it. 4.
bhaja trikrat na teden, in aicer # torek, (Setrtek
in soiioto   ob 4. "H popoldne ter  stane  po p 081 prejM»ann tii v Gorici na doni poSHjana:
vsa leto      ,.......15 K
%...........tO  »
»/,...........5   »
PosamiSne Številke stanejo tO vin.
„S0CA" ima naslednje izrsdne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Soriškem in Gradileanskem" in ,ialiiJetpo IjnMjani iakr^Jittn mestftn drijei'*?! krat v letu .Joini red telemic,  pantlko? in polten ivs%u ter mesečno prilogo .^Slorenski Tehnik".
Naročnino sprejema' Hpravništvo v Gosposki ulici ftav. 7 I. nadstr. v tOoriški Tiskarni« A. Gabr§ce\ Sa nsi-oliia brei ioposltne naročnine se ne oiiraiao Oglasi in poslanice se p»eunijo„{»a l^tit-vjgtah & tiskano 1-krai iS v* 2-krat 14 v, 3-krat U v vsaka trsta- VeCkrat po dogodbi. Tečje črke po prostoru. ™ — Keklarce in spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Ža efeUfoin vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V  Gorici, vv četrtek dne 9. januvarija 1908.
Tečaj XXXVIII.
»Vse za narod, Bvobodo in napredek I«   Dr. f(. Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 3t. 7 v Gorioi v I. nad ti Z urednikom je mogoc> govoriti vsak dan od 8. do 12 dopolndne ter od 2, do 5. popoidne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levov tiskarni.
Kamenino in ogkse je plaCatl loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
NaroCnina, reklamacije in druge reci, katere na spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo la. npravniltvu.
..PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 8 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primoreo« se prodajata v Gorioi v naših knjigarnah in teb-le tobakarnah: Sclmarzv Šolski al., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališdu Jos. Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaiišCni ulici, I. Matiussi v ulioi Forinica, I. HovansM v Korenski ulioi št. 22; v Trstu v tobakarni LavrenčiČ na trgu della Caseraa.
TaUfon ftt. 83.
»Gor. Tiskarn,    A. GabrSček (odgov. J. Fab6ič) tiska in zal.
Deželea uprava ob koncu šestletne dobe.
Pred kratkim Časom smo povedali, kako »i prizadeva deželni glavar Pajer opehariti goriške Slovence tudi m drugo mesto pod-tajnika pri deželnem odboru. Stvar je emi-nentne važooiti z odrom na jezikovno ravno-pravnost pri najvišji avtonomni oblasti naše dežele, v kateri tvorimo dvetretjiniko večino mi Slovenci a jedno tretjino Lahi. Zato je nafta dolžnost, da že zopet povemo,^ v kakih rokah so nahaja deželna uprava, iz katere <e Y zadnjih letih korakoma in sistematično odpravlja, kar je količkaj slovenskega.
Stojimo ob koncu dežeinozborskega šestletja in na pragu uotih volitev; ta moment nas sili, da pokažemo na rane, ki nam jih je vsekala pravkar dotekla doba; naši podatki se naslanjajo na uradna tzvestja deželnega odbora samega.
Pred vsem poseziuio nekoliko v preteklost. Pred sedanjo dobo #mo bili goriški Slovenci zastopani v deželnem odboru po gg. dr. Turni in pok. dr. Abrarnu, Prvi energičen in brezobziren mož v boju m narodna načela je zastopal častno svoje referate, katere je sam izdeloval z njemu lastno energijo. Drugi, pok. dr. Abram, kremeuk značaj, je bil od začetka ustavnega življenja naš deželni poslanec in odbornik, poznal je torej vsestransko naše težnje in imel je jasen vpogled v celo deželno upravo; po svoji možatosti in neuklonjenosti je imponiral celo lokavemu dr. Pajerju tako, da se ta ni drznil delati kake krivice na Ikodo slovenskega jezika v deželni bili. Takrat je deželni odbor po svojih tabornikih dopisoval t slovenskem jeziku na rišje instance in ministerstva v vseh panogah, Y• spadaj« v področje slovenskega dela nale dežele. Priznati se mora, da sta takratna odbornika ?riiia v tem oziru popolnoma svojo dolžnost.
Toda prišle so nove volitve, in v deželni odbor sta stopila gg. BerbuČ in Kl&nčič. Dasi je g. Klančič le namestnik deželnega odbornika Gregorčiča, vendar nam je računati
le ž njim gledt§ na to, da je dr. Gregorčič po večini zadržan vsled svojega mandata v državnem zboru.
Vsak goriški Slovenec, ki je imel le količkaj pojma o važnosti našega zastopstva v deželnem odboru, je moral takrat z bridkostjo in z užaljeno dušo vsklikniti: kaka sprememba, kaka razlika!!
Prejšnja odbornika: dve avtoriteti v strokovnem znanju in možatosti, a njiju naslednika novinca v vsakem oziru in v diametralnem nasprotju s prejšnjima glede spodobnosti za tako važen posel še posebej. In prišlo je, kar je moralo priti.
Od tega časa naprej je začela padati veljava slovenskega jezika v deželni hiši od stopinje do stopinje navzdol, da smo prišli slednjič tja, kjer stojimo danes; daljo nizdol menda ne pojde več, ker dalje sploh ni mogoče!
Deželni glavar Pajer je takoj premotril spremenjeni položaj in kot dober diplomat je »klonil izkoristiti, kolikor se bo dalo, našo slabo in šibko pozicijo v deželnem odboru. Da so mu je to posrečilo v polnem obsegu, to čutimo na lastni koži najbolje. Na Čelo deželne uprave je stopil maloprej bivši inštruktor Pajerjevih sinov kot deželni tajnik mesto odstopivšega g. Eruesta Klavžarja, kateri je nekdaj opravljal posle deželnega tajništva. Gosp. dr. Pet.tarin to se mu mora priznati        je   sicer   velik   organizatoričen
talent, izboren upravni uradnik in tudi pozna naš jezik v govoru in pisavi, toda - Lah je, in kri ni voda; povsem objektiven napram slovenskim interesom ne more biti že pod uplivom dr. Pajerja, kateri v tem slučaju ni le njfgov vrhni Sel, ampak mu je ob enem, in mogoče pred vsem — oseben dobrotnik. A kakor malokdo zna dr. Pajer izkoriščati za svoje namene onega, kateri j« nanj navezan s hvaležnostjo. A ravno take ljudi je potreboval Pajer v svojem položaju; ne le dobrega in spretnega delavca, ampak tudi osebno prik'enjenega in odvisnega!
(Dalje pride).
DOPISI. Iz komenskega okraja.
Shod g. posl. šfrekljs i Komnu, dne 4,1. 1008. — G. poslanec je razložil svojim volil-eem, zakaj da so se zbrali; v daljšem teme-
I ljitem govoru jim pojasni položaj v parlamentu v perečih vprašanjih; glede železnice od Štanjela do Tržiča, kako stališče zavzema sploh vlada v tem pogledu. Sedaj je ta problem začasno v modi: železniška zveza od Štanjela do Divače radi luke v Pulju - - to roji po glavi sedaj vojnemu ministru, kaj da bi se ukvarjal z ljudskimi potrebami. Isto tako stoji stvnr glede vodovoda iz gore Nanosa na Kras, — ako poreče vojni minister, da potrebuje, potem je gotovo, da se napravi, drugače ne. Na dalje misli vlada povzdigniti rejo govedo in prešičev, pomoči pri nabavi, bikov dobre pasme in mrjascev. Tudi pogozdovanje hoče vpeljati na Krasu v večjem stilu. Vse to nam obljublja vlada, posebno sedaj ko hoče vpeljati večjo akcijo za južne dežele v Avstriji; lepo je vse to od nje, ali jaz za svojo osebo ji malo zaupam, pri meni je prišla ob kredit, nisem več optimist. V vsakem slučaju sem Vas naprosil, da se dogovorimo, kako naj zastopam vaše želje in zahteve kot poslanec, ako bi resno nameravala vlada kaj z akcijo. Poslanec je govoril poljudno, temeljito in jasno; vsi volilci so ga verno in resno poslušali; sploh ta resnoba in strogost kraškega občinstva pri shodih nekoliko   razočara,   tu   ni  hipnega vsklikanja ali
' aplavza, le redko se sliši kak medklic, vse se vrši resno in mirno. Še le pri razpravi spozna se vtis, katerega je napravil govornik in po-
I sebno še,   ako  se razgovarja z njimi o ijub-
iljenem poslancu;   tedaj  so vsi navdušeni za svojega poslanca in  imajo  neomejeno zaupa-I nje vanj.   Ko je  dokončal naš vrli poslanec ¦ svoj temeljiti   govor,   izrazila   se   mu je po I predlogu g. Nemca  enoglasno zaupnica.   Pri shodu   se je odposlala na predlog g. župana iz Nabrežine resolucija  na vodstvo južne železnice, da ukrene takoj   1. da se nameščuje uradnike  in  uslužbence  zmožne slovenskega jezika. 2. da se napravijo slovenski napisi na
vseh postajah od Divače-Trst in od Nabrežine-Krmin, isto tako, da se uvede klicanje slov. imen na postajah, vozne slov. listke, napise v uradih in železniških vozovih. — To zares prisrčno razmerje med poslancem in volilci mora navdušiti vsakogar, in se nam ni bati za naš Kras.
Kome«, 5. januarja 1908. Dne 2. t. m. se je vršil tu občni zbor »Bralnega društva", ki pomeni za to društvo in sploh za društveno življ enje v Komnu novo ero. Dosedaj bili sta tu dve društvi, namreč nLira" in »Bralno društvo". Obe društvi sta hirali in hirali, da se je bilo bati sčasoma popolnega propada obeh društev. »Bralno društvo" je bilo zaprto širšim slojem in so se njega člani re-krutirali le iz višje inteligence. Vladal je v društvu tak pntrijarhaličen duh, da se drugi niso upali blizu. Društvo pa seveda pri takih razmerah ni kazalo nobanega pravega življenja. Temu se je aedoj storilo konec, in Število članov je takoj poskočilo od 13 na 33. Od starih udov sta odstopila le dva, in naj nam ne bode žal po njih. Vsaj se ne bode več tujeroden duh razprostiral jjo našem društvu.
Društvo se je docela demokratiziralo ter se postavilo na stališče dela. Odbor se je izvolil sledeči: Predsednik: Dr. Izo Iteja, podpredsednik: sodni pristav Fran Dominko, tajnik: učitelj Josip Štrekelj, blagajnik: not. kandidat Tomo Šorli, odborniki: Godnič Miroslav, Jazbec Friderik in Korael Alojzij.
Naročili so se sledeči listi: aEdinost*, »Slovenski Narod", „Slovenec", „SoČa", „Go-rica", „Naš glas", »Nova doba", »Korošec", »Narodni list", »Oinladina", ,,Svobodna Misel", »Naši zapiski", »Ljubljanski Zvoa", »Slovan", »Kmetovalec", »Zlata Praha", „Pi-ccolo", »Neue freie Presse" in „FJiegeTide Blatter". Ob enem pristopi društvo tudi »Slovenski Matici" ter bode član „Zveze narodnih društsv na Goriškem". Buštvo pojde za tem, da svoje člane kolikor možno izobrazi. V to svrho si ustanovi knjižnico ter bode po možnosti prirejalo predavanja in si osnovalo tudi pevski zbor.
7, novimi Čilimi močmi, ki si jih je pridobilo,  bode gotovo  vspošno delovalo. Želi
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
a= „Treh mušketirjev", =
Francoski Bpisal:
ALEXANDRE DUMA8.
(Dalje.)* In vstal je, mu tekel naproti ter nadaljeval: —- Kako je gospodu grofu! Mu je kaj dolgčas po meni ? Si ga li vedel, odkar smo se ločili ? Odgovori, toda jaz ti imam marsikaj povedati. Da, tekom treh dni m nam je pripetilo dovolj zanimivega. Toda kaj ti je?  Tako si bled! In krvav!   Odkod   ta kri?
—  Pa res, krvav je! pravi grof ter vstane; ste It ranjeni, prijatelj ?
—  Ne, gospod, odvrne Grimand, to ni moja kri.
—  Toda Segava pa jo? vpraša Raoul.
—  To je kri onega nesrečneža, ki ste ga pustili v gostilni in ki je umrl v mojih rokah.
V tvojih rokah, ta  človek! Toda  veš li, kdo je bil?
—  Da, odvrne Grimand.
~ Bil je nekdanji bšthunaki rabelj.
—  Vem.
—  In ti si ga poznal.
—  Da, poznal. ~ In je mrtev?
—  Da.
Mladeniča de spogledata.
—  Kaj hočeta, gospoda, pravi Arminges, to je naravni zakon za vse, in če je bil kdo rabelj, se mu zaradi tega še ne more izogniti. Kakor hitro sem zagledal rano, si nisem mislil nič dobrega; in kakor vesta, je bilo to tudi mnenje ranjenca samega, zato je prosil meniha.
Pri besedi »menihe je Grimand prebledel.
-  Torej k obedu sedaj! pravi Arminges, kateri ni dopuščal, da bi so vrinila rahločutnost med eno jed in drugo; taki so bili možje one dobe sploh, zlasti pa v njegovi starosti.
-  Da, gospod, prav imate; pravi Raoul. Daj, Grimand, naroči si; velevaj, ukazuj, in ko se spočiješ, se kaj pogovoriva.
—   Ne, gospod, odvrne Grimand, ne morem se vstaviti nltt trenutek, vrniti se moram v Pariz.
Kako to, da se moraš vrniti v Pariz?  Motiš se, Olivain pojde, a ti ostaneš.
—  Nasprotno, Olivain ostane, in jaz odidem. Prišel sera samo zaradi tega, da vam to povem.
—  Toda odkod ta izprememba ?
—  Tega vam ne morem povedati.
—  Govori jasno.
—  Ne morem.
—  Kaj naj pomeni ta šala?
—  Gospod, saj veste, da so ne Mim nikdar. —- Da, vem ; vem pa tudi, da je grof La Fere
ukazal, da ostanite vi pri meni in da se Olivain vrne v Pariz. Ravnal se bom po ukazih gospoda grofa.
—  V tem slučaju ne, gospod.
—  Torej mi odrečete pokorščino? •— Da, gospod, moram.
—  Ostanite torej pri tem?
—  Da, odhajam; bodite srečni, gospod vikomt. In Grimand se je poklonil ter se obrnil proti vratom, Raoul, hkratu jezen in vznemirjen, je stekel za njim ter ga zgrabil za roko.
—  Grimand, ostanite, jaz hočem!
—  Torej hočeže, da pustim, da usmrtijo gospoda grofa, odvrne Grimand.
In priklonil so je ter se odpravil proti izhodu.
—  Grimand, prijatelj moj, pravi vikomt, ne odhajajte tako, ne zapuščajte me v takem strahu. Grimand, govori, govori, za božjo volje!
In Raoul se opoteče ter se zgrudi v naslanjač.
—  Le jedno *.».:¦* morem povedati, gospod, zakaj skrivnost, po kate,. >»;¦* sprašujete, ni moja. Srečali ste nekega meniha, k,..-, ne da?
—  Da.
Mladeniča se prest ašena spogledata.
—  Spremini ste ga k ranjencu ?
—  Da,
-- Torej ste imeli dov^ij 3asa, da ste si ga pogledali.
~ Da,                                                       .         ,
—  In morda bi ga spoznali, ko bi ga kdaj zopet srečali ?
—  O, da, lahko vam prisežem, odvrne Raoul.
—  In jaz tudi, pripomni Guiche.
—  No, torej, če ga kdaj srečate, pravi Grimand, naj si bo že kjerkoli, na veliki cesti, na ulici, v cerkvi, sploh, kjerkoli trčita skupaj, stopite nanj in ga pohodite brez prisan^Šanja, brez usmiljenja, kakor bi pohodili kačo, gada, modrasa; pohodite ga in ne spustite ga, dokler ne bo mrtev; dokler bo on Živ, bom jaz v skrbeh za življenje petih mož.
pa,da mu pristopi Sečim več udov, I da bode tudi gmotno stalo na trdnih nogah. Članarina 80 v na mesec ni tako visoka, da ne bi je zmogel vsakdo, ki hrepeni po izobrazbi. »Bralno društvo" v Komnu v svoji prerojeni obliki naj živi in se procvital
Iz TillllllCB. — Odkar imamo v Temnici sedanjega Kristusovega namestnika, ni drugega kot sovraštvo in prepir med vaščani; vse i gre eden proti drugemu, sosed sovraži soseda, celo brat sovraži brata. Dokler smo imeli v | Temnici g, Karola Čigona, vsi smo v složno-sti živeli; sko je slučajno nastal kje kakšen prepir, on je vse hitro poravnal; sedanjemu debelemu nuncu pa ni prva briga to, da ne bi sovraštva med vaSčani napravil. Ta nune je na dan novega leta v cerkvi pravil, da se moramo ljubiti med  seboj, ne prepir  in so-
dnevoma poprej pa ni hotel nekega mladeniča za krstnega botra samo zato, ker mladenič je naprednjak! Dotični mladenič je izgubil velikonočni spovedni listek, potem gotovo ga ni mogel izročiti nuncu, dokaže pa lahko s petnajstimi pričami, da je opravil velikonočno spoved in to je tudi nune dobro vedel, ali vsejedno ni hotel onega mladeniča za krstnega botra sprejeti. Krstil je otroka raje samo z eno botro, kar se še ni nikoli slišalo. Cerkovnik pa ko je videl, da ni botra, je s silo iztirjal od botre dvajset vinarjev namesto botra; to so pravi Kristusovi nauki od enega duhovnika in enega cerkovnika. Potem očita „Gorica" in „Prim. list" drugim oderuštvo, kaj je pa to neki? Pravil je tudi, kako je bil kaznovan prerok Jona, ker ni delal, kakor mu je Bog ukazal. O da bi tudi zdaj Bog tako hitro kaznoval te nunce, ko pravijo, da so njegovi namestniki. Ako bi se to zgodilo, niti od tisoč eden nune bi ne ostal; vse bi ribe požrle kakor preroka Jona.
Tudi to mu je iz ust ušlo, da zdaj so taki ljudje na svetu, ko prvo gledajo na to, kako bi dobro jedli in pili; on pa ko pride BbendimaB in grozdje raste še na trtah, začne vže v cerkvi prosjačiti, da naj mu grozdje prinesejo, da si bo boljši teran napravil in potem si pri dobrih butiljkah od temnišlrih trpinov mast nabira. Tak je naš Kristusov namestnik.
Tudi njegova Terezina je začela spet nekakšne burke uganjati; na tiste gospodinje, ki ji ne prinesejo jezika in pečenke od pre-šiča, zadira se vanje in piha proti njim kakor mačka proti psu. Vi, Terezina, nimate ne otrok ne krave in ne prešičev in ker ste tako pobožna, zakaj bi ne šla k maši T prvo klop pred altar, ker imate lep čas in potem bi tudi pridigo dobro razumela, ne se ustavljati za vrati, kakor najslabši „socjalista. Zatorej opominjam vas, da pustite v cerkvi ljudi pri miru, ako ne vas še v drugi kraj  vščipnemo.
To sem napisal, ker je naš nune pravil, da volja božja je ta, kar vest pravi. Tudi meni ni dala vest prej miru, dokler nisem tega javnosti naznanil. Tako sem božjo voljo izpolnil.
Iz kanalskega okraja.
Iz KaMla. (Župan proti kapelanu v Kanalu.) — Tako je naslovil zadnji „Primorski list" dopis iz kandskega okraja. Iz dopisa blesti jezuitsko zavijanje, hoteče oprati pred javnostjo kaplana Jos. Ivančiča. V bistvn je zadeva taka-le: Vse poskušnje, da bi se duhovščina polastila neomejenega gospodstva v našem trgu, so Kanalci odločno odbili. Vsakomur je umljivo, da se goji s stranih Dih gospodstvaželjsih gospodov ves srd v prvi vrsti do g. župana. Ta srd pa je očiten in tako razvit, da ga zamoremo po vsej pravici imenovati pravo sovraštvo. Kaplan, katerega g. župaa na trgu pozdravi s tem, da sname klobuk z osivele glave, ni toliko uljnden, da bi primerno odzdravil, temveč v javnosti očito kaže svoje sovraštvo. J Sicer pa se je že marsikatera kaplanu ne- I ljuba oseba na ta način blamirala. Narobe pa smo bili očividci slučaju, da se je globoko odkril dvema kmetoma iz okolice, katera sta morala pri belem dnevu obležati na trgu radi preebilo vžite pijače, in to ne da bi se do-tičnika nanj ozrla, samo ktr sta pristna kle-. rikalca.
Nebroj slučajev nam priča, da izrabi kapelan slednjo priliko z namenom, da očrni in dela zapreke g. županu. V zadnjem času pa se je pospel še daljo in začel z opravljanjem. Ker pa se človek ne pusti poljudno blatiti, kakor ravno se kateremu zljubi, je bila tožba neizogibna posledica. Nič posebnega ni, če sedi na zatožni kiopi radi razžaljena časti kakšna klepetava babura, za kato-
liškega duhovnika pa je to že malo preveč. I nPrim. list« piše, da je moralna zmaga na J kaplanovi strani. Kakšni nazori? Mar zato, ker je vsled poravnave in popustljivosti izrekel obžalovanje nad žaljivkami, katere je s hudobnim namenom izbleknil iz svojih blagoslovljenih ust. Dalje uči: Varuj se ovaduš-tva, (o ovaduštvu se zmenimo kasneje) mi pa dostavimo: Varuj se opravljanja svojega bližnjega, ker tako uči mati sv. cerkev. V ostalem pa naj si kaplan zapomni, da obstojajo tudi za njega kazenski zakoni.
Iz tolminskega okraja.
radbrdO, 6./1. 1908. — Naš župnik Tinče je že zopet pričel v cerkvi udrihati po Blibe-ralcih", ali mi svetujemo očetu Balantu, da naj pusti »liberalce*- pri miru,—posebno _v_^ cerkvi, ker cerkev je hiša Božja, in je tudi Balantu ni potreba rabiti za politične stvari. Ako Tinče ne bo nehal, bomo povedali zopet kaj interesantnega t
Iz 6rahOV8ll se poroča, da je dne 30. decembra 1907. naš čitalnični predsednik sedel na zatožni klopi v Hudijužni. Ker pa v občinskem uradu ne poznajo točne ure, sedel je zatoženec še en četert ure več v uradu, ali še tedaj porotnikov ni bilo in tudi golobov ne, ako ravno frle, tako da je predsednik odkorakal brez kazni domov.
Čitalnični ud.
Čitalnica aa grahove* priredi občni zbor
dne 12, prosinca v čitalnični sobi ob  3. uri popoldne. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Bledu je poslala centrali 75 K 25 v, ob enem pa naročila 1000 računskih listkov.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. L Perdan v Ljubljani prispevek od družbinih vžigalic za IV. četrtletje 1907. znesek 1500 K.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je oddal g. Maks Zaloker v Ljubljani prispevek od družbinih drož 30 K in m narodni kolek 20 K, skupaj tedaj 50 K.
Domače vesti.
Odlikovanje. — C. kr. dvornemu svetniku ter poštnemu in brzojavnemu ravnatelju g. Hermanu Pattav so bile podeljene insignije velikega oficirja cesarsko turškega Medschidie" reda, in poštnemu svetniku Nikolaju Dudan insignije komanderja cesarsko turškega Osma-nie reda.
Zl »Sokola* t Solkanu so nabrali Solkauei v Grgarju v ponedeljek znesek 4 K 9 v. Denar je bil izročen blagajniku „8okola".
Akad. ftr. društvo „Mr(laa oivori v nedeljo 19. t. m. svojo peto knjižnico v Mirntku na it. meji. Z otvoritvijo so združena 3 predavanja.
Pet knjižnic! »Mrlje" so darovali v knjigah gg: Dr. Turna 3, prof. Mastnak 5, Mirko Le-ban 5, Anton Pahor iz Mirna 10, Andrej Li-čer 2, Mozetič Pavla 2, Poberaj And. (vsi iz Solkana) 1, Alb. Radikon 2 in Fr. Boškin 16. Nadalje je darovala si. „ Slovenska Matica* v Ljubljani 58 knjig in si. županstvo v Nabrežini 15 K. — Srčna hvala vsem darovalcem !
Mandlceia 25-l8tnlca. — V oklicu v proslavo Mandičeve 25-letnice čitamo: »Dne I. janu-varja 1908. je poteklo 25 let, odkar je poslanec profesor Mandič došel v Trst, da prevzame uredništvo „Naše Sloge". Pustil je pro-fasuro, pustil je službo, ki so mu jo ponujali, samo da more svoboden in neodvisen stopiti v narodno borbo. Ta borba je še danes jako huda, v dobi pak, ko je prof. Mandič vzel v svoje roke „Našo Slogo", bila je ta borba obupna. Ali Mandič ni klonil pred ničemur. Neustrašljivo je stal na braniku narodnih pravic, ki se bori zanj že polnih 25 let. To razdobje njegovega življenja izprepleteno je s preganjanji, samozatajevanjem in pomanjkanjem. Sicer pa nam ne treba trositi besed, da predočimo važnost uloge, ki jo je ta naš prvak igral skozi ves ta čas v kolu našega javnega narodnega življenja. Uverjeni smo, da se z vsem srcem in vso dušo oklenete srečne nakane nekoliko istrskih rodoljubov, nakane, da se 25-letuica narodnega zastopnika Matka Mandiča, četudi skromno, ali vendar dostojno proslavi. V ta namen je izbran dan 12. janu-varja 1908, katerega dne se priredita svečana proslava in slavnostni banket v Trstu."
Usška podružnica drulos si. Cirila In Mstoda
pOilllJeni. — V poročilu je rečeno, da je bil izvoljen za tajnika moške podružnice g. profesor Ludovik Vaz z a z, kar pa ni res. Tajnik podružnice je g. profesor Martin Mastnak, njegov namestnik pa gosp. profesor L. Vazzaz. — Ob tej priliki povemo, da šteje podružnica že lepo število članov. Blagajnik je pridno na delu.
Nirslaih Marsu laijki, — Dr. Franko je tožil na shodu 2. t. m., da manjka narodnih delavcev. To je res. Res jih manjka. Manjka jih zlasti po deželi. Pričakuje pa se vse iz središča. Par gospodov v mestu naj bi storilo vse; delali naj bi v mestu, delali naj bi na deželi. Pri klerikalcih je to drugače. Oni imajo v vsaki vasi svojega posvečenega agitatorja in organizatorja. Ljudje po deželi, ki so ali bi bili naprednega mišljenja, se bojijo napadov po farovškib listih. Marsikdo pravi: saj bi delal, pa me bodo potem napadali v javnosti. Tako pa živim v miru. Drugi pravi: kaj ravno jaz naj delam V Saj so še drugi, naj delajo! In tako naprej. Rezultat pa je ta, da se dela premalo. Vsa čast pa onim, ki delajo ali bolj aH manj očito, pa vendar delajo. Zlasti inteiigenti po deželi bi se morali veliko več na mnogih krajih gibati ter tako pomagati središču. — Vrnimo se k dr, Fran-kotu! Ko se je začelo govorifi o „agrarnitf stranki, se mu je od raznih stranij obljubljalo pomoč. „Bomo delali, bomo pomagali" so mu pravili. Ko je bilo čas za delo, pa ni bilo nobenega. Edini Mermolja iz Vrtojbe rnu je pomagal. —• Tako je pri nas le prerado. Spočetka je pri kakšni reči strašno navdušenj«4, kadar treba delati, pa polno ničvrednih izgovorov in praznih rok. Radi tega pa je tudi neumestno zabavljanje proti onim, ki delajo, in neumestno predbacivanje, da se dela premalo, pri čemur m misli le na i/vestne gospode. — Narodno delo je trdo, težko ; toliko hujše je, ker ga ovirajo klerikalci na celi črti. Ali kljubu temu je nujno potrebno. Trobit zbuditi nove delavce tudi po deželi, in dobiti jih zlasti med kroetskim stanom. Med našimi kmeti je inteligenca jako razvita. Obilo je sposobnih kmetovalcev, ki bi ob sopornoči prav lepo delovali! Te treba pridobiti, in tako združeni storimo lahko jako veliko narodnega dela. Potem se morda zbudi tudi marsikak indolenten inteiigent po deželi! - - S samim zabavljanjem in s praznimi izgovori ter pasivnostjo pa ne pridemo nikamor naprej.
»Politika iprsiltl do dela za ni rod". — Dr.
Franko je rekel na   znanem  shodu 2. t. m., da je    „agrarni"  stranki   še   vedno   unmen : spraviti  politike  dodela za   na-| rod. Po njegovem mnenju torej ne dela nihče I nič, treba je politike šele spraviti do dela za narod t Le počasi!   Če  bi  ne bil  prišel dr. j Franko na omenjeni shod z namenom, da na-j stopi  proti   narodno-napredni   stranki,   bi se bil moral obrniti   Je proti klerikalni  stranki, kt-jti ta v resnici  nič ne dela za narod. K&r I dela, to ni delo za narod, ampak   delo proti j narodu. Včasih bo že še tudi dr. Franko tega mnenja. — Kar se je  storilo  doslej, ;e delo dobro nmlečih,  napredka željnih nuv.;   mod temi klerikalcev ni bilo nikdar in jih r.o bo. Narodno-napredna   stranka  je   imela   v   bas • prošlem   deželnem  zboru  tri dobre poslance. Ti so zastopali vseskozi dobro koristi goriških Slovencev, zlasti kmetov. Saj je   dr. Franko vendar čital poročila o deželnem zboru V ! AH jih ni? — Narodno-napredna stranka ima na-I ravnost izbornega kmetskega  poslanca v državnem zboru.  (S tem so   zavezani  jeziki tudi vsem   onim, ki trdijo,   da je napredna stranka —   meščanska!)  Ta  res   dela in se trudi za narod. Narodno-napredna stranka ima načelnika, ki je storil za naš   narod toliko, kolikor m kmalu kak slovenski politik  sirom slovenske domovine.  Koga  torej hoče  nasanjati dr. Franko k delu   za narod V Zakaj pa on doslej ni nič delal V Zakaj n. pr. ni povedal, da tisti, katerega je treba prisiliti do dela <:a narod, se imenuje dr. Gregorčič t Ta I. uuhari j že dolgo dobo poslaništva in  ne  dela Cisto nič. Saj se spominja dr.   Franko shoda   pri Sv. Luciji, kjer je on tako lepo nastopil p>oti dr.   Gregorčiču   ter ga je obsodil.   Sodaj pe mu leze pod kuto.  Kako naj to označimo V I Naj si odgovori  dr. Franko snm. iriedo dela I za narod pa pritrjujemo dr. Frankotu v tem. I da je rekel,  da manjka  narodnih  delavcev. I So, pa premalo jih je'.
Q StOtinskem Uiltel|ISliy zopet pisarijo laski I listi. Občinski svet v Gradišču ob Soči je pri I pravljeu dati brezplačno prostor ta laško uči-I teljišče. Pravi Proti temu nima nobeden nič. Središče Furlanov je Gradišče; ta kraj je I ,la capitale del Friuli". Slovensko učiteljišče
mora pa edino le v Gorico, ki je središče slo-I venskega dela dežele. Če kdo sanja, da bi se I po tej poti postavilo slov. učiteljišče v kak I slovenski trg, se jako vara. Vsak naš trg, I vsaka vas bi se odločno uprla ter zahtevala I premestitev edinole v Gorico. I           0 socialnem kurzu so klerikalci strahovito
I bobnali, kaj da  bo, koliko  ljudij   da pride, I kako  strašno  imenitna  prireditev da  bo ta I klerikalni socialni kurz. Pa kaj je bilo'? Ne-I kaj nuncev je pridigalo  ljudem,  katerih so I nabrali okoli 100, par drugih Bkunštnihtt go-I spodov pa je govorilo reči, o katerih sami ni-j majo dobrega pojma in katerih tisti možakarji I niso čisto nič  razumeli.  O  knjigovodstvu je I „predaval"  neki  mladenčiček,  ki komaj ve, I kaj je glavna kajigt«. Odeležniki kura so stali j klerikalce lepe denarje: vožnja prosta, jed in j pijača prosta, postelja prosta, v družbi »lajn* J gospodov, še vsakemu  eno ljubico,   pa bi si I ne bili mogli želeti čisto nič b ulj Sega. U žen-I skah se jo pa  ua tem kur/u jako veliko go-j vorilo.   Povdarjalo se je   važnost ženske itd. j No, klerikalci imajo radi ženske.   To kažejo posebno Marijina društva, iz katerih  uaprav-ljajo tako rade izlete v Itiut. Važnost ženske j se je tako poudarjala,   da   so   bili   nekateri j skrajno zbegaui ter so si jo tako napačno tolmačili, da   ko so se   lotili   moliti,   so molili najprej ,0e3Čeiio Marijo", potem šele   „Oče naš"*. ¦— Da bi ae bilo preveč pusto, je skrbel za BSpase" dr. Janez Kvaugeli.-t Krek u Ljubljane, ki je prišel  v Gorico s klobukom, katerega so mu kupili  klerikalni Študenti ua Dunaju. Mož hoče bili Šaljiv, pa je tudi včasih zbadljiv. Govoriti  se je bila  lotila  tudi ! predsednica S. K.   S. '/., ali ko je  bilo  naj-I lflp&», jej je  zmanjkalo besed.   Ne naprej ne j nazaj ni mogla, zato se je lepo usedla- Sram , jo je bilo, ali tolnžiino olje je vlil na družbo zopet dr. Krek, ki je vzkliknil:   Kratko   pa ' dobro!    - Socijnlm kur/, je bil presuelo slab, 1 dosti svetlih kronic je  požrl, ali dobička ne ' bo nič. Tisti ljudje niso za sncijaluo deta. !           SfSBOdlRlselRI   Strank«           Svobodomisel-
nost! KakAen  strah!   Križ  boiji!  Klerikalni priganjati   strašijo   proti   napredni   stranki h I svobodomiselnostjo, Čes, to je nekaj gro/itetftt, I nekaj, kar je v zve/i s „t« hudim".       Lani j ua dhodu v   .Trgovskem Domu"  je   bila po i dana in sprejeta i/java :  „ N n A a  s 1r s* n k a . je  .svobodomiselna.  Svobodi  meja j bodi le spoštovanje  resnic ti in de i s t o j n e   oblik e.   N c b e n e  oblastim* | priznamo, ne cerkvene, ne posvetne, ! k i b i i m e 1 ¦>  ¦/. a v i r n t i a t i c e l o a a t i* r a t i razsodnost  č! o v e ž k e g a  d u h af ; d e i o v a nje z u a u s i v a, n a p r e d e k p o svetne kult u r e. V s a k d o n a j s e s v o b o d n o p o d u t: u j e.  na  vse strani  in i potem   sodi,   Ze   vsestransko  ras« i misije vanje nas  vede do napred-k a." -    tfv...smiselnost je   tore;   naper;en<k | proti temu, da bi bila  veda in znanost eno-j stranska, da bi   ?e omejevala  razsodnost člo-, vtskegti duha   ter   o%iral   pravi   napr#d?k   v ! prosveti.  Klerikalci pa lw«"e;i.» tako omejeno^. Kdor ir/.ta količknj   pogleda v <*w>!, bo \v\lA, da kierikitiua   omejenu-t je s ski«1i> naglem | ter da se lui/rejo ra.-vijati le aiA naredi, ki a<* | svobodomiselni ter se prila^odujejo t>jku ča-a. Kdor govori, da  t.a? nantd »u /a  >»w.*.«odo;»i-' selncst: ti^ti ^a ne porna. Kabo t-t b;l*, ako bi bil tift.š narod dovzetna **'* *m t«3i';>".i"-:. » katero pa hočeje o^reviti kier:ka>i* i%!;*>;*J.>5 J lahko napravili tV^eoj veiu križ p t t Ik^vi«' i - ¦ Neua;e>tt?i.» j»* tudi tMo covori^tjje. s '%% terim se spravlja  na» narod v   dotiko >* sv^ j tovnitni vpra&tnjt.   >s, sbve&-kš c*rf»i c- fn> reševal t-vetovnir. vj/ra^aa;, N* '<:> tate o-L:* vor; naS narod goty»o ne r<*st »iti jedti«^« j svetovnega vprašanja.   Mda   rfjfmti   pi J jih mera. ako hi><> biti 'sv   tarovfc.    I»e> j žiti h* iu)ramu rt->t«aa;A ?Tp:oTtub i\-'t~*%vt, j ako hočemo« ži*.#ti ter iti ?u;-re*         \  r»*<*
j vanju svetotuih > j-rti^atij \*/;\ Uvi >.'$¦¦• *l r,* j rodov. Kdor ;e tu {.viven. ;¦' a * *.:v*- r.«* j pa i'a v 2tvi;enrt''
OjMZirJt M na   veli k i   z & r. a v a j   \ , j če r v v štabi;} v   ?u?.t :¦;» Ll   i   tu,   ^*jc:M je ebsirea in lep   N.vie;«i f)« ;•¦- ,--: ;>a >;!¦>¦ J leile  {'isti jrtVtU-k   -e |or?/:i. v  l[:.^    i;% J mene. L"r;.'Y-tek bo tecta c'» -   u;i n*:«'-r
V kritlts »si UU i4*i»«li             s%
j ishods« »Me.4e.-A ;»<'{¦:< n:5Ta lani ;•* r^k«* -i: J Vranko »sel dri;^irr. e ,)i);r.*rnr ?;r»:".k: d-> j >\o\'ao to le : ./.a v e r o > e r. e i. r i - a, k e r j t o r. i Vs j e n a n a 1 o ^ a. p a C i a ¦? e j- r >• J t i v i zlorabi vere v p. tv »iti;* & ¦* Jsvrhe".          Na   ?hwK; "J. ;aa, V.1^". pa ;.*•
j tako gorel /a ver»\ kakc-r kak nn«ij,'>:ar. I ^Mirovna etketa*   ga je tako ra/smhh, d* I se je  cgitval   *:a ver*i  Ur rctoel proti av^.
bodomiselnosti, kakor da bi bil res kedo v deželi, ki hofte vzeti nagemu ljudstvu vero. Meseca Beptembra je rekel, da se »agrarna" stranka ne briga za vero, v novem letu 1908. pa ni dosti maujkalo, da ni pozval zboroval-cev na boj proti ^brezvercem" ali „rušite-ijemM krščanstva. Klerikalci so ga speljali na led. Njim ni bilo mar za kako združenje in tudi ne za krščanstvo, ampak za to: preslepiti
*  ga, da se predstavi »agrarcem" kot klerikalni
f priganjač - potem bo nttčd rudbf V ^trSttfcfe* Sedaj se smejejo na Frankotov račun.
Pa vrnimo se k veri. Klerikalci nesramno sleparijo, da napredna stranka hoče vzeti ljudstvu vero. To ni res. Lani duc§ 25. jan, so slišali zborovalei na shodu v -JTrg.„ Domu* odločbo izjavo : »Vereaijemati nikomur — nositi je pa ni kot za-gt«vo na bojno in umazano politično cesto*. Torej tako ,bre/verskV je napredna stranka!
fttfLtt MftČt obsoja tukajšnja policija prav outru. Tako so dobili te dni neki L. lU>a*&f I*r, Kij»vw, .fos. U*aj, It. Logar in z ,|. Spao^r napora po H--4* ur, ker so kri-., .'».i in razsajali l>o noči okoli 2. ure. Prav *;«•'. i'o t*j poti se že odpravi »isto kričanj* J;1:i ruaajanjp, katerega je vedno preveč po -v- :.v*'i po goriikih ulicah.
jiilfinH M v (»orni A   Kuralia iz Skotje-i- ;.»k*s ki dt-la v tovarni v 1'odgori, ker je po-
*  n.t)ial Štirim, da so uAli redarjem, ko »o jih f pf!;aii v /apore. Itilo je to ."». t. m. ponoči. Oni \ .;wrje »o n*H, ojvisa ^ !>a prijrii- Zagovarjati
*  m«   (•.»  moral   pred   sodnijo.   Lepe   ljudi   je <,pr0.»lil,  ki  w>  ga takoj   plavali z nehvalež-
^   libMJO.
Ot| Ulijifl tlltfii je aretirala v Gorici joHt-ija v {tont>delp'V okoli polnoči. Klen je -tiar :».*» M wr je rekel, da &<» piše K. Pumt-no^ki "u Pnihij«;, drugi, 11» let Mar, pa da u> iz I)anykM ter s«* miruje Anderaen Hauer. ¦mdi n\ da fta *e prijavila tmt)aA<io. Mila sta bre/ sred-tev. l\wdjt ju je odvila v »porr-
LtltlM: Nekaturiu* «. dopisnikom: De Itmia jMri   «   fPriui."}  deloma  v   soboto   v
&tfet teliti lifatfift  Med domačimi /dm-
vili, katere «*• u|iorablja pri prehlajenju itak kel j-ticirjujote ^ftisivo, je najbolj priporočljivo Uninetit. <s|*id comp. s sidrom «na-dt»mtf*iilo xa »Anker Paia Kupeller* j, katero u^hj;e Dr. Uichurjeva lekarna v Pragi. Cena j" čuka. -** v, K 1 40 iu 2 za isteklenit-o; »{ekleui^a je v flu^antni Skatljid ter o/na-{ei«a « »Mami,
TliaO. < »pvmjamo rt. občinstvo na danaitiji wtf.a« i*r-i*t<* Samuid ileck>cber s*enr. t Hao&urKU.
Trimki ifcf(M ii isspoiirtki miL
S*tflta& M^MlUni Cttll bo imel i»ri-
j.T-inji tKvk ^jo, v kateri ht> govora tudi o t.4nr.iM proti podraicaja Ihti t*r o predlogu hlf«ie ra^ioljiitve *tnr*kth j-»i^tev.
Zlli4fiftl tUfri tf?tf t llftkt katwo jr ime?* .^f-; tvr,!ik» ra'-it>t« v <m-j>o»ki uli»'i v <io '. :- ;»' jr«-^ « r^k«1   df/v!:.«ya  hipotafat^a
lili« pMMt    -     Kadi ovir prt stir**j#>
ff*o;i* tit^a aa 4«fisij*»k*»!» gJatamn (4ri&«k*ffi
^;atk   ;*.   kr   irJ   f»»i   ?» c   kr. smpjtsm i"f»-
*j.f^'t s»i io of i'f#*ili fetago, ki j* usan?.-r.^t« it **v«aii* tdfjmke S« ta i»rogf? ds> **t*na *# a*r» hltft* pr^aiati preko t* že->*ti*«» lK>To!jf»n j* «tuo lf»a«|»n litih litfcli it tla**,, ki ft* »*iio pektari Itfago, ki m J# J«is«i lelM&iea i«* preusJa, m trta-«I*ttit» m« kraj dolott*.
iHij a k«u ^ :. Kanala, -HM ti 'i.Kttpmlm m iS, «ra«ia-»?f! s*» j* *r*ii v K»i*ii; tVaj m lifiljp, Kati3*.*k<*. trn-trfril* Ifljfcf fh3k!*&lw* j# p#u*«ak L0»p>a frafta* Manw /*• toj pomikom« jV Mio • *!;iif o* Ui# oaa*»;*8t ^»»pba, ki ji* %>,#• i&M to* ««^j Bil%»it i*!a otpritakoKUip c'j#fcf I*?»i »M t« * Itottf^vtnjft t prakttt-"«:a fia#r«**i; ;<» e*j.«?J iilterss, htotako prak-t,'~m «t/;* K» *a# stopili t i^bo, kjer so U'k i*fo;i 4*t razstavna posaaetaa dtla .* -.i»i oirm ** perito, ahmo aa prti po-w'*'i t#f|fv,i, 4i j#. iBMggfe f tako pičlem .^'U krniti tako ck««i% prakiMoa dela, §^. *&;»••* »ti {6^4io4» udrtk* je hfto aenogofe, i*? »« j«vi«>.i M*pfel ba pfettb&o&i, ki sm* te rai'«!ir*^ Kg )«!ožfOih urfplkiih. j* bilo vi-••ilfU i»*nniA4t* kl«jir??B©st T* korak pozdravimo rad^t&iau ir^aa, g#*pld hrmsai Murtar 5* #<"*tiuu&o tat unHoki. katera lamore «ajo «B©l8c*it udi praktično dokazati.
Politični pregled*
Hrvatska ima novega bana barona Baucha, ki je bil zaprisežen pri cesarju kot hrvatski bau. —
Neil tnifUI. — Govori se o novi tro-zvezi med Francijo, Anglijo iu Španijo, Potovanje francoskega vnanjega ministra v Španijo da je v stiku s to novo zvezo
Niijeantrijski deželni zbor se je sešel včeraj.
-*-^ Razne ~*esti
En mlljoa lir za papež«. -- Bazni listi pripovedujejo, da je poslal cesar Franc Josip I. po svojem ozdravljenju papežu dar en milijon lir.
Izgubil si Je parnik  „Mount lioyai", m je
odplul 2. t. m. iz  Antverpna. Na parniku je bilo 234- izseljencev.
uit listrijskt d&zerterjl sta se predstavila pri Sv. Ivanu-Manzano v Italiji karabinjerjetti. Eden je narednik, drugi pa navaden vojak, oba iz avstrijske mornarice. Povedaia sta, da sta ušla, ker sta imela prestati kazen pol mesec in 1 leto ve* službe. Narednik se imenuje A. Helbock, drugi J. Patras,
V  CfclMatUBburtlil je preparat neznan človek 4-letni igrajoči se deklici slikarja Miehl-ke-ja trebuh, pretrgal rebra, jetra in pljuča. (Urok je kmalu na to umrl. Morilec je izginil, m* ve se kam.
Mamil! 6lljflfcj je stopil v pokoj po 50-letnem službovanju; dobil je vojaški zaslužni kri/ec z briianti.
DilajSk! ilttfll S<ll je sklenil oajeti posojila :>M milijonov za mestno občino.
Čttfiiikl pilil aa /a sedaj Še ne zvišajo. Tako poroča „Krenidenblait".
V  M«Hkafiy na Ogrskem so čutili 8. t, m. precej močan potres, ki je porušil nekaj dimnikov.
Stitiitiki trpljenj tirskln Stoiku. - Kako inažar-ka surovost preganja ogrske Slovake, pričajo le te številke: Od leta 1898. so Slovaki imeU !()<; političnih procesov, izmed katerih ** je končalo i obsojenjem in samo 18 t oprofičenjem obtožencev. Toženih je bilo :»(;s o.seb, dozdaj obsojenih pa 389. Itazur tega ni Se, koučanih \h tiskovnih pravd. Ob-Kcijenci so dobili 'M\ let, 4 mesece in 17 dni zapora in 'SS 53s K globe. Vsi so bili sojeni iu obsojeni radi političnega šfiuvanja(!) in političnih zločinov. Izmed obsojenih je bilo •T2V kmetov, tokodelrev in obrto^ov in «12 časnikarjev. Izmed časnikov ni niti eden, ki bi ne bil obsojen vsnj v enem slučaju. „Slo-ven«ky T.vždenniku ima 12 pravd, v Štirih {•lučajih je obsojen na 1 leto 2 meseca in 15»u K glol»e. HLudovo Novioy* imajo tudi 12 pravd in so že obsojeno v 8 slučajih na 4 leta, 3 mesece zapora in 8400 K globe. .Narodne Novinj" imajo 10 pravd in so obsojene na I leto, I«7 dni zapora in 300O K globe. Vsi drugi listi so imeli 2 aH 8 pravde.
Vljlikl ltil.   — Pred nekoliko dnevi je vojno minit>terstvo  izdalo   naredbe glede nekih bistvenih reform o vojaških ječah.  Iste reforme temelje  na modernih zahtevah, tako da se je v teh naredbah  vzelo ozir   tudi na ; higijeno v ječah.   Te miaiBterske odredbe so | v ozki   zvezi   z napadi  v poslanski zbornici ij proti vojaškim oblastnijam. \           10.782 MlIBirir je bilo lani v združenih
držanah. j           Kralj tllM '« umrl v Parizu.   Imenuje se
i J. Manoie«ru i/ Itumunije. Hodil je Sirom | svpta «edaj kot eleganten gospod, sedaj kot j navadna človek, ter izvrMl razne drzne tatvi-^ »e. liil je večkrat kszuovan. Na zadnje seje zaljubila vnnj neka pariška milionarka, s katero ^e jp poročil.
Nindfil kUIJstlkl v Parizu je najbogatejša. ^tejp Z milijon«4 knjig io 200.000 rokopisov. /a njo pride „!5riti*h Museutn* z 2 milijonoma knjig in it mkjO rokopisi.
Književnost
Slovenska starta in vzgojevatolje slovenske mladine opozarjamo na izboru! mesečnik »Domače ognjišče«, ki izhaja v »Učiteljski tiskarni« v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter stane vse leto samo 2 kroni. „Doma6e ognjišče" prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah staršev in slabih vzgojiteljev; končno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in od-gojiteljev, povesti iri" zanimive "drobtine iz vsega sveta. Malo imamo toli potrebnih in koristnih slovenskih časopisov, kakor „ Domače ognjišče«. Kdor ljubi mladino, kdor ve, da leži v srcih in dušah slovenskih otrok bodočnost našega naroda, tisti bo rad naročil in čital „Domace ognjišče", ki je polno plemenitih idej in koristonosnih inicijativ ! Naj bi se razširil ta lepi, blagi list v vse slovenske hišejNaj bi ga čitali in ubogali starši, potem nam napoči lepša bodočnost.
Slovenski sekciji »Svooeifni Misli ¦ v Pragi je
začela poleg svojega  mesečnika  izdajati po-
sebno knjižnico. Prvi zvezek, ki obsega 57 strani in velja 50 v, prinaša v slovenskem prevodu satiro „Krst sv. Vladimirja", ki jo je zložil Karel Havliček Borovski.
Proda se slcoraj nor
AVTOMAT
(tordke Kmetetz) pjstavljen šele pred 4 meseci.
Isti Je visok m 2*65 ia Širok m P 55 in Je jako pripraven za kak restavraot ali gostilno.
Natančneje se izve pri g. KamenŠčeka, trgovca v Bočinju.
&flttVftJtfl.
Za mnogobrojne  dokaze sočutja in sožalja o priliki bridke izgube našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, brata in tasta
Gašper Likarja
izrekamo tem potom vsem prijateljem in znancem srčno hvalo.
Zahvaljujemo vse oko,  ki so ga v tolikem  številu spremili k večnemu počitku. — Bog stotero povrni!
V GORICI, dne 7. januarja 1908.
Žalujoči ostali.
k. u|os.
OBJAVA.
Naznanja se, da je poverila Avstro-ogrska banka poslovanje „Zastopstva Avstro-ogrske banke v Gorici" tukajšnjemu deželnemu hipotečnemu zavodu in da se bodo izvrševala dotična opravila od pondeljka 13. januarja t. 1. naprej pri sedežu hipotečnega zavoda v Via Scuole št. 3 in 5 v I. nadstropju.
V Gorici, 8. januarja 1908.
Ravnateljstvo deželnega hipotefinega
kreditnega zavoda
Na izvoznem trgu tekališče Jos. Verdija
Bachmaier-jev
= veliki elektrifini bioskop. =
»ne.JaSašro za predstave živili slik v naravni velikosti po najnovejšem Edizonovem modelu 1907. — Program je sestavljen le iz najnovejših. -najzanimivejših svetovnih pojavov ter komičnih prizorov vsake vrste.
Zavod prve vrste.  —   Godbo proizvaja veliki koncertni o*kestrlon.   —  Zvečer bajna razsvetljava.
Dvakrat na teden popolnoma nov program. Predstave se vrše vsak dan ob 6. 7. 8. in 9. uri zvečer. Ob nedeljah in praznikih ob
10. in 11. ari dopoldne; popoldne ob 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. in 9. uri.
I. PROGRAM ? sredo 8., četrtek $., petek 10., soboto 11 Jannvarija 1908.
¦»,.   IkradcBa petakU.  (Komižcn   prizor.)  Mlada potepuha  splezata
skozi dimnik in vkradeta pečenko. -Iv Lot na divje koie. Poučna in zanimiva predstava, ki nam predoži r;«ne nevarnosti lova. '   24 Palček (v barvah). Lepa scenarija v 7 podobah. '¦-3*. Preposno, Ganljiva drama ljubezni. »   4». Vatam j«xero. Krasna barvasta soenerija. i ¦'./,. Godbi ruvedrl  >fek  virtuoz  igra' tako  dolgo  na glasovir,  da * spravi vso hišo v dobro voljo.
H. REOGRAM
V nedeljo 12., pondeljek 13 in torek 14. iannvarija 1908.
1—6.  Kuharjeve sanje Komična predstava, ki vzbuja mnogo smeha.
7—18. Alaska in nje prebivalci. Zanimiva slika. 19—24 Hali slepar. Komične sliko. 25 -32. Ekseleaca pride.  Na kolodvoru pričakujejo  ministra. Komičen
Brizor.                                                             "   ¦   •      • ,   ^
ubosumnost in blaznost Ginljiva dramatična shka. Ogoljufan soprog znori vsled ljubosumnosti ter konča v norišnici. 4i~5*. TjeJ se je. Ptičjega lovca zasači redar. To priliko porabi  nek deček ter vzame lonec z limoni (Zelo komični prizori).
Vsat<o soboto ob 9. ari s*tLtr „#a*fštia &oa ooč" za gospod« od 18 ki oap*ej-
fSTOPHICE: I. prostor 80 ?., H. prostor 60 v. IH. prostor 30 v. Otroci in fojaki do narednika pladajo za L prostor 50 v., IL prostor 30 v.
Ker je moje električno gledališče najlepši in najpopolnejši zavod svoje vrste, ki je dosegel po vsem svetu vsled izvrstne sestave programa ter vsled točnega prcdnalanfa največjo pohvalo, se zanašam tudi na tukajSno p. n. občinstvo, da me pose« v obilnem številu.
Z odličnim spoštovanjem                                     .:'   _   '' ¦-                  .
I. BachmaieF, imetelj zavoda.
Za dobitke garantira država
Mark 6DD.B0B|      sreče.
Žrebanje 15. in 16. februarja 1908.
Vabilo k udeležbi = dobitnih Sans ===
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri je
9 milijonou 841.476 mark dobitkom
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeči: Največji dobitek je v srečnem slučaju 600.000 Mark.
H premija a 300.000 Mk.
hl » > 200.00D » 1 , » 60.000 » 1 » > 50.000 » 1 » »45.000 » 1 » » 40.000 » 1 » » 35.000 » 1 * » 30.000 » 1 dobitek ^100.000 -•— 1 » » 60.000 » 50.000
1 dobitek a 40.000 Mk.
1     »      »30.000   »
7     »      »20.000   »
1     »      »15.000   »
11     *      »10.000 '»
46     »      »  5.000   v
103     »      *   3.000   »
163     »      -  2.000   »
539—»-----»-1-.O0O-*
181
200
V celem obsega loterija, katera je 7 razredov ramstena 100.000 srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znala v srečnem slučaju 50.000 Mark ter se zviSa v 2. razreda na 55.000 Mark, v 3. razreda na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.000 M., v 6. na 80.000 M. in v 7. na 600.000 M.
Za žrebanje II. razreda, katero se vrši dne 15. in 16. januarja 1908. je plačati: za celo originalno srečko K 1440 „   pol         „          „    „   7-20
„   Četrt       „          „    „   360
Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno i? uradnih z državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srečkanja uradno listino, ne da bi jo moral še-le zahtevati.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
Naročila sprejemam proti povzetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srečkanja takoj, ali pa vsaj do
14. januarja.
zaupno na naslov:
Samuel Heckscher senr.
Bankgeschaft v HAMBURGU.
Tr^ov^ko-obrtrja zadruga v* Gorici
reglstrovana sadruga ¦ neomejenim Jamstvom
______                                      iko-obrtne zadruge v Gorici« je
preinc-njena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skopni
Nafieletvo in nadzorstvo »TrgovBko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na r.._jenjena in dne 29. decembra 1905. ˇ zadružni register vpisana pravila,     *   * seji dna 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1908. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovaniu.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi aa 10 aU ved let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnina V, % prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem zneske, jih obrestuje po 4',%, večje, stalno naloženo pa po dogovoru.
Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec*.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem nradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Varstvena znamka: „3ldro"
Liniment. Ca psi c i comp.
Nadomestek ju
Anker-Pain-Expeller
je povsod pripoznano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenjn itd, Za ceno
80 vin., K 140 in 2'— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupu tega tako priljubljenega domačega zdravila se je posluževati le originalnih steklenice v škatljah z našo varstveno znamko „81-drom" ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi.
Dr. RICHTERJEVA LEKARNA   ____
k ,. zlatem leva" v Pragi | Elisahothgasse Stov. 5 no Dn«Tno raipoiiljanja.
Kožuhovne ovratnike
u največji izberi
(boa) = po čudouito
t/     ijujtrt-iji      ili/UI                 pv     V.UUUVIIU      lili.
Raznovrstne pletenine
nizkih cenah
za zimo
Anton Potatzkv v Gorici.
Ha arelt BaitefJ« 7.
TRG0VIHA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kaptvaliče ilrassriktga la rfrahneaa ¦lata ter Ikaila, preje la altlj.
POTREBŠČINE
za pisarnics, kadilce in popotnike
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
MB Arofaši in ievlfarjo.
Sretlnjlce. — Rož rs I venci. — Masne knjižice.
tišna o j vala za vse lefne čase. Semsna za zelenjave, trave in detelji.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, krofinjarje, prodajalce po sejmih in trgih ler na deželi,    i    3» -8
Odlikovana pekarija in sladftifiarna
Karo! Draščik
v Gorici na hm v (lastni bili)
zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in lik«rj« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nraogo-farojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦»p- po jako zmernih cenah. •"••
Adolf Fey
urar in. optik
na vogla Tekališča Frana Josipa in Via Leoni
V GORICI l/sprejema poprave ur in optičnih predmetov vseli vrst
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst
------ in optičnih predmetov. —
Za vsako uro se jamči  1   leto
j  Andrej Fajt
S pekovski mojster
I v fiirlci Cersi Franc. Siis. it. I —~ Filijalka ? DornfcergB, — Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, ta nove maše in godove, kolače za birmance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo,  lina  vina in   likerje
» po zmernih cenah.
§ /(t  veliko   no*   priporočit   goriSke 1               piiiee, potice Itd.
Pfaffovi šivalni stroji
Jaeprperilo
Ltd.,
naj si t lastno Korist ogleda vsakdo pred nakupom t irgovini
J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10.
Cene brez vsake konkurence! — Kakovost blaga najboljša! Solidna postrežba!   —  Cene stalne !
1
s«> res najboljši m rodbinsko rabo, kakor na pr. za šivanje, krpanje in umetno vezenje. - Neprenosljivi za obrtne namene, šivajo naprej in obratno, tiho i it mirno brez vsakega ropota. Jamčiva do 10 let.
Glavna zaloga in zastopstvo
SAUNIG & DEKLETA V GORICI
Magistralna ulica štev. 1.
Imava v zalogi tudi šivalne stroje raznih drugih vrst In tovaren
===  Cene zmerne, pogoji ugodni.               .
Slavno občinstvo je naproicnB, da pred nabave živatiiep stroja zahteva cinik, kateri se petlje zastonj in franke
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo Slovenci za Vselej
le hlapčeVali tujcem.
State gospollnje! Poskušajte milo iz te doiče tovarne! Izdelek je izvrsten. Cene olijne!
Naša špecijaliteta je: CapraSOk - K()Za S SOllMl   Poskusite
*                                                                  *            Svoji k
in sodite !
Svoji k svojim!