Posamezna številka 6 vinarjev. ŠieV. 10.	Izven Ljubljane 8 vin.	V LjDüM V SI» 14.1013® 19(4.
LEIO XLÜ.
s Velja po poSU: s
Za	celo leio naprej . . K M'—
aa	en mesec „ . > » 2"20
za	Nemčijo oeloletno . » 29'—
za	ostalo Inozemstvo . » 38*—
V L|obl|aol oa dom:
X* celu let« naprej . . K 24-— za en mese. „ • • m\ 2'— y opravi pniema oiaseBeo „ 1*70
» Soboto i izdaja. ~
ta celo let ....... V—
ga Nemčijo oeloletno „ B'— ?a ostalo Inoiemgtvo „ 12 —
Inseratl:
Enostolpni peiitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v za dvakrat .... ,, 13 „ za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren pop o s t.
Porotna Gznasna zahvale, osmrtnice itt:
enos olpna pe itvrsta po 18 vin. 11 ■ ■ Poslano:
onostolpna petltvrsta po 30 vül
Izbaja vaak dan, Izvzemil nedelje tn pravnike, ob 5 orl pop.
Hedna letni priloga Vozni re<L
Ifcsr Orednt&tvo je v Kopitarjevi allot fitev 6/lIL Rokopisi se ne vračalo; oetranklrana pisma se ne c=s sprejemajo. — Orednlškege leletona štev 74 —
Političen list za slovenski narod.
Dpravuistvo te v Kopitarjevi allot št 6. — Kioan poštno hranilnico avstrijske št 24 797. ogrske 2B.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškegi telelona št 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
in plemenitost
Dunaj, 13. jan. 1914.
V torek v zgodnjem jutru je brzojav raznesel z Dtmaja veselo vest, da je mešana komisija sklenila, da se bo po novem dohodninski davek začel plačevati šele od 1600 K dalje, ne pa od 1200 K, kakor je sedaj, ali kakor pravijo socialni demokratje: eksistenčni minimum se je zvišal na 1600 K. Eksistenčni minimum je popolnoma napačna beseda; ta pomenja tisto vrednost, ki se ne sme zarubili, ne pa dohodkov, ki se od njih ne plačuje davek. Saj mora n. pr. kajžar, ki ima bajto vredno 300 kron plačati od nje; za vsak košček zemlje je davek; vsak obrtnik mora odrajlo-vati pridobninski davek, četudi daleč nima 1200 oziroma od zdaj dalje 1600 kron dohodkov.
Vesela je ta novica za delavcc in sploh za tiste, kateri imajo kolikor toliko stalno plačo. V naši tobačni tovarni si bo marsi-kaka družina odsopla, ki so ji /.daj nakladali dohodninski davek. To, kar so na shodih naši deJavci večkrat grajali, se je vsaj nekoliko izpremenilo. S kmetom je pa ta reč nekoliko drugačna. Popolnoma gotovo je namreč, da bo davčna oblast izkušala krnele, ki so dozdaj plačevali od 1200, oziroma 1400 kron dohodkov, pomakniti v dohodkih na 1660 K, Zato že danes opozarjamo na silno važnost letošnjih napo-vedb za kmečko in tudi obrtno ljudstvo. Prezreti tudi ne smemo, do zdaj izgubi precej oseb volivno pravico v drugem razredu pri občinskih volitvah in s iem v mestih pravico voliti v mestni skupini. No, to ne bo dotičnika ravno bolelo. Rajši pusti pač volivno pravico, kakor bi plačeval davek.
Ker Izgubi država pri tem krog 5 milijonov letnih dohodkov, so se nekaj malega zvišale davčne postavke od 1.800 kron dalje in od 10.000 dalje se je od državne zbornice sklenjeni povišek zvišal za 3 odstotke. S tem se ta reč pokrije. Revnejši bodo torej pri novem davku razbremenjeni in bogatejši bodo še več plačevali, nego je bilo od vlade predloženo.
Kako pa je prišlo do lega? Znano je, da je državna zbornica z enim glasom večine sprejela slovenskega poslanca Ro-škarja predlog, naj se davek plačuje še-le od 1.600 kron dalje. Ni ga bilo poslanca, ki bi ne bil za to, toda vlada je izjavljala, da tega na noben način ne sprejme, in da pade finančni načrt, če se sprejme imenovani predlog. Seveda se je zdaj izkazalo, da
vlada ni vedela, kako in kaj. Gosposka zbornica je sklep poslanske zbornice zavrgla in sklenila še nekaj drugih izpre-memb, Zakon je prišel nazaj in poslanci so zdaj z enim glasom večine sprejeli določbo, da se plačuj davek od 1200 K dalje, druge sklepe gosposke zbornice so pa odklonili. Gosposka zbornica je nato sklenila, da ostane pri svojem prejšnjem sklepu. Izvolila se je nato komisija, ki sta vanjo poslali vsaka zbornica po 26 članov. Poslanci vseh strank so se dogovorili, da ostanejo pri sklepih poslanske zbornice; vsi, tudi socialni demokratje so imeli trden sklep, da ne puste nobene izpremem-be in so torej šli h komisiji s prepričanjem, da ostane 1200 K najnižja davčna stopnja. To je treba podčrtati, ker zdaj trobijo socialni demokratje, da so oni to dosegli. Ta trditev je gola demagogična laž. Noben socialni demokrat ni niti v sanjah mislil, da bo komisija prišla na 1600 K.
Ta misel je prišla od gospodov knezov in grofov v gosposki zbornici. Ti so z mogočno ponosnostjo predlagali izprva 1400 kron, kasneje 1600 K (zato se je posebno trudil bivši ministrski predsednik baron Beck) in izpadek 5 milijonov kron še ponosneje prevzeli večinoma tia svoje rame, oziroma na rame bogatih slojev. To je bilo začudenja! Socialni demokratje so imeli pripravljene najostrejše osebne napade na člane gosposke .zbornice. Diamand je ime! natančno izračunano, koliko dobi ta in oni od bonifikacij glede na špirit, a govor mu je ostal v žepu in nazadnje so socialni demokratje gospodo iz gosposke zbornice blagrovali in slavili. Ta gospoda je naredila sijajno potezo. Naenkrat je bila v ospredju in vroča zaušnica je zadela vlado in poslansko zbornico, češ, saj vi oboji nič ne znate, vam je treba vodslva in voditelji smo mi.
Poslanci, ki so vladi verjeli, da ne gre drugače, nego da se ostane pri 1200, so se naučili, da ti vladi ne gre vere, ker ne obvlada več svojega položajo, in četudi nehote blumira tiste, kateri so ž njo. Vlada je pa tudi dobila svoje. Pač se je ministrski predsednik nazadnje zahvaljeval, loda z besedami se oteklo lice ne da ozdraviti. Zdravil se je z zagovarjanjem, ki je pa drugod že prišlo iz navade.
Gosposka zbornica je hotela pokazati, da ima svojo, neupogljivo voljo, da ima vo-diteljsko moč, in da se, če se ji zdi, postavi tudi v zvezo s socialno demokracijo. Obenem je pa hotela — vsaj en del je to naravnost nameraval — izpodmakuiti stališče Sturgkhu, Gotovo je vse to znamenje življenja in moči; državni zbor se je izkazal kot. životvoren organizem, ki mu manjka samo spretnih rok; glede na seda-
njo vlado se je pa jasno izpričalo, da velikih nalog, ki čakajo na nujno rešitev, rte bo izpeljala. Treba bo izpremeinbe in ta bo tudi prišla. Ali jo bo izpeljal Sturkgh, ali kdo drugi, tega danes nihče ne ve. O Sturgkhu tudi tega ne vemo, ali umeva razmere, kakršne so, ali ne; samo to mu brez ovinkov radi priznamo, da se politične smrti ne boji in da bo znal častno za-tisniti ivinistrsko-predsedniške oči.
Proračunski odsek.
Med poslanci kroži dovtip, da imamo tri vrste obstrukcije: višjo, srednjo in malo. Sedanja češka je mala, prav tnala. Nekaj formalnih sitnosti — za pol ure — pa jc vse pri kraju. Sedaj gre odsek svojo pot; poslanci govore, kakor vedno vsak o svojih težnjah; vladni zastopniki se dolgočasijo poleg; tovariši ne poslušajo, ker so vse te reči že slišali po večkrat; med ministri tudi ni posebnega zanimanja; samo Cen-ker, ki je še novinec, se drži govornikov in sprejema z vidnim zanimanjem njihove besede vase.
Vlada je hotela s provizorijem rešiti obenem že tudi bosanske železnice, s tem, da jc v provizorij postavila že svoto, ki se ima zanje plačati prvo leto. Bilinski je dobil Poljake za to, ki so samo zahtevali, da se mora pridejati tudi prvi rok za lokalne železnice. Tako po domače pa vendar ni šla ta reč. Krščanski socialci, pa tudi naši zastopniki so se temu uprli. Treba bo še natančnega pogovora o bosenskih in tudi o lokalnih železnicah. Vlada sc je morala udati in je vsled tega izpustila svoto za bosenske železnice. Stališče našega kluba označi dr. Korošec.
mm\ svei omuMski.
Ljubljana, 13. jan. 1911.
Sejo vodi župan dr. Tavčar, ki imenuje za overovatelja zapisnika občinskega svetnika Ložarja in Pippenbah-lierja. Naznani, da je dež. odbor razveljavi) sklep občinskega sveta glede na oddajo mestnih voženj, ki so sc zato razpisale, nadalje sklep o zapiranju Strojarske steze in o znižanju koncertnih taks za nočne koncerte pri Krape-žu in Miheliču.
Odgovori na interpelacije.
Zupan odgovori na Kristanovo interpelacijo o prodaji premoga. Pričela ga je občina prodajati 2. januarja. Stane 100 kg 2 Iv 90 v. Prve dni so ga prodali dnevno po ¿000 kg. Na Zupančičevo interpelacijo o merilu drv na št. ,la-
kobskem trgu izvaja župan, da se je to merilo napravilo po vzorcu celovško občine. Glede na Tomaž Novakovo interpolacijo o neposipanju cest v trnov--skem okraju odgovarja župan, da se zdaj ceste sploh ne posipajo, pač pa jeseni in spomladi. Glede na Ložarjevo interpelacijo o slabem stanju Trnovskega pristana odgovarja župan, da je tam zdaj železnica dovlačnica povodom regulacije Ljubljanice in da dokler ta železnica vozi, toliko časa ne bo cesta v rednem stanju. Z ozirom na interpelacijo Staudaclierja o sankanju pod Tivolijem izjavlja župan, da se smejo sankati le člani športnega kluba in se |)ogodba s klubont ne moro prej odpovedati, dokler ne poteče 10 letna pogodbena doba.
Vzorno mestno gospodarstvo in njego« vi gospodarji.
Na dnevni red postavi nato župan poročilo o posojilih mestne občine in njih uporabi in o dolgovih mestne ob« čine v razne, občinske zaklade. Občinski svetniki so dobili po mestnem knjigovodstvu sestavlen izkaz dolgov ljubljanske občino koncem leta 1913 in pa dvoje tozadevnih županovih poročil. Iz teh poročil je razvidno, da je bila občina koncem leta 1913 sama, sebi; to je svojim zakladom, bila dolžna celih 622.774 K 26 vin., ker se občinska uprava od leta 1897, kakor piše župan fi« nančnemu odseku, ni držala svojih proračunov in je dostikrat napravljala nove reči, za katere ni bilo nobenega pokritja. Primanjkljaj pri hotelu Ti-, voli je znašal 92.205 K 83 vin. Poročevalec finančnega odseka dr. Triller je pozneje predlagal, da naj se to vzame na, znanje. Nadalje je tudi predlagal, da naj se dolg občine rezevvom mestne elektrarne (197.585-90 K) odpiše, kakor tudi 90.000 K, ki jih je občina dolžna rezervam mestnega vodovoda.
Porabljen vseučiliški zaklad.
100.000 K vseučiliškega fonda ni več. Porabili so ga za druge stvari. Predlaga se, da naj se od leta 1915 do leta 1824. vsako leto naloži na posebno vinkulirano knjižico mestne hranilnice 10.000 K. Niti glavnica niti obresti se ne smejo brez dovolenja vlade in občinskega sveta izplačati. Tudi zaklad za morebitno zgradbo cerkve na Barju 10.000 K. se je porabil. Predlaga se naj se od leta 1915 nadalje v petih letih ta zaklad refundirá. 60.000 K naj se tudi vrne mestnemu glavniškemu premoženju. Ta vsota se je nabrala z izkupili
LISTEK.
nova
Viiirjeva „lopuaskfl siror hrvsSka opero.
Naš skupni, nam in Hrvatom enako dragi odlični skladatelj F. S. Vilhar je za svojo šestdesetletnico podaril Hrvatom in z njimi seveda tudi nam — veliko novo delo: opero »Lopudska sirotica«. Za to delo se je Vilhar več let skrbno pripravljal, zbiral svoje sile in temeljito proučeval moderno glasbo; zato bo pa tudi to delo, kakor trdijo zagrebški glasbeni strokovnjaki, nadkrililo vsa mnogobrojna in krasna dosedanja Vilharjeva dela in doseglo sijajen uspeh. Kot snov za libretto si je Vilhar izbral dalmatinsko legendo o lopudski siro-tici, katero je hotel v posebnem eposu obdelati že Preradovič, a je pustil delo nedo-vršeno; dovršil je je mnogo kasneje Stepan Ilijaševič, Kerubin Šegvič jc pa na istem temelju spisal povesi ^Lopudska sirotica. . Iz tega gradiva je dr. Milan Ogrizovič za Vilharja spisal libretto, in sicer v tistem duhu, kakor je izrecno želel skladatelj sam t. j.: osnovni ton libretla je naroden in ljudski, drugače je pa izdelava moderna, bolj recitativna, dramatsko silna in izredno slikovita. Da se ic delo uoTečilo, jam-
či že ime dr. Ogrizoviča. ki je priznan dramatičen pisatelj in dober poznavalec gledališkega odra. Opera ima tri dejanja. Prvo se odigrava na obali otočka Lopuda nasproti Dubrovniku. Trije ribiški bratje se ob solnčnem zahodu poslavljajo od svoje edine sestre Mare (sopran) ter ji priporočajo, naj pazi na dobro ime domače hiše; med ljudstvom se namreč širijo glasovi, da Mara ljubimkuje z nekim gosposkim mladeničem iz bližnjega Dubrovnika. Mara brate pomiri, nakar se ti odpravijo na lov. Komaj pa bratje odidejo, se pripelje na ladji iz Dubrovnika Ludovik (tenor), ki v velikem ljubavnem prizoru izjavi Mari, da se ne igra ž njo, marveč jo hoče poročiti, kakor hitro bo domače k temu pripravil. Medtem so pa sestanek opazila vaška dekleta in ovadile bratom, ki vsi besni pribite domov. Ondi se zgrne skupaj vsa vas in vsi navale na Maro, ki ji potegnejo z glave dekliško čepico, češ, da je ni več vredna. Mara se hoče v obupu vreči v morje, tedaj pa se prikaže samostanski pri-jor Maver (bas). On se potegne za Maro, ki mu nato pove, da jc njena ljubezen čista, da jo hoče Ludovik tudi poročiti, toda on je — knežev sin. Ljudstvo se za\zame, ko to sliši, prijor pa odredi, da naj Mara odide v lopudski ženski samostan, dokler se njena stvar ne uredi. Drugi čin se vrši naslednjo nedeljo popoldne v samostanskem pridvorju pred cerkvico; ljudstvo
prihaja k večernicam. Samostanska prednica Marija Orsola (alt), nesrečna dubrov-niška plemkinja, ki je ljubila priprostega mladeniča, a se mu je morala vsled odpora domačih odpovedati in si izvolila nato samostanski poklic — pripoveduje Mari svojo usodo, ki je tako slična njeni. Tu Mara tudi izve, da je prednica sestra njenega Luclovika. Pride Marin brat Niko (bariton). ki je najstrožji do nje; pove jej, da mora ali ostati v samostanu kot redovnica, ali pa iti z njim domov in se poročili z vaškim mladeničem. Odide k večernicam. Medtem pa pride Ludovik, ki Mari pove, da mu njegovi ne dovolijo poročiti se >. njo, da bosta pa zbežala skupaj v Italijo, Še to noč jo bo čakal na otoku Sv. Andreja, kamor naj ona priplava. Takoj se bosta podala v tamošnji samostan, kjer ju bo prijor Maver poročil, nato pa odplujeta z ladjo v Italijo. Svojemu bratu naj pa reče, ko bo prišel od večernic, da hoče postati redovnica. Tretje dejanje se vrši na otoku Sv, Andreja, poleg samostana. Ludovik čaka na Maro in zažiga ognje, da bi dal znak Mari. Toda brat Niko, ki jc zvedel za načrt, zažiga ognje na nasprotni obali, da bi Maro zmcdcl. Ludovik pošlje Mari na pomoč ladjo z mornarji, a tudi Niko hiti s svojimi, da zajame Maro. Vname sc boj: noč je viharna in morje razburkano. Končno zmagajo Ludovikovi mornarji, ki svojemu poveljniku orineso umirajočo neve-
sto. Njena smrt nagne Ludovika, da se odpove svetu in vstopi v Mavrov samostan. — To je nakratko vsebina nove Vilharje-ve opere, ki nudi polno krasnih dramatičnih prizorov. Kar se tiče glasbene plati tega dela, piše strokovnjak: Vilhar, dosedaj pretežno lirski skladatelj, sc je v »Lopudski sirolici pokazal izvrstnega dramatika, kateremu jc karakterizacija izvrstno uspela — toliko v orkestru, kolikor v vokalnem delu opere; je naravnost plastična. Cela glasba je pisana moderno, a ne secesioni-stično, ma>-več po vzorcu velikih mojstrov, interesantna z ozirom na melodijoznost in originalna v harmoničnih razpletih. Glavno težišče jc v orkestralnem delu, v katerem Vilhar mojstrsko slika poedino momente. Kol vzor—gojitelj hrvaške narodne glasbe, jc Vilhar v Lopudski siro-tici ohranil narodni ton, seveda samo tam, kjer jc umesten t. j. v ljudskih prizorih. — Pričakuje se, da bo ta opera našla pot tudi v inozemstvo ter se libretto prevede v več tujih jezikov. — Lopudska sirotica sc ima še v tekoči sezoni uprizoriti na zagrebškem gledališču in potem — o tem pač ni dvomiti — tudi v našem gledališču. Naj bo našemu odličnemu skladatelju, naj bo Hrvatom in nam s tem delom darfo doživeti uspeh na glasbenem polju, ki bo domovini v čast in tujini v občudovanje 1
zemljišč, ki so se odpovedale od Pod-turnske graščine. Brez dovoljenja občinskega sveta sn ji; porabilo.
Refundirá naj se vsota 27.632 kron leta 1915, ki se je vzela iz zaklada za zgradbo mostu pri Opekarski cesti. Ta znesek se je tudi za druge namene porabil. (Štcfe: Vsak občinski svetnik bi moral za občino zadeti glavni dobitek, da bi občina dobila denar za vrnitev teh vsot!)
Pammer predlaga, naj . e obe točki skupno obravnavata, kar obvelja. Dr. Triller uvede razpravo; Češ da stvar ni tako senzačna dr. Zajec: Saj je tudi sensačna) in tla se dela radi nje samo umetno razburjenje v eni redakcijski sobi. Nato pa. razkriva, da se tržnica in ena mestna sota nista zidali, ker so je za nje dovol jeno posojilo za druge namene porabilo, da se je desetletja preko proračuna gospodarilo in pravi, da to ni nič hudega. Edino, kar bi se moglo očitati, je to. ker se ni izposlovalo < ovoljonjc deželnega zbora za to, ker se je denar v druge namene porabil, kakor je bilo dovoljeno. Končno še brani knjigovodstvo in pravi, da jo izvrševalo svojo dolžnost. Če je izvedlo sklepe občinskega sveta. Slavi nato predloge, ki srno jih uvodoma navedli. (Dimnik zakliče: »Živio!«) Izjava kluba obe. svetnikov S, L. S.
Občinski svetnik Ivan Ivregar poda V imenu kluba .obč. svetnikov S. L. S. naslednjo
izjavo:
K točkama t, in. 2. jioroS.Ua finančnega odseka o županovem poročilu o posojilih mestne občine Ljubljanske in njih uporabi in o županovem porodil« o dolgovih mestne občina v razne občinske zaklade, podajamo sledečo Izjavo:
Ker je že prejšnji občinski svet ljubljanski, ki Je bil sestavljen samo iz članov današnje večine, imel za opozo-ritve in svariJa, ki so prihajala iz nase strani o strmi poti, na kateri se je nahajalo Se skozi dolgo vruic let. mestno občinsko gospodarstvo, samo gluha ušesa, na resne gospodarske razprave posameznih dobi® informiranih članov naše stranke pa samo sramotilen posmeh in preztranie, kan1 je ljubljanske davkoplačevalec wp.cavila r-.a čisto napačno mnenje n wo?pedarsivjs narodno napredne stranke magiatrr i« in o pravem finančnem stanj r mestne občinske uprave in ker gre isto pot prejšnjega celotnega občinskega sveta tudi sedanja večina in je s tem stranka večine pokazala, da ji do zadnjega časa ni bilo za naše sodelovanje, zato izjav-lamo v imenu Muha S. L. S., do. iz navedenih rezlogcv odklanjamo v tej zadevi sodelov-a» in 7. Vašo stranko.
Kakor smo ¡íoslej pokazali, da nap.! je resno na tem, da se pokaže pravo stanje mes<ne uprave in da imamo jasno odprte oči, s katerimi vidimo, kam naj bi mes-na uprava Sla in kam bi prišla pot« Vašim vodstveni, boste razumeli, moramo iti svojo pot, po kateri edino ho prišla rešiiev za Ljubljano.
Zato v znamenje protesta zoper Vaše gospodarstvo in v znamenje, da odklanjamo vsako drogo odgovornost za položaj, v katerega je stranka, ki ima večino v tej zbornici, zavedla nesrečno mestno občino ljubljansko, zapuščamo to zbornico, dokler sta v razpravi zgoth'< omenjena predmeta.
Vsi ob' svetniki S. L. S. zapuste dvorano.
Pammei ostro graja prejšnje gospodarstvo; saj se ie 15 let tako gospodarilo. Tako razm.-.avanje ni umestno. »Es hort die GeminP. keit aui. Bahalo se je s preostanki, í ¡ :U ni bilo. izjavi, da njegova stranka ne -to glasovala za predloge, za »generalni pardon-.-. Z ozirom na dr. Tril-lerjeva izvajanja, ki so vse o-epšavala, pa izjavi, da ie bi' bolj vesel, ko je župan odkrito pru.n&l, da se je nekorektno postopalo. Kr t.-.n tudi graja postopanje prejšnjega obč. s v. :.';t. Ko še govor t ta dr. Novak in dr. Tri!!".'c, ki polemizujeta z govorniki opo/icii - in je dr. Triller milo prosil, da naj se če ponesrečeni hotel Tivoli pogrne plašč ozabljenosti, še župan g. dr. Tavčar pravi, d d ni nihče slepa ril. Stvar je bila taka, da je ena ¡..sama volja« (Rri-barjevaj odločevala. Bil je princip v preteklosti, da «e je na zunaj pravi položaj prikrival in ¡0 je bilo napačno. Pammer izjavi, da je po njegovem mnenju za glasovanje potrebna kvalificirana večina in glede na vseučiliški fond izjavi, da ker se je porabil, ie večina sama priznala, da ni potreben. Dr. Novak se za refundiranje vse-učiliskega tonda zavzame in pove, da se barjanska cerkev ne bo gradila. Pri glasovanju se predlogi dr. Trillerja z nemškimi glasovi sprejmejo. Na Pammerjevo zahtevo konstatira župan, da je bilo samo 29 obč. svetnikov pri glasovanju navzočih.
Odobri se županovo poročilo, da naj re razširijo meje užitninskega zakupa tako, da bodo užitnini vsi Ljubljančani podvrženi in da naj se oprosti od užitnine pre-
mog. Dr. Triller sicer ne upa veliko, ker je potreben za to državni zakon, ki ga mora sprejc-ti državni zbor.
Ostale ločke.
Sklene se, da se bo mestna občina glede na prispevek za nastanitev realke ravnala tako, kakor bo deželna uprava postopala. Ugodi se Liningerjeva prošnja za odstop prednosti zastavne pravice za neko posojilo pred 3% potresnim posojilom. Ing. Karolu Picku se ponudi mestna parcela št. 7 ob cesti na Rožnik v nakup po 12 K m2.
Liberalci bočejo pri užitnmskem zakupu biti sami med seboj. — AU tudi tam ni vse v redu?
V direktorij mestnega užitninskega zakupa se poleg župana izvolijo Franchet-ti, Likozar, Vrstovšek in dr, Novak. Dr. Zajec: Opozarjam na svoječasno županovo obljubo, da se bo volil tudi en zastopnik naše stranke v kuratorij. Dr. Tavčar strnil predse in molči.
Vožnje z odgonskim vozom in pripre-ga za gasilno in reševalno društvo se od-oa edinemu ponudniku Josipu Turku proti letnemu pavšalu 3800 K. Odobri se poročilo mestnih šolskih zdravnikov za 1. 1912. Odobrita se računski sklep mestne zastavljalnice za leto 1912 (izkazuje 7663 K 21 v. primanjkljaja] in proračun iste za 1. 1914,
Predlogi o izpremetnbah pravil se di-rektoriju mestne zastavljalnice vrnejo. Viljem Treo mora za odpis večje porabe vode iz mestnega vodovoda še enkrat prošnjo vložiti.
Dr. Novak se buduje na deželni šolski svet,
D). Novak interpelira župana, zakaj da se pri imenovanju učitelja na mestni šoli ni oziral dež. šolski svet na terno predlog mestnega šolskega sveta in je imenoval gospoda Labernika. Podžupan dr. Triller: Na to se bo odgovorilo v prihodnji seji. ^
Z M<>:<' :>om javno sejo.
V tajni seji
je večina kar brez razpisa hotela imenovali dr. Zamika za magistralnega ravna-lelja. Dr. Zajec je ugovarjal. Sedaj se bo služb? interno razpisala. — Za ravnatelja Mestne hranilnice je bil imenovan Ivan Hrast, dosedanji tajnik. Mesto tajnika se začasno ne razpiše. G. Milohnoji se je izrekla zahvala. Uradniku Mestne hranilnice Pavlir.u se pregleda pomanjkljivost 'kvalifikacije. Avg. Petriča in Antona Ja.ruca se imenujeta za oficijala od 1. okt. 1913. Podtajnika dr Černeta se pomakne v IV. plač. razr. — Meščanske podpore po 40 v. dobe Joslpina Karinger, Benjamina Pich-Ierjeva i 1 Antonija Mikulinič. — Gostilniško koncesijo po smrti Marije Ahlin je dobil Ivan. Kmet, Jožefa Novak je dobila gostilniško koncesijo po umrli gospej Gressl. Dovoli se, da sme gospa Soklič odstopiti gostilniško koncesijo Ivanu Košniku, ki je kupil Weisovo hišo v Trnovem, Chaiupni-ku se razširjenje gostilniške koncesije ne dovoli. Odkloni se prošnja za gostilniško koncesijo Nik, Novakoviča, Degčnghiju pa prošnja za kavarniško koncesijo. Mariji Kolar se dovoli prenos gostiln, koncesije na Sv. Petra cesto št. 85.
Dnevne novice«
-- »Slovenski Narod« izdaja slovensko zembo pruskim Nemcem. V »Slov. Naro-du« dne 13. t. m. čitamo na strani 5: Graščine in kmetijstva tukaj in zunaj iščemo ob najhitrejši rešitvi v prodaj. Družba: Deutsche Gnindstiicks An- und Verkaufs-Compagnie m. b. H. Berlin S. W. 68. Zim-mersirasse«, Siidmarka ne nakupuje toliko slovenskih zemljišč, kolikor to žele Pru-si, ki grade svoj nemški most do Adrije. Prusi v Berolinu hočejo zato sami nakup graščin in kmetij na Slovenskem vzeti v roko. ' Slovenski Narod« jim pa dela v ta namen rekiamo, ker nese. Nič se najnovejšemu narodnemu izdaialstvu. Slov. Naroda« ne čudimo, ker znamo, da koruptnejših ljudi pod solncem ni, kakor naši liberalci, na čelu jim »ponemčevalni« »Slov. Narodi, ki dela zdaj reklamo za to, da pokupijo Prusi iz Berolina slovensko zemljo in naselijo na nje pruske junkerje in pa pom-mernske protestante.
Naše prireditve na štajerskem. Dne 18. t. m. popoldne priredi Bralno društvo v Št. IIju v Slov. goricah pri Celcerju tombolo v korist ubogih slovenskih šolarjev.
-f- Prezidava južnega kolodvora v Ljubljani in kamniška železnica. Kakor znano, dovolilo je finančno ministrstvo vzajemno z železniškim ministrstvom izdaten prispevek 1,300.000 kron za prezidavo južnega kolodvora v Ljubljani. — Poroča se nam, da se za letos dokončajo naprave tirov na južni in srednji strani, tako da bode mogoče spraviti vse vlake na južni kolodvor, tudi kamniški vlak. Za posamezne vlake bodo služili kot popolnoma ločen dohod, takozvani »Inselpcroni«, da se odstrani nevarnost za pasažirje. Visoke
stavbe niso za sedaj projektirane. Umevno, da se še z delom ni moglo vsled zimskega časa pričeti, pač pa se bo delalo v poletju, — Le nekateri ljudje so tako naivni, da si priprave za uvoz vlakov na južni kolodvor predstavljajo, kakor bi se naredil prostor na kakem dvorišču za uvoz loj-terskega voza. Naj bi vendar ti naivneži meščane s takimi trditvami ne nadlegovali! To je eminentno gospodarska akcija, in je ves Kamnik pri tem interesiran, naj bo liberalec ali klerikalec in pri takem delu moramo vsi sodelovati. Ko bodo ta varstvena dela na južnem kolodvoru končana, takrat bode pričel kamniški vlak tudi voziti na južni kolodvor.
Gosposka zbornica in novi društveni
zakon. Poslanska zbornica je novelo k društvenemu zakonu izročila gosposki zbornici že dne 28. decembra 1912. Politična komisija gosposke zbornice je o tem podala svoje poročilo dne 24. junija 1913. To poročilo je gosposka zbornica vzela v pretres 29. dec. 1913. Stvar se je zavlekla na ta način za celo le'lo, in namesto da bi se bil zakon razglasil že začetkom letošnjega leta, bomo po zaslugi gosposke zbornice ča-kali nanj do prihodnjega novega leta.
—	Slovenska Straža v Trstu. Iz Trsta nam poročajo: Ženska podružnica Slovenske Straže v Trstu prav dobro napreduje. — V pretočenem letu smo imeli več prireditev in v decembru bo-žičnico, katere se je udeležil tudi presvetli knezoškof dr. Andrej Karlin, ki je razdelil okolu 80 od Slov. Straže in drugih dobrotnikov podarjenih oblek mecl navzoče revne otroke. V nedeljo dne 11. t. m. se je igrala v Marijinem domu v ulici Risorta Silvin Sardenko-va petdeja.nka »Lurška pastarica«, katero jo aranžiral g. Anton Čok. Težka igra je zelo dobro izpadla. Ginljivi so bili nastopi otrok in zlasti male 9-letne Tilke, ki je z občudovanja vredno spretnostjo pokazala lep igralski talent. Na. koncu igre smo videli živo sii-ko. Take zabave nudijo mnogo dobrega in koristnega in so skora j neobhodno potrebne za naša dekleta, če se hočejo obdržati nepokvarjene v moralnem in narodnem oziru. To pa je v Trstu tem večjega pomena, ker naša takozvana tukajšnja »narodna« društva ne poznajo druge zabave kot ples, ki je pa tako kvarljiv za mladino.
—	Kako Lahi pačijo imena naših hribov. V Gorici je v laškem planinskem društvu dr. Ainodeo iz Trsta govoril o svojem potovanju na »Monte Solcato«, Ali veste, kje je ta hrib? To je naš pošteni kranjski Razor! »Solco« je res »razor«, toda na ta način bi lahko mi rekli vrhu »Monte Asi-no« v Italiji Oslovski vrh«. In to Lahom ne bi bilo prav. Vsaj, dokler smo še pod Avstrijo, naj se »Razor« piše »Razor«.
—	Dr. Miko Obermann, znan »Zarjam;, ki .ie zdaj v Bosni, je bil od okrajnega sodišča v Bihaču premeščen k okrajnemu sodišču v Sanskem mostu.
—	Umrl je v soboto dne 10. t. m. v Trstu bivši prezident pomorske vlade iti generalni inšpektor avstrijskega Lloyda v pok. gosp. Edvard Ebner pl. Ebenthal.
—	Odlikovanje. Postajenačelnik v Pu-lju g, Mezzar je postal cesarski svetnik.
—	V Cžrkvcinci se zgradi zdraviliški kazino, za katerega je hrvatska vlada prispevala 300.000 K.
—	Zvesta služkinja. Častno svetinjo za 40letno zveste službovanje je dobila Terezija Oven v Grižah, občina Št. Vid pri Za-tičini.
—	Posestne izpremembe v Kranju.
Prejeli smo: Dodatno k notici, ki smo jo priobčili dne 12. t. m. pod gorenjim naslovom izvemo iz Kranja, da so se K. Florjana dediči in gospa Helena Pav-šlar z Glavno posojilnico radi jamstva za Tomaža Pavšlarja že pred tedni poravnali za znesek po 200.000 K, kateri znesek plačajo iz posojila, ki so ga dobili od zasebne strani. Kolikor vemo gospa Pavšlarjeva sploh ne bo odpro-dala ničesar svojih posestev, k Flori-anovi dediči pa toliko, za kolikor bodo dobili primerne cene. To pa v prvi vrsti radi tega, ker dela oskrbovanje posestev preveč truda in so radi nedo-letnosti dedičev in njihove odsotnosti iz Kranja ne izplača. Sicer pa vlada v Kranju posebno za ta posestva, ker so daleko najlepša, veliko zanimanja in jc baje veliko reflektantov.
—	»Socialna Matica« v Gorici je izdala letos prvič svoje popularno-znan-stvene. brošure in sicer sledeče: dr. B Zamik: »O bistvu življenja«; clr. K. Slane: »Zadruga«; prof. Seidl: »Geološki izprehodi«; dr. Ozvald: »Srednješolska vzgoja«; dr. Ivisovec: »Delavsko zavarovanje proti nezgodam«; dr. I. Žmavc: »Ozdravljenje socialnega življenja.«
—	Tatovi in vlomilci imajo sedaj v Trstu zopet zlate čase. 11. t. m. so zopet vlomili in sicer v trgovino Viljema Mil-steina v ulici Pondares ter mu odnesli za 600 K manufak turnega "blaga. Policija pravi, da se tatvine in vlomi zato rnnože, ker je bilo v zadnjem času iz
koprske in ljubljanske kaznilnice izpuščenih več nevarnih tičev.
—	Umrl je v Gorici učiteljski abituri-jent Vladimir Ivančič.
—	Sneg je zapadel nekoliko tudi po Istri in ob morskih krajih.
—	Pri strašni božični katastrofi v Ca-lumetii v Ameriki je našlo žalostno smrt tudi več Slovencev in Slovenk oziroma njihovih otrok. V gnječi so našli grozno smrt sledeči ljudje naše narodnosti: Butala Jožef, Katarina Gregorič, ' Kristijan Klarič, Lustig Jakob, John Lavrič, Rahel Lesar, dekletce Lesar, Agata Mihelčič, Anton Kapš, dekletce Kapš, Frances Stavdohar, Mamie Smuk, Nick Svikovič, Mrs. Kru-mič.
—	Iz Tržiča. Na Ljubelju vlada ob nedeljah zelo živahno življenje. Vse polno sankačev prihaja, nekaj jih je bilo tudi iz Ljubljane. Največ jih je pa na koroški strani. Sneg bo tekoči teden popolnoma razmetan in potem bo prosta pot na obe strani. — Velika nesreča bi se bila kmalu pripetila pretečeni pondeljek zvečer. Glo-bočnikov konj se je splašil in vrgel z voza tri osebe. Nevarno se je pobila v glavo natakarica Slugove gostilne. Takoj došli zdravnik dr. Kaisersberger ji je izpral rano in obvezal.
•— Pri. Sv. Ivanu pri Trstu so otvo-rili javno čitalnico, v katero imajo do-, stop vsi brez ozira na. politično mišljenje. Zastopani so vsi slovenski listi. Prečitane liste se bo pošiljalo na Koroško obmejnim Slovencem. Odbor se je obrnil na upravništva vseh slovenskih listov za znižano naročnino. Namen ustanoviteljev je bil, da bi ljudstvo ne iskalo razvedrila po krčmah, temveč v čitanju in ljudstvo narodno probuditi.
—	Tri otroke umorila, 18letno slaboumno Marijo Krčevo iz Kokre so pretečeni petek oddali deželnemu sodišču v Ljubljani. Sumijo jo, da je umorila tri otroke. Novorojenčke je baje zakopala. Na sled so jej prišli šele zadnji čas. Umore je izvršila zadnja tri leta.
—	Samoumor gimnazijca. V Celju se je ustrelil 17 let stari gimnazijec Walter Leu-sehner iz Brežic, kjer je njegov oče oskrbnik,
—	Umrl je v Trstu Alojzij Kobal.
—	Na smrt obsojena detomorilka. Porotno sodišče v Ljubnu je obsodilo 381etno vdovo, perico Ano Bachhoferjevo na smrt na vešala. Bachhoferjeva je vrgla svojega šestletnega sina v vodo, ker jej je bil ovira pri zopetni možitvi. Po umoru svojega otroka je odšla Bachhoferjeva v gostilno.
—	Zmrznil je v snegu dva lučaja od domače hiše posestnik Janez Krebelj v Ostrožnem brdu pri Št. Petru na Krasu,
—	Celibat učiteljic na Hrvatskem se odpravi.
LlumjansRe novice.
lj Znanstveni večer Leonove družbe. Jutri v četrtek 15. t. m. ob 8. uri zvečer na verandi v hotelu »Union«, diskusija o varstvu domačije, vodi g.
muzejski ravnatelj dr. Jos. Mantuani. Vpeljani gostje dobro došli.
lj Zveza Orlov In Kranjska podzveza
imata jutri v četrtek točno ob 6. uri zvečer skupno sejo. Ker je dnevni red važen, prosi se polnoštevilne udeležbe.
lj Podružnica »Slomškove zveze« za Ljubljano in okolico ima svoj mesečni sestanek v četrtek, 1,5. t. m. ob pol treh popoldne v Katoliški tiskarni. — Predava g. prof. Ivan Grafenauer.— Z ozirom na, jako zanimivo snov je želeti, da se učiteljstvo udeleži kar naj-obilnejp mogoče.
lj Kiršč. ženska zveza ima v petek 16. t. m. ob i. uri redno predavanje v Ljudskem domu.
IjOdbor »Šentpeterskega Orla« naznanja, da se vrši telovadba po sledečem redu: člani ob sredah in sobotah zvečer ob 8. uri; članice ob torkih in petkih, gojerke ob pondeljkih in četrtkih ob 6. uri zvečer, deški naraščaj ob torkih in petkih ob 6. uri zvečer. Vabimo naše fante in dekleta, dečke in deklice, da se udeleže teh telovadnih ur, ker se bo takoj pričelo s pripravami za veliko javno telovadbo, ki se "vrši dne 2. avgusta v »Unionu . Agitirajte zs pristop k »Šentpeterskemu Orlu«!
lj Opozarjamo na zanimivo predajanje Šentpeterskega prosv. društva, ki se. vrši ta četrtek t. j. dne 15. t. m. ob pol 8. uri zvečer. Predava gdčna učiteljica S.u-pica o temi »Moderno paganstvo in raš boj proti temu poganstvu*. Vabimo vse naše somišljenike k temu zanimivemu predavanju!
lj Ljubljanski Mestni hranilnici je
dolžna ljubljanska občina 5,891.002 K 97 vin.; vseh dolgov pa je imela ljubljanska občina 31. decembra 1913 kron 10 milijonov 110 tisoč 330 kron 43 vin. Vzorno gospodarstvo v primeri z malim mestom; kakršna je Ljubljana! Lintvarji in take podobne šale so ne-broj stale, denarja pa ni bilo, zato so pa liberalci kakor kakšni baroni dobili dolgove, ne da bi na to mislili, kako da.
jih vrnejo. I/, zagato naj jim bi pa zdaj opozicija pomagala V!
lj Družabni klub ima danes v sredo 14. t. m. svoj zabavni večer na verandi hotela Union. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
lj Izvrstna predpustna zabava vsako leto je priznano predpustnica našega vrlega tobačnega delavstva, ki se tudi letos to soboto vrši v veliki dvorani »Unio-na«. Delavni aranžerji in aranžerke s svojo iznajdljivostjo hočejo tudi letos nuditi občinstvu nekaj originalnega, storiti hočejo vse, da bo že v prvih trenotkih zabave vladalo v dvorani splošno veselo razpoloženje. Sodeluje vojaška godba pešpolka it, 27. Vstopnina 1 K. Vsak, ki se je kedaj udeležil te zabave, gotovo zopet letos pohiti prihodnjo soboto v »Union<, pričakovati je pa še mnogo novih gostov, ki imajo tako priliko prepričati se, kaj ie res dobra, neprisiljena zabava,
lj Umrl je včeraj zvečer v deželni bolnici na srčni kapi in vodenici g. Josip Preveč, okrajni sodnik v Logatcu. Iz Logatca so ga prepeljali v deželno bolnico včeraj popoldne.
lj Umrla je soproga c, kr. profesorja državne obrtne šole gospa Ana Misova rojena Košinek.
lj Potepinka. V reško poboljševalnico so vtaknili Katarino Slana, doma iz Ljubljane, ki je šele 15 let stara, pa že pridno krade.
Telefonska in Brzojavna poroči.
PERMANENTNA SEJA DRŽAVNO-ZBORSKEGA PRORAČUNSKEGA ODSEKA.
Dunaj. V proračunskem odseku je izjavil finančni minister Engel, da vlada na vsak način, obstoji na tem, da se ji dovoli najeti najmanj za 260 milijonov kron posojila, ker je sicer redno denarno poslovanje izključeno. Minister se je nato bavil z izrednimi zahtevami vojaške uprave. Tekom debate je dr. Korošec govoril o pritožbah Slovencev napram justični upravi in šolstvu posebno na Sp. Štajerskem. Dr, Korošec je pritožbe podprl s celo vrsto dokazov. Češki agrarec Stanek, ki je pričel g6voriti včeraj ob pol 8. uri zvečer, je govoril do 4, ure zjutraj. Predlagal je konec debate, kar je pa večina odklonila. Nato je pričel govoriti Choc, ki je govoril celo dopoldne,
Dunaj. Seja budgetnega odseka, ki je bil včeraj ob 10. dopoldne sklican, traja dalje. Choc je končal svoj obstrukcijski govor dopoldne. Agrarec Vacek govori zdaj. Seja bo trajala, ako treba, do jutri dopoldne.
Dunaj. Čehi so pozvali Slovence, naj se pridružijo njihovi obstrukciji v proračunskem odseku, kar so pa Slovenci odklonili.
ODSEK ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE.
Dunejr Glasovanje o prehodnih določbah za Gališko in Bukovino se je na željo nemških nacionalcev in čeških meščanskih strank odgodilo. Gosposka zbornica želi, da bi odsek storil sklep o sestavi predstcij-ništva delavskih zavarovalnic zoper nezgode, da more gosposka zbornica storiti enak. sklep za rudarsko zavarovalnico. Po § 217, voli tretjina zastopnikov delavstvo, tretjino podjetništvo, tretjino pa imenuje ministrstvo. Po daljši debati je bila ta določba sprejeta.
KRAV AL! V OGRSKI ZBORNICI.
Budimpešta. Začetkom današnje seje je predsednik grajal ministrskega predsednika grofa Tiszo, ker je včeraj dejal, da je opozicija kup desperadnih klativitezov«. Opozicija: »Zakaj ga ne izključite od sej?« Tisza zahteva besedo ,predsednik mu je pa ne da. Opozicija moti nato poročevalca. Predsednik izključi poslanca Zlinskega od 45 sej, Justha, Karolyja in še druge tri poslance pa od 15 sej. Vsled tega nastane velik šum. Opozicija kliče predsedniku: »Vi ste znan sleparl Vi ste potvarjali listine! Podlosti « Nato govori grof Andrassy: Po govoru grofa Andrassyja je napravil grof Tisza nekaj opazk, nakar je nastal velikansk hrušč. Vsled velikanskega hru-šča je moral predsednik sejo prekiniti. Ko je bih seja otvorjena, ni nekaj izključenih poslancev med njimi grof Karoly, hotel zapustiti zbornice. Predsednik je odredil, da jih je parlamentarna straža šiloma odvedla,
HRVAŠKI SABOR.
Zagreb. Včeraj je ban Skerlecz dopolnil svojo programatično izjavo v tem zmi-slu, da se hoče opirati ija hrvaško-srbsko koalicijo. Potem je govoril Pribičevič, Koalicija bo glasovala za indemniteto, da omogoči banu izvršitev velikih nalog, ki ga čakajo,
TISZA V ZAGREBU.
Zagreb. Grof Tisza pride v soboto popoldne v Zagreb in obišče zvečer gledališče. V nedeljo bo njemu na čast obed v banski palači. Ta dan priredi socialno demokratična stranka shod z dnevnim ro-
dom: Grof Tisza in splošna volilna pravica. V nedeljo ponoči se Tisza odpelje.
NEPOVABLJENI SABOR.
Zagreb, V tukajšnjih krogih so zelo ozlovoljeni, ker ni bil sabor povabljen na
spuščanje dridnota »Szent Istvan v morje.
RAZREDNA LOTERIJA.
Dunaj. 30.000 K je zadela št. 57.940, 5000 K št. J0.500, 57.011, 90.301, 2000 K št. 16.543, 29.869, 60.423, 99.583.
EKSPOZE BULGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Sofia. jNu zahtevo opozicije je ministrski predsednik Radoslavov podal v včerajšnji seji sobranja ekspoze o zunanji politiki vlade. Dejal je, da slejkoprej upa, d;> ga bo opozicija podpirala. Bulgarija se diploma Učnim potom i rudi, da bi se dosegla revizija bukareškega miru. Z vso odločnostjo dementira, da bi bulgarska vlada to spomlad ali «ploh kdaj imela namen Bulga-rijo zopet pognati v strahote vojske. Vlada je volin.t podpirati predlog, da se sestavi parlamentarna komisija, da se poiščejo krivci nesreč, ki so Btilgarijo zadele. Vlada bo morala najeti posojilo 250 milijonov fr. Diplomatične zveze so vpostav-ljere z vsemi državami izvzemši Grčijo, ki noče vrniti vjetnikov. Finančni minister poživlja sobranje, naj dovoli dvainesečni provizorij. Začne se živahna debata in se seja odgodi do prihodnjega dne.
RAZPUST BULGARSKEGA SOBRANJA.
!
Sofia. Po deveturni seji je prebral mi-! nistrski predsednik Radoslavov carjev ukaz. s katerim se sobranje razpušča. Ra-j doslavov je ta ukrep utemeljeval s tem, da ! je zbornica nesposobna za delo, ker so i razne stranke tekom debate izjavile, da ne bodo odobrile proračun. Sejo je izpolnil govorniški duel med Malinovoin in Gena-dijevom. Malinovov je priporočal sestavo koalicijskega kabineta. Veliko pozornost je vzbudilo razkritje Genadijeva, kako bi laho rumunska armada preprečila bulgar-ski armadi dovoz hrane in jo tako sestradala, da bi morala kapitulirati. Pristaš Češeva Teodorov je poiskvišal govornika mo-titi, pa je moral umolkniti.
ANARHIJA V ALBANIJI.
Valona. V Albaniji divja revoluci-cija. Princ Wied ne bo dobil nobenih pristašev. Veleizdajniški proces zoper Bekir-ago je dokazal ne samo, da vstajo vodi turška vlada, ampak tudi, da je Kemalbeg v zvezi z mladoturki. Isa Boljetinac stopi te dni v akcijo. Tudi v Lješu je nastala te dni zmešnjava. Skadrski angleški guverner je spore poravnal in imenoval tam provizorično vlado. V Albanskih vodah križarijo tri laške oklopnice, mala križarka in ena jahta.
ZA VARNOST V ALBANIJI.
Rim. Križarka iFerucciö« je dobila nalog, da odpluje v Brindisi, da bo vpričo kritičnega položaja v Albaniji vsak hip pripravljena. Iz Brindisija je v Valono po morju osem ur.
PRINC WIED.
Drač. Baje pride princ Wied 27. febr. semkaj. Na potu ga bodo spremljale tri avstrijske, dve nemške in dve laške vojne ladje,
NOV KONFLIKT MED AVSTRIJO IN SRBIJO.
Belgrad. Srbska vlada se namerava pri avstrijski pritožiti, ker je avstrijski konzul v Prizrenu proti nadzorovanju on-dotne katoliške šole od strani srbskega šolskega nadzornika protestiral, češ, da Srbija za to nima pravice.
RUSIJA PROTI ČRNIGORI.
London. Rusija je odrekla Črnigori do-zdaj običajno letno podporo 1 milijon fr. za armado in je zaprla tudi rusko dekliško šolo na Cetinju.
VELESILE OPOMINJAJO TURČIJO.
Carigrad Velesile so zadnji čas Porto prijateljsko opozorile na to, da bi bilo zelo nespametno, če bi Porta poizkusila konflikt z Grčijo rešiti z orožjem.
FRANCOSKA ZBORNICA.
Pariz. Zbornica je izvolila za svojega predsednika Deschaneia s 379 glasovi od 403 oddanih glasov.
TURŠKI ZAROTNIKI.
Trst. Včeraj je Lloydov parnik »Praga« odpeljal 161 turških vojakov ponesrečene Izzet pašove ekspedicije nazaj v Carigrad.
RUSKE PRIPRAVE.
Carigrad. Zbiranje ruskih čet ob kav-kaški meji se z mrzlično naglico nadaljuje.
REŠITEV EGEJSKEGA IN JUžNO-ALBANSKEGA VPRAŠANJA.
London. Včeraj je trozveza izročila angleški vladi svoj odgovor glede egejske-
ga in južnoalbanskega vprašanja. Odgovor bo tripelententa po vsej priliki sprejela kot definitivno rešitev. Določa se: 1. Izpraznitev Epira od strani Grčije se odgodi do 18. januarja, če treba pa še delj. 2. Grčiji ostanejo vsi egejski otoki razun Imbra, Teneda in Samotrake. 3. Vprašanje Dode-kanezosa se ima rešiti zgolj med Turčijo ! in Italijo.
SMRTNA KOSA.
Tokio, Danes je umrl tu znani ad-| miral grof Ito v 71 letu starosti.
STAVKA V JUŽNI AFRIKI.
Johannesburg. Strokovne organizacije i so se izrekle za splošno stavko. Ves pro-: met je ustavljen. Proglašeno je obsedno stanje.
ŽENSKO TRUPLO V KOŠARI.
Budimpešta. Zasliševanje gospodinje I Roze Kobari in njenega ljubimca Nicka je ! trajala vso noč. Umor je bil že pred dalj-i šim časom sklenjen. Nick je prišel že v četrtek večer v stanovanje Turcsanyijeve, pa j je ni dobil doma. V petek večer je prišel v kuhinjo. Tukaj je bil dogovor o zadnjih podrobnostih. Turcsanyijeva je šla kratko pred S. zvečer v posteljo. Kmalu nato je prišla Koborijeva z nekim računom v spalnico. Tisti hip, ko je ugasnila električno luč, je planil Nick v sobo. Med njim in napadeno se je vnel hud boj. Naposled ji je vrgel brisačo okoli vratu in jo je zadavil. Potem sta Nick in Koborijeva odprla blagajno in si razdelila plen. Drugo jutro sta ! odnesla truplo v košari do Donave in sta ga vrgla v vodo. Aretiranega delavca Lan-ga so še ponoči izpustili.
$ mfmj?
Mnenje gosp, dr. O. Nebeskyja, privatnega docenta ostetrije in ginekolo gije na vseučilišču v I n o m o s t u.
Gosp. J. Serravallo
Trst.
Sem rabil večkrat Vaše železnato kina-vino Serravallo in bi! sem vedno zadovoljen. Po mojem mnenju je njega glavna zasluga ta, da železo v tej obliki se prav rado vzame in prebavlja od bolnikov.
I n o m o s t, 5. junija 1911.
Dr, O. Nebcsky.
Tržne ccite.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 15. januarja 191-1.
Pšenica za april 1914.....1155
Rž april 1914........S 86
Oves april 1914.......7"76
Koruza za maj 1014.....664
I SANATORIUM • EMONA
¡¿J ZA' NOTRANJE • IN • KIRi JRGICNE -BOLEZNI.
■PORODNIŠNICA.
? LJUBLJANA • komenskega-ulica-4 ?
SErammipraMARj- DF;- FRDERGANC 1
99
II
V globoki žalosti potrti naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je na?s sin, brat, svak, stric, gospod
c. kr. sodnik in sodni predstojnik v Logatcu
v torek zvečer, 13. t. m. ob 10. uri v starosti 44 let, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v četrtek, 15. t. m. ob 4. uri popoldne, iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Ljubijana-Logatec, 14. 1. 1914.
Ivana Preveč, mati. — Anton Preveč, brat. — Marija Koman, roj. Preveč, Ivana Meden, roj. Preveč, sestri. — Ivan Meden, Marija Preveč, svak in svakinja.
iledilno, lahko prebavljivo, hranilno in kre pilno sredstvo za bolne, slabotne in okrevajoče vsake starosti. Da se pripraviti okusno in lahko na razno načine. Zahtevajte v lekarnah, droge-rijah ali naravnost od tvrdke H. Kufeke, Dunai III. „Kufeke" kuharsko knjigo, ki vsebuje 107 5	izvrstnih kuhinjskih receptov. !*3o
Krepkega dečka
iz poštene hiše s primerno šolsko izobrazbo in pridno
trgovsko pomočnico
sprejme tvrdka Jos. Errafh v Mokronogu.
za malo obrt, vešč knjigovodstva in pisalnega stroja se išče za februar 1914. Pismene ponudbe z navedbo starosti, prakse in zahteve plače na upravni.štvo Slovenci do 25. januarja 1914 pod šifro 145.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Potrti prevelike žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soproga oziroma predobra mamica, gospa
Ana Mis-ova roj. KoNnek
včeraj, v torek 13. januarja ob 5. uri po kratki, mučni bolezni nenadoma izdihnila svojo blago dušo v 44. dobi svoje starosti.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Privoz št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Predrago umrlo priporočamo v molitev in blag spomin.
V LJUBLJANI, dne 14. januarja 1913.
Celestitt Mis, c. kr. profesor državne obrtne šole, soprog. — Celestin, jfulius, flndula, Vlasta, Franta in Svatopluk, otroci.
1. slov pogrebni zavod Josip Turk.

3
CD U G a>
=3
v*;
O v«
aj
cene brez konkurence
Prodaja
lS5
3
vseh vrst klobukov in zimskega kim a, kar je še v zalogi „pod tovarniško cooo". Priporoča se cvetke za plesno venčke, v največji izbiri, kakor tudi za masko in vsa v to stroko spadajoča dola.
mODHi SHlOfl
Stuchly-Maschke
ŽIDOVSKA ULICR
3
CJ*
—J
ro
i»
a
cd rj
«o
cene brez konkurence S
Bü 226
§ ffl-#«¡ § Kremo za čevlje.
KnpojtB le vžigalice: o Horisi BtojiimSteči!
Izprašan, trezen
kurjač
je sprejme takoj v tovarni na deželi. Ponudbo s spričevali se pošljejo na vodstvo ,Adria" pivovarne v Senožečah. — Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kuhinje event. prosto. —	134
Išče se vojaščine prost, primerno izobražen. poSten in trezen
mladenič
Vojen kmečkemu delu na deželi. Plača 24 K na mesec ter vse prosto. Mladenič izurjen v so-davlčarski obrti, ima prednost. Ponudbe pod „Pridnost" 136, na upravo tega lista.	136
dežne plašče, obleke, zimske suknje, različne žametne, plišaste in sukne-nje vrhne jopice za ženske v veliki izbiri in zmerni ceni
Ljubljana,
Pred Škofijo št. 3
MedarsHa ulica, zraven Molile.
Priporoča se preča-stiti duhovščini in slavnemu občinstvu Cenik na zahtevo brezplačno. 3429
1 Odkar zallrkuiem in iuznam !
ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mleku in sladkorju. Za dojenčke ni boljšega redilncga sredstva. Take pohvale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke SLAD iN pri izdelovatelju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 3 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov K 4-—, poštni zavitek 5 kg po ir> zavitkov K tO— franko. Zavitek i ,kg po TO vin. tudi pri trgovcih, (¡lavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkoczy, Schonbrunner-siralle 109, Radeckyplatz 5, Joselstadtei-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle i. 109
Razpisuje se služba
pri župni cerkvi nn Koroški Bell nn Gorenjskem. — Stalna plača 800 kron, lepo prosto stanovanje in stola. Služba je lahka. Nastop 1. marca t. 1.	112
so takoi sprejmeta v dolo pri Alojzija Pajutar, krojaškemu mojstru, Hudajužna, Goriško.
Trgovski učenec
zdrave močne postave, poštene knietske rodbine, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi, pod ugodnimi pogoji. Naslov se izve pri upravi „Slovenca" pod št. 137 do SO. t., m. Znamka za odgovor!	137
Išče se
potnik
za
tovarno,
ki bi potoval po Kranjski, deloma po Štajerski, Koroški in Goriški. Spričevala ter zahteva plače na upravo tega lista pod ,Potnik' 149. Nastop lahko takoj!	140
Najfinejše, zajamčeno ¿ naravno, iz pasterizirane smetane izdelano
pristni, čisti, planinsko cvetlični -
čajno maslo
MB BK H®
Emendolski, Groyski, Tilsitski, Kdatuski, Roquefort, Trapisten, Gorgonsola.
Nadalje skuto, jajca, kuhano maslo in maslo za kuhanje, pošilja vsak čas po najnižjih dnevnih cenah in poljubnih množinah zveza kranjskih mlekarn „MLEKARSKA ZVEZA» v Ljubljani, Kranjsko.	3742
Izprašani optik
Fr. P. Zafec, Ljubljana
Stari trg št. 9
1135
Očala ln ščipalniki natančno po zdravniških in znanstvenih predpisih. Velika zaloga toplomerov barometrov, vsakovrstnih daljnogledov itd. itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom. Ceniki brezplačno!
Poročni prstani
lastnega izdelka, kakor kompletne kasete namiznega orodja po najnižjih cenah.
Lud. Černe
juvelir in trgovec Ljubljana, Wolfova nI. 3.
ti? Ob priliki 25 letnega obstoja tvrdke so določeni za cenjene od-/5s jemalce brezplačni krasni predme-vi? ti, ki se razrlele 15. junija t. 1. Pri nakupu blaga zahtevajte plačilne >q listke.	52
©©©©©©©O©©©©©©©
St. 53 ad.
76
Razglas.
Zaradi oddaje
mestne vožnje za leto ¡914,19I591916.
vršila se bode pri mestnem magistratu ljubljanskem
dne 22. januvarja 1.1. ob 10. dopoldne
v pisarni mestnega stavbnega urada (v hiši meščanske imovine II. nadstropje) javna pismena ponudbinska razprava. Ponudbe, kolekovane in opremljene z vadijem 400 kron, katerih je navesti za označeno prevzetno zahtevane jednotne cene v številkah in besedah, izročiti je zapečatene do določenega roka pri mestnem stavbnem uradu, kjer so tudi dražbeni pogoji ob navadnih uradnih urah vsakemu udeležencu na vpogled razgrnjeni.
Tudi je v ponudbah izrecno izjaviti, da •jemlje ponudnik na znanje podučilo o dolžnosti, kolekovati ponudbinske pripomočke v smislu predpisov celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. št. 61, ki se dobivajo pri mestnem stavbnem uradu proti odškodnini 4 vinarjev za komad.
Na ponudbe, katere ne bodo povsem ustrezale dražbenemu razpisu in dotičnim pogojem, na take, ki se bodo pogojno glasile in konečno na take, ki bi se prekasno aH celo naknadno vložile, se rte bode oziralo.
Izrecno se določa, da si mestna občina pridržuje neomejeno pravico, razpisane vožnje po svojem preudarku oddati tudi drugemu, nego najnižjemu ponudniku. Mestni magistrat si pridržuje tudi pravico pogodbo po preteku dobavne dobe pod istimi pogoji, kakor v pretekli triletni dobi (1914—1916) z podjetnikom za daljšo dobo treh let podaljšati
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 5. januvarja 1914.
Štev. 27081/13.
ÎcIvSH
150
Mestni magistrat ljubljanski oddaja
pnevmatično izpraznjevanje straniščnih jam v mestni topnlčarski vojašnici
za dobo treh let, to je od 1. januarja 1914 do 31. decembra 1916. potom ofertne obravnave.
Za izpraznjevanje jam preskrbi magistrat ob času praznjenja brezplačno potrebni voz in stroj ter enega delavca.
Interesenti naj vlože svoje kolkovane ponudbe do 19. t. m. pri pred' sedstvu mestnega magistrata, natančne pogoje te oddaje pa daje oskrbništvo mestnih vojašnic.
Mestni magistrat ljubljanski, dne 10. januarja 1914.
Prsdam moje
obstoječe iz gostilne znane pod imenom »Kožarjeva gostilna«, ledenice, mesnice, gospodarskih poslopij, zasebne hiše z velikim vrtom in dvoriščem ter s celim inventaron!, koncesijo itd. Cena 60.000 kron. Potrebni kapital 30.000 kron. Po-bližje informacije dajejo moje pisarne v Ljubljani, Streliška ul. 29, in v Črnomlju.
Jos. Lon£arič, podjetnik.
LJssbSj&ii», Mestni ing št. 22*
Vzorci se razpošiljajo z obratno pošto!	127
Vsako sredo in soboto
prodaja razne K-žT ostanke blaga za obleke in perilo za skor» polovične cene, podjetje zvezdnih tkanin »HERMES« brata Wokač, v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 5 v prvem nadstropju.__3787
C. kr.
KRieHlsKs miM
V Ijllilioni (»slan. I76Ï. L)
je najstarejši kmetijski zastop v Avstriji, ki nudi svojim udom največje ugodnosti, ne da bi udje imeli kakšne druge denarno obveznosti, kakor da plačajo na leto 4 K »dnine. Udje prejemajo družbeno glasilo »Kmetovalca« zastonj.
kmetovalec'
s prilogami
.Konjereîec' »> .Parutninar*
(XXXI. letnik)
jo najstarejši, najobširnejši in bogato s podobami opremljen kmetijski list v slovenskem jeziku, ki ne sme manjkati v nobeni slovenski kmetijski hiši, kjer jim je kaj mar za gospodarski napredek, Izlmja v obsegu dveh pol po dvakrat na mesee. Naročnina je 4 K na leto. Za ude kranjske družbe zastonj. Posamezne številke zustonj nn oglod.
nHHnHBBnniBffiHiimMnM
Gospodarske poireD-Sčine,
kakor sadno drovje, semena, umetna gnojila, močna krmila itd., dobivajo udje c. kr. kmetijske družbo v najboljši kakovosti, z zajamčeno viebino po najnižjih cenah ter jo vsaka prevara izključena.
Izdala konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliike Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslancc.