Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii,: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt teta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški ulici h. st. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 6. uri popoludne. Štev. 1)7. V Ljubljani, v petek 30. aprila 1886. Letnik: XIV. Pozor! Evropa stoji na ognjeniku, v drobu zemlje vrč, vsak čas se lahko vname, vdari na površje; iz žrela ognjenika se že močno kadi in zemlja se tii in tam potresa. Glasiti so se začeli trpini, o kterih nekteri tako brezbožno - zaničljivo — kakor lahkomišljeno pravijo, da so gnoj za kulturo. Ali to nevarnost vidijo na visokih prestolih, na ministerskih klopeh? Kaj bi ne, saj jim tii glas dosti razločno prihaja do ušes, ko bi se zibali tudi še tako gladko v prijetnih sanjah. Ali pa tudi kaj store, da bi obvarovali svet pred tem požarom? Tii in tam že nekaj, pri nas v Avstriji nismo zadnji v ti stvari, morda še celo prvi, a sploh se mora reči, da se tu premalo zgodi v gospodarskih stvareh starih načel, ter si ne upajo nastopiti novih potov, tudi si v tem ne iščejo pravih zaveznikov, pričakujejo jih od tam, od koder ne morejo priti. Kedar se ljudstva predramijo in zahtevajo reforme, tačas je skrajni čas, da se vlade lotijo, sicer se vrinejo nepoklicani, zdvojeno ljudstvo se drži tega, kdor mu kaj obeta, ter ne premisli, bode le mogel spolniti, kar je obljubil. Velik zgled državniške modrosti in previdnosti je tukaj železni Bismark. Ko je spoznal svojo zmoto, je imel toliko poguma, pa državniške modrosti in previdnosti, da je tako rekoč, ako ne z besedami pa vsaj z dejanji preklical svojo zmoto; po bridkih skušnjah je spoznal, da katoliška cerkev državam prav nič ni nevarna, da sv. oče v Rimu nima namena spodkopati državam veljave, marveč podpirati državno veljavo z cerkveno, „kajti ni je oblasti razen od Boga". Socijalna-demokracija, ki vzdiguje svojo glavo v Evropi, je nevarna, isto tako cerkvi kakor državam, gotovo tem poslednjim še bolj. Stvar se ne dd več tajiti, olepšati ali pogladiti. Socijalna-demokracija dela na Francoskem po posameznih krajih, a stalno in redno se prikazuje sedaj tu pa tam, sicer počasi, a vstrajno pripravlja dalje časa. Poglejmo ostavko dela v Decazeville. Državni poslanci hodijo tje ter podpihujejo in hujskajo. —, Francoska nima veljavne oblasti, a ta, ki je ne skrbi za druzega, nego da se ohrani pri vladanji, tako, da človeško družbo le slabo varuje. Zato se vzdiguje stranka splošnega prevrata bolj in bolj predrzno. Izgledi francoski začeli so se posnemati v Belgiji. Le z veliko silo pogasili so požar na enem kraji; že se podpihuje na drugem kraji. Ravno sedaj imajo socijalisti shode v Belgiji, tam terjajo stvari, ki se nikakor ne morejo dovoliti. Socijalizem v Belgiji kmalo ne bo našel nasprotnikov, ki bi mu bili kos. Katoliki, ki so sedaj na krmilu, bi ravnali zelo naopačno, ako bi se ne lotili toliko potrebne reforme delavskih razmer. Ako tega ne storč, pokoDana je njih vlada. Že se oglašajo naprednjaki, ki v ogenj pihajo, da bi pri splošnem požaru sami prišli do krmila. Naprednjakom pristopili so v zadnjem časi tudi framasoni, ločili so se od učenostnih liberalcev in pristopili k radi-kalcem. Vrana vrani oči ne skluje, in sodrga kmalo spoznd, na kak način si bode življenje podaljšala. Belgijski liberalci kaj pak da niso od kraja socijal-demokratje, a ne morejo se vstavljati socijal-demo-kratom, ker so iste baže, le bolj krotkega značaja so. Da pa tudi absolutna vlada ne more zmagati radikalstva, ali kakor se na Ruskem imenuje, nihi-lizma, vidi se zopet v najnovejših časih. Zaroto zoper carovo življenje so zasledili v krogih, ki so jih imeli dosihmal za najbolj zanesljive. Tukaj so zopet učeni in na pol učeni na vseučiliščih, v prvi vrsti pri zarotah, povsod ima liberalno, brezbožno razumništvo pogubno roko vmes. Poglejmo, kaj se godi drugod po Evropi — V Brindisi in Lecci na Laškem je ljudstvo ministru žvižgalo, sploh so ga tako sprejeli, da ga je morala policija varovati. Za politična načela se ljudstvo ne zmeni toliko, kakor brž pa kdo sproži socijaluo vprašanje, precej je vse po konci. Tudi hikaj so merodajavne osebe, ki so priklicale socijalizem, bodi si z opuščanjem in zamujenjem ali pa z agitacijami, ker so fiamreč hoteli vreči političnega nasprotnika. V Gradci je vladni komisar razpustil 27. t. m. socijalistično zbirališče, razšli so se klicaje: „Slava socijalizmu". Ljudje so si enkrat v glavo vtepli, da se mora vse spremeniti, naslikali so si prihodnost in ljudje ostanejo trdovratni pri svoji sistemi, ter ni lahko verjetno, da bi se dali z lepa pregovoriti; le po bridkih skušnjah bodo prišli do pravega spoznanja. V poljedeljskih državah ni to tako nevarno, ker so delavci v veliki manjšini, ako nekaj časa rogovilijo, so najhuje prizadeti tisti, ki so to iz-klicali. Kaj pa, ako to vznemirjenje zaide tudi med selsko prebivalstvo, v Galiciji so se v velikonočnih praznikih bali hudih izgredov. Rekli so med ljudstvom: Gospoda hoče kmete pomoriti; slišalo se je pa tudi nasprotno: Kmetje hočejo gospodo pobiti. O vzrokih pa se ne zve pravo ; a ravno zato je tak vstanek nevaren. Dosedaj so začeli le nekteri židje take delavce, kterim nedeljski počitek oškoduje zaslužek, hujskati. Vidi se vendar-le nekaka zveza so-cijalizma z liberalnim gospodarstvom. Vzrok vznemirjenja so pa ljudje, ki se hlinijo kmetom prijazni, a imajo vse druge namene, zato pa lahko napravijo tolike zmešnjave, da nazadnje ubogi kmet res nad vsem zdivja, ker si ne ve pomagati. Kakor se toraj kaže, razgled po Evropi ni nič kaj vesel, in vendar pri nas po Avstriji v zborih kličejo na pomagaj, kjer ni nobene sile in nobene pomoči potreba; kjer je pa skrajna nujnost, v stvareh, ki zadevajo narode brez razločka, niso tako marljivi, da, še celo vladi, ki je v roko vzela to vprašanje in že nekaj tudi storila, polena pod noge mečejo. — Ljudstvo se zbuja, kliče kruha, premnogi sebičniki mu ponujajo namesto kruha — kamenja. Občili zbor „jJIatice Slovenske". Kakor napovedano, je bil dne 28. t. m. v prostorih Ljubljanske čitalnice zbor „Matice Slovenske", ter se je vršil mirno in dostojno. — Zbralo se je nad 60 udov, med njimi nekaj gospodov z dežele. Predsedoval je gosp. prof. Marn, kterega je predsednik „Matice", g. dr. Poklukar, v to naprosil kakor nam je to razložil v uvodnem govoru. Tajnik LISTEK. levograška povest. Spisal Vacslav Beneš-Trebizsky. (Dalje.) „Rekel si, da med nami ni ljubezni! — A oni dan so v Pragi h krati v treh cerkvah govorili o tem, kako velike zmage slavi ljubezen po češkem, celo v najodležnejših selih. — Rekel si, da ni med nami odkritosrčnosti, a jaz sem vsaj stokrat slišal, da prava odkritosrčnost se nahaja le v taki deželi, ki je podobna čedi z enim pastirjem. — Rekel si, da na Češkem ni poštenosti, ni pravicoljubnosti, a jaz sem pred kratKem bral pismo, v kterem dotična vrhovna oblast vsem podanikom razklicuje, da pridejo časi, kakoršnih na teh tleh še nikdar prej ni bilo, da se bodo zapovedi vso ukoreninile ljudstvu v meso in kri." Sosed Hrdina se je na ta svoj govor zravnal po konci, nič drugače, kakor bi bral iz odprte knjige. Tudi se mu ni vstavljalo, marveč skoraj v enakih odmorih govoril je stavek za stavkom. Vetrovee se je na lahko zasmejal. »Poslušaj toraj mene! —Je to med prebivalci tega kraljestva ljubezen? Eni imajo, karkoli grlo poželi, kar si le izmislijo, v svili vstajajo, v atlas se oblačijo, s zlatom in srebrom lišpajo, draga vina pijejo, draga in redka jedila vživajo, plavajo v raz-skošji, o kterem se tebi niti sanja ne, in v svilo legajo zopet spat; in drugi gredo dalje iu dalje proti granici, obleka na njih le visi, okrog ledij imajo pas iz raskavega usnja, iz nog se jim cedi kri, s solznimi očmi vstanejo, s solznimi očmi gredo spat, često nimajo drugega snesti, kakor kos trdega kruha in malo vode, ktero z dlanjo zajemajo iz studenca, in gorje mu, ki bi so za dan ali dva dni zapoznil na cesti. Stariši stiskajo pesti, škripljejo z zobmi, matere vijejo roke, otroci plakajo . . . Me poslušaš dobro? Taka jo ta ljubezen! A kjer se sicer kaže, kaže se le za denar. Izdajalskih duš je bilo vedno dosti. Sprava je le med vami, kteri ste drug drugemu enaki, pod slamnatimi strehami; a še tii je ni zmirom! — Kažejo vam peklo, a sami se ga ne boje, groze vam s kaznijo, a oni se ne brigajo za nič, na vaše glave kličejo metle božje in za-nje, kakor bi jih ne bilo! Ali je to morda od- kritosrčnost? — Debeli od tuje masti, ogrevajo se v žarkih sreče, ktera bi imela blažiti druge, rok njihovih drži se kri, na vesti pak imajo težke grehe; ali ti imajo grbe in v senci teh grbov skrije se vsak najčrnejši čin. A vstani, osrči se in idi, da bi njim to povedal! — Prideš, ljubi moj, najprej v sramoto in potem v ječo. Lahke službe se plačujejo s zlatom, častne pa s korobačem, na čigar konci so svinčene kroglice, da se tembolj zasaja v kri. Razumeš, sosed Hrdina?" Vertovee položil mu je roko na rame in ga ostreje pogledal v obraz. Zadovoljen nasmeh razlil se je potem po njegovem zagorelem obličji. Kmet je samo trikrat prikimal z glavo. „In verjameš li to?" Vetrovčeva roka je bila še zmirom na rami Hrdinovli »Seveda, daleč ste bili gospod." »Si zopet pozabil." »I no, imaš na sebi gosposka oblačila, baržu- nast jopič, meč s zlatim držajem.--Kako bi-"-' mogel biti tako zabit! Ali kar se tega tiče, verja^% mem ali ne verjamem! Moral bodem vse eno h' 'A pri slugi ostati, ne da bi se življenje moje le 'fc.a. 'i«JjfF stranka, sostavljena iz nemško-liberalnih veliko-posestnikov, ktera bi bila potem svoje prostore v središči parlamenta zasedla. Kedar bi se bil na to sošel državni zbor, bi članom avstro-nemškega kluba ne bilo prav nič druzega ostajalo, nego pristopiti k tej stranki ali pa k nemškemu klubu. (Kje bi se bil pa ta vzel? Vr.) Edinost med levičarji šla bi bila toraj tako ali tako po vodi in tudi, če bi se nemško-narodno misleči poslanci ne bili združili v nemški klub. Vidiš, „N. fr. Pr.", tako skončuje „D. Ztg.", da je razpor le v tvojem taboru pri nemško-avstrijskem klubu, nikakor pa ne v mojem pri nemško-narodnem klubu." »Reichenberger Ztg." prevzela je jako nehvaležno nalogo zamorca omiti. Odgovarjati je pričela namreč v „N. fr. Pr." na očitanja v našem včeranjem listu omenjena. Vse kar je prusaški klub v avstrijski poslaniški zbornici storil, in vsak škandal, ki ga je napravil, šteje mu v hvalo in iz tega sklepa, da so ravno možje »krajših pa ojstrejih besedi" vodstvo Nemcev prevzeli. „Kdo pa je bil tako pogumen, pravi, da se je dvignil nad grdega zmaja korupcije? Možje ojstrejših besedi! Kdo se je boril za svobodo nemškega naroda v avstrijskem državnem zboru? Zopet le naša stranka! Kdo je konečno izražal tako odločno nemško narodno voljo pri debati domobranu, kakor ravno naša stranka!" Če temu neslanetu vendar ne velja: sivtacuisses?! potem ne vemo komu bi še veljalo. Oe so se dvignili proti korupciji, je bila pač to njihova dolžnost, kajti s tem niso nič druzega storili, kakor po-lastnem hlevu pokidali! Kje pa je bilo več korupcije in več „Texteinschaltung", kakor ravno v nemško-liberalnem taboru, kjer so se za dobro plačo sajastočrne reči sneženobelo slikale. Borba njihova za nemško neodvisnost, za nemško svobodo ni druzega, kakor Don Quixotov boj z mlini na sapo. Ljudje vidijo strahove pri belem dnevu in zahtevajo, da bi se jih tudi drugi bali, ki imajo dober pogled. Poleg tega je bila pa tista borba za prazno slamo tako neotesana, tako surova, da se ne d A opravičiti in naj bi jim bila tudi v resnici potrebna, kar so pa konservativni Nemci odločno sami zanikali. Za to toraj liberalnim kričačem še ne gre nikaka zahvala, najmanj pa že za surovost njihovo. Tretja točka, na ktero so tako ponosni, da so pokazali svoje junaštvo ali bolje svoje pravo domovinstvo. Njihov upor domobranu jim je utisnil za večne čase pečat izdajalcev domovine in tega jim nikdo — tudi »Reichenberger Zeitung" ne izbriše več! g. Lah je nam poročal o delovanji „Matičuem" v preteklem letu, pa tudi o novčnem gospodarstvu od 1. januvarja do 31. decembra 1885. Premoženja je vsega skupaj 51.138 gl. 81 kr., a stroškov 8994 gl. 95 kr. Poročilo je bilo obširno in je pojasnovalo vse društveno delovanje tako, da so tudi taki, ki niso skoz in skoz spremljevali delovanja „Matičnega", dobili o nje delovanji nazor in pregled. Za pregledo-valce računov se volijo po nasvetu kanonika gosp. Kluna gg.: Žagar, dr. Stare in prof. Raič. Na to je bila dopolnilna volitev in za skrutinatorje se volijo gg.: odbornik Stegnar, Šubic in Mikuš. Za častnega uda se voli vsklikoma novo imenovani prof. slovanskega jezikoslovja na Dunaju dr. Jagič. Iz odbora je prišlo vprašanje na občni zbor, kaj je storiti v zadevah prenašanja zemeljskih ostankov pokojnega Kopitarja, ki počiva na pokopališči Marksovem na Dunaji. — Pokopališče se bode opustilo in čez nekaj let prostor razprodal, zemeljski ostanki umrlih pa drugam prenesli. O tem poroča obširuo g. Leveč. Iz poročila zvemo, da bi prenašanje in drugi stroški v Ljubljani za nakupovanje posebnega groba narastli 600 do 700 gld. Voliti se ima poseben odsek in ta se bode obrnil 1. do občinstva za prostovoljne darove; 2. do mestnega odbora Ljubljanskega za pripomoč; 3. kar bode primanjkovalo, se ima dodati iz »Matičnega" premoženja. Poslednjič pride še na vrsto poseben predlog zarad nakupa Stritarjevih literarnih del. — Tajnik poroča, kako je s to stvarjo, in zakaj odbor »Matice" ni sprejel ponudbe Stritarjeve, ki zahteva za lastništvo svojih poetičnih in drugih spisov 2000 gld. Vzroki so n. pr. ti-le: »Matica" ne more toliko svote izdati, ker mora štediti, da vrne glavnico, kolikor je nje potrosila. Stritarjevi spisi so nekaj zastareli, nekaj pa veje v njih duh, ki bi ne ugajal večini »Matičnih" udov. Bilo hi veliko dela in zopet treba mnogo stroškov pri izbiranji njegovih spisov. in zato posebnega odseka, pododseka. Vrhu tega so že menda vsi spisi Stritarjevi razglašeni in natisnjeni po mnogih knjigah, toraj ui nič posebno novega in dosihmal neznanega. Gosp. predsednik je zahteval glasovanje; občni zbor naj izreče: ali pritrdi sklepom odborovim zarad Stritarjevih del. A za besedo se je oglasil g. Trstenjak, ki je priporočal nakup, rekoč, da posebno naš srednji stan želi zabavnega berila, učenjaki imajo dovolj »Matičnih" bukev, a zabavnega berila je premalo, zato peša narodnost, ker nima meščanski stan lepo-znanskega berila. Predsednik potem še enkrat zbor vpraša, kaj da misli o ti stvari, oziroma ali pritrdi odborovim sklepom. — Izmed navzočih je glasovalo 34 za odobrenje odborovih sklepov iu 13 za nakup Stritarjevih del. Opomniti gre, da je nekaj udov odšlo pred glasovanjem. Na to govori še kanonik g. Klun, ter pravi, da ne kaže izdajati 2000 gld. za kaj tacega, kar se bode morda pozneje ceneje ali še morebiti zastonj dobilo. Kedar bode treba drugega natisa Stritarjevih del, takrat se more kaj več govoriti o tem. Ko bi šlo za izdavanje kakih prekoristnih šolskih knjig, bi bil on za kterikoli znesek, a da se vstreže ne-kterim, ki še morebiti niso udje »Matice", zato pa ni treba toliko trositi. las zboljšalo, sicer se še zgodi, da me zapro in kaj počno potem žena, otroci — imam jih, kolikor prstov na vsaki roki." Hrdina je ponosno zmajal z glavo in Vertovec se je tudi zamislil. Čez nekoliko časa se je dvignil, podal kmetu desnico in rekel: »No, bežali pred menoj vendar več ne bodete? — Jokal bi se kmalo, ko ste mi zadnjič tako prišli nasproti in me tako pozdravili! — Ostanimo dobri sosedje, kakor so bili naši očetje." »Kako? — Ti se naseliš med nami?" »Naselim in vse to zlo z vami prenašam!" »Bomo tembolj veseli —" »Pozabiš, da si v Žalovu", pretrgal ga Vetro-vec. — »Težko bode, predno se prav lotim gospodarstva." »Mi ti bomo pomagali; le povej kedaj in kako! — In sem bom poslal koga, da ti vsaj za prvo nekoliko stvari vredi!" »O to bom že sam poskrbel! Zavoljo tega ne bom drugega najemal." Za trenutek šel je Hrdina iz Vetrovčevega dvora zopet s klonjeno glavo naprej, ali bolj polagoma, kakor bi se hotel zdaj pa zdaj vstaviti, pred Da poročilo vsaj v poglavitnih točkah dopolnim, naj omenim še želje g. Hribarja, naj se šolske češke knjige, ki jih je »Matica" dobila, ne dajajo knjižnicam po gimnazijah, marveč hranijo v »Matični" knjižnici. — Obširnejše poročilo o svojem časi. Politični pregled. V Ljubljani, 30. aprila. STotranje dežele. O Blaželcoviiii, novem dalmatinskem guvernerji došle so natančneje novice, ki se nam zadosti zanimive zde, da jih tii priobčimo. Rodil se je pred 57 leti v Zagrebu in je jeden mlajših generalov v celi armadi, pri vsem tem pa silno hraber in spreten vojak. V Dalmaciji živi že celih deset let in ravno tukaj pridobil si je zlata ovratnika, štabno-častniškega in generalskega. Blažekovič je bil ljubljenec starega poštenjaka generala in guvernerja Rodiča in poznii vse naše razmere do pičice. Bla-žekoviča je že Rodič opozarjal na velike krivice, ki se hrvaškemu plemenu v Dalmaciji gode, ker ga je vedno seboj jemal na službena potovanja po deželi, in pravijo, da mu je že tedaj obetal, da zna postati kasneje njegov naslednik, kar se je sedaj v resnici tudi spolnilo. Dalmacijo je v teku poslednjih 20 let marsikaj hudega zadelo, kar je zlasti o začetku večinoma zakrivila Dunajska vlada sama, ktera on-dašnjih razmer ni poznala in je dostikrat tjekaj pošiljala guvernerje, ki za ondašnjo civilno upravo niso bili sposobni. Pozneje se je to zboljšalo, zlasti ko sta prišla Filipovič in čez nekoliko časa za njim Rodič na prvo mesto tjekaj. Toda nemila osoda ubogi Dalmaciji ni prizanašala. Kedar se je ta ali oni general dobro soznanil z ljudmi in njihovimi potrebami, poklicali so ga stran ali pa je umrl. Dalmatinci se nadjajo, da jim pride sedaj z Blaže-kovičem čas miru, sreče in narodnega napredka. Mož je po njihovi volji in pravičen. Nasprotno zaupanje pa pravičnost predpostavljenih rodi vselej dober sad. Zagrinjalo, ki nam je dolgo časa zakrivalo pogled za stebrovje nemškega odra na velikem gledišči našega državnega življenja, imelo je v poslednjem času od dne do dne več lukenj, za ktere so vestno in redno liberalni Nemci sami skrbeli, da so se kolikor se je le dalo, pridno širile. Sedaj se je pa vsled razpora med Nemci samimi to zagrinjalo pretrgalo, kakor svoje dni ono v Jeruzalemu, in pogled za kulise je prost! Hajdi tjekaj, »Deutsche Ztg." naj nam bode pa voditeljica. Oujmojo; ravno kar se je spravila ,,N. fr. Pr." v lase: »Pri tebi (N. fr. Pr.) se v velikonočnih premišljevanjih med vrsticami bere — kdor to namreč zml — da se je navidezna solidarnost Nemcev obeh klubov opirala na neko tajno zaroto. Volilcem ne moremo in ne smemo prav nič očitati, kajti najboljšo voljo so imeli manifest združene levice ob lanskih volitvah za svoj program sprejeti in može voliti v državni zbor, kterim bi ne bila nikdar na misel prišla ustanovitev kakega nemškega kluba. Toda ta tajna zarota zasukala je celo zadevo tako, da je manifest združene levice postal za njo samo nagrobni napis, namesto da bi bil oznanjeval njeno vstajenje k novemu političnemu življenju. Temu pa ni tako, temveč se je potreba po ustanovitvi posebnega nemškega kluba iz mož »bolj robatega glasu" čutila že lansko leto med skupnim nemškim narodom; pa tudi vsi člani bivše združene levice so to potrebo soglasno pripo-znali, ktero zahtevajo sedanje razmere. In tudi v državnem zboru je bilo že lansko leto vse na to pripravljeno, da če bi se ne bil ustanovil nemški klub, bi se bila napravila večkrat omenjena srednja hišo pa so že čakali nanj, (la bi zvedeli, kaj in kako. »Enega soseda bomo več dobili!" »Bi bil toraj on?" »Kdo pak! — In kako je s to ljubeznijo, odkritosrčnostjo in poštenostjo?" »Ko bi ga bili slišali, precej ste mu morali pritrditi. Da, — ni hodil zastonj po svetu. — No, pa vsaj lahko sami ž njim govorite. Nič ni bil prevzeten ! In to je človeku vedno dobro znamenje. Tudi ni pustil, da bi mu rekel gospod in ga vikal." Od tega dne so se ga jeli ljudje bolj in bolj privajati, dokler se ga niso tako privadili, da brez njega že več biti niso mogli. Dolg čas jim je bilo po njem, kedar je odpotoval za nekoliko dni. In kedar se včasih po dveh, treh tednih ni vrnil, niso ga že mogli dočakati. IV. Na Oeskem se je vse naglo menjevalo, zlasti okoli Prage. Po vitezških gradovih so bili večidel le oskrbniki, zarad tega so se celi ducati teh gra-dičev razdavali za posebne zasluge ali pa so se prodajali in novi posestnik, lastnik petih, šestih, tudi dvajsetih takih kmetij, živel je večinoma le v Vnanje države. čudno je to, da kolikor je ravnokar na Balkanu velevlasti zbranih, vsaka trdi, da ji je edina skrb le ohranenje miru. I)a bi pa ktera po vojski hrepenela, Bog obvaruj, še sanjalo se ji ne bi o tem! Še celo Grki, ti novodobni nagajivci evropejskega miru, nočejo vojske, če prav so že od glave do nog za njo oboroženi, temveč oni le zahtevajo, da jim Evropa dii, kar jim je še dolžna. Najbolj se pa med vsemi evropejskimi državami opravičujejo Rusi, da niso Kalivci miru, pač pa podporniki njegovi. »Nov. Vremja" pravi, da je vsa Petrograjska notranja politika jasen dokaz, da Rusija ne želi boja na Balkanu, kakor se tudi iz vsacega njenega koraka v iztočni Rumeliji to razodeva. No, tii je pa že treba nekoliko pomislika, če je to tudi res ali ne, kar Rusija trdi. Nam se je zdelo rusko postopanje v iztočni Eumeliji bolj zvijačno in nagajivo, kakor pa se odkritosrčnim prijateljem miru spodobi ter bo tudi tako dolgo takošno ostalo, dokler bo Battenberg tamkaj doli gospodaril. Kaj more liusija za to, da ga ne more in ne mara! Toda čujmo vdalje namene Busije, kakor jih razvija »N. V." Ze v lastnem interesu je Rusiji ležeče, da se na Balkanu čem preje tem bolje red napravi. Ker je prepričana, da ga sedaj le Grki še kale, bo najpoprej te pritiskati jela in ne bo poprej jenjala, da se ji udajo, ali pa Pragi, že zavoljo tega, da je mogel v cerkev, kamor in kedar se mu je zljubilo . . . Ze takrat je bila služba božja gospodi le za kratek čas. Tudi Vetrovčev dvor — posebno znotraj — ni bil skoraj več poznati. Bilo je tu vse vrejeno, kakor bi se v gospodarstvu ne bila zgodila nobena prememba. Mož pokojne Leščinove hčere je za začasne lastnikove nenavzočnosti tudi zanaprej pazil na vse, kakor bi imel še zmirom posestvo v najemu. In sosedje so, kakor so mogli in kjer so mogli, pomagali Vetrovcu z največjo radovoljnostjo. In videti je bilo res, kakor bi se v nebesih na Žalov spomnili. Letina sicer ni bila najboljša, ali vendar taka, da so mogli živeti. Žalibog, da se je zdelo le tako. Po nekoliko srednjih letih prišla je nesreča čez nesrečo. Toča se je vrstila z močo, in moča zopet z nenavadno sušo in tako od leta do leta. Od tod one besede, ktere smo koj od začetka slišali iz Vetrovčevih ust. Na vse to prišli so potem kakor kobilice sovražni Saši in za temi Švedi, In poslednji, kakor bi se bili zarotili proti kraljestvu češkemu, da v jih bo učila druge molitvice, kar bo tem laglje storila, ker se sama zadosti močno in od ostale Evrope tudi zadosti neodvisno čuti, da kaj tacega izpelje. Naj le Delyannis (prvi minister) Grkom še tako lepe pravljice pripoveduje, verjel mu jih iz-vestuo nihče ne bo. Kako bode ta mož sedaj odgovoril na skupno zahtevanje velesil, se mora tudi kmalo pokazati. Oe toraj Delyannis le ni še ob vso pamet, mora sprevideti, da Grkom ne kaže druzega, nego orožje odložiti, sicer si bodo še to mrvico „svojih pravic" do Tesalije iu Epira ter jednega dela Macedonije zapravili, kar si še sedaj prilastu-jejo." To res vse na to kaže, da bi Rusija na vsak način Grke rada vsaksebi razgnala. Če jo pa v resnici le želja po miru in ne kaj druzega k temu na-ganja, to se bode pa še le pokazalo. Na Grškem je štrena še vedno ravno tako zamotana, kakor je bila. Zmešnjava vtegne pa po najnovejših telegramih še večja postati, ker so se jeli ministri odpovedovati. Prvi je odstopil vojni minister in za njim pojdejo menda vsi kar od kraja, ako Evropa ne umakne svojega „ultimatuma", v kterem zahteva, da naj brez vsih pogojev orožje odloži in to hitro, v teku 8 dni, sicer bi se jim znalo slabo goditi. Pooblaščenci velesil so se med seboj dogovorili, da bi bilo sramotno za Evropo, ako bi ona — velikan, Grški — pritlikovcu tudi le najmanjšo reč obljubila in se zavezala ji to po di-plomatičnem potu preskrbeti. Nič ne, prav nič ne! Grki so brez vsacega povoda na splošno začudenje za orožje prijeli. Brez vsake odškodnine naj ga zopet odlože in brez vsake nade, da bi se jim kaj pri-poznalo na njihovo zahtevanje. Se le pozneje morda jim znd Evropa brsuiti še kako mrvico od Epira ali Tesalije. Da bode Evropa tako odločno z njimi govoriti začela, tega se Grki gotovo niso nadjali. Težavni položaj grških ministrov je toraj pač popolnoma umljiv; narod je namreč do skrajnosti fana-tiziran za boj, vojska sama do ušes oborožeua, denarja pa na vse strani manjka. Ali je čuda, da minister v takem položaji ne vč, kako bi se prestopil, da bi bilo bolj prav? Najlaglje je toraj rešitev — ako se odpove. Na njegovo mesto prišel bo drugi svojo srečo poskušat, opravil pa tudi ne bo nič, dokler bodo časnikarji narod na boj huj-skali. Izvirni dopisi. Z Štange, 29. aprila. Ze dolgo niste od nas, gospod vrednik, nobenega pisma prejeli. Pa temu ni Čuda, kajti letošnja zima je bila silno dolga. V zimi pa vse odveni. Pri nas je bilo ljudem letos silno hudo za klajo. Slame je skoraj vsakemu zmanjkovalo. Zato je pa bila silno draga. Vidiš pa lahko še zdaj marsikteri razkrit kozolec, ker slama iz njega je živino vsaj pri življenji ohranila. Zdaj pa ljudje že krmijo z reso in drugo tako šaro ter pravijo, da živina to raje je, kakor pa slamo. Živine imajo ljudje pri nas precej veliko, a prodati jo do zdaj še niso mogli, dasiravno ji je cena prav nizka, teleta za mesarja pa pod nič. Po 12—13 kr. funt se prodajajo. Meso je pa silno drago v Litiji in dostikrat še slabo. Da v takih prilikah dotične gosposke v blagor občinstva ničesar ne vkrenejo, je res čudno. Strn ni pognjila, kakor se je bilo bati. Drevje lepo cvete, posebno črešnje so vse bele. če jih ne bo kaj spridilo, jih bo veliko. Saj smo pa tudi potrebni, ker letos ni bilo zakaj krajcarja dobiti. Za našo duhovnijo je bilo kaj posebnega, da smo imeli o Veliki noči tri mrliče in sicer tri „fante", ktere smo Velikonočni ponedeljek izročili materi zemlji. Eden je imel sušico in se je jako dolgo mučil. Bil je večkrat previden in je ves potrpežljiv in vdan v voljo božjo umrl. Ni bil navezan na ta svet, akoravno je imel gospodar biti — umrl je silno lahko. Kal bolezni je dobil pri vojakih. Drugi fant je bil pa bogat na časnem premoženji. Imel je več tisočakov, pravijo, da čez 6000 gold. Živel je pa prav revno in po beraško. Ni si ničesar privoščil. Nameraval je svoje premoženje, kakor je gospodu župniku sam rekel, v blage namene obrniti: za uboge, za cerkev in revne sorodoviue. A zadnjo oporoko narediti, je odlašal tako dolgo, da ga je smrt prehitela. Zdaj se bo lepo premoženje vse razbilo in ravno tistim ne bo prišlo v roke, kterim je bilo namenjeno, če imaš kaj, obrni v življenji dobro in o pravem času poskrbi, da se bode tudi po tvoji smrti obračalo prav in po tvoji volji. Tretji mladeneč, še le 18 let star, je pa prav žalostne smrti umrl! Veliki petek je še v vinogradu kopal. Pili so gnjusni „šnops", po kUrem se jih je že veliko ponesrečilo, tako tudi ta fant. Zvečer se ga je dobro nalezel, v hiši na tleh obležal, in zjutraj ob treh so ga našli mrtvega. Žalostna smrt! Kaj pa za večnost? Res, ne brez vzroka jokata oče in mati neprenehoma za njim. Naj bi taki žalostni primerljaji naše slovensko ljudstvo vendar enkrat spametovali! JVaše slovstvo. Stoletnica goriške bolnišnice usmiij. bratov v ulici Alvarez; svečanostna knjiga v ta namen. Ta zavod krščanske ljubezni do trpečega človeštva dela čast goriškemu mestu. Ravno zdaj bo sto let, odkar je ta bolnišnica prestavljena iz Placute v sedanjo ulico, po njenem dobrotniku Alvarez imenovano. Ta izvanredna svečanost se bo obhajala 1., 2. in 3. maja v cerkvenem duhu in s pozivom na prijatelje in dobrotnike zavoda, da se blagovolijo te izredne svečanosti vdeležiti. V ta namen je izvrstni prednik samostana in bolnišnice, č. o. vitez Janez od Boga Sobe), izdal svečanostno knjigo kratke dogodovščine tega reda, odkar so prišli usmiljeni bratje 1656 v Gorico. Knjiga obsega 167 strani. Ni pa moj namen, vse natanjko zabilježiti, kar obsega ona nemško pisana knjiga, ker bi to bilo preobširno za čitatelje »Slovenca". Vendar naj sledi tu vsaj kratki njen obseg. V predgovoru pripoveduje, iz kakšnih virov je zajemal pisatelj te zgodovinske podatke, da v ravno istem letu 1656, ko so obhajali usmiljeni bratje svoj vhod v Gorico, je bilo 22 njih redovnih bratov zarad sv. vere umorjenih, in odtrgauih od dela njih poklica, namreč od strežbe bolnikov, v Varšavi, Lublinu in Loviencu, in to z najgrozovitnejšimi mukami, menda od besnih raz-kolnikov. Pač je bilo treba, da so se tudi tukajšnji usmiljeni bratje, boreči z raznimi težkostmi in sovražnostmi, trdno oklenili zaupanja na božjo previdnost in premagovali z junaškim pogumom vse težave skoz 230 let. (V Gorici bivajo že od 1656—1886.) njem ne puste ne kamna na kamnu in da bodo le priraščene razvaline pripovedovalo potniku o bogastvu in nekdanji slavi sveto-vaclavske dedovine. Vetrovee si je poiskal, da bi kolikor mogoče oslajil novo svoje bivališče, posebne zabave. Prva leta jo bilo to skoraj njegovo največje veselje. Takrat je bilo namreč okoli Levegagradca vse polno pepelnic, kjerkoli je kdo zasadil motiko ali razkopal zemljo za nekoliko palcev globoko. In te pepelnice je Vetrovee nabiral, kjer-koli in kakoršne-koli je dobil. In kako varno je ravnal ž njimi, da mu niso razpadle na kose, predno jih jo prinesel domu! Še bolj je pazil, da bi iz njih ne raztresal količkaj pepela. Očistivši lončene posode, razstavljal je jedno k drugi na polico. A kedar je bila ta že napolnjena, napravil je novo pregrado in zopet pokladal na-njo pepelnice drugo k drugi, dokler ni bila cela stena zastavljena. Ljudje so se jako čudili nad tem početjem, zopet zmajali po svoji navadi z glavami. Hrdina je prihajal na dvorec in zopet odhajal, z glavo naprej in z rokama na hrbtu. »Veste li, sosedje, kdo je v teh čudnih vrčih? — Skoraj, da mi ne bote verjeli. — Toda Vetrovee se ne laže nikdar!" »Kdo bi mogel biti v teh čepinah?" »Nekdaj so lonce tukaj delali, potem se je pa njim vse posulo!" Hrdina je resno pogledal smejočega se Vetrovca »Tem nenavadnim vrčem pravijo pepelnice. — In veste, čigav pepel je v njih ? — Naših prednikov, vaših davnih pradedov, morda vsacega izmed nas. Takrat so ljudje mrliče sežigali, pepel zbirali in za večen spomin spravljali v pepelnice. — Seveda je že od tega dobrih šest sto let! In vi ste to razkopavali, ne vede razbijali, raz njiv na pota metali. — Pepel prednikov, ostanke davnih pradedov!" Ljudje so strmeli nad to novico. Kaj vsega ne v^ ta Vetrovee! Res so one glinaste, vrčem podobne posode pobijali, razkopavali in metali na poti. In pepel iz njih nesel je veter njim v oči, ktere so naenkrat motne postale, kakor bi imeli oslepiti in priti ob vid. Mogli bi zares za kazen za tako oskru-njevauje zgubiti oči. Kdo pak je mogel to vedeti, iz vseh edini le Vetrovee, in še ta le zato, ker je bil po svetu in je v mladosti hodil v Pragi v šolo. (Daljo prih.) In vse to se je vršilo ne v njih prid ali slavo, marveč le v prid in olajšanje pomoči iskajočih bolnikov in vbogih goriške dežele. Pisatelj se pred vsem zahvaljuje vsegamogočnemu varhu za njihovo ohrambo, ktero zahvalo bodo dajali Bogu vsak dan, posebno pa ob stoletnici z izredno službo božjo. Zahvaljuje se tudi visoki cesarski rodbini s ponižno udanostjo in zvestobo za mogočno, vselej delavno podporo in razna odlikovanja; enako tudi vladnemu zastopu, visokemu plemstvu v pokrajini, blagovoljni duhovščini in svetovnim oblastim vsake baže itd. Knjiga stoletnice je razdeljena v pet dob. V prvi dobi (stran 1—18) opisuje čudoviti početek reda usmiljenih bratov po sv. Janezu od Boga 1534, dalje njegovo življenje in čudovito naglo razširjenje tega koristnega reda po Evropi in novo najdenem svetu, začetek reda po Avstriji, ustanovljenje samostana in bolnišnice po gosp. baronu Janezu Vitu Delmeshi v Gorici dne 18. novembra, na Placuti tik od njih ustanovljene sedanje farne cerkve sv. Vita, do pre-selenja v sedanjo Alvarezovo bolnišnico 1786. Omenja v tem oddelku tudi tržaški samostan sv. Jušta, o kteri vstanovi pa se ne najde nič gotovega, iu da je bil isti samostan v 1785. letu po cesarju Jožefu II.*) v Ljubljano prestavljen itd. V drugi dobi (1786—1815) opisuje, potem ko je do 1736 spadal (stran 18—33) samostan k laški redovni pokrajini, odsihmal pa k avstrijanski, dogodjaje od preselenja v Alvarozevo**), hišo 1786 na Studencu, do 1815 po francoskem zasedanju. Ta doba francoskega zasedanja je bila zelo žalostna, ker Napoleonove vojske z svojimi zlimi nasledki in nerednostmi so storile, da se je razšel samostan in je nehala bolnišnica, ker so se Francozi sami vsega premoženja in ustanov polastili. Tretja d6ba opisuje čas po Pariškem miru (str. 33 do 62) 1815, do povzdige bolnišnice za javni bolni zavod 1863. leta, pa težave pri obnovljenji hiše, ker se je sicer polagoma napredovalo, ali le malo je moral procvitati samostan z bolnišnico v dolgem tečaju skoraj pet desetletij. In zakaj? Tedaj je bila namreč doba strogega birokratizma, polnega pisa-renja, ko je bila navada, prepirati se z dozdevnimi razlogi za kak belič ali par novčičev, vsled česa je takšna vradna nedelavnost zadrževala resnično napredovanje v prid bolnega človeštva. . . . (Konec prih.) Domače novice. (Prva sv. birma v Lavantinski škofiji) bila je določena na 23. in 24. maja v Skalah in Šoštanji. Ker je pa ondašnji dekan gosp. Trafenik med tem umrl, se je delitev sv. birme in kanonična vizitacija preložila na mesec avgust, kedar bode birma dne 7. avgusta v Št. Ilju, 8. v Skalah in 9. v Šoštanji. (Dultovske spremembe v Lavantinski škofiji.) Za župnijo sv. Jurja v Mozirji prezentiran je bil č. g. Josip Žehel, župnik pri sv. Petru ob Savini; za župnijo sv. Danijela v Razborji pa č. g. France Rojko, dosedanji provizor te župnije. Provizorjem Skalške župnije imenovan je ondašnji kaplan č. g. Josip Hajšek. Razpisani ste župniji Završje do 27. maja in Skale do 8. junija. (Za podžupana) Ljubljanskega izvoljen je bil včeraj v mestnem zboru od 25. mestnih odbornikov dosedanji podžupan in trgovec g. Vaso Petričic z 22 glasovi, in se je izrazil, da volitev sprejme. (Novi mestni odbor) razdelil se je sinoči v sledeče osmere odseke. Voljeni so: 1. V magi-stratni odsek ob županovem načelništvu gospodje: podžupan Vaso Petričič, dr. Bleivveis vitez Trsteniški, M. Pakič, F. Potočnik in dr. J. Tavčar. V personalni in pravni odsek, ki se sinoči še ni konstituiral, gospodje: dr. H. Dolenec, dr. Mosche, Iv. Murnik, L. Raunicher in dr. Valentin Zamik. V finančni odsek ob načeluištvu podžupana V. Petričiča, gospodje: J. Benedikt, J. Gogala, J. Hribar, F. Ravnihar, dr. Stare iu dr. Tavčar. V odsek za uboge, ob načelništvu županovem, gospodje: J. Geba. J. Počivavnik, Sker-binec, prof. Tom. Zupan iu K. Žagar. V policijski odsek, ob načelništvu dr, Bleivveisa viteza Trsteuiškega, gospodje: J. Gogala, H. Ničman, *) Ker se je vtikal v cerkvene zadeve, v redove in celo osnovo katoliške hirarhijo in celo v cerkvene obrede, pogrebe, v božja pota itd. Pis. **) Alvarez, darovatelj samostanskega poslopja, je bil špaiijskega rodu, Pis. F, Trtnik, Ig. Valentinčič, dr. Vošnjak ia K. Žagar. V šolski odsek, ob načelništvu prof. Zupana, gospodje; dr. Dolenec, Povše, dr. Tavčar. Ig. Valentinčič, dr. Vošnjak in dr. Zamik. V olepševalni odsek, ob načelništvu g. Povšeta, gospodje: J. Hribar, Franc Ravnikar, J. Tomek, Ig. Valentinčič. J. Velkovrh in K. Žagar. (Otroško varovališče) pri sv. Florijanu tukaj spremenilo se je v »otroški vrt" ali izgojevališče. Skrb za poduk v krščanskem nauku prevzel bode jeden gospodov katebetov, podučevanje v drugih predmetih pa učiteljice. (Vabilo k ustanovitvi) »pedagogičnega društva za učitelje in šolske prijatelje", ktera bode 6. maja t. 1. ob 10. uri dopoludne v šolskem poslopji v Krškem. Osnovalni odbor. (O čebelah) sporočali smo včeraj z Gorenjskega, da so ondi že 26. t. m. prvikrat rojile. Kakor smo danes zvedeli, so jih čebele g. Seliškarja v Ljubljani, ulice sv. Florijana, za 24 ur prehitele, kaiti zrojile so 25. t. m., t. j. na Veliko nedeljo in se je mladi roj dvignil pod streho v Bahovčevo hišo v sv. Florijana ulicah št. 9. (Ljudje kaj pogosto mrjo v Sitaroški župniji pri Mali Nedelji.) Kakor se nam sporoča, ni skoraj dneva, da bi ne imeli mrliča v župniji, včasih še celo po več. Človek zboli in v dveh, treh dneh ga že več ni! Kar pa nam Bog po eni strani vzame, nam po drugi zopet nadomestuje. Do sedaj smo imeli letos že petkrat krst dvojčekov, kar se je drugokrat le redko kedaj prigodilo. (Ptujsko učiteljsko društvo) napravi dne 5. maja izlet k Novištifti, kjer se bode vdeležilo ob 10. uri dopoludne sv. maše. Po službi božji bode predavanje o vojaškej telovadbi in o petji. (Stroški v Ptujski hiralnici) so se za vsakega hirajočega na dan po 20 krajcarjev določili. (Zvezdo repatico) videli so te dni zgodaj zjutraj v Mariboru na nebu. Rep je imela obrnjen navzgor. Pomika se proti jugu. Bo pač ena tistih dveh repatic, ki so jih zvezdarji v tem mesecu napovedali, da se bodete v naših krajih videli. Še nekaj za vinogradnike.) Sosedje naši na zelenem Stajarji, ki se tudi muogo pečajo s pridelovanjem vina, poprijeli so se že po več krajih trte »Izabelke" in so menda vrlo zadovoljni ž njo. „Slov. Gospodar" piše, da jo povsod zasajajo, kjer je le količkaj gričev svet in ni za drugo rabo. »Iza-belka" čvrsto raste tudi v revni zemlji, goji se v rajdah; za mraz je malo občutljiva, obrodi pa mnogo več, nego vsaka druga trta. Vino njeno se posebno prilega ob poletni vročini pri težkem delu in ga tudi radi kupujejo. Štajarski kmetje zasajajo ž njo prostore, kjer poprej ni druzega rastlo, kakor trnje in robida in jim sedaj dotični prostori lep dobiček donašajo. Razne reči. — Mesto Lisko v Galiciji je pogorelo, kakor že povedano. Ogenj je nastal v ponedeljek po noči, ker je bil veter in je veliko hiš lesenih, se je hitro razširil, in pogorelo je 3000 hiš. Pri okrajni sodniji zgorela so vsa pisma. Mesto ima 6000 prebivalcev in je lastnina grofa Krasickega. — Požar v Mandalayi, glavnem mestu države Birme. Vse je kazalo nekako zaničljivo na Francoze, češ, oni ne znajo postopati z narodi v Aziji, ko niso mogli končati vojske v Tonkinu. Sedaj se pa Angležem v Birmi ne godi nič bolje. Redno vojno so sicer zmagali, glavno mesto „Man-dalay" posedli, a kaj se zgodi. Princ Myinzaing, ki ima pravico do prestola, je poslal trumo požigalcev v mesto, ki so ga 15. t. m. na več krajih zažgali. Ze poprej so s pismi .žugali, da bodo birmansko novo leto, ki pade na 14. t. m., praznovali z razdejanjem mesta. Kljubu temu oblastnije niso ukazale kaj posebnega za varstvo mesta. Vnanje mesto so zažgali zjutraj ob 4. uri, in notranje z nasipi obdano na dveh krajih; v notranjem mestu je ogenj segal notri do palače in zgorela je blagajna, pošta in več malih poslopij znotraj vgraje. Glavna poslopja pri palači so nepoškodovana. Vojaki so nastopili in so pogasili požar, kteri je pokončal več sto hiš. A komaj se vojaki vrnejo v vojašnice, zopet nastane ogenj. Rekli so: na jugu na dveh krajih gori. Požigala pa je tropa 50 mož, ki je imela dve beli zastavi, Požigalcev je bilo nekaj na konjih in so divjali od kraja do kraja ter hiše zažigali. Preganjali so jih redarji in vojaki. Bežali so proti Amarapuri in pozneje je štiri požigalce konjiča vjela. Več ko tretjina ograjenega mesta je zgorelo. 16. aprila se je brzojavilo iz Mandalaya: Včeraj zvečer ni gorelo, ker je patrola po mestu hodila. Požigalci so vendar hišo blizo kraljevega bazarja zažgali. Vojaki so streljali na nje, tri so ubili in dva ranili. Ko je včeraj vse po mestu gorelo, napadlo je 300 privržencev Myinzainga kraj Jankeen - Taung, tri milje na vzhodu od Mandalaya. Odgnali so jih, pri tem je bilo njih 15 ubitih in mnogo ranjenih in bežali so proti jugu. — V mestu je bil umorjen vojaški lekar, Mr. Devin, njegovo truplo so našli v mestu, skoraj je bilo v kose razsekano. Za prebivalce v Aziji in Afriki se ne vojskuje ne le obnebje, Evropejcem smrtnonosno, temuč tudi lokavi in osvete-željni domačin; v tacih okoliščinah tamošnji prebivalci ne marajo dosti za evropsko omiko. Telegrami. Carigrad, 30. aprila. Turčija se v posebni okrožnici zahvaljuje velesilam, da so se tako moško potegnile za ohranitev miru s tem, da so Grkom ultimatum poslale. Le tedaj bi bila Turčija zadovoljna, če bi Grki brez pogojno orožje odložili; pri vsem tem se pa odpove vsakojakemu odškodovanju, kterega ima neovrgljivo pravico zahtevati za velikanske žrtve in stroške, v ktere so jo Grki zapletli s svojim oboroževanjem. Atene, 29. aprila. Delyannisu se je poklonila deputaeija meščanov, kterej je minister rekel, da do sedaj še živi duši ni obljubil, da bo Grška razoroževati pričela. Francosko posredovanje je pa le zarad tega obljubilo, da bo Grško vprašanje kmalu rešeno. Konečno je duputacijo še zagotovil, da če se Grkom ne bodo prav kmalo dalo, kar zahtevajo, se vlada tudi vojne ne bo vstrašila in so bo velesilam še le tedaj vklonila, kedar ji bodo taiste grško brodovje vničile in mesta razsipati jele. Atene, 30. aprila. ,,Havas" poroča: (toraj jako dvomljive vrednosti. Vr.) Odgovor na ultimatum je Grška velesilam sinoči izročila. Delyanis se je v odgovoru oziral na pismo, s kterim se je Grška izrazila, da se vjema s francoskimi nasveti. T u j c i. 27. in 28. aprila. Pri Maliču: L. Jungwirth, e. kr. stotnik; P. Schindler, c. kr. poročnik; llell, Dachlor, Garus in Herz, trgovci, z Dunaja. — C. Miiller, trgovec, iz Heilbrona. — L. Hanslovsky, inženir, iz Siseka. — Glanzmann, trgovec, iz Trsta. — Josip Gorup, zasebnik, iz Reke. — Josip Pilippi, trgovec, z Dunaja. — V. Hoffmann, knjigovodja, z Dunaja. — L. Solerti, vodja umetnijske šole, iz Inomosta. — E. Stransky, potovalec, z Iglava. — J. Woisk, posestnik, iz Pettava. — Gašper Treo, agent, iz Celja. Pri Slonu: J. C. Zaeharias, zasebnik, s soprogo, z Dunaja. — Ludovik Frankel, tovarnar; Foiko in Jansehitz, trg. potovalca, z Dunaja. — 0. Vidakovič, bankir, s soprogo, iz Gradca. — D. Siinpfer, c. kr. polk. zdravnik, iz Ptuja. — J. Belec, župnik, iz Belo peči. — Ana Domladiš, zasebniea, s sinom, iz Ilirske Bistrice. — France Schlaurich, trgovec, iz Monfaikone. — Bogoljub Soyka, trgovec, iz Genove. — Pavel la Roche, kr. profesor, iz Monakovega. — Rudolf Lukselo, mestni odbornik, z družino, z Dunaja. — Vilhelm 0ttitzky, zasebnik, z Dunaja, — Henrik Miink, potovalec, z Brna. — Apolonia Vianollo, zasebniea, iz Trsta. — G. Cannes, lekar, s soprogo, iz Veloske. Pri Jiavarskem dvoru: France Eržen, zasebnik, iz Ptuja. — Marija Schuller, zasebniea, iz Staržič. — Justin, usnjar, z Dolenjskega. — France Jelene, zasebnik, s soprogo, iz Kranja. — France Fabbio, zasebnik. — A. Zamelo, lesni trgovec, iz Štajarskega Pri Južnem kolodvoru: Julian Bražner, mehanikar, z Dunaja. — pl. Sebulbaim, e. k. inženir, s soprogo, iz Beljaka. — J. Gorlujic, zasebnik, z Doline. — Carolina Abl, vojaškega zdravnika vdova, s hčerjo, iz Trienta. — M. Breyer, zasebnik, iz Reke. — Anton Krajne, klepar, iz Postojne. — Štefan Sorko, zasebnik, iz Brežic. — Anton Vrbič, uradnik, z družino, iz Siseka. Pri Virantu: Janez Sk\varca, kurat, iz Budanja. — Martin Poč, kurat, iz Sturja. — Alojzij Pehani, kurat, iz Metlike. — Jožef Klun, trgovec, iz Ribnice. — Ana Potočnik, zasebniea, z Vrhniko. — Anton Erker, zasebnik, z družino, z Dunaja. — Pavlina Fleseli, zasebniea, iz Slavine. — Govekar, učitelj, iz Studenca. Vremensko sporočilo. C rt O Čas Stanje Veter V r o in e Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrnkomera v mm toplomera po Celziju |7. u. zjut. 72960 r +17-0 si. zap. jasno 29.i2. u. pop. 728-19 +20-8 m. jzp. jasno 000 9. u. zveč. 728-93 +13-2 sr. zap. jasno Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 30. aprila. Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka) 85 gl. 40 kr Sreberna „ 5 % „ 100,, (s 16% davka) 85 „ 45 4% avstr. zlata renta, davka prosta . 114 „ 50 Papirna renta, davka prosta . . . 101 „ 35 Akcije avstr.-ogerske banke . . 877 l — ^ Kreditne akcije............287 „ 90 London.......126 „ 05 ^ Srebro......._ _ Francoski napoleond......10 1' 02 " Ces. cekini.......5 „ 93 „ Nemške marke 61 72»/a " V »Katoliški Bukvami" v Ljubljani (14) se dobiva Okrožnica Njih Svetosti papeža Leona XIII. o krščanski uravnavi držav. Obsega 32 strani v osmerki in velja 6 kr., kdor jih naroči vee skupaj jih dobi še ceneje. Veter, sicer pa jasno. Srednja temperatura 17 0° C., za 6 0" nad normalom. Lekarna Trnkoczy-ja, zraven rotovža v Ljubljani, priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želodee, tB8. OBP.I SCHUT2Mam NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH t STOCKzo. v Ljubljani pri U. pl. jeden tucat. kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: liuinkanje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje srca, zal>a-sanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold. SPtT Svarilo! Opozarjamo, da se tiste Istlnite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnki-iv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava so s pošto najmanj jeden zavoj. Izvrstna homeopatična jzdravila se pri nas zmirom frišne dobivajo. Naročila b dežele ievršč se talcoj v lekarni Trnk6czy-ja zraven rotovža v Ljubljani.