varnostnoqbrambno vrednotenje drža/nega teritorija. Filip TXJNJIC* Izvleček: UDK: 355.02:911(497.4) Osnovni namen prispevka je z geopolitičnega in geostrateškega vidika izpostaviti nekatere prostorske in teritorialne razsežnosti varnosti in obrambe naroda, države in sodobne mednarodne varnosti. Predstavljeni so nekateri glavni procesi na globalni, regionalni in lokalni ravni, ki nakazujejo teritorialni oziroma varnostni položaj naše države in okolja v katerem je. Ključne besede: teritorij, varnost, geopolitika, geo strategij a, imperialna struktura, položaj, mej is če, vojaštvo, Evropa, Evropska unija, Vmesna Evropa, Vzhodna in Jugovzhodna Evropa, strateški koridor. Abstract: The main task of this article is to expose some of space and territorial dimensions of the security and defence of nation, state territory and contemporary international security. I attempt to analyse this issue considering the main territorial processes and relations on the global, regional, subregional and local levels in order to create the main framework for a real assessment of security position of the state. Despite the profound influence of the much offering globalisation and radical changes in the world and Europe during the last decade the »Europe in Between« or »Zwischeneuropa« is our geopolitical and geostrate-gical reality, and geopolitcal and geo strategical re te rrito ria lis at ion or imperialisation is the main question how to take as more as possible in the given circumstances. Our country is positioned on the edge of the strategic geopolitical gateway region, on the edge of the first circle of the imperial structure of European union, and in the periphery as borderland of empires. Because of the strategic dislocation of the NATO troops in Italy, Hungary and Balkans, the territory of the Republic Slovenia is a strategic military crossroad. Key words: Territory, Security, Geopolitcs, Geostrategy, imperial Structure, Position, Frontier, Europe, European uniun, »Europe in Between«, Strategic corridor. * Mag. obramboslovnih znanosti, Ljubljana, Trebinjska 9 112 Filip Tunjic Varnostnoobrambno ved no te nje državnega teritorija ZAKAJ JE POTREBNO CENITI IN VREDNOTITI TER BRANITI LASTNI TERITORIJ? Temeljne kategorije, ki se prepletajo so prostor, teritorij in geoprostor. Prostor predstavlja naravno danost tj. dobrino, ki je na razpolago vsem kot multidimenzionalni naravni sistem edinstvene strukture in organizacije. Ta obstaja neodvisno od človeka ter kot nenadomestljiv pogoj, ome-jevalec in prizorišče družbeno-zgodovinskega procesa. Iz edinstvenosti izhaja determinističen značaj prostora v odnosu do človeške družbe, njen demografski, tehnološki in teritorialni razvoj.1 Z interakcijo številnih teritorialnih dejavnikov v prostoru se odvija »raznovrstno konstruiranje teritorijev različnih vrst« kot »neprekinjeno spreminjanje ali transformacija zavzemanja mesta v prostorskem sistemu«„ Gre za proces teritorializacije, ki poteka stalno na lokalni, nacionalni in regionalni ravni (PaasL 1986). Prostor je tako kot čas, dovolj univerzalen in odprt fenomen, da lahko prenaša soobstoj mnogovrstnih in različnih ideoloških, političnih ali teritorialnih vizij. Kljub temu »enakovrednega obstoja več opcij v istem političnem prostoru in istem času ni možno zagotoviti« in ni političnega prostora »v katerem si nobena od konkurenčnih strani ne bi lastila monopola ali premoči« (Žižek, Delo, SP, 03.02.96). Teritorij je proizvod tentorialnosti in teritorializacije. Teritorialna narava človeka je generična in neizbrisljiva (Ardery, 1966).2 S premikom od biološke teritorialnosti k družbi pa se srečamo s politično teritorialnostjo, ki predstavlja osnovno povezavo med političnim sistemom in prostorom, vedenjski fenomen, povezan z organizacijo prostora v območju vpliva ali jasno označenega teritorija (Soja, 1971). Socialna geografija jo označuje kot »tentorialnost človeške vrste«, kot »obliko prostorskega vedenja« ter »prostorsko strategijo« posameznika ali skupine, ki je usmerjena k podrejanju in nadzorovanju pojavov, procesov in odnosov v obmejenem prostoru. (Sack, 1986,19). Zaradi teritorija je bilo največ vojn v zgodovini človeštva in je njihov glavni vir (O 'Sullivan, 1986). Kot eden od gonilnikov vojne3 je pritegnil obrambo, da bi bila v moderni družbi na prednostni listi gonil oblikovana kot legalna racionalizatorja vojn (Q. Wright, 1942; 131). Takšna vrednost teritorija ne obstaja sama po sebi, saj izhaja iz dejstva, da teritorij kot »kontejner« omogoča fizično, mentalno, ideološko, politično fiksiranje ter sinergijo ostalih sorodstvenih in identifikacijskih vrednot: materialnih, narodno/etničnih, verskih, kulturnih, političnih in države (Tàgil, 1977)4 Zgodovinsko dejstvo ali naključje je, daje politična tentorial nost svojo osrednjo prominenco v družbi dosegla s pojavom države (Soja, 1971; 39; Glasner in Elij, 1989; 13). Teritorialna država je oblikovana kot organizacija, ki zaseda nek prostor v »zgoščeni« in ekskluzivni obliki (Boulding, 1959). Kot »obmejen kontejner moči«5 (Giddens, 1987;119) seje pokazala kot do sedaj najučinkovitejša oblika teritorialne organizacije. Od westfalskega miru leta 1648 ljudje svojo družbenopolitično eksistenco zaupajo teritorialno suvereni državi.6 1 »Strukturno-dinamične lastnosti geoprostora rezultirajo iz odnosa zunanjih, vesoljskih vplivov in pojavov, ki so neposredno podrejeni zakonom fizične narave in notranjih specifičnih fiz.ičnogeografskih procesov, ki so značilni za geografski omotač Zemlje kot posebno naravno telo, integrirano v edinstven naravni sistem (M. Radovanovič: V Jugoslovenski geoprostor, J989, 9-10). 2 Teritorialnost na osnovni ravni opredeljuje kot »instinkt za teritorialno posedovanje« ali zagotovitev lastnega »...območja v prostoru .... ki ga žival ali skupina živali brani kot ekskluz.ivno lastnino ... 3 Hrana, spol, teritorij, aktivnost, samozaščita, dominacija, neodvisnost, in družba. 4 Navedene vrednote so nekateri analitiki opredelili kot oblike sorodstva ter teritorialnost in sorodstvo kot imperativa politične družbe, ki se medseboj dopolnjujeta, se izmenjujeta, z občasno prevlado enega ali drugega (Mazrui, Kratochwil, Duchacek ...). 5 »Obmejen« v pomenu opasan z mejami. 113 Filip Tunjic Varnostnoobrambno ved no te nje državnega teritorija Ob nastajanju tega prispevka se je porodilo vprašanje zakaj geografi za označitev omejenega prostora uporabljajo pojem geoprostor, ko že obstaja izoblikovan pojem teritorij, ki natančno opredeljuje nek določen del prostora. Sklepam, da je lahko za geografa pojem teritorij določen »prestrogo« s teritorialnimi mejami in ima formalnopravni pomen. Pojem geoprostor se zdi bolj fleksibilen, saj označuje prostor, ki je neposredno situacijsko pogojen. Geoprostor sicer lahko ima za krajši ali daljši čas obeležja teritorija, ker ga pač nadzira eden od teritorialnih udeležencev, vendar pa nima mednarodnopravno določenih teritorialnih meja. Pojem teritorij torej pripisujemo predvsem državi kot subjektu in objektu mednarodne ureditve, ki izvaja lastno suverenost v dosegu z državnimi mejami opredeljenega prostora. Geoprostor razumemo bolj fleksibilno. Skladno temu tudi meja ocenjeva-nega geoprostora ni nujno sinonim za državno teritorialno mejo, pogosto pa se geoprostor in teritorij, odvisno od problemskega in kontekstualnega vidika, tudi ujemata. Varnostnoobrambne ocene položaja državnega teritorija in geoprostora Visoka vrednost, ki jo v tem prispevku pripisujem teritoriju je vsekakor nasprotovanje raznim Jefrijem, političnim emisarjem7 z Zahoda, ki v megli globalizacije učijo Vzodnoevropejce, da teritorij za mednarodne odnose, varnost in državo ni več temelj suverenosti, in da teritorialna suverenost ni oblika ali vsebina politične legitimnosti države, ni vrednota za katero se splača boriti, kot tudi država ne more biti več subjekt mednarodne ureditve.8 Sočasno pa njihovi ekonomski, politični, varnostni in drugi funkcionalni sistemi ustvarjajo nove globalne, civilizacijske, geopolitične in geostrateške varnostne, gospodarske in druge delitve in teritorialne meje, tudi z nelegitimno in novo geoekonomsko uporabo vojaške sile. Varnost, obramba in teritorij so neposredno funkcionalno in vsebinsko povezani in med seboj pogojeni. Brez teritorija ni obrambe, brez varovanja in obrambe »lastnega« prostora ni lastne suverene države, na katero se vendarle še naprej opirajo varnostno-obrambne opredelitve vitalnih in strateških interesov, ki jih razglaša država v imenu družbe.9 Vsaka kvalitetna analiza problema varnosti in obrambe mora temeljiti na poznavanju celovitih političnih in geostrateških razmer, mora ugotoviti temeljna dejstva in ne more dovo- 6 Westfalski mir je promoviral teritorialno suvereno državo kot nov politični ideal in na decentraliziranem »sistemu avtonomnih suverenih držav« (Maoz, 1990:8) urejeno prvo mednarodno ureditev ter mednarodno pravo, začel pa se je tudi razvoj diplomacije. Toda namesto v sistem tako opredeljenih držav se je Evropa razvila v sistem imperijev, v katerem so številna ljudstva in narodi ostali na njihovih obrobjih oziroma mejiščih kot drobiž za medimperialne poračune. Balkanski vojni 1912/13, Oktobrska revolucija, piva svetovna vojna in nastop dveh supersil v Evropi so privedli do formalne uveljavitve teritorialno suverene države, vendar »nadgrajene« z atributom nacionalnega. Tako je nacionalna država končno postala prevladujoč tip politične organizacije. Nekoliko ironično je, daje, leta 1933, pred ž.e jasno nemško nevarnostjo, konvencija iz Montevidea določila natančne parametre države kot osebe mednarodnega prava in njene sposobnosti, da stopa v odnose z. drugimi teritorialnimi subjekti v prostoru in se predstavlja kot zastopnik ljudstva iti subjekt mednarodnega sistema; jasno določen teritorij, stalno prebivalstvo ter oblast in sposobnost izvajanja oblasti na lastnem teritoriju. Šele takšna je imela, če se opiramo na mednarodno normativno in politično deklarativno ureditev, suvereno pravico do varovanja in obrambe lastnega teritorija in oblikovanja geoprostora. Do danes ta načela niso bila spremenjena. 7 emisar -ja m (a) politični ali vojaški odposlanec, ki ima navadno tajno, zaupno nalogo: diplomatski, vojaški emisar (SSKJ, DZS.d.d in Amebis, d.o.o., El. izdaja v. 1.0) 8 Tovrstnim veroukom je bil avtor prispevka priča na številnih konferencah, seminarjih, posvetih ter drugih srečanjih, ki so od leta 1990 preplavila Vzhodno in Jugovzhodno Evropo, v organizaciji ali s podporo z.ahodnih institucij, v funkciji mobilizacije političnih in strokovnih elit teh držav. Na vprašanje kaj si mislijo o morebitnem zanikanju teritorjalne narave njihovih držav ali popolnem odprtju meja s Češko ali Poljsko so se Nemci, Nizozemci, Američani ali Belgijci praviloma samo nasmihnili. Zahod, predvsem robni Nemčija in Avstrija vzhodnim sosedam nudita izdatno finančno pomoč za utrjevanje njihovih vzhodnih meja kot predhodnih meja t. i. Shengenske Evrope. 114 Filip Tunjic Varnostnoobrambno ved no te nje državnega teritorija liti kakršnegakoli zavajanja z enostavnimi in naivnimi entuziazmi. Za iskanje in zagotavljanje varnosti in obrambe države, temeljnih vrednot oziroma vitalnih in strateških interesov so potrebne kvalitene varnostnoobrambne ocene različnih vidikov položaja državnega teritorija in geoprostora. V tem smislu ima ocenjevanje strateški razvojni pomen. Ocene morajo obsegati razvojne procese in stanja v širšem in ožjem varnostnem okolju. Običajno se po namenu delijo na splošne varnostne in vojaškogeograf ske ocene. Medtem ko slednje obsegajo različne ocene geoprostora z vidika dejavnosti vojaštva,10 morajo splošno varnostne ocene, čedalje bolj, obsegati razvojne procese v varnostnih okoljih na političnih, ekonomskih, geopolitičnih in geostrateških področjih, pravilno zaznavati smeri njihovega razvoja. Spoznanja, ki se jih s takšnimi ocenami dobi, je nato potrebno, pod pogojem pravilne interpretacije, uporabiti v lastnih razvojnih politikah. Glede na namen prispevka in čas v katerem nastaja pa je potrebno opredeliti nekaj dodatnih izhodišč: - zaradi obsežnih sprememb v širšem in ožjem varnostnem okolju je potreben odmik od tradicionalnih metod, načinov in vsebin varnostnoobrambnega vrednotenja položaja teritorija v prostoru; - zaradi aktualne dinamike in negotovosti je potrebno analizo usmeriti razvojno in nekoliko prognostično; - geopolitična in geostrateška teža prostorskih in teritorialnih razsežnosti stabilnosti in varnosti je močno okrepljena; - oceno položaja našega geoprostora je možno v tem prispevku podati le splošno in delno; - vsi, sicer pomembni, vidiki varnostnoobrambnega ocenjevanja niso potrebni in presegajo namen tega prispevka. GLOBALNA RAVEN Na svetovni razvojni sceni so se proti koncu 20. stoletja zgodili premiki, ki imajo razsežnosti zgodovinske prelomnice, ki je nekako splošno sprejeta kot začetek četrte »nove« svetovne ureditve. Pod vplivi globalizacije naj bi se razvijala postmodern i stična družba, ki bi presegla koncepte tradicionalizma in modernizma dvajsetega stoletja. Globalizacija naj bi odprla poti za mednarodne odnose, ki naj ne bi več temeljili na teritorialni ureditvi. »Svet brez meja« bi pomenil »konec nacionalne države« (Guehenno, J995; Peterson, 1995; 108) in teritorij ne bi bil deter- 9 Za vitalne interese sije Slovenija razglasila varnost ljudi, zaščito demokratičnega političnega sistema in svoboščin državljanov ter suverenost in ozemeljsko celovitost države. Strateški interesi, ki zadevajo zunanjo varnost so sodelovanje v varnostnih strukturah z željo po nadaljnjem približevanju NATO, EU (iz dispozicije »Strategije (nacionalne) varnosti Republike Slovenije (FDV-1DV-ORC, marec. 2000).. 10 Vojaškogeografske ocene geoprostora so lahko lahko: Po namenu: vojaško-politične, vojaškoekonomske, vojaške, vojaškogeografske, specialne; Po splošnosti: globalne, celinske, regionalne, nacionalne, manjše (cone, rej oni, črte, položaji); Po vsebini: kompleksne, delne, proste; Po pomenu: strateške, operativne, taktične; Po ambientu: kopenski teritorij, akvatorialni teritorij, zračni prostor, vesolje; Po cilju: informativne, instruktivne, destruktivne, dokumentacijske, obveščevalne, preventivne, lažne; Po času izvajanja: trajne, periodične, srednjeročne, kratkoročne, dnevne; Po sredstvih izvajanja: organoleptične. po karti, izvidniške, uporaba sodobnih tehničnih sredstev, ter upoštevajo tri temeljne skupine vojaškogeografskih dejavnikov v prostoru: matematično-geografske, fiz.ično-geografske in družheno-geografske. 115 Filip Tunjic Varnostnoobrambno ved no te nje državnega teritorija minanta državne suverenosti (Johnston, 1995). Skratka, razkrojena bi bila sposobnost države za poln nadzor in upravljanje lastne usode (Tuathail, 1999; 117). Nastala naj bi nekakšna univerzalna skupnost svobodnih ljudi, ki svojega obstoja ne bi več vezali na teritorialno opredeljeno državo, ampak le na abstraktno lokacijo bivanja. »Konec nacionalne države« naj bi pripeljal do koncepta »nacionalne varnosti«, ki bi bila »deteritorializirana« in globalna in ne več »državna«. Kaže pa, da se globalizacija, če nekoliko parafraziramo Fukuyamov filozofski izziv, namesto konca zgodovine, sveta brez barbarov na vratih in bogastva brez konca, čedalje bolj nagiba k totalitarizaciji mednarodne skupnosti oziroma zavarovanju dosežkov zmage v »hladni vojni«. Namesto deteritorializacije je vse bolj jasno, da svet in Evropa doživljata, namesto »konca zgodovine« le »vrnitev zgodovine« in reteritorializacijo, ki je znana iz začetka 20. stoletja. Cohen ugotavlja, daje »nova« geopolitika tisto kar je pomembno za razvoj smiselne, uravnotežene in realistične paradigme, ter razlaga zemljevid nove svetovne ureditve.11 Zdi se, da mu aktualni procesi dajo prav. Sedanje neravnotežje globalnega geopolitičnega sistema je kratkoročno in se bo prelevilo v novo stanje dinamičnega ravnotežja. »Nova svetovna ureditev« naj bi bila zaznamovana s stanjem »ne reda in ne kaosa« v »mednarodnem geopolitičnem sistemu« ali »novi geopolitični strukturi... odprtega in decentraliziranega« vsekakor pa »turbulentnega« sistema, v katerem bo moč centrov razpršila. Glavni odraz takšne spremembe je preusmerjanje in preurejanje političnih teritorialnih enot. Preurejanje se izvaja na vseh geopolitičnih ravneh, od sfer do območij in stopenj delitev znotraj nacij. Tako pregrupiranje je prostorsko naključje ali poteka po črtah, ki jih nudi narava. ... Relativna moč posameznih jeder določa kje se in na katerem nivoju hierarhične skale bo zgodilo geopolitično prerazdeljevanje {Cohen, 1994;20; 1991). Prikaz 1: »Vmesna Evropa« v globalni geopolitični strukturi o Sile prvega reda Razdrobljeno območje (Shatierbelt)^ Četrta sfera marginalnosti * Sile drugega reda Geopolitične regije ............ Geostrate ške sfere —— (Vir: Cohen, 1994; 24) 11 Treba je reči, da seje izraz geopolitika, kije evropskega rodu, končno, a nenavadno udomačil v ZDA. Kolikor je znano, ga je tam, v funkciji ameriške politike, prvič uporabil H. Kissinger šele leta 1979. Kljub temu pa Američani še vedno raje govorijo o geografiji ali »povratku geografije« in ne o »povratku geopolitike«. 116 Filip Tunjic Varnostnoobrambno ved no te nje državnega teritorija Ni težko ugotoviti, da Cohenovo oslikavanje sveta kaj več ne odstopa od duha globalne geostrategije, ki so jo razvili M ah an, Spykman, Mački nder in geostrategi intenzivnega nastopanja ZDA v Evropo. Temelj globalnim geostrateškim in geopolitičnim odnosom ostaja vladanje dvema geostrateškima sferama, relativna novost pa je le nekoliko drugačna hierarhična organiziranost teritorialnih akterjev: - Prvo mesto na lestvici globalne geopolitične strukture zavzema m ar i ti m na ali tržno-odvisna sfera na eni strani ter evroazijska kontinentalna sfera na drugi. - Znotraj, ob ali med geostrateških sfer imajo svoje mesto in funkcije neodvisne geopolitične regije (Indijski podkontinent, Indokina), četrta sfera marginalnosti (večji del Južne Amerike, Afrika južno od mediteranske cone Magreba), regija teritorialne razdrobljenosti »Shaterbclt« (Mala Azija in Bližnji vzhod) ter navezuje geopolitična regija prehoda »Gateway region« ali Vmesna Evropa (Prikaz 1). - Šele tretje mesto na hierarhični lestvici pomembnosti zavzemajo nacionalne države, katerih hierarhični razpored bo odvisen od pozicij in funkcij moči, ki jih lahko eks-po ni raj o v svetovnem sistemu. - Še posebej je zanimivo Cohenovo prepoznavanje »specialne kategorije« prehodnih ali vmesnih teritorijev, kot jim pravi embrionalnih držav in mikrodržav, ki so zaenkrat sestavine subnacionalnega, četrtega reda v hierarhiji svetovne geopolitične strukture. Kot takšne lahko kadarkoli predstavljajo izpostavljena izhodišča za pritiske in destabilizacijo posameznih držav ali regij. V novi geopolitični strukturi geostrateških sfer je povsem jasno prepoznavno območje Vmesne Evrope kot prehodne, tranzicijske (Gateway) regije. Na njenem jugovzhodu tj. v stiku z Turčijo se navezuje regija, ki zajema vzhodno Sredozemlje tj. Malo Azijo, Bližnji vzhod ter severovzhodno Afriko do afriškega roga, kar je že v funkciji m ari ti m ne medit-eransko-bližnjevzhodne smeri. Tako oblikovani geopolitični strukturi sveta ustreza njegova multipolarnost, ki jo Cohen vidi v vladavini petih glavnih sil oziroma centrov prvega reda: - ZDA, maritimni in edini vojaški in gospodarski kol os; - Rusija in Kitajska,12 vojaški kopenski evroazijski, čeprav gospodarsko relativno slabi sili; - Japonska in Evropska unija, gospodarsko močni, a brez zadostnih vojaških zmogljivosti (Cohen, J994;28-29). Taki strukturi ustreza tudi regionalna imperializacija. REGIONALNA (EVROPSKA) RAVEN Na ravni Evrope kot svetovne regije so najpomembnejši politični, geopolitični in geostra-teški oziroma varnostni premiki povezani z združitvenim procesom krepitve in izgradnje Evropske unije. Od predwestfalske zahodnokrščanske Evrope (Christianitis) je Evropa prehodila westfalski koncept teritorialne in nato še nacionalne države ter obdobje koncepta prevlade ideologij dveh supersil. Danes se zdi, daje sklenjen razvojni krog z modelom, ki po mnogih značilnostih predstavlja k začetku, vsaj metaforično. 12 Nasproti Mackinderju in Spykmanu, ki so imeli Kitajsko za maritimno silo. 117 Filip Tunjic Varnostnoobrambno ved no te nje državnega teritorija Tudi v primeru Evropske unije gre za model imperija, katerega je načelna teritorialna struktura sestavljena iz: - območja centra (direct rule) kjer sta koncentrirani neposredna oblast in upravljanje; - kroga perifernih ali lokalnih avtonomnih oblasti ali oblastnikov (