Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en inesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvame". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr.' če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša* Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne. Štev. V Ljubljani, v sredo 15. julija 1891. Letiiilt XIX. Dr žimi i zbor. Z Dunaja, 13.julija. Grof Hohenwart. Združena levica postala je silno nepotrpežljiva, ker še nima v rokah državnega krmila in tesna zveza s Poljaki še ni dovršena. Dobro ve in pre-živo čutiv da je grof Hohenwart glavna opovira njenim iskrenim željam in prekanjenim namenom, zato se njeni skriti in očitni napadi v prvi vrsti obračajo proti grofu Hohenvvartu in njegovemu klubu. Liberalni in nemški listi imajo ukaz, pisati proti njima in izpodkopavati veliko veljavo, ki jo kot prava zadruga različnih narodov avstrijskih, kot resnično avstrijsko zastopništvo v državnem zboru imata, in katerih ravno zaradi tega ne more prezirati ne samo sedanja, ampak sploh nobena vlada ne, ki hoče biti v resnici avstrijanska. Iz prva so omenjeni listi med svet pošiljali lažnjive novice, da v Hohenvvartovem klubu hudo vre, da so razne skupine med seboj nejedine, da so nekateri člani že izstopili, in da so radovedni, koliko članov bode še imel, ko pride na svitlo novi uradni izkaz raznih odsekov, klubov in oddelkov državnega zbor8. Ta izkaz prišel je na svitlo koncem meseca junija ter je pokazal, da se število članov Hohenvvartovega kluba ni zmanjšalo, ampak za dva še pomnožilo, in da obsega z južno-tirol-skimi konservativnimi poslanci 72, z moravskimi staročeškimi poslanci, ki so ž njim v tesni zvezi, pa 82 udov. Ker omenjeni lažnjivi napadi niso imeli nobenega uspeha, izdelati je bilo treba drugačen bojni načrt, ki ga je v istini glavno ghsilo združene levice, „N. Pr. Pr.", včeraj razodela strmečemu svetu. Grof Hohenvvart je po mnenju omeujenega lista star in truden od državnozborskega posla ter zrel za gospodsko zbornico, če je torej vladi res ležeče na levičarsko-poljski večini in njeni zanesljivi podpori, naj grofa Hohenvvarta in ž njim še nekatere druge može, kateri levičarskim veljakom zapirajo pot do ministerskih sedežev, potisne med stare gospode gospodske zbornice; Hohenvvartov klub potem sam po sebi razpade, ker ga po Hohenwartovem odstopu ni moža, ki bi mogel tako različne stranke, kakor so Slovenci, Hmtje, Bukovinci in nemški konservativci, obdržati v skupni zvezi in jedinosti. Iz tega očitnega spoznanja je razvidno, česa se nam je nadejati, ako se levičarjem izpolnijo tolikanj iskrene želje; njim ne bi bilo mar, da razni narodi v miru in edinosti žive med seboj, da drug drugega podpirajo v čedalje večjem razvitku dušnega in gmotnega blagostanja, ampak da ločijo narode in dežele, in da tem laglje potem oni gospodujejo nad njimi. Kdorkoli se torej protivi nemško-liberalni nadvladi, ki je imela med svojim obstankom toliko slabih in žalostnih nasledkov za pjsamezne narode in za skupno avstrijsko cesarstvo, mora želeti, da grof Hohenvvart ohrani svoj upliv in da njegov klub ostane skupaj m se čedalje bolj okrepuje. Ta misel je prešiujala člane konservativnega kluba, ki so se vsled včerajšnjega članka v »N. Fr. Pr." danes zbrali k izvaoredni seji, v kateri so zastopuiki raznih skupin svojemu skupnemu načelniku grofu Ho-henwartu izrekli svoje in svojih tovarišev zaupanje ter ga zagotavljali, da hočejo v trdni zvezi med seboj ostati in se z zjedinjenimi močmi bojevati za program, na čegar podlagi se se združili v jedno veliko skupino. Prepričani so, da se v konservativnem klubu najlaglje uspešno potegujejo za verska, avtonomna in narodna načela, zato jih nobena reč ne loči od kluba, ki je po svoji sestavi prava podoba Avstrije. Grof Hohenvvart zahvalil se je za izraženo mu zaupanje ter zagotavljal klubu, da mu hoče še dalje ostati na čelu in se iz vseh močij bojevati za načela, katera ga vodijo. To je najboljši odgovor nemškim liberalcem in njihovim listom. Če je po njihovem prepričanju nemogoče zastopnike raznih narodov in dežel v skupni zvezi obdržati, potem bi bilo tem manj mogoče, v skupni državni zvezi ohraniti dotične narode in dežele same, in Avstrija bi ne imela nobenega obstanka. In ravno v tem tiči največja nevarnost, ako bi se levičarji zopet spravili nad državno krmilo. Zato morajo vsi, katerim je mar za obstanek našega cesarstva in za pravice njegovih dežel in narodov, delati zoper nadvlado levičarjev in se z vso odločnostjo oklepati konservativnega kluba, ki je najtrdnejša obramba zoper njo in ki po1 svoji sestavi kaže, da je pri dobri volji sprava med narodi mogoča. Budgetna razprava. (Tri in dvajseti dan.) Pri nadaljevanju razprave o poljedelskem mini-sterstvu priporočal je poljski poslanec Ozecz želje in potrebe dežele Gališke dobrohotnosti gospoda ministra, Do t z pa je tožil, da je kmet v novejšem času jako obožal, da je le še dninar v svoji hiši, pa slabeje plačan od navadnih delavcev. Zato priporoča resolucijo, po kateri naj bi bila kmečka stanovanja oproščena hišnega davka. Hubner je zavračal napade Morretove na kmečki stan, ki je sicer prišel v revščino in pomanjkanje, pa si ohranil poštenje, zvestobo in delavnost. V enakem smislu je govoril nemško-češki poslanec Pola k, ki je razpravljal tudi veliko posestvo, rekši, da mu volilni red priznava tako veliko veljavo, kakeršne nikjer v Evropi nima. To veljavo naj bi rabil za posredovanje in pomirjevanje v narodnih in političnih prepirih. Grof Fries je govoril za povzdigo konjereje in ministru priporočal, da naj vojno ministerstvo tudi v Avstriji napravi nekaj dvorov za rejo vojaških konj. Obširno je govoril tudi o trtni uši in priporočal zdatnejšo podporo za njeno uničevanje. Moravski češki poslanec Rozkošuy je razpravljal pomen melijoraeijskega zaklada in odločno zavračal očitanje Morretovo, da so kmetje preveč zapravljivi. Po sklepu razprave izročil je dr. Fuss predlog, da naj se pri podpori za konjske dirke izbriše 40.000 gld.; tudi je bilo nasvetovanih več resolucij, ki so se izročile budgetnemu odseku v pretresanje. Glavni govornik Koz lovski je zagovarjal kmetijske zadruge in zahteval od vlade, da naj skoraj predloži kmetijski program, kakoršnega je bila vsled neke interpelacije Hohenwartove obljubila že leta 1881. Tudi drugi glavni govornik Brenner je razpravljal splošne razmere kmetijstva in ministru oponašal, da bodo od njega naznanjeni pripomočki koristili samo na kant prišlim kmetom, ne pa njim, ki nečejo propasti. Konečno je predlagal večjo podporo kmetijskim družbam, pa napravo pitanic za prasce in postaj za poskušnjo s poljedelskimi stroji. Po konečni besedi poslanca Rutovskega prišlo je do glasovanja, pri katerem se je posebej glasovalo o predlogu dr. Fuss a. Ker se je pri štetju poslancev pokazala enakost glasov, odredil je prvosednik glasovanje po imenih, pri katerem je bil predlog Fu8sov odklonjen, oziroma sprejet nasvet odsekov z 90 glasovi proti 72. Pri tem glasovanju je bila videti čudna prikazen, da so nemški liberalni in konservativni poslanci glasovali vse križem. Poljaki so glasovali vsi zoper predlog Fussov, Mladočehi, krščansko-socijalni in nemški nacijonalci pa vsi zanj; izmed konservativcev so s poslednjimi potegnili kmečki poslanci, nekaj poslancev pa se je bilo umaknilo glasovanju. Nasprotniki pač niso pomislili, zakaj prav za prav gre; pred očmi so menda imeli konjske dirke na Dunaju, katerih se udeležujejo samo veliki gospodje dunajski s svojimi jako dragimi konji. Ali konjske dirke imamo tudi po deželi in že večkrat smo imeli priliko opazovati, kako dobro na konjerejo vplivajo in veselje do nje bude konjske dirke, v naših krajih n. pr. v Št. Jerneju, Ptuju, Ljutomeru itd. Za snovanje takih konjskih dirk, za primerna darila itd. treba je zdatnih podpor, ki jih zahtevamo od vlade, ki se vsled obilnejših dirk od leta do leta množš, katerih pa poljedelsko ministerstvo nikakor ne bi moglo dovoljevati, če bi mu državni zbor skrčil dotični znesek. Pa še dveh reči je treba omenjati, ki pričata, kako malo premišljeno bi bilo nasprotovanje proti nasvetovani podpori za konjske dirke. Učnemu in trgovinskemu ministru, ki ju levica prišteva k svojim pristašem, so bili dovoljeni vsi zneski, kakor jih je predlagal budgetni odsek; samo ministru, kateri je desniškim in konservativnim poslancem najbolj naklonjen, ki je po svojem političnem mišljenju z njimi enakih načel, ki si tudi pošteno prizadeva za povzdigo kmetijstva, naj se odreče 40.000 gld., ker neki liberalni poslanec, ki kot profesor pozn& šolske klopi, ne pa kmetijstva, po dunajskem kopitu sodi konjske dirke po deželi. Tudi tega nasprotniki menda niso pomislili, da bi bilo državnim financam malo pomagano, če bi bil Fussov predlog tudi obveljal. Ker je namreč dvomljivo, ali bi gospodska zbornica pritrdila omenjeni premembi ali ne, bi bila poslaniška zbornica prisiljena za 4 ali 5 dni podaljšati svoje zborovanje; vsled tega podaljšanja pa bi večji-troški za' poslaniške dijete skoraj večinoma požrli denarje, ki bi jih po predlogu Fussovem odtegnili poljedelskemu ministerstvu. Gotovo so pa bolje obrnjeni, če se dovolijo za povzdigo konjereje, kakor če zginejo v žepih malomarnih poslancev. Če bi pa gospodska zbornica cel6 ne pritrdila temu predlogu, bi se prav po nepotrebnem zavrgli tisočaki za poslauiške dijete, in namesto nameravane prihranitve imeli bi le še večje troške. S tem je bil rešen proračun poljedelskega ministerstva in razpravljati se je pričelo justično ministerstvo. Prvi govornik je bil naš poslanec dr. F e r j a n č i č, ki je v daljšem govoru razpravljal sodnijske razmere v slovenskih deželah, zlasti na Štajerskem, Koroškem in Primorskem, ter priporočal ministru, da naj se vravnajo tako, kakor zahtevajo zakoni. Govor, ki je bil sprejet z veliko pohvalo, pošljem v prilogi po stenografičnem zapisniku. Za njim je pri centralu vpisanih še 19 govornikov, od katerih jih pride 15 k besedi. Veliko govornikov se je oglasilo tudi pri drugih točkah, torej ni pričakovati, da bi bilo justično ministerstvo rešeno pred četrtkom. (Štiriindvajseti dan.) Z Dunaja, 14. julija. V današnji seji je prvi govoril poljski poslanec Evgen Abrahamovicz o nekaterih posebnih razmerah v Galiciji, drugi govornik pa je bil doktor Biirnreither, eden izmed tistih levičarskih poslancev, ki hrepene po ministerskih sedežih. Biirnreither je v dolgem govoru razvijal program, ki bi ga izvrševal, če bi en sedel na Schonbornovem stolu. Za njim je dr. B u 1 a t razpravljal sodnijstvo v Dalmaciji, S 1 a v i k na Češkem, Podlaszecki pa je poudarjal želje in zahteve Rusinov. Sedmi govornik je bil S c h n e i d e r, ki je govoril o sod-nijstvu z ozirom na Žide, ki nikakor ne bi smeli biti sodniki za krščansko prebivalstvo. Ko to sklepam, izgovoril je grof P i n i n s k i o raznih justičnih vprašanjih ter je pričel govoriti minister grof Schonborn, o katerem hoče m obširneje poročati jutri. Podpore. Včeraj je bil brez razprave sprejet načrt zakona, ki poljedelskega ministra pooblaščuje, da sme neki državni gozd blizo Modlinga zamenjati za drugo primerno parcelo. Pred sklepom seje je prišlo na vrsto še poročilo budgetnega odseka o novih podporah za nekatere po toči, povodnjih itd. poškodovane kraje na Češkem in Koroškem. Budgetni odsek priporoča resolucijo, s katero se vlada poživlja, škodo preiskovati in odmerjati primerno podporo, oziroma od državnega zbora izprositi potrebnih denarjev. Bons, Doležal in Lang so podpirali ta predlog še za nekatere druge kraje na Češkem, Brylinski je zahteval enake pomoči za nekatere kraje na Gališkem in slovenski poslanec Robič je predlagal dostavek, naj se v resolucijo sprejmo še občine Stranice, Padeški Vrh, Zreče, Oplotnica, Sv. Jun-gerta, Kot, Okoška, Kozjak in Ljubnica v konjiškem okraju na Štajerskem, kjer je toča due 5. t. m. pobila vse poljske pridelke. Ta dostavek je bil z gori omenjeno resolucijo sprejet in s tem hitro rešen samostalni predlog, ki ga je bil Robič s svojimi tovariši v včerajšnji seji izročil. Interpelacije. Tudi včeraj je bilo stavljenih nekoliko interpelacij, izmed katerih omenjam pritožbe Burg-stallerjeve zastran odkupnin carine v Trstu. Posebne važnosti je tudi odgovor, ki ga je dal včeraj finančni minister Steinbach poslancu dr. F u c h s u zastran obdačevanja dohodkov, ki jih imajo duhovniki od sv. maš in od prostovoljnih darov. Minister je rekel, da je vsem davkarskim uradom razposlal ukaz, da nikakor ne smejo obdačevati dohodkov, ki so zgolj darila, do katerih duhovniki nimajo nobene postavne in tudi ne po navadi veljavne pravice. Tudi jim je zaukazal, vselej reč natančno preiskovati, kadar so v dvomih zaradi kakega ob-dačenja. V pridejanem stenografičnem zapisniku najdete tudi ta odgovor, ki utegne zanimati naše duhovnike, ker zagotovo vem, da so tudi njim od zasebnih sv. maš in prostovoljnih darov napovedovali prihod-ninski davek. --I l!leiweisova slavnost. (Konec.) Ob 2. uri popoldne je bil v čitalnični dvorani, ki je bila olepšana z Bieiweisovim kipom, zastavami in zelenjem, banket, katerega se je udeležilo okolu 70 oseb; med banketom je igrala vojaška godba. Prvo napitnico je govoril predsednik »Pisateljskega društva", dr. Vošnjak. Pozdravil in zahvalil je vsa društva, ki so pripomogla, da se je slavnost lepo zvršila, posebno pa deputaciji »Triglava", zastopnika »Hrvatske" iz Gradca in g. Povšeta, ki se je v imenu slovenskih državnih poslancev nalašč pripeljal z Dunaja k slavnosti; h koncu je napil presvetlemu cesarju. Napitnico je občinstvo vsprejelo s trikratnimi slava-klici. Župan Grasselli se je v izbranih besedah spominjal prelepe slavnosti ob 701etnici Bleivveisovi in najlepšega pogreba njegovega, kakeršnega prej ni videla Ljubljana. Bleiweis bil je pravi trdni narodni steber, ki se je prerano sesul, bil je priznan voditelj, ki je bil vesel, kedar je narodna stranka združena pod njegovim praporom korakala v boj. Žalostpn bi bil pokojnik, da je doživel sedanje čase. Kdo je porok, da bi se mu ne dogodilo, kakor osivelemu češkemu vodji, dr. Lad. Riegru?! Z njim smo zgubili modrega in previdnega vodnika, zato mu ostane v naših srcih trajen spomin. Najboljše storimo, če delamo po njegovem vzgledu. Naposled govornik napije Bleivveisovi obitelji. Dr. Karol Bleiweis vit. Trsteniški zahvalil se je v svojem in v imenu obitelji pred-govorniku, vsem društvom, udeležencem sploh in g. Svetcu, ki je bil dolgo let njegovemu očetu zvest prijatelj in zanesljiv sodelavec v dolgotrajni narodni borbi. Oče njegov bil je moder in zmeren, preprečil je marsikaj slabega, združeval je brate, koristil je narodu mnogo v duševnem in kulturnem pomenu. Smrt njegova je bila prerana zguba za narod in ožjo domovino. »Ker ste ga priznali kot voditelja", nadaljuje govornik, ker ste ga imenovali ,o Č e t a', to mi daje pogum, da govorim tako odkrito. Delati neumorno zi narod, to je bila naloga njegovega življenja. Se v zadnjih urah bil mu je narod na srcu. Dal Bog, da bi narod prospeval, da bi domovina bila srečna! Domovina naj živi!" Ko je še tajnik »Pisateljskega društva", prof. S. R u t a r , prečital došle telegrame, bil je oficijelni del končan. Oglasil se je dalje g. S v e t e c ter v daljšem govoru opisaval žalostne razmere med nami, mirno in premišljeno slikal slabe posledice domačega prepira in izražal željo, naj bi se povrnili časi složnega in vspešnega delovanja pod vodstvom našega slav-ljenca. Bili smo tedaj vsi,klerikalni', kajti bilo je in mora biti prepričanje vsakega pravega rodoljuba, da je veren naš narod, da spoštuje duhovščino in hrani to lepo lastnost. Bili smo ,liberalni' v dobrem pomenu besede, ker zahtevali smo narodu svojemu enakopravnost z drugimi avstrijskimi narodi. Dasi se marsikomu zdi sloga nemogoča, vendar mora trezen človek pritrditi, da je prepotrebna. Obdani smo od nasprotnikov od vseh strani, bližajo se nam negotovi časi, in morda bodemo spoznali prepozno napako svojo. Treba je dobre volje, resnin mož, in sloga bila bi mogoča. Med tem govorom gosp. Svetca, ki je govoril gotovo iz rodoljubnega srca, prepričan o zlih nasledkih vednega ravsa in kavsa, slišali so se tu i tam bolj tihi klici: Ni res! Nekateri so zmajevali z glavami, drugi molče pritrjevali. Postalo je v družbi nekako soparno, ker govornik je udaril na jako občutljivo struno. Predsednik graškemu »Triglavu", g. Jenko, izražal je v svojem navdušenem govoru idejalne misli slovenskega visokošolca, ki ne pozna domačih intrig in spletk, od daleč ne vidi mnogih osebnih mrženj, iz katerih tolikrat izvirajo nesrečni javni prepiri, kateremu so torej neumevni krivični napadi proti slovenski duhovščini, osobito kranjski. Da, iz naroda smo in za narod živimo, kakor je govornik prav lepo naglašal, a narod moramo poznati, čutiti njegove potrebe, poslušati njegovo pošteno srce, in potem ga voditi po pravi, od pokojnega slavljenca že odmerjeni poti do duševnega in gmotnega napredka, sicer jo zavozimo pod pot. Naj bi mladi in vrli govornik, naj bi vsi njegovi tovariši, ki se pripravljajo za resno delo med narodom našim, vedno imeli pred očmi vzornega rodoljuba, dr. Janeza Bleiweisa, ter delovali požrtvovalno za domovino po geslu njegovem, ki je bilo in ostane vedno i naše. G. Ivan Hribar se je spominjal slavljenče-vega rodoljubnega delovanja, ki je izviralo iz ljubezni do naroda od početka »Novic" do zadnjega trenotka. Čudno bi torej bilo, pravi govornik, da bi pokojnik ne bil v pravem duhu vzgojil svojega sina. Kot starosta »Sokola", ki je vedno neustrašljiv in odločen, naj ostane odločen in neustrašljiv tudi slavljenčev sin, g. dr. Karol vitez Bl&ivveis! Ta govor g. Ivana Hribarja, ki nam je s prav pikrimi besedami pokazal na našo skelečo rano na narodnem telesu pa tudi na njen uzrok, dal nam je povod, da bodemo obširneje govorili, kdo se je izneveril geslu pokojnega dr. Bleivveisa. Zadnji govornik je bil predsednik akad. društva »Hrvatske" v Gradcu, gosp. Mijo C e t o 1 o , ki je napil na slogo med Hrvati in Slovenci, kateri vsi smemo dr. Janeza Bleivveisa imenovati svojega očeta. Zvečer se je zbralo mnogo odličnega občinstva na okusno okrašenem čitalničnem vrtu. Svirala je prav pridno vojaška godba, postrežljivi »Slavec" pa je pel dolgo vrsto lepih skladeb; posebno nam je omeniti znanega solista g. Medena. Došli so naslednji telegrami: Benetke: Obžfkijujoči, da ne moremo prisotni biti pri slavnosti, kličemo spominu očeta narodovega grotaovito slavo I Souvanovi. Videm: Slava Blervveisu! Živel njegov duh! Živeli njegovi čestilci! Iv»n Trinko. Zalog: Večni spomin očetu-vzbuditelju in prvoboritelju slovenskega naroda! Slava njegovim čestilcem. Bralno društvo v Polju. Tržič: Glejmo nazaj, da pridemo naprej! Niko Ahačič, Leopold Ahačič, Ivan Peharc, Toporiš. Tržič: Slava očetu Bleivveisu! Živeli njegovi čestilci! Tržiško bralno društvo. Vipava: Prijatelju Vipavcev, častnemu članu narodne čitalnice večno slaven spomin I Odbor čitalnice. Rakek: Očetov duh naj z nova nas prešine, V ljubezni združi vse Slovenije sine! Čitalnica planinska. Velike Lašiče: Živeli Bleivveisovi čestilci! Narodna zavest njegova bodi nam vedni vzgled! Dereani , Globočnik, Grebene, Hočevar Matija, Škofic, Šuflaj. Višnja Gora: Slava čestilcem našega nepozabnega narodnega očeta! Višnjegorski narodnjaki. Matulje: Spominska plošča slovutnega narodnega buditelja naj spodbuja na dalnje osvešce-vanje slovenskega naroda ! Slava slavljencu ! Živeli slavitelji! Vjekoslav Spinčič. Prosek: Čestilcem očeta Slovencev, zbranim pri današnji slavnosti, se v duhu pridružuje in kliče trikratni: »Slava Bleivveisu!" Nabergoj. Trst: Slava spominu očeta narodu slovenskemu! Živeli njega čestilci! Tržaški »Sokol". Gorica: Trajnejši od kamna bodi Bleiweisov spomin; globokejši od vsekanih črk naj bodo udol-bene njegove zasluge v naša srca; zarezana kot njih zlato bodi hvaležnost naroda do svojega preroditelja t Čitalniea goriška Pliberk: »Slava očetu Slovencev!" kličejo Podjunske doline Slovenci. Brnca: »Slava pospeševatelju kmetijstva in očetu vseh Slovencev!" kličejo v hvaležen spomin slovenski kmetje beljaške okolice. Beljak: »Očetu Slovencev naj slava doni, Posnemajmo v delu za narod ga vsi!" Dr. Majaron, Brasler, Lendovšek, Schiffer. Celovec: Nepozabljivemu očetu slovenskega naroda, dr. Janezu Bleiweisu, in njegovim čestilcem slava! Slovensko katoliško-politično društvo. Gradec: Ustanovuiku »Novic", novega slovenskega slovstva, probuditelju narodne zavesti, neumornemu pospešitelju duševnega in gmotnega blago stanja, diki naroda slovenskega, dr. Janezu Bleivveisu, večna slava, neminljiv spomin! Oče Hrašovec. Dunaj: Vedna slava Bleivveisovemu spominu! Gosti. Dunaj: Slovenskega naroda dičnemu voditelju in pisatelju slovenskemu, Janezu Bleivveisu, večna čast in slava! Ivan Navratil, slovenskega kluba predsednik. Metlika: Večna slava Bleivveisu! Neumrli oča prosi naj Boga, da ohrani i blagoslovi narod slovenski! Občina Drašiče. Metlika: Svojemu častnemu občanu kliče od Kolpe županstvo občin: Božakovo, Rosalnice: Slava spominu prvoboritelja i očeta Slovencev! Blei-weisov duh naj živi med nami! Živeli slavitelji! Vukšinič. Metlika: Hvaležen spomin očetu Slovencev ! Duh njegov bodi med nami! Navratil. Metlika: Živeli slavitelji slave Janeza Blei-weisa! Bog povrni čim prej prepotrebno staro slogo njegovim domo- i rodoljubnim sinovom! Čitalnica. Novomesto: Krepkemu voditelju slovenskega naroda dr. Janezu Blei\veisu večna slava! Stavljeni spomenik naj oživlja narod k ustrajnemu delovanju! Dr. Poznik, župan. Litija: Vzornemu voditelju in učitelju slovenskega naroda, čegar spomin danes praznuje slovenska prestolnica, večna slava in gromoviti živio njegovim čestilcem ! Litijsko učiteljsko društvo. Litija: Vsegamogočni pošlji razcepljenim Slovencem pokojnemu očetu naroda slovenskega po- trebnega naslednika, da jih zopet zjedini in dovede • pod prapor Bleiweisov: vse za vero, dom cesarja! Večna slava spominu očeta Sloveneev! Živeli njegovi elavitelji! Litijsko pevsko društvo. Kranj: V duhu združen z vami kličem hvaležnim spominom v imenu rojstnega mesta nepozabnega Bleiweisa: Čast in slava prebuditelju naroda slovenskega! Karol Šavnik. Kranj: Slavitelji očeta Slovencev, rojaka mesta iiašega, živeli 1 Slovensko bralno društvo v Kranju. Zagreb: Slava Bleivveisu i čast njegovim čestilcem! Daj nam Bog kmalu složno priznanega voditelja. Dr. Celestin. Črnomelj: Vekovita slava in spomin očetu slovenskega naroda! Slava zbranim čestilcem! Čast osnovateljem slavnosti! Za mesto Črnomelj župan : Sušteršič. Črnomelj: Bleivveisu, očetu Slovencev, trikratno slavo kliče Narodna čitalnica na Vinici. Gradec: Današnjoj svečanosti pridružuje se akademsko družtvo .Hrvatska". Gradec: V Gradcu zaostali .Triglavani" kličejo očetu narodovemu: Slava. Gestrin, Kartin, Kotnik, Pavletie, Seliškar, Šuklje, Vidič. Dunaj: Spominu prvega boritelja za vzvišeno idejo zjedinjene Slovenije, za idejo, vedno sveto vsakemu zavednemu Slovencu kliče: Večna slava! .Slovenija." Hinterbriihl: Večna slava našega očka spominu ; živeli njega čestilci! Dragan Seljak. Gorenjigrad: Očetu pl. Bleivveisu hvaležen spomin! Odbor podružnice sv. Cirila in Metoda. S t. Jernej: Slava neumrljivemu očetu Slovencev ! Čestilci. Št. Jernej: Oče narodu trpinu! Tebi stvori-telju .Novic" iz dna srca tisočerni kl;c: Slava večna Tvojemu spominu! Bralno društvo kostaujiško. Podklošter: Spomin Bleivveisov naj zjedini ubogi rod slovenski v složno delovanje po njegovem geslu: Vse za vero, dom, cesarja! Živeli čestilci Bleivveisovi! Eiuspieler. Brno: Ako bode Bleiweisovo delovanje Slovencem vedno vzgled, naš narod ne bo izginil. Slava očetu Slovencev! Živeli njegovi čestitelji. Marija Enzersdorf, Pukl, Hlačar. Trst: Slava atku naroda slovenskega! Živeli njegovi čestilci! Nace Stepančič, Miha Vesel, Anton Ščuka, Ivan Mikuž i drugi. Idrija: Slava zbranim čestilcem vzornega boritelja in očeta Slovencev; njega spomin naj živi vekomaj. Del. bralno društvo. Politični pregled. V Ljubljani, 15. julija. Notranje dežel«. Mladočehi. Najnovejša parola, ki so jo izdali Mladočehi, je, da se mora vse delovanje prenesti v deželne zbore. Lahko je pogoditi, zakaj se je izdala ta parola. Mladočehi na Dunaju ne morejo ničesa doseči, odgovornosti pa na Staročehe več ne morejo zvračati, ker jih na Dunaju ni, v deželnem zboru češkem pa imajo večino Staročehi in veleposestniki, torej bi tukaj lahko še vedno odgovornost zvračali nanje. To je jedini povod, da bi tako radi vsako stvar spravili v deželni zbor. Mladočehi in kmetsko društvo. Staro-češki listi se vesele, da so v kmetskem društvu tako prijemali Mladočehe. To kaže, da so se narodu že začele odpirati oči. Glavno glasilo Mladočehov pa seveda na vso moč opravičuje Mladočehe in trdi, da je kmetsko društvo dn^ 8. februvarija v prvi vrsti naročilo mladočeškim poslancem, da naj zastopajo narodne, politične in državnopravne interese češkega naroda. To je pa zavijanje resnice. Mi smo sami pisali o tistem shodu in se prav dobro spominjamo, kako je bilo. Kmet9ki govorniki so naglašali le narodnogospodarska vprašanja. Noben ni zinil niti besedice o češkem državnem pravu. Poslanci so kmete nazaduje pregovorili z lepimi in vabljivimi besedami, da so vsprejeli neko resolucijo, v kateri se naglaša tudi češko državno pravo, katera resolucija pa nasprotuje zahtevam prejšnjih govornikov. Kdor je čital razna poročila o dotičnem shodu, preveril se je lahko, da kmetje niti vedeli neso, za kaj so glasovali, zato se pa mora večjo važnost pripisovati ie «jih govorom. VaSattg. Mladočeški klub ima z Vašatty-jem križ. V klubu se je oglasil, da hoče govoriti pri budgetu pravosodnega ministerstva. Klub je njegovo zahtevo zavrnil in odločil, da bodo pri tej priliki iz mladočeškega kluba govorili poslanci Pac&k, Slavik in Trojan. Vašatty se pa za sklep kluba ni zmenil in se je sam vpisal v vrsto govornikov. Če pridejo vsi govorniki na vrsto, govoril bode tudi Vašatty in najbrž zabavljal po svoji stari navadi. Če jih Vašatty še sedaj spravi v zadrego, si Mladočehi ne bodo mogli drugače pomagati, kakor da ga izključijo iz kluba. Poljski klub se je posvetoval, bi li pri razpravi o budgetu pravosodnega ministerstva ugovarjali ministerski naredbi zastran jezika zemljiških knjig. Poslanec Madejski je pa baje Poljake pogovoril, da je najbolje, če o tej stvari v parlamentu ne govore. Vnanje držar«. Trodržavna »veza in Anglija. Govori se, da se je v Hatfieldu podpisal nekak zapisnik, da se interesi trodržavne zveze strinjajo z interesi Angleške. S tem bi se bila sklenila nekaka pogodba, če tudi v milejši obliki. Če je to resnica, dal se ]e s tem odgovor francoskim listom, ki so odrekali potovanju nemškega cesarja vsak pomen in se sklicevali na to, da se v Londonu ni podpisala nikaka pismena pogodba. Rumunija in židje. Rumuni se bojč, da bi se dosti ruskih Židov ne priselilo v njih državo, zato so z vojaškim kordonom zaprli mejo proti Rusiji. Rumuni imajo že dosti domačih Židov, katerih se pa po berolinski pogodbi iznebiti ne morejo, in dobro poznajo njih škodljivo delovanje, zato se pa tako boje pomnoženja židovskega življa. JEstrupovo ministerstvo se maje. Kakor se kaže, se na Danskem približuje ministerska kriza. Šestnajst let je vladalo sedanje ministerstvo, in to ne baš po ustavnih načelih. V spodnji zbornici ni imelo večine in se mu zatorej ni nikdar budget redno dovolil. Estrup si je pa znal pomagati z neko pomanjkljivostjo danske ustave. Po ustavi sme zgornja zbornica, v kateri je vlada imela večino, v nujnih slučajih dovoliti začasni budget, če se pravočasno ni mogel definitivno državni budget rešili. S takimi začasnimi budgeti je vladal Estrup. j Izjemo je naredil za pravilo. Te dni je pa odstopil ' naučni minister in na njegovo mesto je vstopil v ; ministerstvo mož, ki ministerskemu predsedniku ni ; baš prijazen. Sedaj sta v ministerstvu že dva moža, i ki nasprotujeta Estrupu. Vojni minister bode nekda 1 v kratkem tudi odstopil, in njemu tudi Estrup ne bode mogel najti naslednika, ki bi se ž njim vjemal. Ker ministerski predsednik vidi, da se več s svojimi ministerskimi tovariši ne strinja, je baje začel že na to misliti, da sam odstopi. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 14. julija. i Navzočnih je 21 mestnih odbornikov. Župan Grasselli prečita pismo mestnega odbornika, vele-čast. g. župnika J. Rozmana, ki naznanja, da vsled starosti in mnogih opravil izstopi iz mestnega zbora in upravnega odbora mestne hranilnice. Odpoved se , je izročila personalnemu in pravnemu odseku v ! presojo. j Odbornik Hrasky poroča o oddaji del za novo | zgradbo pri novi klavnici, ter nasvetuje, naj se zidarska, kamnoseška, tesarska dela in dobava želez-nine oddado najcenejšemu ponudniku, kranjski stavbeni družbi, kleparska in krovska dela pa gosp. Nolli-ju in tovarišem. Za zidarska in tesarska dela vložila je ponudbo itak le stavbena družba, za kamnoseška še gg. Čamernik in Vodnik, za dobavo železnine tudi Hammerschmidt in za kleparska dela tvrdka Kom. Poročevalec se sklicuje na sklep mestnega zbora, da se dela oddajejo najcenejšemu ponudniku, če je sicer solidua tvrdka. Odbornik dr. Gregorič odločno graja, da se je dnč 16. junija razposlala okrožnica le peterim tvrdkam za dobavo železnine z opomnjo, naj naznanijo svoje ponudbe že do 19. junija. Dalje opomni, da se stavbena družba ne peča z želez-nino, pač pa Hammerschmidt, ter vpraša, zakaj se ni razpisala dobava železuine, ker za to odme- j njena svota preseza 1000 gld. Odbornik Kune izraža začudenje, da stavbena i družba navadno dobiva vsa dela in da je pri kam- j noseških delih, ki znašajo nekaj nad 300 gld., za 100 cenejša. Skoraj gotovo hoče prevzeti to delo v svojo zgubo, da le odrine konkurente. Odbornik G o gol a podpira dr. Gregoriča predlog, da se dobava železnine oddd Hammer-schmiedtu, ki se peča edino s to trgovino. Odbornik Trček je za stavbeno družbo, ker j je nekoliko cenejša Predsednik omeni, da se tudi njemu zdi obrok | štiri dni prekratek, a da mu je vzrok neznan. Pri glasovanju ni obveljal dr. Gregoriča predlog, in tako je dobila stavbena družba zidarsko delo za 2299 gld. 74 kr., kamnoseško delo za 208 gld., tesarsko delo za 1251 gld. 64 kr. in dobavo železnine; kleparska iu krovska dela je dobil Nolli s tovariši za 493 gld. 75 kr. Odbornik M u r n i k v imenu stavbenega odseka poroča o napravi novega štedilnika v častniški kuhinji mestn9 vojašnice, kar se dovoli. (Konec sledi.) Dnevne novice. V Ljubljani, dne 15. julija. (.Katol. tiskovno društvo") s posebno radostjo naznanja pristop novega uda dobrotnika, kajti došel nam je iz tužne Koroške. Poslal nam je namreč dotični dar prečast. g. župnik Fr. Sal. Barborič, ki je dosedaj edini društvenik na Koratanu. Bog povrni! (Imenovanje.) Gosp. Anton Puntek je imenovan definitivnim učiteljem na tukajšnji c. kr. strokovni šoli za lesno obrt, na kateri je že dozdaj poučeval v slovenščini in nemščini. (Ljudsko šolstvo na Koroškem.) Z Dunaja se nam piše: Ker v budgetni razpravi ni bilo mogoče obširneje in nadrobneje govoriti o šolskih razmerah na Koroškem, izročila sta včeraj poslanca doktor Ferjančič inKluns tovariši interpelacijo na gospoda naučnega ministra zaradi pomanjkljivega pouka v slovenščini na ljudskih Šolah. Dotično interpelacijo objavimo jutri v prevodu. (Štajerski deželni odbor) je vladi predložil načrt za ozkotirno lokalno železnico od Poljčan ob južni železnici do Konjic; troški bi znesli 370.000 goldinarjev. (Iz Radovljice) se nam poroča, da se je v Lip-nici prikazala živinska kužna bolezen na parkljih. Zanesla se je bajž po drobnici s Hrvatskega. (Posojilnica v Radovljici,) registrovana zadruga z omejenim poroštvom, pričela je poslovati začetkom tega meseca. Zanimanje je splošno ter obeta prav povoljen vspeh. Vloge sprejema po 41/«,/0< posojuje pa na hipoteke po 5°/0» na menice po 6°/0. Uradni dan je vsak petek v tednu ; gg. Fr. H o-man in M. Klinar dajeta vsak čas potrebna pojasnila. (Mestne ljudske šole), deške in dekliške, so danes imele šolski sklep. Po službi božji so šolarjem razdelili spričevala in šolska poročila. (Družba sv. Cirila in Metoda) Povodom velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda dn6 23. julija v Kameniku bode v sporazumljenju z ondotnimi narodnimi društvi skrbljeno čč. skupščinarjem i za primerno zabavo. — Po zborovanju bode skupni obed v salonu Fišerjeve restavracije. Couvert gld. 150 brez pijače. Mej banketom petje slavnega društva .Lire". — Z ozirom na stranske skupščinarje ogled mesta in okolice. — Na večer snidenje na vrtu Fišerjeve gostilne. — Skupni odhod iz Ljubljane (Rudolfov kolodvor) je ob 7'30 zjutraj. Povratek v Ljubljano zvečer ob 9. uri s posebnim vlakom, za kateri je družbino vodstvo že odposlalo prošnjo do-tičnemu obratnemu železniškemu uradu.— Prijatelji slovenskega šolstva in vpeljani gostje so uljudno povabljeni in dobro došli pri zborovanju in banketu. (Narodna čitalnica ljubljanska) priredi prihodnjo nedeljo dne 19. t. m. izlet k Sv. Joštu pri Kranju in v Škofjo Loko. Odhod iz Ljubljane zjutraj obl/s7. uri z vlakom, prihod k Sv. Joštu ob 10 uri in v Skotjo Loko ob 2. uri popoldne, kjer bo na Štemarjih skupen obed ter veselica z vojaško godbo in petjem. (Strelne vaje) prično se 18. t. ni. na topničar-skem strelišču pri Krškem. (Rektor na graškem vseučilišču) bode v prihodnjem letu profesor klasične filologije, dr. Alojzij Goldbacher. (f Bertold Egger), slavnoznani glavni vrednik in ustanovitelj dunajskega .Correspondenzblatt a", umrl je po daljšem bolehauju, 39 let star, 13. julija, v Hiciugu pri Dunaju. R. I. P. (Okrajna učiteljska konferenca za radovljiški šolski okraj) bode 22. julija t. 1. ob 10. uri na Bledu s sledečim vsporedom: 1. Volitev predsednikovega namestnika iu dveh zapisnikarjev za leto 1891/92. 2. Poročilo c. kr okrajnega šolskega nadzornika o šolstvu v radovljiškem okraju. 3. O slogi in kolegijalnosti med učiteljstvom (poročata gospod Josip Žirovnik, nadučitelj gorjanski, in Luka Kava-lar, učitelj rateški). 3. Kako more šola v otrocih (jon)Q?insl(e ljubezni io zvestobe do presvetlega vla^ri* in poživljati (poročata g. Iva« Rih- ttjršjč, nadučitelj v Srednji vasi, in gspdč. Katarina Drol, učiteljica na Bledu). 5. Določitev šolskih knjig ^ leto 1891/93 (poroča g. Henrik Podkrajšek, učitelj v Radovljici). 6. Poročilo knjižničnega odbora q učiteljski Ifnjižnici in potrditev računov, 7. Volitev silnega odbora. 8. Volitev dveh članov za deželno učiteljsko konferenco. 9. Slučajni predlogi, ki se morajo pa vsaj do 18. julija t. 1. gosp. ces. kr. okrajnemu šolskemu nadzorniku prijaviti. — Zakaj je vabilo došlo v nemščini, je nam neumevno. (,Bralno društvo" v Kostanjevici) priredi dne 19. t. m. popoldne veselico s petjem io godbo. Iz prijazopsti sodelujejo gg. pevci iz Brežic io iz Krškegf. Vspored: I. Ob 4. uri popoldne skupoi odhpd iz ,Br*lqega društva" z godbo na čelu „na Žago". II, Veselica »na Žagi". III. Na večer pa v Benetkah 1536. leta imenom »Gasetta". Iztis tega najstarejšega časnika brani še knjižnica v Florencu. Ta list se je le pisal tudi še po iznajdbi tiska do začetka 16. stoletja, -r- Na Angleškem je jel izhajati prvi časnik dne 23. julija 1588. leta pod oaslo-vom: „Angleški Merkurij". Iz nekega oitata rimskega pisatelja Tacita se pa razvidi, da so tudi že Stari Rimljani imeli oek časnik, ki je bogatim veli-kašem donalal dnevne novine. -z« — Židje na Francoskem. Židje počutijo se ua Fraocoskem dokaj dobro. Neki. fraocoski list namreč poroča, da so v francoskem mestu Belfort vse oblastoije v židovskih rokah. Tam so židje: glavni zakladnik, davkar, oba zdravnika v bolnišnici, polkovnik. Imajo tudi židovski list, katerega oskrbuje samo židovsko osobje, Žida za oačeloika biciklistov, židovske učitelje itd., itd. Pač srečoo (?) tako mesto, kjer gospodujejo le izvoljenci Abrahamove rodbine! -z- Teiegrami. Trat, 14. julija. Iz Adena se poroča, v Masavi kolera grozno razsaja; vročina je neznosna. Neapolj, 15. julija. Pri včerajšnjem banketu gospodarskega kongresa je izjavil poljedelski minister, da vlada hoče pogodbam prijazno trgovinsko politiko, ki more povzdigniti korist dosedanjih pogodb s Švico, Nemčijo in Avstrijo. Kairo, 15. julija, Po zanesljivih virih iz Tambova so poročila vnanjih listov o izgredih proti zidom popolnem izmišljena. Piccoli-ieva tinktura za želodec ig SIS" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre- T£S6 H£~ bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, XT kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena "gg atar steklenici 10 kr. (300—135) SXt Tujci,. 13. julija. Ppi Maliču: Bandl in Steiner, trgovca, z Dunaja. — Vitez Koken, Selan, gospa pl. Koken, zasebnica, iz Pulja. — Cora, poštni komisar; Paulin s soprogo; pl Tahajo, iz Trsta. — Ploj, notar, iz Žužemberka — Brerak iz Varaždina. — Thomap, zasebnica; Hofnjan. s soprogo, iz Kočevja. — pL. Langer, zasebnik, z rodbino; pl. Scbintmr. zasebnik, z rodbino, iz Novega Mesta. — Robert, zasebnik, iz Londona. — Stepanek, trgovec, iz Brna. Pri Sionu: Dr. Ponfick, e. kr. dvorni svetnik; Schiessl, trgoveo; Ostersetzer, tovarnar; Zwillinger, inžener, in Becker, z Dunaja. — Viezzoli, Strudelhof, Schwarzkopf, Blič, Kovačič, Adamič in Pitti, iz Trsta. — Piseher, dijak, z Reke. — Si-cherle, zasebnik, iz Gorice. — Eichhelter iz Mojstrane. — Zottman, duhovnik, it B»v«r»keg». — Sornig, trgoTeo, 1» Št. Vida. — Elleberger in Mottony iz Bistrice. — Dereanj, trgovec, s soprogo, iz Žužemberka. — Berschnik, župnik, js Gradca. Pri avstHjskem caru: Rupnik in Treven iz Idrije. — Znideršič, trgovec z vinom, iz Dobrepolja. — Premrov, posestnik, s soprogo, iz Ubelskega. — Pekiret, potovalee, is Iglave. Pri Juinem kolodvoru: Stalzer s Koroškega. — Stanič, trgovec z lesom, iz Gorice. — Dollenc iz Trsta. — Honigman iz Kočevja. Vremensko »poročilo. 9. u. zveč Srednja temperatura 18-6°, za 0'5° pod normalom Tržne cene v Ljubljani dne 15. julija. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, Fižol, Maslo. Mast, Špeh svež. kgr. gl. kr. 7 47 5 36 4 22 3 25 5 85 5 52 5 40 2 50 10 — 9 — 9 — — 82 — 68 — 58 Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedijo „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „. . Koštrunovo „ „ . Pišanee..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slama, „ „ . . Drva trda, 4 □ mtr. „ mehka. „ gl-|tr. $ Zbii-ka $ DOMAČIH ZDRAVIL, 1 kakor jih rabi slovenski: narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. —— ^ Dobiti je v Celju pri založniku Dra-W gotinu Hribar-ju. Cena 40 kr.r s pošto 45 kr. — Na prodaj ja tudi v „K a tol i š ki ^ B u k var n i", J. Gion ti ni-ju in M. Ger-ber-ju v Ljubliani. (3—2) ^ W Prekupci dobijo popust. "»» f^ ^HSHSESHSHSEH^ m Uradne ui K in trgovske Si Tovarna cerkvene oprave. / Prcmovana 1873, 1881. Jožef Deiller, tovarna cerkvene oprave in izdelovalnica paramentov, Dunaj, VII., Zieglergasse 27. Zastopnik: Frane Briickner. Na dogovorjena naročila se izdelujejo vsi cerkveni paramenti, kakor: pluviali, dalmatike, velumi, štole, baldahini, bandera itd. itd., pa tudi (26—12) cela mašita obleka v najpravilnejši obliki. C e i* lc v e li i paramonti.-l' d 3 8 rt » 3 O •«1 9 5 ® 6 9 u n a j s li a borza. Dni 16. julija. Papirna renta 5%, 16% davka .... 92 gld. 65 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 92 „ 55 „ Zlata renta 4%, davka prosta.....111 „ 15 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... 103 „ 15 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 1030 „ — „ Kred tne akcije, 160 gld................295 „ 25 „ London, 10 funtov stri........117 „ 45 Napoleondor (20 fr.)................9 „ 32'/,," Cesarski cekini....................5 „ 57 „ Nemških mark 100 ....... . . 57 „ 721/, „ Dne 14. julija. Ogerska zlata renta .......105 gld. 20 kr. Ogerska papirna renta 5%......101 ., 95 „ 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 134 „ — „ 5% dižavne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 „ — „ Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....179 „ 25 „ Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred banke 4% 97 „ 20 „ Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/,1*. 100 „ 60 „ Kreditne srečke, 100 gld.......186 „ 75 St. Genois srečke, 40 gld.......60 „ 75 " Ljubljanske srečke, 20 gld..............20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 17 „ 60 „ Rudolfom e srečke, 10 gld.......20 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........— , — ., VVindischgraezove srečke, 20 gld..........49 „ 50 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 157 „ 30 „ Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2750 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 „ — „ Papirni rubelj....................1 „ 288/11( Laških lir 100 ....................46 „ 50 „ ,MERCDR tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., VVolJzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sre6ke, valute in devize. Razna naročila izvršč se nnjtočncje. Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke proplnaoljske zadolžnice. 4'/, % zastavna pisma peitanske ogerske komer- oijonalne banke. 4'Iti'« komunalne obvaznioe ogerske hipotečne banke z 10% premijo. Na te papirje daje posojila avstro ogerska banka in podružnice njene. 1860. leta srečke. Serijsko žrebanje že dn6 1. avgusta. 3? i* o mi e s e na cele srečke.....gld. 14'/> 1 in 50 kr ko,ek na petino srečke..... „4 | K1-K01eK- Glavni dobitek gld. 800.000 avstr. velj. Fremijsko žrebanje dn6 2. novembra.