kaznovan. Najdaljša kazen je bila dveletna ječa, ki jo je pred več kot desetimi leti prestal v Lepoglavi. Navadno jo nosil s seboj nož ali tudi sekirico, s katero je rad klical na korajžo, posebno kadar je izpraznil več litrov dobrega haložana. Te dni je že zjutraj grozil svojemu sosedu Mlakarju Janezu, katerega jo sovražil zaradi meje. Popoldne pa je precej vinjen prilomastil v njegovo hišo, zgrabil že priletnega gospodarja, ga vrgel na tla ter ga začel daviti. Na očetov klic na pomoč je pritekel Mlakarjev sin Franc in treščil s toporiščem očetovega napadalca po glavi s tako silo, da mu je zdrobil lobanjo. Kodrič se je takoj onesvestil, vendar je še živel do naslednjega jutra do 2. Umrl je na vozu, ko so ga peljali v bolnico skozi občino Leskovec. župnija Sv. Andraž v Halozah. Dr. Ivan Tertnik - 80 letnik V najožjem družinskem krogu obhaja danes 80 letnico življenja gospod dr. Ivan Tertnik, profesor v pokoju. Rodil se je 27. januarja leta 1859. v Spodnji ŠiSki. Ljudsko šolo je obiskoval v Ljubljani, nakar je vstopil v ljubljansko gimnazijo in maturiral 7. odliko 1. 1877. Po gimnazijskih študijah se je posvetil klasični filologiji ter študiral na Dunaju in potem v Gradcu. Promoviran je bil za dr. filozofije v Gradcu 1. 1890., nakač je nastopil službo kot suplent še istega leta v Mariboru, kjer je služboval do leta 1898. Tega leta je bil premeščen kot profesor nn gimnazijo v Celju. V Celju je poučeval samo tri leta, nakar so ga dodelili II. drž. gimnaziji v Ljubljani, ki je bila tedaj v Wald-herrjevi hiši v Beethovnovi ulici. To je bilo leta 1901. Od tega leta pa do svoje upokojitve 1. 1924. je služboval na tem zavodu. Ne da se skoraj dognati, koliko študentom je gospod profesor vtepal v glavo ritem Ovida in lloraca. Bil je mož reda in natančnosti. Ce si ga bliže opazoval, si se naučil tudi kaj koristnega za življenje. K proslavam maturitetnih obletnic ga je zelo težko dobiti. Pravil mi je nekoč ravnatelj uglednega ljubljanskega denarnega zavoda, da ga je slalo veliko truda, preden je pregovoril g. profesorja, da se je udeležil njihove tridesetletnice. Potem se jo pa izvedelo, da je bil g. profesor s proslavo zelo zadovoljen. Izrazil se je, da se nasmejal za dolgo, dolgo let. Kot učitelj je bil jubilant strog in natančen, ali v prsih mu je utripalo dobro in usmiljeno srce. Kronika ne piše, kolikim dijakom je g. profesor gmotno pomagal, ali vsak posameznik se s hvaležnostjo spominja, kolikokrat ga je podprl v stiski. Za primer, kako je znal družiti pravičnost z dobroto, naj služi tole: Svoj čas je bil za (,>ro-stitev od šolnino potreben red »povoljnot, »za- dostno« jo bilo premalo. G. profesor je imel učenca, ki je bil sicer priden in stremljiv, le nemščina mu je delala preglavice. Pa mu je ob sklepu semestra dejal: »Povoljnega reda vam ne morem dati, ali tu imate 40 kron, pa si plačajte šolnino!« Zimo in pomlad prehlie g. profesor po navadi v Ljubljani, poletje in dobršen del jeseni — če je dolgo toplo — pa v raju Slovenije, na Bledu. Ob njegovem visokem Življenjskem jubileju mu vsi njegovi učenci kar najisiSLOYENEC<, ifrte 27. Jantrar^a 1930. Sfran 7 Na trgu prodajajo zdravilne rože in zelišča Ljubljana, 26. januarja. Na svetu je mnogo skrivnosti, o katerih nič ne ve šolska učenost, kakor pravi Shakespeare in po katerem ponavlja to tudi Cankar. Res je tako in mi možje, ki se včasih na vse zgodaj po zajtrku temeViito primarušamo, ko nam naše žene ali matere ali sestre postrežejo s čajem, grenkim bolj kakor sleherni pelin, ne vemo, kje so naše ženske vzele to grenkobo, s katerim hočejo prepoditi naš prehlad, ozdraviti naš želodec, pregnati naš glavobol ali pomiriti naše živce. Po trdnem mnenju naših žensk so za to zdravljenje najbolj primerni in najbolj zdravilni in tudi najbolj poceni razni čaji. Mi moški se smejemo, ker smo šolsko izobraženi in smo trdno prepričani, da za vse to pomaga najbolj prav tako kozarec tople vode, po domače rečeno kropa, toda ženske trdijo, da morajo biti v topli vodi kuhane tudi razne zdravilne rože ali zelišča. Vprašanje je, če nimajo ženske nemara bolj prav. Lekarne in drogerije prodajajo — morda strokovno bolj izbrane in bolj čiste zdravilne čaje in zdravilna zelišča, — toda na trgu je vse bolj po domače. Tukaj je kakšnih osem ženic, ki so se utaborile pred Kresijo in sleherna gospodinja, ki ima bolnega svojega človeka, pride na ta trg ter se posvetuje s to ali ono prodajalko, kaj hi bilo najboljše za to ali ono bolezen. Če si bolan na pljučih, prodajalka odgovori: »Najboljši za pljuča je čaj iz planinskega mahu«. Dobiš pametne nasvete, da je dobro imeti vedno nekaj ajbeža pri hiši, ki je v čaju dober proti slehernemu prehla-jenju. »tavžent rože« pa so dobre menda proti vsem boleznim. Dobre so, če so namočene v špiritu, dobre so v čaju, dobre so proti otroškim boleznim kakor proti prehitri prebavi in dobre so tudi proti jetiki, raku in drugim hudim boleznim. Vera v to cvetlico, ki jo je po naših gorskih pašnikih več kot dovolj, je med narodom zelo stara. Še danes, če potožiš kaki stari ženici, da te kje kaj boli, ti bo odgovorila: »Tavžent rože ti bodo pomagale. Te pij.« Glavne zasluge pa ima čaj iz Več vlomilskih tolp za zapahi Res je, da se pripeti v Ljubljani, ki je pač Veliko mesto, skoraj sleherni dan kakšen vlom, o (katerem pa širša javnost po navadi ne izve, ker je pač manjšega pomena. Toda zadnje dni je število vlomov zopet tako naraslo, da se je morala •policija temeljito zganiti. Posrečilo se ji je prijeti več posameznih vlomilcev, pa tudi vlomilskih tolp, proti katerim je uvedla strogo preiskavo ter jih delno že izročila sodišču. Najbolj nevaren vlomilec, kar jih je zadnje dni bilo prijetih, je nedvomno 40 letni Gabrijel Meglič, ki ima na svoji vesti že nešteto tatvin in vlomov ter je bil do sedaj najmanj dvajsetkrat kaznovan. Doma je iz Predoselj in policija ga je že večkrat izgala iz mesta, toda dolgopnstni možakar ima tako rad Ljubljano, da 6e vedno vrača sem. Pred dnevi ee je pojavil v okolici Šmartinske, Bohoričeve in Jegličeve ceste. Samo v Bohoričevi ulici je vlomil v eni noči štirikrat, naslednjo noč pa je dosegel svojevrsten rekord: na Jcgliče-vi cesti je vlomil kar v šest lokalov. Meglič se ni zbal ne psov, ne policistov in ne stanovalcev. Vlomil je, odnesel je, hitro prodal, ali če je bilo kaj dobrega za pojesti, sam snedel. Za petami pa mu je bil detektiv Križman, ki je nekako izvohal, kje se Meglič drži. Bilo je tu nekje v Mostah. Križman je hišo našel, obenem pa je pro6il tudi stražnika, naj čuva pod oknom, ker bo Meglič ne dvomno poskušal pobegniti skozi okno. Križman je moral prav s siloi in z naperjenim revolverjem v roki vdreti v hišo, ker mu je gospodar branil dostop, češ da ni nobenega sumljivca pri njem. Na mizi pa eo bili še ostanki slastne kurje pečenke, to je plena zadnje tatvine. Meglič je tedaj skočil 6kozi okno, toda tam ga je pozdravil stražnik z naperjenim revolverjem. Meglič se je vdal in se dal odgnati na stražnico. Seveda Meglič na policiji to zanika, toda proti njemu govore dokazi in mož se bo moral iti pokorit v sodne zapore. Druga taka družbica je bila izsledena tudi te dni. Pri gostilničarju Turku v Streliški ulici je bilo pokradenega več blaga in gotovine v skupni vrednosti kakšnih 6000 din. Policija je aretirala dva pajdaša ter ima že dokaze proti njima. Na-daljno preiskavo pa še vodi, ker prihajajo proti tema dvema znatni dokazi na dan. Ponoči sta dva lopova hotela oropata ubogega trafikanta na Vidovdanski cesti. Poskušala sta vdreti v trafiko, toda 6ta bila zasačena in se je policiji posrečilo ujeti enega, drugega pa še išče. Če bi se ta vlom posrečil, bi bil trafikant ob vse svoje skromno imetje. V eni prejšnjih noči je nekdo skušal navrtati blagajno lastnika luščilnice riža Franca Sancina v Linhartovi ulici 35. Vlomilci pa so bili najbrže prepodeni, vendar trpi lastnik zaradi poškodovane blagajne še vedno okoli 1400 din škode. KASTEL 0.0. ZAGREB DOBIVA SJ VSEH LEKARNAH Reg.br.1S426/39 1 Odkup Prešernove rojstne hiše je naslov predavanju, ki ga bo imel danes zvečer ob 8 v beli dvorani Uniona g. pisatelj Fr. Finžgar. Kakor je znano javnosti, se je vršila šolska zbirka za odkup nekdanje Pre- tavžent rož baje za čiščenje krvi. Proti žolčnim kamnom pomaga plavi regrat, za mehur je dober rman, janežovo rože so tudi priporočljivo za čiščenje krvi. Čudovita roža, ki so ji dali ime »dobra misel«, pa je baje dobra proti kašlju. Tu je robje, ki ima v znanstveni botaniki drugačno ime, pa je baje dobro za želodec in povzroča dober apetit. Baje ga mesarji radi narežejo med klobase, ali pa dodajo drugim prekajenim izdelkom, da je meso potem bolj okusno. Tudi grenkulje ni zametavati, ker je izvrstna za želodčne bolečine. Bezgovih in borovničnih jagod ni zametavati. Sploh pa je staro sredstvo za čiščenje ust in za lep svež duh pri dihu slavno znani žajbelj, ki ga je na trgu več kot dovolj. Rožmarin v čaju je dober za živce, mesarji pa ga uporabljajo, kadar sušijo špeh, da špeh lepše diši. So na trgu strokovnjakinje, ki spretno zmešajo ta zdravilna zelišča, katerim pa nikoli ne pozabijo dodati pljučnika in lapuha in to priporočajo kot zdravilo za pljučnico, proti prehlajenju, proti angini, kašlju kot univerzalno sredstvo. Nekaj resničnega bo že na tem. Saj tako so nas učile naše matere, da je v rožah zdravje doma. Tu jih imamo na izbiro. Prodajalke zatrjujejo, da so skoraj vse čez poletje nabrale same in da jih prodajajo potem, ko jih posuše. Cene so priznano nižje in to ljudsko drogerijo bi bilo kar priporočati, sicer pa ljubljanske gospodinje tako same zanjo najboljše vedo. Toda nekdo, ki se je zadnjič napil čaja iz žajblja, bezgovih jagod, trpotca in plavega regrata, kar je baje najboljše sredstvo proti angini, je bil na trgu za-sačen, ko je hotel nekega mesarskega hlapca s kovačem ali z dvema kodkupiti, naj vozi čez šolski drevored tako spretno, da bo podrl vse stojnice prodajalk zdravilnih zelišč. Tako grenkih čajev namreč gospod na ljubi. Prodajalke pa so mu ponudile takoj zdravilno rožo »mesarico«, ki je baje dobra proti žolčnim kamnom in proti jezi. Gospod se je udal in obžaloval svoj nepremišljeni naklep, ker je spoznal, da so te prodajalke bolj izkušene kakor on sam. šemove htše. To se je Izvršilo letos. O vsem tem delu in o raznih stvareh, ki se tičejo našega največjega pesnika Prešerna bo predaval njegov rojak, — Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. 1 Blizu 300 gostov v cukrarni je bilo včeraj pri kosilu in prav toliko tudi pri večerji, da kuhinja ni mogla sproti zmagovati svoje naloge in je morala dvakrat kuhati večerjo in kosilo. Potrebno je torej, da se kuhinja izpopolni z brzo-parilnikom, in bo tako mogoče kuhati vsaj 250 porcij več kakor sedaj. Predvsem bo pa treba pri razdeljevanju nakaznic upoštevati ljubljanske reveže, saj sedaj v tem splošno koristnem mestnem socialnem zavodu dobiva brezplačno tečno hrano tudi prav mnogo tujih občanov, ki bi morale zanje skrbeti njih občine. Zato ho pa odslej javna kuhinja v cukrarni delila hrano res samo najpotrebnejšim tujcem, da ne bodo domači reveži prikrajšani. Z razdeljevanjem takih množin brezplačne hrane vsak dan in pri tako velikih porci-jah bo vsakdo razumel, da mestna občina s proračunskimi krediti ne bo mogla kriti velikih izdatkov za zavod v cukrarni, pač bo pa moralo naše dobrosrčno občinstvo bolj izdatno in pogosto podpirati kuhinjo in zavetišče v cukrarni z darili v gotovini in živilih. Darovalci za kuhinjo se vsak Danilo Sancin, delavec Josip Blaj, gostilničarka Jožefa Fabjan in akademik Rudolf Berec. 1 Skrivnostna bala morske trave. Včeraj zjutraj so se prebivalci neke hiše na Friškovcu zelo začudili, ko so na dvorišču našli veliko balo. Ko so malo pogledali, kaj je v njej, so z začudenjem našli v njej morsko travo, takšno, kakor jo uporabljajo nekateri tapetniki za žimnice, slamnjače in pernice. Morska trava je svojega denarja vredna ter jo je najbrž kak podjeten tat kje ukradel in jo na tem dvorišču odložil, da bi jo pozneje dvignil in spet prodal. Morda pa se je tat zmotil, da ie računal, da je v bali drugo, bolj dragoceno blago ter je jezen to balo odložil. Bala je imela znamko »Sapec Maroc«. Kdor jo pogreša, naj se zglasi na policiji. 1 Razne tatvine. Višji železniški svetnik Inž. Adolf Paligo je bil te dni okraden. Iz njegovega stanovanja je izginila starinska zlata žepna ura z verižico, vredna 3700 din. — Akademiku Ncdeljku Kolevu je nekdo iz neke ljubljanske kavarne ukradel zimsko moško suknjo, vredno 900 din. — Učencu orglarske šole Ivanu Križmanu pa je bilo iz spalne sobe v Cerkveni ulici št. 21 ukradene nekaj obleke, nikeljnasla žepna ura s srebrno verižico ter nekaj manjših predmetov, v skuj5ni vrednosti okoli 500 din. PMilmann-ov (a| ublažuje kašeljl Dobiva se v vseh lekarnah. Orig. zavitek 125 g Din 57'- 0*1. rnit. br. 1503/ItHfi j Novo mesto Občni zbor. Podružnica SPD v Novem mesto bo imela svoj redni letni občni zbor z navadnim dnevnim redom v sredo 8. februarja 1939 ob 20 v društvenem lokalu kavarne g. Smole. Rajhenburg Zahvala. Kakor vsako leto, je tudi leto« priredila ljudska šola v prid najrevnejšim šolskim otrokom dobro uspelo božičnico. Obdarovanih je bilo v vsem 120 olrok, med njimi 29 s čevlji. — Vsem požrtvovalnim dobrotnikom se za njihove prispevke najtopleje zahvaljujemo Šolska uprava. Obetajo se nam moderne letalske naprave Lep razvoj najlepšega športa — jadralnega letalstva Maribor, 26. januarja. Nocoj je bil v kavarni »Jadran« občni zbor mariborskega mestnega Aerokluba. Bila je to prilika, da se pred mariborsko javnostjo razgrne izredno pevnembno delo, ki ga vrši skupina idealnih mladih delavcev. Potrebno je, da bo to delo deležno primernega priznanja naše javnosti in da najde še več opore na merodajnih mestih. Saj je Maribor pionirsko vplival v naši državi na razvoj najlepšega in najpomembnejšega modernega šjior-ta — jadralnega letalstva. Ker delo mariborskega Aerokluba dolgo ni dobilo primernega materiel-nega priznanja ter je bilo odvisno zgolj od skromnih lastnih sredstev, se ni moglo razviti v širino. Lansko leto pa, ko je klub dobil nekaj več sredstev na razpolago, se jc nenadoma j)okazalo, kaj se da ustvarjati, če dobi inicijativnost in volja za delo primerno oporo v materielnem pogledu. Mariborski jadralni letalci so na inah zopet stopili v ospredje. V nizu dogodkov, ki so nain lansko leto predočili delavost naših mladih zračnih pionirjev, omenjamo predvsem troje: letalski mee-ting, ki je privabil na Tezno desettisoče ljudi ter nam je nadvse nazorno demonstriral krasen razvoj in napredek naše letalske sile, tekmovanje v zračnem jadranju, ki se je vršilo v Mariboru na inicijativo in v organizaciji mariborskega Aerokluba prvič v naši državi in pa velika ekspcdcija marbonskh jadralcev na Bloke, kjer so se udeležili tamo,šnje jadralne šole. Osnovala se je lansko leto v okviru kluba že tretja edinica, ki 60 jo usta- m časopisje v Mariboru. Lansko lete Je Izhajalo v Mariboru 29 periodičnih časopisov, od tega dva dnevnika, 9 tednikov, 17 mesečnikov, po potrebi pa en list. Državno piravdnišitvo je izreklo lansko leto 29 zaplemb. Po zakonu o tisku ni bila lani obsojena nobena oeeba. dan rrmože, Sar Je najlepši dokaz splošnega odobravanja, da je mestna občina ustanovila zavod, ki naj popolnoma odpravi beračenje po mestu. 1 V počaščenje ge. + Amalije Koutne je namesto venca daroval 100 din g. Jože Černe, Medvedova ulica 28, prav tako je pa v počaščenje te svoje nečakinje darovala ga. Antonija Verovšek 150 din. Mestno poglavarstvo se obema darovalcema najlepše zalivaljuje. Počastimo rajne z dobrimi delil 1 Za mestne reveže sta darovala zdravnik g. dr. Tone Jamar iz Ljubljane 100 din in notar g. Rado Jereb iz Konjic 200 din. Darovalcema se mestno poglavarstvo najlepše zahvaljuje. 1 Podpornemu društvu za gluhonemo mladino so darovali Ana Vencajz, Milena Sopianac in Maks Brumen namesto venca blagopokojni ge. Mariji Vencajzovi 300 din. Plemenitim dobrotnikom naših gluhonemih sirot prisrčna hvalal 1 Fran Lipah govori v soboto, 28. i m. ob 18.30 v knjigarni Akademske založbe, Šelenburgova 4 (vhod z dvorišča) »Okoli gledaliških zgodb«. — Vstop prost 1 Kdor dobro kupi, dvakrat kupi. Zapomnite si: Jeločnik & S i m o n č i č, manufaktura, Pred Šonklnvžem, Ljubljana. 1 Kolesa so zopet pričeli krasti Dokler je na ljubljanskih ulicah ležal sneg in je bila poledica, se kolesarji niso pojavljali v tako velikem številu, kakor je v našem mestu običajno. Sedaj, ko je nastopilo lepše vreme, pa zopet mrgoli koles in s številom kolesarjev so se pomnožile tudi tatvine koles. Zadnje dni so prijavili, da so jim bila ukradena kolesa: bančni uradnik Bdeče četo bežijo pred Francovimi četami pred Barcelono m Učiteljica lavantinslce škofijo! Dne 5. febr. bo na Betnavi obnova in zborovanje Z. K. U. Začetek v soboto zvečer ob sedmih. Prenočišče in hrama 20 diin. Prijaviti se je do 2. februarja. — Zveza katoliških učiteljic. m Svetosavska proslava v Mariboru bo jutri, v petek, v Unionski dvorani ter se bo delila v dva dela: Dopoldne ob 10.30 bo mladinska proslava, zvečer ob 20.30 pa bo elitni koneort v Unionski dvorani. m Kriminal v luči statistike drž. tožilstva. Mariborsko državno pravdništvo je lani obtožilo 1215 oseb. Razsodb je bilo pred sodnikom - poedincem 442, pred senatom 775, ustavljeno je bilo postopanje proti 107 osebam. Pogojnih obsodb je bilo 356, v poboljševalnice je bilo oddanih 9 oseb, na odpust na preizkušnjo 13. Prijav je dobilo dirž. tožilstvo 2520, obtožnic je napravilo 774. Ovadenih je bilo 3260 oseb, zavarovalni in preiskovalni zapor je bil izročen nad 470 osebami. Posetite prireditev Družabnega kluba ki bo jutri, v soboto 28. januarja oh pol 9 zvečer v vseh prostorih Narodnega doma. m Ruski večer. Ruska Matica v Mariboru priredi — kakor vsako leto — tudi lolos »Ruski večer«, ki se vrši dne 4. februarja ob 20 v prostorih Narodnega doma. Na sporedu je koncert ruskih pesmi in ruske glasbe, nalo pa družabni večer. m Prosvetni večer na Pobrežju. Prosvetno društvo priredi v soboto svoj U. prosvetni večer v Slomškovem domu, Aleksandrova cesta 48. Predaval bo zdravnik g. dr. Škerjanec o zdravstvu. Brez vstopnine! Pridite! m šahovske novico. V nedeljo se nadaljuje borba z« prvenstvo slovenske šahovske zveze. V III. kolu nastopita dopoldne ob 8.30 v kavarni Central Mariborski šahovski klub : SK Železničar II., jiopoldne ob 14.30 pa igrata v klul*ikih prostorih SK Železničarja na Tržaški cesti UJNŽB proti Železničar I. m Ponesrečen gasilec. V sredo zvečer je gorelo nekje v Bresternici. Kamniški gasilci so se odpravili s svojo avtomobilsko motorko na r>omoČ, ko pa so prišli v Bresternico, so uvideli, da gori na strmem hribu ter ne pridejo s svojim avtomobilom do pogorišča. Zaradi lega so se vrnili nazaj. Pri povratku je hotel spravili gasilec Fr. Odlak avto s kljuko v pogon, v tem pa je že njegov tovariš izvršil to z električnim poganjačem. Kljuka jo Odlaka udarila z vso silo po obrazu ter mu izbila več zob. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico m Dtp krneli v hrbet. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Visol pri Slov. Bistrici 26 lojnega Matevža Vrboviiika. Dobil je dva strela iz pištole v hrbet ter sta mu krogli obtičali v telesu. novili inženirji šole za poslovodje v železn. delavnicah in ki obeta, da bo postala po številu članstva in bogastva materiala prva ter bo imela v našem zračnem jadralstvu veliko vlago. Na tečajih, ki so 6e lani vršili v Mariboru, so se izšolali: 10 c-pilotov, 14 b-pilotov ter 18 a-pilotov. V pilotsko šolo v Mariboru sa prihajali Ljubljančani, Zagrebčani in celo iz Skoplja jc imela enega gosta. Maribor si je s to šolo osvojil zopet sloves centrala jadralnega letalstva. V Mariboru so bili lani postavljeni tudi najlepši naši jadrali rekordi; najdaljši polet, ki je trajal 5.15 ur, najdaljša pre-letena distanca 120 km in največja višina 1080 m. V prihodnjem letu pa bo delo Aerokluba — kakor kažejo predloženi načrti — še dosti obsežnejše. Predvsem bo olajšano s tem, da se obetajo Mariboru večje moderne letalske naprave. Na Teznem se bo končno le uredilo in ogradilo pomožno letališče, ki pa bo tolikega obsega, da bo zadostovalo povsem stavljenim nalogam, potem dobimo v Mariboru na Teznem tudi državno meteorološko postajo, ki je pri vsakem letališču nujno potrebna. Glavni poudarek pa bo zopet ležal na jadralni šoli, kateri se bo posvečala šc večja pažnja. Jadralna šola si je zadala nalogo, da zviša število diplomiranih pilotov v Mariboru na 100. Imela bo stalne tečaje v Mariboru, pa tudi v vseh ostalih jadralnih postojankah, ki so se na inicijativo iz Maribora osnovale v posameznih večjih podeželskih krajih. Skušala pa bo tudi najti primerne terene na Pohorju, kjer bi se ustanovila stalna jadralna šola. Njegovo stanje Je resno. Matevž VrTiovntS }e pri Sel v sredo zvečer iz Slov. Bistrice na obisk k svojemu botru na Visolah. Ta pa je bil precej vinjem ter je kmalu prišlo med obema do prepira. Ko je Vrhovnik odhajal po stopnicah, so počili za njim streli in dve krogli sla ga zadeli v hrbet. m Čigavo je kolo. V Slov. Bistrici je bilo najdeno kolo znamke »Waffenrad< s tovarniško številko 300.006. Kolo je črno pleskano ter že precej obrabljeno. Domnevajo, da je bilo ukradeno v Mariboru. m 500 din ia službo. Intibar Katarin« je plačala neki ženski v Novo vasi 500 din, da ja l>o ta preskrbela delo v Hutterjevi tekstilni tovarni. Ženska ji je res izročila listek, na katerem je bilo napisano s strojem, da je imej i tel j ica tega listka sprejeta pri Hutterjti na delo, ko pa jo Intihar-jeva prišla 7. listkom v tovarno, je vratar ni pustil naprej ter ji je pojasnil, da je izkaznica navaden falzifikait. Intiharjeva je sedaj zadevo izročila policiji. m Izgubljene In najdene stvari. Mestna policija je sestavila seznam vseh najdenih jvredmetov, ki so bili v mesecih november in december preteklega leta oddani na predstojniStvu mestne policije. Kdor kako reč pogreša, 6i naj seznam pregledal Gledališke Petek, 27. jan.: Zaprto. Sotiola, 28. jan. ob 20: Matura. Red D. Nedelja, 29. jan. ob 15: Vse za šalo. - Ob 20: Pesem s ceste. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ptuj Podružnica »Slomškove družbe« za ljutomerski in ptujski okraj v Ptuju je imela letos svoj 1. sestanek dne 22 t. m. Sestanka so se udeležili poleg tovarišev(-ic) tudi 4 profesorji, med njimi ravnatelja gg. Franc Alič in Joko Babšck. Na sestanku sta predavala g. dr. Stanko Cajnkar o vzrokih ateizma in g. prof. Albert Fras a čim tesnejšem sodelovanju med učiteljstvom in javnim življenjem. Po krasnih predavanjih se je razvil prisrčen in živahen razgovor. Zal, da je moral g. predsednik zaradi odhoda vlakov prekmalu prekiniti debato. — Tovariši(-icc), ki 6te ostali(-e) doma, pohitite drugič tudi vi k nam, ker smo vsi eno po prepričanju ter zasledujemo skupni cilj in ičemo končno Resnico. Tu ni preziranja in ni — kakor na drugih učiteljskih zborovanjih, kjer vse izzveni le preveč uradno. — Po našem sestanku jc imela sestanek še ZKU za ptujski okraj. Mestno županstvo razglaša, da bo 27. t m. od 8.15 do 12.30 na sejmišču v Ptuju pregled vseh motornih vozil za območje mesta Ptuj. Napad. 51 letnega 6oposestnika Satlerja Jožefa iz Janežovskega vrha, občina Sv. Urban pri Ptuju, je v torek zvečer napadel neki kočarski sin. S kolom ga je parkrat udaril po glavi in tudi pa vsem telesu jc precej poškodovan Poškodovanca so prepeljali v ptujsko bolnišnico. Jesenice Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v petek, 27. januarja in v soboto, 28. januarja ob 8 zvečer dvojni spored: »4 Maščevalci« in »Čin-Čin, begunka iz Kitajske*. V soboto, 28. januarja ob 4 popoldne se predvaja samo »Begunka iz Kitajske«, Trbovlie Namesto venca na grob pok. gospe Hanckove sta darovala g. obratovodja Adolf Wydra in njegova gospa soproga Mihaela 100 din Vincencijevi konfercnci v Trbovljah. V imenu podpore potreb-nih bodi plemenitima darovalcem,* izrečena piavi topla zahvala. KULTURNI OBZORNIK Na bregovih Bistrice Lokalna zgodovina vedno bolj zanima občinstvo ter posamezni kraji na Slovenskem naravnost tekmujejo, da predstavijo svojo preteklost in pomembnost najširšim plastem. Tako so na Gorenjskem dobili svoje opise, predvsem Kranj s knjigo, ki ji kmalu ne bo para, potem Tržič, pa tudi Škofja Loka, ki jo izdala majhen zbornik ob priliki 1. obrtniške razstave. Prav tako jo zdaj dijaško počitniško društvo v Kamniku »Bistrica« svojo 25 letnico počastilo na najlepši način, kakor pač more slovenski izobraženec, ki raste zavestno iz svojega kraja, namreč z lepim zbornikom »Na bregovih llislricc«, ki sta ga uredila Jožo Vombergar in Franco Skofic, in ki naj poleg zgodovine njihovega društva pokaže tudi preteklost in kulturno pomembnost celotnega okraja, iz katerega se rekrutirajo člani tega marljivega in vsem slovenskim dijakom za zgled postavi jenega društva 3Bistrica«. Uvod v zbornik je napisal dr. Vinko Fajdiga, ki poudarja življenje pravega dijaka v najožjem stiku s svojim krajem, z dušo naroda, da prav naš dijak mora stran od tuje učenosti k svoji domači. Njegove misli so progr.vn in potrebne, da jih bero no samo dijaki »Bistrice«, temveč tudi drugi Sirom Slovenijo in naj si po njih uravnajo svoje življenje. da ho v korist njim samim, pa tudi celemu okraju in vsej domovini. — Franco Škofic je opisal zgodovino organizacije dijakov v Kamniškem okraju od I. 1012 daljo do sedanjih dni ter tudi ilustriral svoj članek z raznimi zanimivimi fotografijami. — Cene Kranjc je dal nekaj progra-matičnih misli na naslov »0 pomenu in smotru društva mladih ljudi«, ki hoče biti svobodno ter služiti narodu in resnici. — Pavle Urankar je podal zgodovino kamniškega okraja v članku, ki je resnično že študija. Z marljivostjo in vestnostjo jc zbral vse podatke na začetke in razvoj tega mesta ter raznih gradov in ustanov v okraju. Članek, ki zasluži, da ga prehere vsak, ki ga 25 lefnica delovanja hrvatskega katoliškega kulturnega delavca Založba »Dobra štampa« (Dober tisk) v Po-žegi je izdala v svoji zbirki knjigo »Najlepši izmed otokov« (Najlepši medju otocima), ki jo je spisal eden najdelavnejših hrvatskih katoliških pisateljev, publicistov in urednikov, naš veliki prijatelj dr. Josip Andrič. Z njo pa je tudi proslavila 25 letnico njegovega kn jiževnega delovanja. Dr. Josip Andrič si je stekel veliko zaslug zlasti kot. dolgoletni urednik hrvatskih mohorje-vih knjig, knjig Društva sv. Jeroniina, katerih urednik je že skoraj dve desetletji (18 let). Poleg tega je urejal tudi razne katoliške časopise, d,-T imenujemo samo »Slavonca« (4 letnike), dijaško »Luč« (3 letnike), »Mladost« (3 leta), »Se-ljačke novine« (7 let) ter 10 let jeronimsko družinsko revijo »Obitelj . Že samo to urejevanje zaposli celega človeka. Toda dr. Andrič ni pustil rjaveti tudi svojemu peresu, saj je napisal večje število knjig iz najrazličnejših področij. Uveljavljal se je kot pripovednik in kot prevajalec slovanskih in drugih knjižnih del. Tako je napisal jiovost »Dunjeranket, »Nove brazde« in politični roman »Svega svl.fela dika'. Vrevef-pa je' fz če-ščino v lepo hrvaščino dela Jindriha Baara »Za kraviro«, »Putem ljubavi«, Jar. I)urycha >Ilnjuje prejšnjo razpravo z oznako podnebja, komunikacij, prebivalstva ter obrti itd. — Dr. Karel Capuder jo opisal prosvetna gibanja v kamniškem okraju v preteklosti in to v prerezu skozi vso zgodovino. Tako se dotika verskih bojev v srednjem veku, dobo protireforniacije in velikih reform za JožeTa II. ter novo dobo in začetke slovenskega katoliškega gibanja na teh tleh. — Melhior Golob je |>odal pregled rasti katoliške idejo. — France Capuder je obdelal znamenite može iz kamniškega okraja, ki jih ni bilo malo. Toda začetke za našo kulturo pomembnih mož vidi v delovanju Ločana Kaspa, ki je tako začel lepo kulturno tradicijo, ki je pozneje dala tako velike može kot Maglvoca, Glavarja, Japlja, Ilovška, Vego, Kopitarja, Koseskega, Zupana, Svetca, Trdino, Kersnika, Zamika, Alešovca, De-telo, Levca, Hubada, Podlimbarskega, Medveda, Čerina, Benkoviča, Maistra, Lončarja, Stoleta, Breznika, Mala, Ahčina, Malesa, Cudermana itd. itd. — Dr. Fr. Stole pa je dal pregled likovne umetnosti v kamniškem okraju, kakor se kaže v raznih stavbah, hišah, ceikvah. Pregled daje po jiosanieznih panogah: stavbarstvo, slikarstvo (freske pri sv. Primožu), kiparstvo itd. Članek je bogato ilustriran. — Tine Orel jo podal opis Kamniških planin ter tudi razpoloženj do njih. — .Dramatik Jože Vombergar pa je za konec napisal nekaj živahnih spominov na »Bistrico« in s čemer jo zaključena ta zanimiva publikacija. Ves zbornik je bogato okrašen s podobami krajev, cerkva, umetnin (več Maleševih lesorezov), pa tudi spominskih fotografij, ki se nanašajo na »Bistrico« in dijaško življenje v kamniškem okraju. S tem zbornikom je dijaštvo dalo lep dar svojemu okraju in na najlepši način počastilo svoj jubilej. td. tere pisatelji in pesniki so naši iskreni prijatelji ter z nami v tesnih stikih, povemo tudi mi nekaj besed o današnjem stanju bolgarske književnosti, pogledane s široke in visoke perspektive. Danes obvladujeta bolgarsko leposlovje dva glavna tokova: domačinstvo in svetovljanstvo. Predstavniki prve smeri se poslužujejo motivov, ki so pristopni bolgarskemu človeku ter umetniško oblikujejo bolgarsko resničnost; predstavniki drugega pravca pa proti temu prikazujejo gradivo kozmopolitskega značaja ter teže, da bi bolgarski človek prišel čim bolj v stik z nazori in načinom življenja zapadnih Evropccv. Največji predstavnik prve narodne smeri je pisatelj Elin Pelin, ki je obenem tudi najbolj bran bolgarski sodobni pisatelj. Gradivo za svoje številne povesti jemlje izključno iz življenja bolgarskih kmetov in bolgarske vasi. ki jo pozna do največjih podrobnosti. Ima odlični slog ter so poleg lega njegova dela nasičena tudi z zdravim humorjem. V tej smeri so imeli velik uspeh tudi znani pisatelj »Žanjca« Jordan Jovkov, ki je spadal med najboljše bolgarske pripovednike in je lani na višku svoje slave umrl, ter Slojan Hačev in mnogi drugi, odlično mesto med njimi ima Miroslav Mine v, katerega smatrajo za najbolj originalnega bolgarskega književnika sedanjega časa. Predstavnik drugega svetovljanskega pravca v bolgarski sodobni književnosti pa je Vladimir Poljanov, ki si je stekel ime predvsem z romanom »Črni niso beli«. Kakor prevladuje v pripovedništvu domačinstvo in realizem, tako tudi bolgarska pesem in lirika posega po svojem slogu nazaj v domačinski realizem ter v folklorne motive, dasi pri vsej tej težnji ohranja in vzdržuje sodobno moderno izražanje in značaj. Veliko je izgubila bolgarska lirika s smrtjo starega pisatelja, največjega bolgarskega pisatelja in pesnika, Ivana Vazova, ki je umrl takoj po vojni. Po njegovi smrti je nastal v poeziji pravi kaos, ki se šele zadnja leta popravlja in prehaja zopet v stari red. Za najboljšega bolgarskega pesnika sedanjega časa velja pesnica Dora Gahe. Prav lako pa imajo tudi ime Bagrjana, Pantelejev in drugi. Zlasti pa uspeva iu se še posebno goji mladinska književnost, ki ima naravnost evropsko ravan. V mladinski književnosti izhajajo tudi najlepše povesti in najboljše pesmi. Znano ime v tej smeri ima pravljičar Karalijčev Angel, pa tudi drugi. Hazslava mladinske bolgarske književnosti je bila pred leti v Ljubljani ter je tudi tedaj potrdila svoj sloves ter lepo skrb za zunanjo lepoto mladinske knjige, ki je nam lahko v marsičem vzor. V zadnjem času se na Bolgarskem posveča velika pozornost tudi narodopisnim študijam ler zgodovinskim in arheološkim izsledkom. Pred kratkim je izšel velik zbornik »Preko stoletij«, v katerega so svoje izsledke napisaU največji bolgarski znanstveniki. Zveza bolgarskih pisateljev združuje vse bolgarske pisatelje, ne samo tiste, ki žive v Sofiji, temveč po vsej deželi ter jih veže v trdno enoto. Toda v vsej Bolgariji ni niti enega pisatelja, ki bi se živel izključno le s pisateljevanjem. Vzrok je tudi v tem, ker se knjige prodajajo po zelo nizkih cenah, dasi se razmeroma zelo veliko bere in se tiskajo tudi v 50(X> izvodih, kar je za lak narod veliko. Statistike smo že pred nekaj dnevi prinesli. Danes smo še posebej hoteli opozoriti na ta 25 letni jubilej po članku g. A. Vrbackcga, da moremo tudi z naše strani izreči tako pomembnemu bolgarskemu pisateljskemu društvu k jubileju svoje čestitke z željo po čim večjem razmahu bolgarske lepe knjige ter po čim večjem medsebojnem spoznavanju na obeli plateh I * Jubilej bolgarskega pisatelja. — Zgoraj imenovani najboljši sedanji bolgarski pisatelj Klin Pelin, katerega pravo ime je Dimitar Ivanov, je te dni praznoval -10 letnico svojega knjižnega delovanja. Hodil se je pri Sofiji leta 1878. Napisal je veliko knjig za mladino, med katerimi je najbolj znan in najbolj priljubljeni fantastični roman »Ivan Babi jan r. V svojem literarnem delovanju je posvečal veliko pozornost svojemu kraju in njegovemu patriarhalnemu življenju, ki ga jo opisoval v romanih kot so »Zemlja«, »Pepel z njegove cigarete«, »Črno rože« ilrl. Nekatera njegova dela spadajo med klasična dela bolgarske moderne književnosti. Klin Pelin jo ravnatelj muzeja Ivana Vazova v Sofiji. Zbornik n najpomembnejšem dnevu slovaške zgodovine, namreč o prvem zasedanju slovaškega parlamenta, bo izšel v Bratislavi ter bo vseboval vse dokumente, ki se tičejo tega dne, kakor tudi literarne prispevke, s katerimi bodo vodilni slovaški pesniki in pisatelji počastili uresničitev tega njihovega najslavnejšega sna in sedaj tudi že dejstva. Jamski prebivalci v Barceloni Pravo mesto katakomb — V zavetju pred plinom in bombami Vsakdanje podzemsko življenje Nekatere evropske države so špansko državljansko vojno uporabile za to, da so preizkušale svoje nove tanke in letala. Francoze in Angleže je zanimala praktična uporaba obrambe zoper letalske napade, ki je biia organizirana v republikanskih mestih. Angleži so poslali celo več komisij v Barcelono, da bi se iz preizkušenj tako hudo prizadetega mesta kaj naučili. V začetku vojne je bilo po letalskih napadih zmeraj ubitih po več sto ljudi na dan. Zdaj pa lahko beremo, da je od 13 letalskih napadov na dan komaj devet oseb mrtvih. Kako je to, da 6e je število žrtev tako zmanjšalo? Barcelono se je preselila pod zemljo. Že stoletja dolgo je pod površjem tega mesta kar mrgolelo po skrivnostnih hodnikih, ki so jih bili zgradili srednjeveški menihi. Zlasti od katedrale proti morju je bilo kar omrežje cest. Mimo tega so zgradili še rove za podzemsko železnico, tako da je bilo dosti pripomočkov za varnost prebivalcev. Vendar še vsega tega ni bilo zadosti in morali so izvrtati še posebne rove pod zemljo, v katere so se ženske in otroci v primeru napadov zatekali. Na stotine rešilnih galerij Te naprave so zares čudovite. Moderna Barcelona ima obliko kvadrata. Zato je bilo delo za podzemska bivališča olajšano. Od vsake druge skupine hiš so s pomočjo kletnih stopnic izvrtali dohod pod zemljo. Nato so naredili v globini 10 do 12 metrov dolge hodnike, ki so bili večkrat le 3 m visoki in 2 m široki, torej vprav toliko, da so se mogli ljudje gibati v njih. Zrak je prihajal semkaj po stopniščih in jeklenih ceveh. Na obeh straneh galerij so naredili ozke klopi — edino razkošje, ki so ga imeli v teli varnostnih kleteh. Res je, da so trajali letalski napadi le 20—25 minut. Katakombe so imele električno razsvetljavo, mimo tega je imel še vsakdo svojo žepno svetilko. Električni ventilatorji so te prostore prezračevali. Vsaka klet je imela po osem različnih vhodov in je vodilo vanjo po 80—90 stopnic. To podtalno omrežje so priredili že v nekaj tednih. Na deset tisoč ljudi se je moglo poskriti v te katakombe Nikoli ni mogla letalska bomba prodreti vanje. Nasprotno pa so večkrat uporabljali kotanje, ki so jih na cestah izkopale bombe, zato, da so ondi kopali še naprej in naredili nove katakombe. Ples pod ognjenikom Iz predorov podzemske železnice so se razvila prava pravcata mesta. Glavni vhod v mesto brez luči je bil na Plača Catalunga. Čudovit je bil pogled na te moške in ženske, dečke in deklice bledih obrazov in shujšanih teles, ko jih je na stotine vrelo izpod zemlje. Prihajali so na dan samo zato, da so si brž nakupili kaj živil in so nato na nos na vrat izginili spet v svoje kleti. Seveda so bili to smeraj taki ljudje, ki so imeli od večnega bombardiranja že tako zanič živce, da so hoteli biti zmeraj na varnem, pa čeprav v temi pod zemljo. Počasi so si spraviti tjakaj vse pohištvo in tam so bile celo restavracije, kinematografi in tudi — plesišče z gramofonsko godbo I Katalonske oblasti so dale prebivalce tega podzemskega mesta redno zdravniško preiskavati in dognali so, da ni bilo bivanje pod zemljo v času takih razmer na vrhu zemlje nič bolj škodljivo kot zgoraj na zraku. Človek se pač vsemu privadi! — Pravijo, da se bodo zlasti Angleži okoristili z »barcelonskimi katakombami« in jih bodo za primer vojne tudi sami uporabili v svojih mestih. Svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za ženske V Pragi bo v dneh 11. in 12. februarja t. 1. tekmovanje za svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za ženske. Na lepem praškem zimskem stadionu bodo te dni zbrane najslavnejše drsalke sveta, s svetovno prvakinjo Megan Tajiorjevo in njeno najnevarnejšo konkurentinjo C. Colledge-jevo na čelu. Nastopila bo tudi zeio odlična drsalka češkoslovaška prvakinja Eva Niklova. Kakor vsako leto, je ludi sedaj veliko zanimanje po svetu za letošnje svetovno prvenstvo v umetnem drsanju za ženske. Znano je namreč, da predstavlja žensko drsanje po svoji lepoti in tehnični preciznosti vedno vrhunec vseh drsalnih tekem. Zato pričakujejo meseca februarja v Praga mnogoštevilni pošet inozemskega športnega občinstva. Državno prvenstvo v klasični kombinaciji odpovedano JZSZ — službeno — sporoča, da je državno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki bi se moralo vršiti 28. in 29. t. m. na Sljemenu pri Zagrebu odjiovedano zaradi slabih snežnih prilik. Damske smuške tekme Prve zvezne tekme v alpski kombinaciji za dame bodo na Pokljuki dne 2S. in 29. t. m. Oh zaključku damske.ga tečaja v smuku in slalomu, prirejenega od ministrstva 7,a telesno vzgojo naroda, razpisuje Jugoslovanska zimsko Športna zveza prvo zvezno tekmo v smuku in slalomu, odprte za vse tekmovalke, verificirane in neverificirane. Tekmovalko se prijavijo lnhko direktno pri vodstvu tekme ali pa imtom svojega kluba, tnda najkasnoje eno liro pred startom. Prijavnine nI. Tekmuje sc po pravilih .IZSZ-n Smuk jc v soboto oh 12 7, Lipanice, višinska razlika cca. 300 ni. Slalom pa v nedeljo ob 11 dopoldne v bližini šport hotela na Pokljuki. Vztrajnostni tek na 50 km ■Razpis tekme »Vztrajnostni tek na Sfl km<, katero priredi Smučarski klub Dovje - Mojstrana na svečnico 2. februarja 193!) v Mojstrani. Prijave je poslati najkasneje do 31. januarja t. 1. Smučarskemu klubu Dovje-Mojstiv.na na predpisanih prijavnicah. Tekmuje se po pravilniku JZSZ-e. Prvi trije prejmejo praktična darila. Opozarjamo vse klube na to vnlevažno tekmo, kajti slič.nih Irketn pri na- zelo malo prirejamo in je zalo nujno potrebno, da tudi pri nas začj.jmo s to panogo tekmovanja. Eventuelnn spremembe objavimo pravočasno. Smučanje na Komni Komna ima letos že svojo tretje Bežijo zimskega veselja. Z Domom na Komni k« je planincem in smučarjem odprl smučarski raj v tem planinskem prerlplu, ki je bil šo preil štirimi loti pozimi le težko dostopen. Komna nudi n o i zmerno, vsakemu svoje, celo na.iskrom-nejšemu smučarju, ki se bori še z začetnimi težavami. Smučarju planincu pa nudi Komna vse, ker tukaj najde vseh vrst smučišča, od najstrmejših do na j položne,iših. O Domu SPD na Komni se govori danes mnogo v inozemstvu, kjer vedno bolj prodira glas o lepotah, ki .jih skriva kraljestvo Zlatoroga pod Noga-tiuom. Podrto goro, Lanševico in drugih vrhovih. Zadnja dva dneva je na Komni pošteno medlo, zopet narašča višina snega, ki je na nekaterih krajih proti Bogat i nsk emu sedlu že zopet dosegla višino 150 centimetrov. Termometer kaže zopet mraz od dveh do štirih st-opinj pod ničlo, sonce obseva belo zasneženo Komno in omehča zgornjo plast snega tako, da se tvori zrnat, sneg, ki jo smučarju priljubljena podlaga. Južno vreme v dolinah, osobito v Ljubljani in n.ieni najbližji okolici ne sin« plašiti onih. ki so namenjeni na Komno, ker gori je snega dovolj in tudi dovolj lencira zimskega vremena. V januarju Dom SPD na Komni ni prenapolnjen ter je v tem času mirno bivanje v sredifiču prostranih smučišč užitek za vsakega posetnika. Vse podrobne informacije dobite v pisarni SPD, Ljubljana, Aleksandrova cesta 4 1 Po športnem svetu C. Colledge je zopet postala evropska prvakinja V Londonu se je v torek zvečer ob polni zasedbi gledalcev končalo tekmovanje v umetnem drsanju za dame za naslov evropske prvakinje. Tekmovanje se je zaključilo z obveznimi liki, in si je prvenstvo ponovno in zasluženo priborila Angležinja Cecilija Colledge, ki je e svojimi poljubnimi liki presenetila vse navzočne in potisnila svojo največjo konkurentinjo Megan Taylorjevo, ki je vodila pri obveznih likih, na drugo mesto. Colledgejeva, ki je branila naslov evropske prvakinje, se je nahajala v odlični formi. Prav po- sebno je navdušila gledalce e 6vojo sigurnostjo. In tudi v drži in izvedbi posameznih figur je bila odlična tako, da je s svojimi poljubnimi liki izzvala pri občinstvu veliko navdušenje in odobravanje. S lako izredno dobrim nastopom j,i ni bilo več mogoče odvzeti evropskega prvenstva. Megan Taylor, svetovna prvakinja, je tudi nastopila s prav dobrini poljubnim programom, vendar ni mogla doseči Colledgejeve in 6e je morala zadovoljiti z drugim mestom. Rezultati: 1. Evropska prvakinja Cecijija Colledge (Anglija) 18-18.5 točk; 2. Megan Tayior (Anglija) 1837.4 t.; 3. Daphne Walker (Anglija) 1717.2 t.; 4. mesto je zasedla Nemka Nierenberger, 5. zopet Nemka Putzinger in 6. Švicarka Anderes. Letošnje balkanske igre bodo v Atenah Letošnje balkanske igre v lahki atletiki K se morale vršiti v Turči ji. Ker pa je turška lahko-atletska zveza izjavila, da še ni toliko pripravljena, da bi lahko prevzela letos balkanijado, ee bodo letos vršile v Atenah, in sicer v času odi. do 8. oktobra. Za letošnje balkanske igre je program nekoliko razširjen, ker so uvedli nove discipline kakor deseteroboj in tek na 3000 m čez zapreke Snežne razmere Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in Mariboru, SPD in JZSZ z dne 26. 1. 939: Kranjska gora, S10 m: —1, drobno mode, 20 cm snega, prš i 6. Ratcče-Planica, 870 m: —1, oblačno, 30 cm snega, o«r. Planica-Slatna, 950 m: —1, oblačno, 35 om snega, pršič. Dovje-Mojstrana, 620 m: 0, sneži, 13 cm finfvfa. Pokljuka. 130o • • « » Vole: Roka božja ..»•*>. Turšič: Izgubljeni raj . . • • • • Sardenko: Dekliške pesmi . • • • Scharsch: Spoved malih grehov ■ . Potočnik: Dobri pastir, I. del . . ■ Potočnik: Dobri pastir. 11. del , , Potočnik: Dobri pastir. 111. del . • Teraš: Za visokim ciljem . . . . Vole: Otrok, I. del . Vole: Otrok. II. del • • • ■ • • knjig poi » din 10— » din 5— • din 8— » din lO- • din tO— » din 18— > din 25— k din 38— » din 40— • din 40— l din 24— i . din 24— i . din 24— • din 25— • din 24— t j. 21 knjig, 6edaj skupno samo din 15.— sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din 20.— skupna cena 408 din--— sedaj pa samo din 209. TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 I Pohištvo i Prvovrstne spalnice elegantno, Jedilnice, gosposke sobe ln kuhinje. Ima MalenSek, Celovška cesta 208. (š) mbhhmmhbhibh LtoLSrTv Pomaranče, fige, rozine Cene nizke. Veletrgovina južnega sadja, Ljubljana Tyrševa 48. (1) Prvovrstni /\ trboveljski premog brez prah« koks, suha drva nudi I. Pogačnik BotioriCiras Teieion 30-39 Dva štedilnika (mlzna), proda A. B. C., Ljubljana, Medvedova 8, telefon 24-4 4, poleg gorenjskega kolodvora. (1) Šivalni stroji s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Rabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po /.elo ugodnih cenah na prodaji Nova trgovina Tyrševa cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze). Modroce peresnice (federmadrace) otomane, kauče, zložljive postel|e, mreže ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila sprejema komisijska zaloga pohištva F. Sajovic Ljubljana, Stari tsg št. 6 I Lepo nagrado dam osebi, ki ml sporoči kako si Je uspešno pozdravila notranje boleče hemoroide brez opcracije. Breznik, p. št. Vid nad Ljubljano, Rokova pot 130 ODDAJO: Ncopremljcno sobo v centru mosta, odda solidni gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1081. (s) IIPTMT Priložnostne prodaje no iščite, ker dobite to varniško nove plošče v poljubili izbiri že po Din 30'—. Iščite seznai Kdo vam bo sporočil vse novice iz tuflne. hier biva nad 350.000 naSUi rolahov? Naši Izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vos pa vse zanima. Zato je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik jzselicnshi vestnih Rafael ki na osmih straneh poroča o življenju In delu naših bratov in sester v tujini. Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za Inozemstvo pa 24 Din. Naročile si ga In pišite še danes na naslov: Opravo Izseljenskega vestnlha Rafaela, LjuDllana, TurSeva 52 »Slovenčevl« naročniki dobe za primer smrtne nesreče socialno podporo 10.000 dinarjev tudi v letu 1939 Čl. I. Smrtne nesreče, za katere izplačuje konsorcij »Slovenca« podpore, so. 1. Nesreče pri izvrševanju poklicnega dela v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtih in v industrijskih obratih in oodjetjih. 2. Nesreče na vozilih in železniške nesreče. 3. Nesreče zaradi strele, ognja in povodnji. 5. Nesreče zaradi strupenega pika. . Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.000 dm, ki se v enakih delih razdeli med prizadete upravičence. Podpora se n e izplačuje za te-le smrtne slučaje: Umori. — Kap. — Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib, telesnih poškodb, ali nastanejo zaradi trajnega prenapora telesnih sil. — Nesreče zaradi pijanosti. — Nesreče v primeru vojne, vstaj, revolucij, demonstracij: pri pretepih, če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič. — Nesreče na lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita. — Nesreče pri letalih in podmornicah. — Nesreče pri izdelovanju in izvenpoklicnem uporabljanju razstrelil in eksplozivnih snovi. Č. II. Pogoji, pod katerimi se podpora izplača, so: 1. da je bil ponesrečenec tedni narožnik »Slovenca«, (Za rednega naročnika .Slovenca« se smatra tista lizična oseba, ki na rje naslov list prihaja. Ako sta na naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del oodpere.) 2 da je ponesrečenec za tisti mesec, v katerem se je smrtno ponesrečil, imel naročnino že plačano; 3. da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in se tudi ni ponesrečil v du^ni zmedenosti; 4 da ie smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v vsakem primeru pa kpt nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih v čl. I. tega »Pravilnika«. Čl. III. Pri zahtevah podpore je treba uvaževati tole: 1 Zahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo v prošnji za podporo izjaviti, da v celoti spreimejo pogoje tega »Pravilnika«. 2 Prošnio za podporo vlož: upravičenec pri konsorciju »Slovenca«. 3. Prošnja naj ra?iasm, kakšna je bila smrtna nesreča ji ali so pogoji v čl. II. tega »Pravilnika« izpolnjeni Prošnji je treba priložib potrdilo župnika onega kraia. kier je ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki ,e ugotovi! vzrok smrti. 4 Ali je ponesrečenec umrl na posledici izmed nesreč, naštetih v čl I. tega »Pravilnika«, in ali so izpolnjeni pogoii v čl II. »Pravilnika«, ugotovi konsorcij 5. Nesporazumlienja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenujejo dediči enega člana, konsorcii enega, tretji pa ie dr. Miha Krek v Ljubljani. 6 Podpora se izplača v celoti (10.000 din) brez kakih odbitkov takoj, ko se upravičenost ugotovi. CI. IV. Upravičenost do podpore po danih pogojih se pridobi do preklica ali spremembe »Pravilnika«. II V upravi »Slovenca« naj se dvignejo sledeče ponudbe: Božič 19534 Dpgustatense 1786 Delavna 18760 Dela zmožen Dober krojač Dober prodajalec Dobra plača 14878 Dobro vpeljana 14872 Dobra spričevala 590 Dolge vožnje 17207 Dom Kkslstenca 20177 Fant 18966 Gotovina 60100 Gotovina 19798 Industrija Izlet v Jeseni Izvežbana 15344 Konverzactja. Ljubljana 17819 Ljubljana 17466 Mala kavcija 18638 Miren 17034 Miroljubna 60-65 Napredovanje 15829 Navedite ceno 16712 Novo leto 19828 Nizka cena 634 Nujno 1603 6 Pekovski poslovodja 18518 Perfekt 17624 Perfektna moč 19836 Popolnoma zaupno 16593 Postrežljiva 17081 Pošten 182 63 Potnik 19548 Prav lepo 20273 Preprosta 323 Pridna 261 Pridnost 474 Privatnik 19888 Prijavljen patent 277 Prodaja 19146 Reden plačnik 17967 Resnost 18850 Samostojna moč Skupna zidarja 19517 Soliden 1938 Sporazum 218 Sreča 650 Stalna služba 18882 Stalnost 323 Staj-a gostilna 14716 Strokovnjak IS681 Špecerijska trgovina 91 Takoj 18070 Takoj 87 Takoj 19994 Takoj poroka 89 Takojšnja ženltev 1 9374 Trojka 15719 Uradnik 20140 Uren 18476 Velezaloga. 18139 Velik promet 20232 V LJubljani 18339 Vestna ln simpatična 16129 Zadovoljna 617 Za gotovino 711 Zanesljiva ln poštena 19594 Zaradi bolezni 18179 Zmožen 47g Zmožen B91 Prevzem hipoteke 19636 Šivilja 19878 19905 20196 241 POHIŠTVO! Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev. preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi. Dobite pa tudi vse na obrok el E. ZELENKA tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme MARIBOR, Ulica 10. okt. 5 LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zad. z neom. jam. LjUbl|ana, MlkloSiieva testa 6 v lastni palači • - - v •'*< ' obrestuje hranilne vloge najugodneje. Nove in stare vloge ki so v celoti vsak čas izplatljive obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5% Po vaši Želii Vam izdela Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne v LJubljani Kopitarjeva 6/II v svoji črtalnici razne poslovne knilge, ako niso ie v zalogi, Istotako izvrši tudi vsa druga knjigoveška dela, posebno razne vezave od preprostih do razkošnih oblik. Posebni oddelek za izdelovanje dam nitih torbic, pasov, denarnicin drugega usnjenega galanterijskega blaga Vam nudi te predmete vedno v lepih, modernih fasonah. Cene skrajno nizke. Poslulile sel Čitaite in širite »Slovenca« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčiž