NAVODILO ZA IZPOLNJEVANJE ANKETNEGA LISTIČA
Odgovore na anketna vprašanja lahko vpisujete na anketni listič ali na posebni list, ki ga priložite anket-nemu lističu. Zato dolžina odgovora ni omejena, če že-lite posamezne misli zaradi jasnosti bolj razčleniti, po-tem naj bo odgovor daljši. Izogibajte se dvoumnih, la-koničnih in podobnib od-govorov. Prosimo le: napi-šite odgovore čitljivo. Po-membno je seveda pred-vsem, da odgovorite na vpra-šanja, lahko pa (in celo že-
limo) izrazite svoje mnenje o časopisu poljubno, ne glede na vprašanja v anketi.
Svoje odgovore pošljite uredništvu glasila Naša skup-nost, Ob Ljubljaiiici 42/11, najkasneje do 10. oktobra 1972. V kotu ovojnice na-pišite: ,,Za anketo".
Izid ankete oziroma ana-lizo bomo objavili v nasled-nji številki Naše skupnosti.
Za vašo pozomost in so-delovanje se vam že naprej zahvaljujemo!
Uredništvo
IZ ŽABJE PERSPEKTIVE
V znamenju olimpiade
Dvajset dni je bilo vse naše življenje v znamenju olimpiade. To je veljalo tako za podjetje kakor za dom. Dober analitik bi v tem času lahko ugotovil zna-ten padec proizvodnje in čez čas padec natalitete. (Kaj vse ne vpliva na rast našega ubogega natoda.)
Vsak, še tako pomemben raz-govor (kaj je propad podjetja v primerjavi z za stotinko sekunde izboljšanim svetovnim rekor-dom), se je obvezno začel:
,,Fantastično ... si videl, ka-ko je plavala? Madonca, kako je zašprintal! Naši so ga spet po-loraili... Le zakaj hodimo na oiimpiado? " In tako naprej, v nedogled, do onemoglosti. Sto-krat na dan in stoprvič znova.
Razumgivo je, da je bilo tudi v našem podjetju vse v znamenju olimpiade. Samo proizvodnih rekordov v njenem duhu nismo dosegli.
Pride na primer takole zjutraj ob osmih v službo sekretar in mi mimogrede navrže:
,,Pepe, škoda, da nisi na olim-piadi. V sedenju bi zlahka dobil zlato medaljo!"
Nisem mu ostal dolžan, mi vodilni si med seboj že lahko nekaj privoščimo.
,,Res je, tovariš sekietai! To-da bi vi start hoje na osem ur zamudili za dve uri, a na plačilni dan bi vseeno pnšli med prvimi nacilj!"
Nekaj se je -namrdnil, ne vem, kaj mu ni bUo všeč, saj sem mu samo vniil duhovit domislek.
Ko sem zjutraj iz vratamicc opazoval delavce, kako so z vne-timi očmi (zaradi buljenja v te-levizor) prihajali na delo, sem si jih nehote predstavljal kot šport-nike, jih vključeval in si izmišljal nove športne panoge.
Na vseh tekih bi prav gotovo zmagoval knjigovodja Petei. Če bi mu na koncu tekmovalne pro-ge postavili na mizo zastonjkar-sko pečenko, bi prav gotovo bil prvi, kot je prvi na vseh sindi-kalnih piknikih, proslavah in podobnih kulturno-zabavnih-političnih priieditvah, kjei sta zastonj pijaca in jedača:
Mojster Luka bi bil prvak prvakov v ringu. Z vsemi na-sprotniki bi opravil prav tako bliskovito, kot je doslej opravil z vsemi, ki so pokazali, da znajo kaj več kot on.
Ali na primer Marko, vodja pomožnih služb. Če bi uvedli na olimpiadi tekmovanje v hitrem plazenju po stopnicah, bi bil, če bi pokazal samo del sposobnosti, s katero se je priplazil do vodje službe, zanesljivo prvi.
O ženskah nc kaže govoriti, da bi se jim ne zamerili. Ne bi mi zamerila edinole strojepiska Lučka, ki bi lahko dosegla zlato medaljo v gledanju skozi okno. Težava bi bila samo v tem, ker bi se olimpiada sploh ne zaključila
in bi se tekmovanje v tej panogi zavleklo za cela štiri leta - do prihodnje olimpiade.
Rokometna ekipa, sestavljena iz raznih uiadnikov in uradnic, ti sploh ne mogla izgubiti tek-me, ker bi žoge vso igro ne iz-pustila iz rok. Seveda s pogojem, da bi si žogo tako dobro poda-jala iz rok v roke, kot si uspešno podajajo med seboj nerešene zadeve. Kar vidim, kako bi osvo-jili zlato medaljo v veslanju v osmercu naš upravni odbor. Se-veda s pogojem, da bi bil krmar direktor. Upravni odbor je nam-reč tako naučen, da vesla točnc po direktorjevih poveljih.
Olimpiado smo se šli tudi doma. Cim sem vključiJ televi-zor in se zleknU na divanu, da bi bolj športno užival, že se je po-javila žena:
,,Pusti vendar to neolimpijsko . ponašanje! Stopi raje na njivo in s športnim elanom poberi ple-veL"
,,Toda, draga žena, ali ne po-znaš olimpijskega gesla, da je važno kakorkoli sodelovati. In kot vidiš, na svoj način sode-lujem in s tem prispevam ..." Na ekranu so se pojavile plavalke in se pripravljale na start, „... k združevanju in boljšemu pozna-vanju narodov ..."
,,Ti se boljše spoznavaj z me-noj, ne pa s predstavnicami dm-gih narodov. Otipaval jih tako ne boš nikoli, zato bom že poskrbe-la ..." in tako naprej, vse dokler nisem popustil in ugasnil televi-zor. Ob tem pa nisem mogel kaj, da ne bi dejal:
,,Škoda, da ni na olimpiadi dresumega jahanja nilskih ko-njev!"
,,Zakaj? "
,,Ker bi gotovo zasedla prvo mesto!"
Toda ne samo žena, tudi dru-gi, bolj razgledani niso doumeli ciljev olimpijskih iger in njiho-vcga gesla. Tako me je na primer zadnji dan iger ves zaskrbljeni vprašal prijatelj Tone:
,,Ti, poslušaj, ali pri nas ni-mamo več narodov in narod-nosti? "
,,Zakaj? "
,,2e štirinajsti dan sliSm samo Jugoslavija ... jugoslovanska reprezentanca ... jugoslovanski boksarji... jugoslovansko mo štvo in tako naprej. Besedo Ju-goslavija in vse njene možne iz-peljanke sem v teh dneh slišal in bral tolikokrat, kot piej vsa leta ne.
Da ni to mogoče kak mno-žični pojav unitarizma. Ali imaš mogocc jugoslovansko za-stavo? "
Potolažil sem ga. ,,Ne, ne, dragi prijatelj. To je samo dokaz, da je olimpiada resnično dosegla svoj namen. In če že zbližuje rase, zakaj ne bi združevala še narodov in narodnosti Jugosla-vije!"
Se vedno mu ni bilo čisto jasno, toda zaključil je to kočlji-vo razpravljanje z besedami:
,,No, dobro! A zakaj potem nismo rajši pustili športnike doma in tja poslali narode in narodnosti? "
Nadvse smo bili lahko zado-voljni s poročanjem naših časo-pisov. Najbolj brani so bili in-tervjuji z občani, kd so bili še posebej koristni za izdajatelje, saj se je zaradi njih dvignila na-klada.  Neki  moj  znanec, ki je
imel srečo, da se je njegova slika pojavila v časopisu, ga je takoj kupil 30 izvodov in jih razdelil vsem svojim prijateljem in so-vrainikom. Toliko časopisov le-tos še ni kupi) in jih tudi ne bo, do konca leta.
Ker setn mislil, da tudi mene lahko doleti taka sreča, sem si že pripravil vprašanja in odgovore za intenju. Pa dovolite, da vas podolgočasim z njimi.
,,Kaj vas je na letošnji olim-piadi najbolj prijetno presene-tilo? "
,,Prijetno me je presenetilo predvsem to, da je v boksu na-stopilo veliko število temnopol-tih boksarjev. To nedvomno kaže, da kultiviianje zaostalih narodov hitio napreduje in se bliža evropski kulturi. Boks do-kazuje, da so na pravi poti in nas bodo do prihodnjih olimpijskih igei že dohitelL"
,,Katera Jugoslovanka in Ju-goslovan sta vam na olimpiadi najbolj ugajala? "
,,Med Jugoslovankami je do-kazala največjo mero iznajdlji-vosti in prisebnosti tista, ki je na glavnem stadionu na svoj račun pobiiala pristojbine za stranišča. Manj iznajdijiva bi to počela v plavainem bazenu.
Med moškimi pa je pokazal iznajdljivost Jugoslovan, ki je v svoji točilnici vnovčeval bone v vrednosti 100 mark za 130 mark in pri tem ni napravil izgube, kot nekatera naš? gradbena podjetja, ki so gradila olimpijske objekte. Mesto bi morali zamenjati!
Na svidenje čez Stiri lcta v Montrealu, kamor me bo po-slovni odbor, zaradi zaslug, po-slal na rekrcacijo! (Zakaj bi bil slabši, kot mnogi drugi? )