Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah. :« Velja za vse l*to... $3.00 -: Ima lO.OOOfc&ročnikov:- yj The only Slovenian dau> -: In the United States Issued every day except Sundays and Holidays > fit TRDNJAVA BREST-LITOVSK PADLA V ROKE NEMCEV IN AVSTRIJCEV. BREST-LITOVSK JE BILA NAJMOČNEJŠA RUSKA TRDNJAVA V PASU OBRAMB NA ZAPADNI STRANI RUSKEGA CARSTVA. ZAVEZNIKA STA ZASEDLA BJALISTOK IN RUSKE ARMADE SE NAHAJAJO NA POLNEM BEGU PROTI BJALOVIESKA LESOM, DOčlM JIH ZASLEDUJE NEMŠKA IN AVSTRIJSKA KA VALERIJA- Pomen tega zavzetja. VSLED ZAVZETJA BREST-LIT O VSKA JE POSTALA ZADNJA TRAJNA OBRAMBNA ČRTA RUSOV NEVZDRŽLJIVA. — KA-VALERIJA JE PRESEKALA SEVERNI IN JUŽNI DEL RUSKIH ARMAD, KI SO IZGUBILE VSAK STIK MED SEBOJ. Berlin, Wnuija. 2G. avgusta. — A' današnjem ofinjelnom poročilu s«* {.Hiisi ; "Armudna skupiua generala M;uk«nsena: Brest Litovsk je padel. Doc* i m so avstrijski armadni zbori pod poveljstvom generala Arza zavzeli tri zapadne forte na za pad ni fronti, so zavzeli Branden-Ituržani 22. rezervnega zbora forte za severozapadni fronti ter udrli tekom noči v notranje pozicije. Nato so predali Rusi trdnjavo na eeli fronti od Bjalovieska lesa pa o tudi ona vsaj za sedaj nevtralna. — 1 Objava ameriške poslanice na Dunaju. Dunaj, Avstrija. 26. avgusta. — Danes se je objavilo tukaj ameriško poslanico, v kateri odklanjajo Združene države prošnjo Avstrije, naj prepovedo izvoz orožja in munieije za zaveznike. Objavi je pridejana sle deča inspiri-rana pripomba: — Poslanico se bo v zunanjem uradu temeljito prenuotrilo ter kmalu odgovorilo nanjo. Dinamit na pomolu. Philadelphia, Pa., 26. avgusta. Danes se je v League Island Na-by Yard splošno zaznal9, da se je našlo v velikem suhem doku, v katerem se sedaj prenavlja pomožno križarko "Prairie", tri di-namitne patrone. Častniki Navy Yarda niso hoteli ničesar izjaviti glede te najdbe. Odredilo se je posebne varnostne odredbe, da se zadrži špijone od vladne ladije-delniee. Križarka "Tennessee" je ravno dvigala sidco v Delaware zalivu, pripravljena, da odvede več artilerijskih bataljonov 11a Haiti, ko se je zaznalo, da se je našlo di-namitne patrone. "Tennessc " ima na krovu velik tovor munieije in drugih zalog. Situacija med Nemčijo in Združenimi državami, V vladnih krogih v Washingtonu so mnenja, da se bo mirnim potom rešilo spor radi " Arabica.'' PRIČAKOVANO POROČILO. Iz opomb državnega kancelarja je razvidno, da se je dalo podmorskim čolnom nova navodila. Washington, D. C.. 26. avgusta. — Kot kaže sedaj, bo prišlo med Združenimi državami in Nemčijo do sporazuma glede vo-jevanja s podmorskimi čolni. — Pričakuje se ne le sprave radi potopa "Arabica", tmeveč se bo z nemško vlado tudi sklenilo dogovor glede bodoče varnosti ameriških potnikov na visokem morju. To optimistično naziranje sloni v prvi vrsti na včerajšni izjavi nemškega državnega kancelarja ter nadalje na ntisu obiska, katr-rega je napravil včeraj nemški poslanik v državnem departments — V besedah kancelarja: — Šele potem, ko bodo pojasnjene vse okoliščine, bo mogoče reči, če je poveljnik podmorskega čolna prekoračil svoje instrukcije — se vidi prvič priznanje nemške vlade, da so dobili poveljniki podmorskih čolnov navodila, ki jim predpisujejo gotove omejitve v voje-vanju. V tem. se vidi dokaz, da je Nemčija molče pristala v zahteve Združenih držav ter dala podmorskim čolnom navodila, naj ne napadejo potniških parnikov, ne ^ia^bi preiskali parnik ter skrbeli za varnost potnikov, nahajajočih 'se na krovu. Neoficijelno se je sporočilo danes iz Berlina v Washington, da je dobil nemški poslanik nova/ navodila in vladni krogi bi ne bili prav nič presenečeni, če bi se dalo v teh poslaniku polnomoč. naj sklene dogovor glede celega vprašanja podmorskih čolnov. Državni tajnik Lansing je zagotovil nemškemu poslaniku, da bodo ugodile Združene države željam Nemčije ter počakale s sodbo glede "Arabica" toliko časa, da bo imela nemške vlada priliko pojasniti svojo stran zadeve. — Nikakega spora, — pravi Gerard. Berlin Nemčija. 26. avgusta. Stališče Nemčije k potopu "Ara-bica" se je danes predložilo državnemu department!! in sicer v kolikor so znana dejstva dosedaj. Vsled tega se domneva, dp so u-glajena pota za mirno poravnavo. — Poslanik Gerard je poslal včeraj zvečer dolgo šifrirano brzo javko v Washington ter dal izra za svojemu prepričanju, da se bo rešilo zadevo, ne da bi prišlo do spora med obema vladama Predno je odposlal brzojavko, je imel ameriški poslanik daljše posvetovanje z nemškim zunanjim ministrom pi. Jagowom in pozneje z nekim uradnikom zunanjega urada. Admiraliteta ni imela d-:nes še v rokah poročila poveljnika pod-mborskega čolna, ki operira v o-koliei, kjer se je potopil "Ara-b->." Vsled tega se ni mogl> ofi-c:jclno ugotoviti, če je bil parnik torpediran ali če je zadel n:? mi no. — Z italijanskih front. Italijani proti Tridentu, Iz italijanskih poročil je razvidno, da so pričeli slednji z novo ofenzivo proti Tridentu. AVSTRIJSKO POROČILO. V oficijelnem avstrijskem poročilu se glasi, da se vrše povsod manj ši in večji boji. Polk je dobil dobro službo. Washington, D. C., 26. avg. — Predsednik Wilson bo imenoval Franka L. Polk-a, korporacijske-ga odvetnika mesta New* York, odvetnikom državnega depart-menta. To imenovanje je baje podpiral državni tajnik Lansing. Zaupnica za Viviani ja. Pariz, Francija. 26. avgusta. — V poslanski zbornici se je danes s 539 glasovi proti enemu zavrnilo predlog, ki je bil naperjen troti Millerandu in kojega sprejem bi bil ža posledico, da bi voj-či minister odstopil. S tem je bila izrečena vladi zaupnica. London, Anglija. 26. avgusta. Italijani so napeli vse sile. da dospejo do Tridenta. Ostri artilerijski boji in ročni spopadi se vrše na visoki planoti Lavarone, južno-iztočno od Tridenta. Z Dunaja se poroča, da se je vse te naskoke odbilo ter da so imeli Italijani velike izgube. V oficijelnem poročilu iz Rima se glasi, da so Italijani napredovali nad Torrent o. v Seebach dolini. Na kraški fronti prodirajo (?) Italijani, kljub dejstvu, da se je ojačilo avstrijske baterije. Italijansko poročilo. — V Val Sugana so naše čete na črti Monte Givaron—Torren t1*—Maso raztegnile svoje postojanke ter zavzele več višin nad Torrento. Sovražnik ni mogel lista vit i našega prodiranja ter je padlo v naše roke precej avstrijskih vojakov. — V Seebach dolini je otvori-la naša artilerija ogenj na neko taborišče, skrito na levem bregu Torrento. Sovražnik je moral pobegniti v neredu ter je zelo trpel vsled našega uspešnega ognja. — V okraju ob gorenji Soči so zavzeli naši planinci več močno utrjenih zakopov ob južnih obrou kih Monte Rombon. Ujeli smo 30 mož. vštevši enega častnika ter zaplenili več vojnega materija-Ia. — — Na kraški fronti je spravil sovražnik v pozicije več novih baterij, s katerimi je otvoril intenziven ogenj ob celi fronti. — Kljub temu pa se vedno bolj približujemo (:"> pozicijam sovražnika. Na levem krilu naše črte smo zavzeli včeraj nove zakope. Dunajsko poročilo. — Na doberdobski planoti se je odbilo naskok Italijanov na Monte Sei Busi. — Pred mostnim pročeljem v Gorici in v mestu samem je prevladoval mir. V drugih distrik-tili ob fronti pa je bilo zaznamovati ostre artilerijske boje. posebno v okolici Bovea. kjer se sovražna irifanterija počasi pomika naprej. Potemkinove vasi? Pariz, Francija, 26. avgusta. — Bivši francoski minister za zunanje zadeve, Jean Cruppi, pravi v današnjem "Matin", da mu je rekel ruski car ob priliki pogovora, ki se je vršil pred kratkim časom, sledeče: — Kmetje mi prigovarjajo in vsaki dan dobivam od njih izjave, v katerih se glasi: — Vstrajaj! Mi vsi stojimo za teboj ! — Nadalje je baje rekel car: — Francija lahko računa z mojo neupogljivo voljo, da nadaljujem z bojem dokler ne izvojujem nonolne zrna ge. — General Wood je bil okrcan. Washington, D. C., 26. avgusta. General Wod je dobil od vojnega tajnika Garrisona naročilo, naj v bodoe ne dovoli nikakih političnih govorov v vežbalnih kempah po Združenih državah, predvsem v Plattsburg. Povod temu je bil govor. katerega je imel pred nekaj dnevi v Plattsburg bivši predsednik Združenih držav, Theodore Roosevelt. Ta je udrihal p sedanji administraciji ter ji očital nezmožnost voditi zunanje zadeve dežele. Rekel je. da bi morale Združene države "rešiti" Belgijo, da bi morale intervenirati v Mehiki ter se sploh vojaški organizirati. ROJAK T NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. Govor Viviani-ja, Francoski ministrski predsednik je izjavil, da govori o miru niso na mestu ter da jih dežela ne odobrava. Pariz, Francija, 26. avgusta. — V današnji seji poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik Viviani. da je vojno ministrstvo izpolnilo svojo nalogo, čeprav se ie napravilo v drugih departmentih napake, te pa se je zopet popravilo s pomočjo poslanske zbornice. O-pustiti je treba ves pesimizem, ker je Francija zmožna voditi svojo usodo. Govoriti sedaj o miru ni na mestu in dežela noče ničesar vedeti o tem. Treba je spraviti s sveta legendo, da se ni republika zadostno pripravila na vojaško obrambo. Nasprotno je ustvarila Francija armado, ki odgovarja vsem modernim zahtevam. O kakem cepljenju Francije kot se poroča v nemških listih, ne more biti nobenega govora. Nagovor ministrskega predsednika se je večkrat prekinilo z živahnim odobravanjem. Vlada je nato zmagala, ko se je sprejelo njen predlog za odgode-nje zbornice do 16. septembra z glasov. 237 poslancev je glasovalo proti. Domneva, da se bo vršila tajna seja zbornice, se je izjalovila, lia-dikalci so se z 29 proti 24 glasovom izrekli proti predlogu. Socijalisti so vložili resolucijo v priil tajne seje. Bombaž in Nemčija. Lcndcn, Anglija, 26. avgusta,— V Nemčiji so baje zelo razburjeni vsled odloka angleške vlade, s katerim se proglaša bombaž za vojni kontrabant. Odredba je napravila v Berlinu kaj globok utis. "Lokal-Aaizeiger" pravi, da bo pomanjkanje bombaža hujše zadelo Nemčijo kot bi jo zadelo pomanjkanje živil. Nemčija lahko produeira dosti žita in sočivja, a nobenega bombaža. Kljub temu pa se Anglija strašno .mot-i, če misli, da ne more Nemčija produeirati eksplozivnih snovi. V deželi je velikanska zaloga starih oblek in cunj. ki lahko služijo kot nadomestilo svežega bliisrji. Pozor, pošiljatelji denarja! Denarne pošiljatve v AvgtriJ« bodemo sprejemali kljub vojni t Italijo, pošta gre nemotljeno pr* ko HOLANDIJE in SKANDINAVIJE. Zadnja poročila nam naznanjajo, da se denarne pošiljatve ne izplačujejo v južni TIROLSKI, na GORIŠKEM, DALMACIJI in deloma v PRIMORJU. — Za del ISTRE, KRANJSKO vso in enako spodnji ŠTAJER in druge notranje kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja pošiljanje in izplačevanje kaka dva tedna dalj, nego v mirovnih razmerah. Od tukaj se vojakom ne mor« denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošljt sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo rojaku, ako vedo s» njegov naslov. Denar nam pošljite po "Dom* stic Postal Money Order", ter pri loži t« natančni Vaš naslov in on* osebe, kateri se ima izplačati. 6 e ■ e K $ K 1 5____ .80 I 120.... 19.211 10.... l.fiO 1 130____ 20.80 15____ 2.4U 140.... 22.40 20..., 3.20 150.... 24. nc 25.... 4.00 160____ 25.60 30.... 4'80 170____ 27.20 35____ 5:r>o 180____ 28. SO 40.... G. 40 190.... 30.40 45.... 7.20 2O0.... 32.00 50____ 8.00 250... 40.00 55.... 8 80 30".... 48.00 60____ 9.60 350.... 5H.00 65.... 10.40 €4.00 70.... 11.20 460.... 72.00 75 ... 12,00 500.... 80.00 80____ 12. SO 600.... 96.00 85 ... 13.60 700.... 112.00 yu ... 14.40 800.... 128.00 ioe#v## 16.00 900.... 144.00 110____ 17.60 1000____ 160.00 Ker se cene sedaj j ako spremi« nas oglas. TVRDKA FRANK SAKSER, «3 Oortlandt St, Hew York, M. 3 "SUS NARODA" >MKwnic Dafljr) 2«tt o». agreement. >op:j podpisa id osohiAWti ie ne pnobčajejo. tj^eurj v*1 t- blagovoli poSiijaii pc — Scanty O-der. i i»;»i r.ejtli kraj a naročnikov pro-la 9f nam tudi prejžru« • - • «iiAče naznani, da bitrej* aajderno naslovnika. Doj)i»i o? it; posiljatvam naredite ta t>a?k>v: t^tJift NARODA1' v ;£ Co -tlan t St., New York City. iWfoD 4tftJ7.Cortlar.dt. U&&AN ASSOC/47SS& Bombaž kot kontrabant, < asi »c izpreminjnjo. Bombaž je krn'j — se je glasilo dolgo ča-t,a v Angliji, ko jo bombažna industrija skoro vse obvladovala. Bombaž je berač, — se glasi da-; lies v Združenih državah. Nobena panoga v Združenih drŽavah ni bila takoj po izbruhu vojne 1.1 ko težko prizadeta kot pn luu-ija bombaža v južnih dr-/avth. Izvoz jo bil ustavljen in črna jo padla na šest centov pro funt, kar je daleč pod stroški produkcije. Cisto počasi se je cena / 'P"t dvignila, ker se je izvoz, na katerega so navezani sadilci 1- omba/a, nekoliko oživil. Zaloge zadnje letine pa so tako velike, «!a bi bilo mogoče doseči primeroma dobre ceue. Sedaj pa pride k t< i i i u .še letošnja letiua, ki bo pomnožila zalogo ter potisnila cene I navzdol. Prodaja bombaža je za par južnih div.av, kot naprimer Alabama i a Georgia, naravnost življenjsko vpr:.«,; m j«', kajti bombaž je glavna produkcijska panoga. Vsled ti ga je umljivo, da store farmer-hke organizacijo v teh državah v- .'. ,Ia bi se zopet oživilo izvoz. Poleg Anglije, koje bombažna industrija je sedaj skoraj popolnoma prenehala, je bila Nemčija glavna odjemalka bombaža. Far-icrji iz južnih držav so vsled tega tudi odločni nasprotniki an-gbške blokade proti Nemčiji. Že v« krat so prosili zvezno vlado, naj prisili Anglijo, da opusti to| K"kado, ki tako zelo škoduje a-nivr>idm interesom. Mesto tega' pa je prišlo poročilo, da je pro-j glasila angleška vlada bombaž za: kontrabant in da bodo sledile te-j mil vzgledu Francija, Italija in K asi j a. - I S t. u j o izvoz v Nemčijo po-, polnoma odrezan. Dosedaj je bilo1 se vedno mogoče spraviti bombaž v Nemčijo, in sicer potom nevtralnih držav. Anglija je skušala to ovirati s tem, da je ustavljala z bombažem naložene parnike. Da pa jih more zapleniti, je morala dokazati, da je blago namenjeno z a Nemčijo. To pa je bilo nemogoče. Pa tudi če se je razsodilo v prid Angliji, je morala' si. Inja plačati ceno za zaplenjeno blago. To je sedaj prenehalo i m bombaž se lahko zapleni brez vsake odškodnine. To je težak udarec za tukajšne sadilce bombaža. Omiljen pa ni niti s tem, da je Anglija obljubila kupiti gotovi del zaloge za ceno 9 centov pro funt, ki je sedaj tržna cena. Sadilci zatrjujejo, da ne pokrije ta cena niti njih lastnih stroškov in da ne morejo obstajati l/pod 15 centov. Nadalje pa je od Anglije same odvisno, koliko bombaža hoče kupiti in to najbrž ne bo dosti več kot ga potrebuje sedaj sama. V Angliji so vedeli, da bo razburjenost v Združenih državah velika, če se proglasi bombaž za vojni kontrabant in raditega so hi merodajni krogi dolgo pomi-l bijali, p redno so storili ta korak. I ■s ' . . I Raditega se je tudi predlagalo,' naj se nakupi celo letošnjo letino, ■da se odreže Nemcem bombaž, ki je neobhodno poti'eben za izdelovanje munieije. Tudi ta odredba bi bila za južne sadilce le mimoidoče olajšanje ter bi postala tudi > zelo nevaren eksperiment. Po' sklopu miru bi se namreč vso to velikansko zalogo takoj vrglo na trg in cene bi padle še nižje kot v preteklem letu. Sadilcem se gre za konsumiranje njih pridelka, ne pa za to, da leži v skladiščih. j Tega nakupa v velikem pa se ne bo izvršilo. Anglija je našla j veliko cenejši izhod. Že pred tedni je obvestila zvezno vlado o svojem nameravanem koraku in zagroženi protest bo torej zelo mil. Za demokrate v Washingtonu je situacija kaj kočljiva. Južne države tvorijo njih glavno oporo in tam je razpoloženje proti administraciji zelo slabo. Na letošnjem zborovanju ala-bamske farmerske unije se je pri- j toževalo, da zapostavlja Wilson interese farmer je v onim proizva-J jaleev munieije in orožja. Isto jej v Georgiji. kjer so farmerji še bolj nezadovoljni ter so izjavili, da bodo rajše volili s soeijalisti kot pa z demokrati. Gospodarski položaj v južnih . državah je vsled toga zelo kočljivi in vlada ima dosti vzroka. delati roko v roki v začetku samo i za Slovensko Ligo in spraviti va- ■ njo kolikor mogoče veliko članov. , Pristaši Slovenske Lige so bili ta- i ko zaverovani v stvar in so si bili i ' tako svesti uspeha, da so postali j - nekakšni fanatiki, ki so nepremišljeno zmerjali vse, kar jim ni lio- : telo slediti. Vsakega, kogarkoli so ■ srečali, so vprašali: Ali si z na-: mi? Če jih je človek ničesar hudega sluteč vprašal, kaj in kako, ■ so ga ozmerjali, obdali so ga zi l vsakovrstnimi priimki, bil je vse j • drugo, samo Slovenec ne. To je | ■ bila tista velika napaka, kateri je i L kmalo zatem, ko je bila Sloven- ■ ska Liga ustanovljena, sledila' druga, še bolj kapitalna. Ako si človek postavi cilj in si 1 začrta pot, po kateri misli priti; ■ do njega, mora hoditi po tej poti L in bo cilj zgrešil, kakorhitro bo ■ stopil žnje. Pot bo izpremenil le v slučaju, če se kaj nepričakova- ■ nega zgodi, oziroma če so na poti take ovire, da jih ni mogoče pre- ■ magati. Cilj pa ostane isti, kakor >,je bil postavljen v začetku. Tako tudi s Slovensko Ligo. Kaj je bil njen prvi program, ni: ■jtreba več omenjati, ker je bilo na tem mestu že najmanj desetkrat •jpovedano. Vseeno bi pa tudi bilo, če bi ne bil nikjer tiskan, ker je | vsakemu zavednemu in prevdar-nemu Slovencu zapisano globoko 1 ( v srcu, kaj mora delati in kako i se mora obnašati, da ga bodo spoštovali ljudje, da bo stal s tuje-i rodci na isti stopinji in da bodo začeli Slovence u pošto vati tudi drugi narodi. Združiti smo se hoteli zategadelj, da bi nam bilo delo lažje in 1 da bi ono pot, po kateri bi hodili • posamezniki mogoče deset ali dvajset let, napravili skupno v petih. 1 Do konvencije v Cliicagu smo korakali skupno, na Jugoslovanskem zborovanju smo pa dospeli na križpot. Gospodje na zborovanju so z največjo previdnostjo in z velikim prikrivanjem pokazali ameriškim Jugoslovanom Jugo-j slavijo. Pokazali so nam jo tako,-da smo videli le lepo zunanjost., onemu, ki bi ji pa hotel pogledati v jedro, so zabranili vstop. Zakaj j so tako napravili, vedo edino oni j sami in oni, ki so jih poslali. Mi samo slutimo, toda prepričani! smo, da se bodo naše slutnje; uresničile. i i Besede, ki so jih govorili ti ■ možje, so bile tako lepe, tako o- j mamljive, da ljudje niti vprašali,; (niso, kaj pravzaprav pomenijo, ji Stali smo torej^ na križpoti. ! Kam naj se obrnemo, komu naj sledimo? Zgodilo se je tako, kakor se zgodi ob prilikah, ko je srce polno navdušenja, ko je uho preslabo, da bi sprejelo vase vse lepodoneee, brezsmiselne in neum-ljive fraze. ; Na eni strani ponižna Slovenska Liga, ki ima na svojem pra-porju samo značilne besede: ••Vse za napredek slovenskega naroda", na drugi strani pa velika, močna Jugoslavija, v kateri bomo vsi bratje, v kateri ne bo no-j beden komaiuliral drugega, ki bo vzor vseh svetovnih držav. Gospodje niso hoteli čakati, da bi izpolnila Liga svojo nalogo. Pripravljeni so bili sprejeti jo takoj v svojo vrsto, s pogojem se-, veda, da agitira za Jugoslavijo in j da je njena postranska stvar, če kaj doseže za Slovence ali ne. Ligaši so šli slepo za njimi, in to je bila njihova druga, še veliko večja napaka. Gospodje Jugoslovanskega Odbora niso s tem napravili Sloven-|cem nobene usluge, nobene do-| brote. Pokazali so pa. da bo za-|vzemal v Jugoslaviji, če bo taka. jkakoršno so si v mislih zasnovali, eno prvih mest terorizem. (Dalje prihodnjič.) I "Nova Doba." j "Nova Doba*" je list. ki izhaja i v Pittsburghu. Pa. To ni nič sla-ibegi) in ji tega nihče ne zameri. Blagovolil pa je ta list ponorče-vati se iz '"Glas Naroda" in zato zasluži par besed. Ne radi njega samega — Bog varuj ! — temveč radi stvari, vsled katere se je raz-eeperil. Debata o Jugoslaviji, ki je nastala med "Glas Naroda*' ter "Proletareem", leži temu listu v želodcu. Ne vdeležuje se pa te debate stvarno, temveč skuša osmešiti celo stvar z uvodnikom, ki je skrajno bedast in obenem podlo-neumen. Ta "Nova Doba" pravi, da je dal "Glas Naroda" slovenski narod na dražbo, da se bo ga prisodilo najboljšemu ponudniku. Svoje izvajanje končuje z besedami: "Kdo da več?" Kdo da več? Mož, ki je pisal te neslanosti, je neki Rajner-Hlača. mož, ki je potoval za konzularne glasilo avstrijsko, ki pa je naen-jkrat izpremenil svoje prepričanje ter postal glasnik "čistega" Jugoslovan.stva ! Kaj porečete k temu ? Ali si je mogoče misliti hujšo ironijo? Človek, ki tako naglo izpreminja svoje naziranje, ki se proda za greš, bo očital drugim kramar-jstvo?! Nadalje je izšel v isti številki tega lista članek, ki nosi naslov: j" Jugc slovanska debata' ! Ne bomo malenkostni, a člove-jka disgustira, če vidi tako nesmisel že v naslovu samem. "Jugo j slovanska debata"? — in članek !je tudi po tem. Nadalje se glasi: "Glas Naroda no smatra jugoslovanskega vprašanja kot nekaj obstoječega, kot problema ( !), ki izvira iz danih razmer in se naravnost usilju-je (!), kot produkta (! Menda produkt) naravnega zakona, ki sili (!) h končni rešitvi, le začasno oviran od protivne volje po-edincev, močno pospeševan od jednotne narodne volje." Debato, ki se vrši, bomo izvo-jjevali brez blagohotnih nasvetov potnikov lista, ki je glasilo avstrijskega konzulata in dunajskega birokratizma. Dopisi. Waukegan, 111. — Ni moj namen pisati o tukajšnjih delavskih razmerah, pač pa hočem zapisati par besed glede tukajšnjih slov. društev, kakor tudi nekaterih posameznikov. Zadnje čase se je v naši naselbini vnelo splošno zanimanje za dramatiko. Društva so prirejala igre, tako da je pevsko in dramatično društvo "Ljubljanica" začelo resno misliti na kulise, katere so njegova lastnina, j Računali smo 3 dolarje najemnine, ker smo pa izprevideli, da se bodo kulise kmalu pokvarile, ako bode šla tako naprej, smo povabili štiri tukajšnja društva, katera so že priredila igre, da naj stopijo v zvezo z našim društvom, da bodemo tako vsi lastniki kulis. Vsako društvo naj bi plačalo $12.50, tako je bilo v povabilu, pa bi postalo lastnik kulis. Ako bi se društva ne strinjala s tem, smo sklenili zvišati najemnino na šest dolarjev za vsako prireditev. Sedaj je pa prikipelo že toliko časa gojeno sovraštvo do našega -društva do vrha. Kričalo se je, na društvenih sejali razpravljalo, pošiljalo se je vabila raznim društvom na skupni sestanek za nabavo novih kulis. Kot starosto društva "Slovenski Sokol" so povabili tudi mene, da se udeležim omenjenega sestanka. Odzvalo se je pet tukajšnjih društev in vsako je izvolilo po tri zastopnike. Povedal sem, da zastopam Slov. Sokola. ki je obenem delničar društva Slovenski Narodni Dom. in da je moja srčna želja, da bi kaj ukrenili za kulise, katere se bodo nahajale v bodočem Slov. Nar. Domu. Rekel sem, da s tem mnogo škodujemo započeti ideji, da s tem mnogo ljudi odvrnemo i od Nar. Doma, ker vsak bode re-1 kel: mi imamo lepe kulise tukaj, kaj mi hoče Nar. Dom! Nekaterim to ni bilo po volji, predsednik pripravljalnega odbora mi je vzel besedo ter mi pokazal vrata! Ker sem pa povedal, da sem izvoljen od članov društva Slov. Sokol in da ilnam ravno iste pravi-• ee kot on, da lahko povem svoje , mnenje, ostal sem še nadalje v . dvorani. Sklenilo se je. tla bodo društva priredila veselico oziroma igro. z dobičkom si bodo pa nabavila kulise. Nisem proti dramatičnim predstavam, ki se prirejajo v naši naselbini, rečem pa samo toliko: Iz golega sovraštva in iz nevzajenmosti ste pričeli prirejati dramatične predstave in iz istega razloga ste pričeli spor glede kulis. Dokazov imam za to dovolj. Nam je vseeno, če napravite , sto kulis in priredite vsako nedeljo po pet iger. mi se držimo pregovora : Pri kopitu svojem naj ostane čevljar! Kljub vs im nasprotnikom naše društvo lepo u-speva in storili smo že veliko za , Slov. Nar. Dom. Kadar bode stala stavba, takrat bodemo pa mi povabili društva na skupen sestanek za nove kulise, povabili jih bode-, mo. da storimo nekaj z:, eelokup-nost, ne pa za posameznike. Dovolj smo delali za druge, zdaj pa , naredimo enkrat tudi knj zase. Imamo pevsko in dramatično društvo, ki naj skrbi za petje in dramatiko. Podpiraj mo ga. Imamo Slov. Nar. Čitalnico, ki skrbi za izobrazbo. Podpirajn.o jo! Ni-, kar ne ustanavljajmo novih pevskih oziroma dramatičnih, društev in ne čitalnic! Vse to že imamo. Agitirajmo za' Slov. Narodni , Dom, da se čimprej dvigne, pustimo vse drugo pri miru. Mi ne rabimo kulis. Ako ho'e lastnik dvorane, da se prirejajo igre v njegovi dvorani, nabavi naj si jih! Mi rabimo kulise v Nar. Domu, ki bodo naša last. Ali rabimo močno pevsko in dramatično društvo ter krasno knjižnico in smelo trdim, da bode naša naselbina ena prvih. To naj bode naš cilj in nič drugega! Zato apeliram na vsa slavna slov. društva, da si stvar lobro premislijo. Slov. Sokol se ie na zadnji seji izrekel proti nabavi novih kulis. Onih gospodov, 'ci se za to poganjajo, nismo še nikoli videli pri naših prireditvah, nikoli še ne v Nar. Čitalnici "n še nikoli na agitaciji za Slov. Nar. Dom. — Za slov. pevsko in dramatično društvo "Ljubljanica": Pavel Bartel, tajnik. Ironwocd, Mich. — Čeravno nisem naročnik vašega lista, bom vseeno sporočil nekoliko o tukajšnjih razmerah. Ta naselbina ima preko 15,000 prebivalcev. Leži v zelo prijaznem kraju in je vsa obdana z rodovitnimi polji. Delavske razmere so zelo slabe. Sem sem prišel pred šestimi meseci, pa sem štiri mesece čakal na delo. Slovenskih družin je tukaj sedemnajst in nekoliko samcev. Nekateri imajo tudi že svoja domov-ja. Slovenskih dekiet je precej. Škoda, da rajše angleško govorijo kakor pa slovensko. Pred kratkim sem dobil v roko Zottijevo cunjo, pa sem jo takoj vrgel proč. Zottija in njegovih podrepnikov naš narod popolnoma nič ne potrebuje. Pozdrav! — John Pod-ratnik. Big Bay, Mich. — Tempotom naznanjam, da je umrl tukaj 2S-letni rojak John Kaluža, doma iz Janezovega brda na Notranjskem. V Združene države je prišel pred dvemi leti. Pred kratkim je odšel v bližnje mesto Marquette in si je v bližini South Shore postaje sam vzel življenje. Pri njem so našli samokres in 158 dolarjev denarja. Pokojnik je bil član društva sv. Barbare št. 53. Ranjki zapušča v Združenih državah brata po imenu John Kaluža. Ker ne vemo. kje se nahaja, prosimo rojake, da naj nam spo-roee njegov naslov, ali naj se pa sam oglasi. Pokojnik si je najurže zato vzel življenje, ker je bil neozdravljivo bolan. Pozdrav! — Tony Branicelj, Big Bay, Mich. Nemščina na državni že-' leznici v Avstriji, C. kr. železniško ministrstvo je izdalo odlok, ki določa med drugim : 1. Vsi prosilci za kako uradniško, poduradniško ali za mesto uslužbenca morajo še prej, ko so sprejeti, nadalje vsi tisti delavci, ki pridejo v poštev za svoječasno stalno nameščen je. kolikor je to le mogoče, vsekakor pa pred imenovanjem za poduradnika ali u-službenca, dokazati znanje nemškega jezika v besedi in pisavi v toliko, da odgovarja popolnoma službenim z a lit e v a m. 2. Delavcem, ki obvladujejo nemščino, naj se daje splošno pri sprejemu prednost pred takimi, ki tega znanja ne morejo dokazati. :». Vse službene izkušnje brez vsake izjeme, kakor tudi predpisani pouk oil časa do časa. in izkušnje od časa do časa vseh uslužbencev se morajo izvesti le v službenem jeziku. 4. Vsi razglasi, odredbe, napovedi. obvestila, odloki itd., ki so določeni le osobju, se smejo izpolniti le v službenem jeziku. 5. Vsi vodilni činitelji ravnateljstev naj z vso strogostjo pazijo na to, da se izvede službeno občevanje med predstojniki in podrejeuei. kakor tudi med uslužbenci le v službenem jeziku. Kdor bi drugače postopal, naj se najstrožje kaznuje. Kaj to pomeni.' To pomeni toliko, da noben Slovan, ki ni zmožen nemškega jezika, ne dobi službe pri državni železnici. To bo spet žetev za Nemce! Umor v Gary, Ind. Gary, I ml.. avgusta. — V tu-J kajšnji bližini no našli umorjenega J Rev. Edmunda Kavsera. ki je bil pastor protestantske cerkve. Poli-j cijski šef je mnenja, da so ga umorili slovanski delavci, katerih je, siio veliko zaposlenih v tukajšnih jeklarnah. Pokojnik se je vedno zavzemal za Nemčijo, in se je z ljudmi, navdušenimi za zaveznike, večkrat javno prepiral. Odhod tajnika ameriškega poslanika. London, Anglija, 25. avgusta. Privatni tajnik ameriškega po- j slanika Page. Clifford N. Carson, je danes odpotoval v Združene države. Domneva se. da prinaša za ameriško vlado dokumente in • vladno poročilo glede potopa par-nika "Arabic." Švicarski državni zaključni račun. za leto 1914. Iz Berna poročajo: Švicarski i državni zaključni računi za leto i 1914. izkazujejo preostanek izdat-1 kov za 22.253,117 frankov in zmanjšanje kapitala za 1.436,038, frankov, kar je nastalo vsled ev-ropejske vojne. V teh svotah pa niso vračunani stroški za mobilizacijo. DAROVI. Za nesrečno Zupanovo družino v Grove City, Pa. New York City. John Pogačnik $1. Omaha, Neb. Nciiuenbvan $1. Smuggler. Colo. John Mihelič 50<*. _1 VAŠI PRIJATELJI IN SOVRAŽNIKI Xi sra človeka na celem svetu, o katerem 1 »i vsi ljudje rekli: to je najbolj jH)šteu človek, kar jih na svetu živi. in zoj>et nI človeka, o katerem 1>I vsi ljudje rekli: to je najbolj krivičen človek, kar jih na svetu živi. Kako to? Zato, ker ima vsak človek prijatelje in sovražnike. Kailar slišimo «*l človeka slabo govoriti, lahko takoj spoznamo, da ta dva človeka nista prijatelja. Pameten človek nikdar ne vrjaine enemu ne drugemu, dokler se sam ne prepriča. Edina in prava pot je. da se človek prepriča, ako sliši od obeh strani. Jaz proda-jem hiše in zemljišča po najbolj i>o-štenem načinu. Prepričajte se! JOSIP ZAJEC, 1378 E. 49 St., Cleveland, O. Tel. Central 6494 R. Slovens ko katoliško ®====® podp« društvo ^ Barbare a— a ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. Inkorporirano dne 21. januarja 1902 v državi Pennsylvania. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERXEL, Box 95, Willock, Pa. I. podpredsednik: KAIiOL ZALAR. Box 547, Forest City, Pa. H. podpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St.', Kock Springs. Wyoming. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest Citv, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Čitv, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago SL. Joliet, HL VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 47.'14 Hatfield St., Pittsburgh, Pa I. nadzornik: JOHN TORINO, Box 622, Forest City, Pa. II. nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh. Pa. III. nadzornik: ANDR1U SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 7'2, East Mineral, Kans. I. pcrotnik: MARTIN ŠTEFANČlC, Box 7S, Franklin, Kans. II. porotnik: MIHAEL KLOPCIČ. 52S Davson Ave., R. F. D. 1, Green- field, Detroit, Mich UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11 Vj, Bridgeport. O. I. upravnik: ANTON DEMŠAR, Box 1^5. Broughton. Pa. II. upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, III. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: "GLAS NAROD A." VELIKO ZBOROVANJE V NEW YORK'J. j JUGOSLOVAN!! i Bratje Slovenci, Srbi in Hrvati! 1 -o- Dan 29. avgusta naj ostane nepozabljen v naši newyorski loniji. Tega dne bo namreč v Amsterdam Opera llouse (v veliki ' dvorani) 340 W. 44. ulica ob dveh popoldne VELIKO JUGOSLOVANSKO ZBOROVANJE. Bratje! "Naše sosednje, naše bližnje in daljne naselbine so / ■ izpregovorile v tem usodepolnem času. izrekle so svojo sodbo svo-io odločitev in željo. Čas je. da se tudi mi zdramimo in pokažemo, da smo istih misli, kakor naši bratje. Dosedaj je bilo dovolj govor-i jenj, sedaj je pa treba pokazati, da smo pripravljeni posvetiti vse : le svojemu domu in svojemu narodu. Potrebno je torej, da se 11:9. avgusta vsi sestanemo. V naš krog bo prišel redek gost, najboljši govornik na slovanskem Jugu, neumorni delavec za zedinjenje Slovencev, Srbov I in Hrvatov, Dr. NIKOLAJ VELIMIROVIG, ki bo ebenem tudi glavni govornik na tem zborovanju. Opisal nam bo žalostno stanje našega naroda, katerega že stoletja zatirata največja sovražnika, Avstrija in Nemec. Govoril bo v imenu naših bratov, ki umirajo po avstrijskih ječah, žnjimi vred nas bo pozival na ustrajno borbo in na složno delovanje. Razen dr. Velimiroviča bo govoril na zborovanju v imenu Hrvatov, starosta Hrvatskega Sokola, g. JURAJ BOŠKOVIČ, v imenu Srbov: prof. MIHAJLO N. PUPIN, v imenu Slovencev: g. FRANK SAKSER. Razen tega bode sodelovalo slovensko pevsko društvo 4'Sla vec" .ter tamburaški odsek Hrv. Sokola "Dalmacija." Jugoslovani! Bratje Slovenci, Srbi in Hrvati, nikdo naj ns zamudi te prilike. Vstop je vsakomur prost, brezplačen, na zborovanju se ne bo pobiralo nobenih prostovoljnih prispevkov. Pridite, vsi, možki in ženske, mladi in stari! Spored je sledeči: 1. Zborovanje otvori g. Anton Tanaskovič; 2. "Slovanska himna", igra tamburaški odsek Ilrvatskog Sokola "Dalmacija"; 3. Govori g. profesor Mihajlo N. Pupin; 4. Poje slovensko pevsko društvo "Slavec"; 5. Govori starosta Hrvatskoga Sokola, g. Juraj Boškovič; 6. Igra tamburaški odsek Hrvatskega Sokola "Dalmacija"; 7. Govori g. Frank Sakser; 8. Poje slovensko pevsko društvo "Slavec'7; ' 9. Govori dr. Nikolaj Velimirovič; 10. Igra tamburaški odsek Hrvatskega Sokola "Dalmacija" in 11. Čitanje resolucije. ODBOR. Kje so moji trije bratranci VID., KAROL in JANEZ JANČlO?i Doma so iz Kojskega na Primorskem. Če kdo izmed roja-; kov ve za njih naslov, naj ga mi javi, ali naj se sami oglasijo. — Peter Marinič, 843 Willow Way, Braddock, Pa. (27-30—8)' I EDINI SLOVENSKI KRO \ JAČ V PITTSBURGH-U, \ PA. IN OKOLICI v priporoča rojakom svojo moderno urejeno KROJAČNICO, ▼ kateri izdeluje lepe in najmodernejše obleke. S spoštovanjem RUDOLF MESNAR, 5313 Butler St., Pittsburgh, Pa. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI | SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR j DRŽAVAH. ^ j NAZNANILO. I Kojakom. v državah Illinol« in | Wisconsin naznanjamo, da jih bo-jd«* obinkAl na« r.astopnit __C Mr. FRANK MEH kateri je opravičen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" in izdajati pravoveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnistvo 'Glas Naroda', Slovanski Svet. Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva* Napisal prof. Lubor Niederle. (Nadaljevanje) Kavni, to velja v celoti, ako preidemo v Zadnjeprije, Zadonje in Z.ilx.l/.i<-. Tudi tu je mnogo neruskega življa in tudi tu točnejših podatka t'>■"■ ilejšili narodopisnih map sploh ni. Na ruskih mapah (vsc-4;,,/ malega merila zavzema ruska oblast tudi kraj med Dnjeprom iti Ih.in.m. tudi levi breg Dona in se konča ob Kubanu (Krim je ta-i. ! -i i . V •■■■loti gre meja od obrežne naselbine Gagri pod Kavkazom .-!.■/ .n,iv V loku okoli Pjatigorska in Stavropola k levemu bre-: u Dona iv okrožju Tereka je 33.7% Rusov), odkoder gre v loku mi-i >i < j m* Kirgizov in Kalmikov k dolnji Volgi, na breg llvalinskega 11 j 11 i .i m bregove Tereka; od dolnje Volge mimo kirgiških step se v), rej., ruska mesta in naselbine gosto ob Volgi, namešane seveda z d m- mi nemškimi, finskimi in tatarskimi . Ruski kraj ob Volgi se sploh in- da omejiti s črto; tu je polno tujih otokov in krajin, ki se- * i i i s v drugo. Ti drugorodni otoki tvorijo v zapadnem kotu Vol-; ■ tujo last in gredo od Saratov« čez Serdobsk. Moršansk, Murom k Nižjemu Nov g« »rodu. Na severu Volge gre meja gostih ruskih na-d. : v velikem loku od Nižjega k južnemu bregu Onege in Lado-• toda tudi onstran njega je seveda mnogo ruskih naselbin ob rekah in jezerih poleg naselbin drugorodeev. Izven kraja, tako površno določenega, prebivajo Rusi v večjem številu le V nekaterih mestih poljskega kraljestva, v notranji Ogr--Ui in Slavoniji in na Bolgarskem v koloniji Tatariei pri Silistriji) tU so od / i e. XVIII. stol., ko j«' prišel sem po 1. 1709 ataman Nekra-miv, staroveree družino (odtod so sloveli Nekrasovei). Ostali Rlisi v D..biudži /aeenjajo sedaj pod pritiskom nimunske vlade seliti na Bolgarsko. V donavski delti pa Še nekoliko ruskih naselbin. To o naselbine: Sv. Jurij, Lie tja, Svistjovlca, Periprava in Karaor-ni.n v okolici Soline. Kusko večino ima tudi Tulča. V Aziji zavzemajo Rusi predvsem Sibirijo. Statistično vzeto je Sibirija sieer skoro vsa ruska (s().9%"). toda v resnici so tu ogromna ozemlja neobliudena ali naseljena z domačini. Zapadna Sibirija oliskoirtiska i je malone čisto ruska. Ruske naselbine so koncentrirane na jugu. na Gornjem Obu in lrtišu s pritoki. Srednja Sibirija, jeiiisjsUoangarska. ima že manj Rusov (zopet glavno na jugu v okolici Minusinska. Krasnojarska in lrkutska). lemska Sibirija ali jtf-kutska le 11 r/c. Nasproti temu je zopet ruska krajina amurska in if r i morska z ruskim Sahalinom. Neruska je ostala dosedaj kirgiška -4epna pokrajina in Turkestan z s.9e/( Rusov, razkropljenih po večjih mestih in v celi vrsti kakih 150 manjših naselbin in kolonij v celi vrsti kakih 350 manjših naselbin in kolonij v rodovitnejših oazah (najjužnejša kolonija je Aleksejevskoje, 120 vrst od Herata). Izven evropskoazijskih pokrajin živi mnogo ruskih izseljencev, glavno onih iz sekt, v Ameriki (v Kanadi, največ v okolici Vork-towna in Rusinov tudi v Braziliji in Argentiniji (poleg množice Rusov v glavnih mestih Združenih držav). Nekoliko ruskih paselbin se je ustanovilo nekoč tudi v Mali Aziji v okolici Niceje in Sinope; v najnovejšem času gre izseljevanje v Afriko. o. Statistika. Na prostranem ozemlju, v kolikor spada v okrožje rusU > države, je prebivalo pri poslednjem štetju 28. januarja leta 1 s97 Rusov v celoti S3.933.567, torej približno 6~ic/c (strogo 66.8) vse--ja prebivalstva, kar bi z ozirom na to. da normalno naraste v ev-ski liusiji letno več ko za \Ar,c ruskega prebivalstva, in torej vsaj /« 1.250.000. kazalo na prirastek v 4 poslednjih letih minulega stoletja približno 5 milijonov; torej lahko računamo v državi na koncu leta 1900 do 89 milijonov Rusov. Ako prištejemo temu številu še avstrijske in ogrske Ruse po štetju na koncu leta 1900, dobimo za leto 1900 vseh Rusov; Na Ruskem in v Aziji............ 89,000.000 Na Avstrijskem.................. 3,375.576 Na Ogrskem.................... 429.457 Torej skupaj...... 92,805.023 Toda to število nikakor ni odgovarjalo resničnemu stanju. Pred-a sem je ogrsko štetje na računalo Rusov manj, ker so se trumoma šteli za Slovake .nekaj tudi za Madžare, tako ,da je treba to število zvišat; po domači ruski cenitvi vsaj za 150.000. Dalje je treba prišteti tudi Ruse, ki živijo v raznih kolonijah in večjih evropskih mestih vsaj v številu 150.000. in slednjič močno kolonizacijo prekmursko, ki jo cenijo vešča ki na več ko 1 milijon. Ruska statistika je naštela samo v letih 1*90—1903 vseh izseljencev, kar jih je odšlo v Ameriko. Afriko iu Avstralijo, kakih 700.000. Nasproti temu na je bilo v (iidiciji naštetih 40.000 Židov, ki so prijavili ruski občevalni jezik. Po vsem tem bi končno število Rusov na koncu minulega stoletja znašalo kakih 94 milijonov. Tudi /a ostale statistične razmere nimamo vedno točnih podat kov, ki bi kazali, kako je stvar pri posameznih narodnostih, posebno pri Rusih. Tudi tukaj nam podatki celotne statistike države z ozirom na ogromno premoč ruskega naroda kažejo približno tudi čisto ruske podatke. V vsej državi tvorijo Rusi dve tretini vsega prebivalstva. največ odstotkov imajo v zahodni Sibiriji (91%, v vsej Si-biripi 80.9%-l potem v evropski Rusiji 80.5%, tako da lahko vzamemo te zemlje za temelj statističnih razmer ruskega naroda. Jedro Rusije so kraji med Dnjeprom, Cudskim jezerom in Volgo. Tukaj je Kilsov povsod nad 90% in samo v 5 gubernijah manj (peterburška *2.5. saratovska 83.1. penenska 83.1. tavriška 70.9. simbirska 68.2). Nad 90% ima 22 gub. Najbolj ruske so gubernije vladimirska, kur-ska, kaluška, kostromska, jaroslavska, tulsa, voroneška, rjazanjska, orlovska, ki imajo nad 99%, harkovska in sinolenska (nad 98%). Moskovska ima 97,8%:. Poleg tega imata v Podkavkazju še kubanska 90.6f? in stavropolska 92% Rusov. Ako izločimo Poljsko, kje je gostota naselništva sploh največja 1 .4 na 1 km kv. prebiva rusko prebivalstvo najgosteje na sosednji "črni zemlji" (5S) in na Malem Ruskem za Dnjeprom (49). Sredina države ima že samo 43. Bela Rusija in Pobaltija 26—25, Nova Rusija 24 Povolžansko 17. jezerska krajina 14, Cral 12 in najvišji sever Rusije 1 prebivalca na 1 km kv. V starih časih je sredina Rusije, t. j. moskevski okraj, vidno predn jačil vsem drugim po gostoti svojega prebivalstva, toda ta sredina se je le počasi razvijala, dokler ni v letu 1861. ustvarila odprava t lačun-tva popolnoma novih razmer. Tudi na severu je osiala ob-Iju.i nest v poslednjih dveh stoletjih enakomerna. Nasprotno pa je nastala na jugu hitra izprememba. Do Petrovih časov je bil jug vsled' minulih dolgoletnih vojsk slabo naseljen, da. tudi sinolenska gub. J* nosila dolgo časa težo ruskopoljskih bojev. Šele od Petra in še bolj od Katarine naprej je nastal tu tako hiter prirastek, da je na pr. v kazanj ki m kazovski guberniji naraslo prebivalstvo več nego deseterim, d očim je narasla v pomorski in v objezerski pokrajini največ dvojno, trojno. Vse to je seveda v zvezi z zgoraj razloženim zgodo-skun razvojem in s kolonizacijo naroda. Važno je da tvorijo največji del ruskega ljudstva kmetje na de-žeh. po selih, na katera pride povprečno na celo državo približno nad 200 prebivalcev; to število zraste ob Volgi in v uralskem okraju pov-pre.no nad 4.0 duš, v Mali Rusiji. Novi Rusiji in v centralni *4 črni zemlji" nad 400—300 duš, dočini v gozdnatih krajih, na pr. v moskovskem okrožju, v sev. Pouralju ne pride črez 160; v Beli Rusiji m Litvi znaša 100—50, na Pabaltiškem 20. Vidi se, da so v rodovit-f nih krajih velika bogata sela, doeim daje v gozdnatih ljudstvo prednost malim vasicam, kulturnim oazam v gozdnatih pustinjah. Na- sprotno pa prebiva, kjer so najmanjše vasi, največ ljudij skupaj«v hiši, na pr. na Pobaltiškem 11—13. doeim v celi Rusiji povprečno 6.6. — Kar se spola tiče, so prišle leta 1897. pri Rusih na 100 mož povprečno 103.9 žene (1. 1905. v evropski Rusiji sploh 103.2 žene), toda to razmerje se po krajih silno spreminja. Že kmečko .prebivalstvo se že nekoliko razločuje od mest in kaže več žen (106.1 nasproti 85.9 v mestih), očividna posledica tega, ker odhajajo možje v velikem številu v mesta za kruhom. Toda tudi drugače so veliki geografični razločki Izmed 50 gubernij evropske Rusije je v 13 več mož (glavno na jugu). v 3 je približno ravnotežje, v ostalih so v premoči žene in to glavno v srednjeruskih gubernijah (največ v jaroslavski 132.6). V Moskvi sami je bilo 75.5 žen, v Peterburgu 82.6. v Odesi 86.3. V Galiciji je prišlo na 100 mož 99.2 žen. na Ogrskem v marmaroški župa-niji 101.1. V ruski državi je bilo pri Rusih 55.9% neoženjenih mož (52.1 žen), 40.28 oženjenili (39.42 omoženih žen). 3.68 vdovcev (8 38 vdov), 0.03 ločenih (0.04 žen). ____(Nadaljevanje prihodujič). Slovenski planinci na do-berdobski planoti. Lep solnčen dan gre k zatonu. Nebo se oblači, bliža se črna. viharna noč, bataljon se približava bojni črti. Treba je nadomestiti o-grski bataljon, ki vtraja v pozicijah že več tednov. '"Telefonisti, naprej!" se glasi povelje, "k vsaki stotniji napeljati žico telefonsko in aparate v zako-pe!*' Od bataljonskega štaba se razpelje žica nizdol k zakopu, delo je izvršeno, telefonisti že pri aparatih v zakopih in pri štabu. Črna tema pade na planoto, blisk šviga in bliža se vihar. Kompanije se plazijo v nakazane jim zakope, vlije se divja ploha, tresk na tresk, ogrski roji odhajajo iz zakopov. zabliska se. zagrmi in strela udari z neba. Poleže se vihar, ploha poneha. kompanije so v zakopih. vse v redu, čuječe pripravljene na odpor. Noč preide mirno, sovražnika ni v bližini. Ko se zdani, ni opaziti žive duše italijanske v planjavi tržiški. le sempatje se oglasi iz daljave top in granata zleti preko nas na 'ne-plodovita * tla. Oez dan se prikaže in oglasi še kaka baterija, a naše topništvo jo kmalu izsledi in prepodi s streli. Tako mineva dan za dnem, mirno. Naši planinci čuvajo redno, opazujejo in javijo vsak sovražnikov migljaj, telefonisti javijo topničarjem in vsak sovražnikov korak je v trenotku razbit in razkropljen. Bili so lepi, prijazni dnevi in noči, sovražnik si ni upal in se ni mogel približati, le sem pa t je so stekle "ptice brez repa in perja" preko nas in padle navadno brez vsakega dobička in škode na tla, ker Italijan ni mogel na noben način izslediti naših topni-čarjev. Potekel je teden in bili smo zopet nadomeščeni s češkim bataljonom. Taboril je bataljon nato nekaj dni iu noči za črto v dolinah in grmovju in moral potem zopet nadomestiti bataljon v sosednji liniji. Tu pa je bilo delo že živahneje, pozicije ogrožene, obstreljevane, na-skakovane. Noč je prešla, a ko je napočil dan, so jele padati granate. težke, nevarne, vseh kalibrov, zdaj na topništvo, zdaj zopet na o-kope, padale so in razbijale, a razbile niso mnogo. To je trajalo do noči in z nočjo je prišel infante-rijski naskok, ponehal in zopet naskok. Z dnevom so zopet rjuli topovi .a sovražna infanterija se je umaknila za Sočo. Tako se je ponavljalo vedno huje, ljuteje. brez miru in prestanka. Zemlja razora-na, drevje razcepljeno, gozdič uničen. naši fantje pa zdravi in srčni, čuječi, vztrajni v zakopih. Telefon ske žiee raztrgane vsako uro od pregostih granat, telefonisti, vztrajajoči pri aparatih, razpošiljajoči važna poročila, pomožno moštvo preiskavajoče in popravljajoče telefonske žiee. In tako gre vse v redu naprej. Sovražnik ne more prodreti. Zakopi, čez dan razrušeni, so ponoči zopet popravljeni in infanterijski napadi odbiti. To je velik napor, a vse prenesejo naši planinci, ker so junaki in vedo, da se bore za slovensko ozemlje----Pa utrujen je postal bataljon — zato so nas nadomestili po dvanajstih dneh in nočeh iz teh pozicij, ki jih nismo odstopili niti za korak. Bili smo zopet na odmoru za bojno linijo, v slovenski naši vasi, občevali zopet z gostoljubnimi našimi ljudmi, pogovarjali se z navdušenimi primorskimi narodnjaki. Vse nas ljubi, vse zaupa v armado, vse črti zločinske požeru he italijanske. Glasi se zopet lepa slovenska pesem. Auf! — Alarm!" — se začuje sredi noči klic, ki smo ga že vajeni. Sovražnik je prodrl v planoto doberdobsko, zatorej ga treba v protinaskoku vreči nazaj!" Ko se zdani, naši planinci že na-skakujejo desetkrat močnejšega ' sovražnika, ki je prodrl čez okope. — Umakne se nekoliko nazaj, te daj pa zarjove sovražni topovi divje, neizprosno----Sto, dveste žrel rjuje. bljuje peklenski ogenj, rjočeve v skalovje, razruvajo zemljo. rabijajo skale. Železo ječi, škropi naokrog, skalovje se ruši. razsipava, brenči po zraku, drobi se trda pest. črni oblaki smrdečega dima se dvigajo, — junaki pa molče leže, čakajo---- Bataljon naskoči znova, toda Italijani se ne umaknejo zdaj, temveč vsujejo v naše vrste točo krogel in strojne puške ragljajo---- Nato pa zopet udarjajo granate rjoveče in , tuleče, železo ječi, skalovje se kr-j ha, dviga črna pest. vlači se grd, ; smrdeč dim. A slovenski junaki ( se ne umaknejo. Preide dolg, strašen dan, poln groze in trpljenja, solnce zahaja, tone v morje, zadji trakovi žarkov se vlivajo za oblaki. Potihnil je peklenski grom, vse mirno — tihi mrak pada na poljane, po dolinah pa se vlačijo oblaki smrdečega dima. Oddahnejo se trudne vrste junakov, v dušo leže nova moč, spo-čijejo se živci, ko se vliva na zemljo lepa mesečna noč. Pa zabliska se za goro, topovi za grme vnovič, težke granate, vse rjoveče in tuleče, padajo zopet. Približajo se črne vrste sovražnikov. toča krogel se vsuje. Naši junaki pa vztrajajo, čuječi, pripravljeni na odpor. Sosednji češki bataljon naskoči, ko mu pride na pomoč bataljon kranjskih 'Janezov' — sovražnik je presenečen, umakne se v neredu, beži kričeče, nekateri pomečejo orožje in padejo na kolena, proseč milosti. Mislil je menda sovražnik da mora biti po tako gosti toči železja in svinca vse drobno, vse razbito 111 ubito in da ni žive duše več na poljani — zato jih je presenetil ta nenadni naskok. Rjuli so topovi dalje, ragljale strojne puške, — a tudi naši tojovi so se pridno oglašali in letele so "ptice" brez perja in prizadejale sovražniku zmešnjavo in smrt. Potihnilo je divje ropotanje, ko je napočil dan, a ko je vzhajalo solnce, so topovi zopet zarjuli, iz sto in sto žrel bruhali železo in tulile so granate, udarjale trdo, neizprosno. Telo trepeče, drgeta, dušo obšine bridkost, težke misli razbijajo možgane, nestrpno pričakovanje razjeda živčevje — a junaki vztrajajo. V blaznem srn se jim dvigajo prsi. divje, razdražene oči se srdito ozirajo, iščejo sovražnika. a ni ga videti. Naskočili bi ga junaki, pomandrali, razsekali v divjem srdu in sovraštvu, — a ni ga, umika se in skriva, le z granatami obmetava trudne vrste. Počasi gine dan počasi zahaja solnce, tone v morje. Mrak lega na okrvavljene poljane, grom poneha, razbijanje utihne, tihi sen dahne nad trudne trume.... Spočije se omahujoče telo, spočije bolno živčevje, ko pokriva poljane mirna noč. Pa zatulijo zopet topovi, boj se vname na celi črti, črne trume naskakujejo. a naši junaki vztrajajo, odbijajo.. Tako pride in mine noč, tako pride in mine zopet dan, a junaki vztrajajo, vrste ne popuste. Železen odpor, železna volja. Telo drgeta, omahuje, a volja vztraja____ Saj gre za slovanske pokrajine, za našo Gorico, kjer plapola danes naš prapor. Zopet noč, polna groze in trpljenja, zopet dan, poln težke vztrajnosti, železnega odpora. Naši planinci so utrujeni na smrt, zato mora biti bataljon nadomeščen, treba mu počitka. — Približala se je čr-ua, viharna noč, blisk in tresk, strela, neurje iu povodenj, vmes topovi, tuljenje granat, razglanje, švrkanje. razbijanje. Nove vrste prihapjajo, bataljon odhaja v o-zadje k odmoru. Prijeten je počitek, oskrba izvrstna, ne primanjkuje nam hrane, ne pijače. Tudi ljudstvo naše je prijazno, mirno, gostoljubno, veselo; red po trgih in vaseh. Go rica mirna. Bataljon se spočije, pokrepča in pripravljen je na nove boje in napore zoper nejunaškega sovražnika, ki razbija in uničuje na grd. nejunaški način planoto doberdobsko, ki je okrvavljena, razruvana — pa ne izgubljena! Zrno s kurjim jajcem. Otroci so nekoč našli na klancu stvarco s kurjim jajcem, s progo v sredi in podobno zrnu. Potnik, za-gledavši stvarco pri otrocih, jo je kupil za petico, nesel jo v mesto in jo prodal carju kot posebnost. Car je poklical modrijane, velel jim je razsoditi, kaka stvar je to. I jajce ali zrno? Modrijani so mislili, mislili — ali niso mogli odgovoriti. Ta stvar je ležala na oknu; pri-, letela je kokoš, začela kljuvati. — izkljuvala je luknjo; in vsi so vi-' deli. da — je zrno. Prišli so modreci in rekli carju: Ta stvar je — rženo zrno. Začudil se je car; velel je modrijanom razkriti, kje in kdaj se je rodilo to zrno*? Mislili so, mislili modrijani, iskali v knjigah, —-ničesar niso našli. Prišli so k carju in rekli; "Ne moremo odgovoriti. V naših knjigah ni nič napisano o tem; treba je prašati mužike, če ni kdo od starcev slišal, kdaj in kje so sejali tako zrno?" Poslal je car in velel privesti k sebi starca mužika. Poiskali so starikavega starca, privedli ga k carju. Prišel je starec. zelen, brezzob, s težavo je prišel ob dveh bergljah. Pokazal mu je car zrno; ali starec že ni videl, polovico je tako nekako videl, pol ovico z rokami otipal. Začel ga je spraševati car: "Ali ne veš ti, dedček, kje se je rodilo tako zrno? Ali nisi sam na svojem polju sejal takega žita? Ali nisi v svojem času kje Kupoval takega zrna?" Gluh je bil starec, komaj, komaj je slišal, komaj razumel. Odgovoril je: "Ne", pravi, "11a svojem polju takega žita nisem sejal, ne zel, ne' kupoval. Ko smo kupovali žito. je bilo zrno prav tako mehko. — Ali treba je. pravi, vprašati mojega očeta — morda je 011 slišal, kje se je rodilo tako zrno." Poslal je car po starčevega očeta in ga velel privesti k sebi. Našli so tudi starčevega očeta; privedli so ga h kralju. Car mu je začel kazati zrno. Natanko ga je ogledal. Začel ga je car spraševati: — "Ali ne veš, starček kje se je rodilo tako zrno? Ali nisi sam na svojem polju sejal takega žita? Ali Ilisi ti v svojem času kje kupoval takega zrna?" "Ne, pravi, na svojem polju nisem takega zrna sejal ne žel. Tudi kupoval ga nisem, ker v mojem času denarja tudi v tvorniei še ni bilo. Vsi smo se hranili s svojim kruhom, in v revščini smo drug drugemu delili. Jaz ne vem. kjer je zrastlo tako zrno. Čeprav je bilo naše zrno debeleje in je dalo več moke, ali takega nisem videl svoj dan. Slišal sem od očeta. — v nje govern času je rastlo boljše žito nego sedaj — tudi je bilo bolj bogato in debelo. Treba je njega vprašati." Poslal je car po starčevega očeta. Našli so tudi deda : privedli so ga k carju. Prišel je k carju starec brez bergel j, prišel lahko, tudi o-či je imel svetleje in govoril je razumno. Pokazal je car zrno dedu. Pogledal je ded, obrnil je. "Davno, pravi, nisem videl takega zrna. kruhka!" Poskusil je ded zrno, požvečil drobtinico. "Prav to je", pravi. "Povej mi 110, dedček. kje in ka ko je zrastlo tako zrno? Ali si ti na svojem polju sejal tako žito? Ali niso v tvojem času kje ljudje kupovali?" Rekel je starec: — "To žito je povsod rastlo v mojem času. S tem kruhom, pravi, sem se hranil jaz v svojem času in sem živil ljudi. To zrno sem tudi sejal, to sem tudi žel. to tudi mlatil." In vprašal je česa :r — "Povej mi 110, dedček, ali si ti kupil kje tako zrno, ali si je sejal sam na svojem polju?" Nasmehnil se je starec. — "Za moje dobe, pravi, si še izmisliti ni mogel nihče takega greha, da bi ži to prodajal in kupoval. I11 tudi za denar nismo vedeli, povsod je bilo domačega kruha dovolj." Vprašal je car: — "Tako povej mi. dedček, kje si ti tako žito sejal. in kje je bilo tvoje polje?" Rekel je ded : — "Moje polje je bila — zemlja božja. Kjer sem zo-ral — tam je bilo tudi polje. Zemlja je bila prosta, svoje zemlje nismo imenovali. Svoj smo imenovali le trud." "Povej mi", pravi car, "še dve reči: prva — zakaj je prej rastlo tako zrno, a sedaj ne raste več ? I11 druga: — zakaj je šel tvoj vnuk na dveh bergljah, tvoj sin je prišel na eni, ti si pa prišel povsem lahko : oči imaš ti svetle, zobe krepke. in besedo jasno in uljudno? —= Odkod sta prišli, povej, dedček. ti dve čudni prikazni?" Rekel je starec: — "Odtod sta prišli, ker so nehali živeti ljudje ob svojem trudu — začeli hrepeneti po tujem. V starih časih niso tako živeli, v starih časih so živeli j po Božje: gospodovali so nad svojim — s tujim se pa niso okorišče-1 vali." I Bivši ogrski državni tajnik Zoltan Desy, ki je v znanem procesu z bivšim ministrskim predsednikom Luka-esem igral tako veliko vlogo, je v sedanji vojni padel. Izvedelo se je sedaj, da je pokopan na pokopališču pri Zaleszezykih. Sorodniki so se obrnili na rusko ustavno stranko. naj preskrbi, da se Desvjevo truplo prepelje 11a Ogrsko, iu sicer v Budimpešto, kjer se mu priredi kar mogoče slovesen pogreb. .CENIK KNJIG, katere ima v zalogi * SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLrANDT ST. NEW YORK, N. Y. MOLITVENIKI: Duhovni boj ;—.60 Evangelijska zakladnica ■—.50 Gospod usliši mojo molitev z pesebno velikimi črkami $1.00 Ključ nebeških vrat :—.50 Jezus in Marija ;—.40 Marija Varhinja ^.60 Marija Kraljica —.60 Skrbi za dušo —.60 Vrtee nebeški —.40 POUČNE KNJIGE: Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan ;—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angleški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano —.40 Berilo tretje, vezano —.40 ( Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij — .50' -Fizika 1. in 2. del —.45! Ilitri raeunar, vezano —.40 ^ Katekizem vez. veliki -—.40 Katekizem vez. mali —.15 j Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Pesmarica, nagrobniee $1.00 Poljedelstvo —,50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Sadjereja v pogovorih —.25 j Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.20 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko-angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 Trtna uš in trtoreja —.40 Umna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po —.50 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu - —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —.25 Cerkvica na skali —.15 Cesar Jožef IL —.20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke —.20 Don Kižot .—.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Fabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda .10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 llustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 [zlet v Carigrad —.20 Ivan Resnicoljub —.20 [zanami, mala Japonka —.20 [zidor, pobožni kmet —.20 Jama nad Dobrušo —.20 Jaromil —.20 Feruzalemski romar —.45 Kristusovo življenje in smrt vezano $3.00 Krištof Kolumb —.20 Križana umilejnost —.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 Lažnjivi Kljukec —.20 Leban, 100 beril —.20 Maksimilijan I. —.20 Marija, hči polkova —.20 Mati, soeijalen roman $1.00 Malomestne tradicije —.25 Miklova Zala —.35 Mirko Poštenjakovič —.20 Na divjem zapadu, vez. —.60 Na jutrovem ■—.35 Na krivih potih -—.30 Na različnih potih :—.20 Narodne pripovesti, 1., 2. in 3. zvezek po -—.20 Naseljenci :—.20 Na valovili južnega morja —.15 Nezgoda na Palavanu —.20 Nikolaj Zrinski —.20 0 jetiki —15 Odkritje Amerike, vez. r-.8G Prihajae —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Prst božji —.20 Randevouz —.25 ; Revolucija na Portugalskem —.20 Senila —.15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki ,—.20 Sherlock Holmes, | 7 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Srečolovec —.20 'Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 | Strelec —.20 | Sanjska knjiga, velika —.30 | Štiri povesti —.20 j Tegetthof —.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 ' Življenjepis Simon Gregorčiča —.50 Življenja trnjeva pot —.50 Za kruhom _.20 , Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa 1 (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike —.20 2. zv. Maron, krščanski deček —.25 4. zv. Praški judek —.20 | 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza —.25 ( 7. zv. Sultanovi sužnji —.25 , 8. zv. Tri indijanske pove-i sti —.30 , 9. zv. Kraljičin nečak —.30 j 10. zv. Zvesti sin —.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Boj in zmaga —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja —.30 15. zv. Angelj sužnjev —.30 16. z v. Zlat okopi —.30 18. zv. Preganjanje indijanskih misionarjev —.30 19. zv. Mlada mornarja —.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger: Brat sokol —.25 Cigani —.40 Pri puščavniku —.20 Putifarka —.20 Raztresenca —.30 Starinnrica —.20 Županova Micka . —.30 Idealna Tašča —.20 RAZGLEDNICE: Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po —.03 ducat po ;—.25 Z slikami mesta New Torka | po —.25 Album mesta New Yorka krasnimi slikami, mali —.35 ZEMLJEVIDI: Avstro-Ogrske, mali —.10 Združenih držav, mali —.10 veliki —.25 vezan —.50 Balkanskih držav —.15 Evrope, vezan —.50 Vojna stenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, 'Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po i—.29 OPOMBA: NaroČilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštnih znamkah, poštnina j^nri cenah že vračnnaoa. _ Jugeslovanska ^^^ Katol. Jedneta Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v držav: Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry "Way or box 57, Brad- doek, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, 312 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOTITA KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEIIAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN VOGRICII. 444—Cth St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 30&-6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPn MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUTS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA." ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Starca« Spisal Lev Tolstoj. (Konec.) In Jelisej je spal do jutra, se vzbudil zgodaj in je šol k bogatemu kmetu; odkupil je njivo in je dal tudi denar za senožet. Kupil je koso — tudi koso so bili prodali! — in jo prinesli kmetu. Rekel mu je iti takoj kositi. In sam je šel po vasi in se je pobotal pri k rem ar ju za konja in voz. Nato se je odpravil naprej, da bi kupil kravo. Ko je stopal gor po eesti. je došel dve kmetici. Šli sta pred njim in se pomenkovali. In sli šal je. da sta govorili o njem. "Izpočetka", je rekla ena, "niti zapopadla ni. kakšen Človek da jo to, imela ga jo za navadnega romarja. Prišel jo da bi pil, in je o-stal. Vso jim je kupil, pravijo. Sama som videla, kako je danes od krčmarja kupil konja in voz. So vtndarle na svetu takšni ljudje! Grem tja, da pogledam." Ko je Jelisej zapazil, da ga hvalijo, je sklenil, da krave rajši ne kupi. Vrnil se je h krčmarju. položil kupnino, zapregel konja in peljal h koči. Prišel je do ograje, ustavil n stopil z voza. Ljudje so videli konja in so so čudili. In dozdevalo se jim je, da ga je kupil zanj , u^ali pa so niso reči. Kmet je prišel odpirat ograjo. "Odkod imaš konja, dedek?'* jo vprašal. "Sem ga kupil, dobil po ceni. — Nakosi mu trave za noč." Kmet je izpregel, na kosil koš trave in jo djal v jasli. Šli so spat. Jelisej se je ulegel zunaj, kamor je bil ponesel tudi svojo malho. Ko je v koči potihnilo, se je vzdig nil. se obul in oblekel kaftan in šel na pot za Jefimom. Jelisej jo bil šol pet vrst, pričelo se je daniti. Usedel se je pod drevo, da je preštel svoj denar. Ostalo mu je sedemnajst rubljev in dvajset kopejk. No, si je mislil, s tem denarjem ne prideš čez morje; in da bi v Kristovem imenu zato beračil, to bi bilo zame večji greh. Boter Jefim pride tudi sam ta in bo postavil zame svečico. In na meni bo ležala obluba do smrti. Učenik je dobrotijiv in bo imel potrpljenje. Jelisej je vstal, vrgel malho čez hrbet in krenil nazaj. Da bi ga ljudje ne videli, je naredil ovinek okoli vasi. In kmalu je dosegel svoj dom. Ko je hodil z Jefimom, kako težka so mu je zdela pot; — Marsikaj jo skoro presegalo njegovo moči, ko se je vlekel za tovarišem. Ko pa je hodil nazaj, mu jo dal Bog. da ni čutil nobene trud-liosti. Igpaje je stopal, lahko zastavljal palico, do sedemdeset vrst j" napravil na dan. Jelisej je prišel domov. Žito je bilo že pospravljeno s polja. Domači so bili veseli, da se je vrnil njih stari. Izpraševali so ga: kako in kaj, zakaj da se je ločil od tovariša, zakaj je, ne da bi bil dosegel cilj, prišel domov. "Bog ni hotel, izgubil sem med potjo denar in zgrešil tovariša. Tako nisem mogel več naprej. Odpustite mi zavoljo Krista." In dal je stari denar, kar mu ga je ostalo in je povpraševal po domačih stvareh. Vse je našel v redu. ničesar ni bilo zanemarjenega, živeli so v miru in slogi. Jefimova družina je izvedela o njegovem prihodu in je vprašala po svojem starem. "Vaš stari je brilitno hodil, tri dni pred Svetini Petrom sva prišla vsaksebi; hotel sem ga doiti, a prišlo mi je marsikaj navzkriž: izgubil sem denar. Kako naj bi pri^ naprej? Tedaj sem se vrnil.*' Ljudje so se čudili, da se je moral tako pameten človek vesti tako neumno — je bil šel in došel, samo denar je zapravil. Čudili so se in potlej so pozabili. Tudi Jelisej ni več mislil na to, čvrsto je poprijel za svoje delo: navozil s sinovo pomočjo drv za zimo, mlatil z ženskami, pokril šupo in okrbel ulnjak. Deset panjev z zarodom vred je dal sosedu. Stara zaradi zaroda ni hotela prav na dan z besedo, Jelisej pa jo vedel, kaj je šlo sosedu : namesto deset sedemnajst panjev. Ko je bilo vse opravljeno, jo pooslal sina iskat dela. Sam se je spravil nad svoje zimsko opravilo : pletel je opanke in lubja in dolbel panjove. * Ves dan, ko je ostal Jelisej v koči pri bolnih ljudeh, ga je čakal Jefim. Šel je bil samo malo naprej in se potem usedel, čakal nekaj časa — tovariša ni bilo. Jefim je gledal, kar mu niso pale oči iz glave. Že je izginilo solnce za drevesom — Jeliseja ni. Če ni šel mimo? je premišljeval. Ali pa se je peljal mimo — kdo ga je vzel na voz — med tem ko sem jaz spal in me ni zapazil. A saj bi me bil moral videti. V stepi se lahko daleč vidi. Lahko bi šel nazaj, a morda gre on med tem naprej. Zgrešiva se — in potem je še slabše. Boljše da grem naprej, v prenočišču se potem dobiva. Ko je prišel v vas. je prosil županovega pomočnika, če bi došel star možiček. naj ga pelje v kočo, kjer je ostal on čez noč. Jelisej pa ni prišel. Jefim je nadaljeval svojo pot, vprašal v.se ljudi, če so videli plešastega starčka. Nihče ga ni videl. Jefim se je čudil in je šel sam. Dobiva se, si je mislil, kje v Odesi ali na ladiji. In ni več premišljeval o tem. Medpotoma se je sešel z nekim romarjem. Romar je nosil čepico i in kuto, njegovi lasje so bili dolgi. Goro Atos je bil obiskal in zdaj je v drugič romal v Jeruzalem. Našla sta se v prenočišču, prišla v pogovor in potovala skupaj. Srečno sta dospela v Odeso in čakala tri dni. da je odrinila ladi-ja. Z njima je čakalo mnogo romarjev iz različnih krajev. Zopet je poizvedoval Jefim po Jeliseju — nihče ga ni videl. Romar je poučil Jefima. kak.; treba napraviti, da se prepelješ zastonj na ladiji. A Jefim ga ni poslušal. "Dam rajši denar", je rekel. — "Zato sem ga vzel s seboj." Za vožnjo tja in nazaj je plačal štirideset rubljev; kupil si je kruha in slanikov za na pot in so ukr-oal z romarjem. Mornarji so dvignili sidra. Prvi dan so se vozili izvrstno, proti večeru pa se je vzdignil voter. deževalo je. ladija se je guga-la in valovi so jo preplavljali. Moški so se kregali, ženske so kriča le; slabotnejši moški so tekali sem in tja in si iskali prostora. Tudi Jefi ma so jo polotil strah, a ni po-j kazal tega: kakor so je bil, ko je stopil na ladijo, usedel na tla. poleg starih ljudi iz tambovske gu-' bernije, tako je sedel vso noč in ves naslednji dan; držali so trdno svoje malhe in niso rekli ničesar. Tretji dan je potihnilo. Peti dan so se ustavili pred Carigradom. Nekaj romarjev se je dalo prepeljati na breg in so šli v cerkev sv. Zofije, ki jo imajo zdaj Turki. Tarasič je ostal na ladiji. Cez štiriindvajset ur so odpluli naprej, se ustavili pred mestom Smirno, pred mestom Aleksandri-jo in dospeli srečno do mesta Ja-fe. — V Jafi so izkrcali romarje: še je bilo sedemdeset vrst hoda do Jeruzalema. Pri izkreavanju se je drenjala vsa množica ljudi na la-' diji. Ladija je bila visoka in z la-dije dol v čoln so spuščali ljudi; in čoln se je zibal,- vsak trenutek je lahko padel kdo v vodo. Dva sta se premočila, vendar so prišli! vsi srečno na suho. Šli so peš, in so dospeli četrti dan v Jeruzalem. Ostali so pred mestnimi vrati v ruskem zavetišču, prejeli vstopnice, pojužinali in se odpravili na svete kraje. Kapela božjega groba je bila že zaprta. K maši so šli v patriarhov samostan, molili in prižgali sveči-ce. Od zunaj so si ogledali tempelj vstajenja, ki hrani krsto Gospodovo ; ista je tako zazidana, da jo je le težko videti. Prvi dan so obiskali samo celico egiptovske Marije, kjer je molila. Postavili so luči in pustili brati zahvalno molitev. Zarana so se hoteli vdeležiti maše na grobu Gospodovem, a je bilo že prepozno. Šli so v samostan Abrahamov — videli kraj, kjer je hotel darovati Abraham Bogu svojega sina. Potem so obiskali kraj, kjer se je Kristus prikazal Mariji Magdaleni; potem cerkev Jakoba, brata Gospodovega. Vse kraje je pokazal romar in povsod je poučil, koliko denarja bo treba darovati in kje je treba postaviti luči. Zopet so se vrnili v zavetišče. Ko so se ravno hoteli uleči, je romar prestrašen skočil pokoncu, preiskal svojo obleko, pretaknil pretaknil vse.... "Ukradli so mi mojo mošnjo — triindvajset rubljev je bilo notri — dva bankovca po deset rubljev in za tri rublje drobiža." Žaloval je. tarnal. Kaj je bilo storiti? Legli so spat. * Ko se je Jefim ulegel počivat, ga je obšla izkušnjava. Niso okrali romarja, je premišljeval. Zdelo se mu je, da oni ni imel nič denarja. Nikjer ni nič daroval. Mene je pustil plačevati, sam ni dal nič in pri meni si je vzel rubelj. Tako je premišljeval Jefim in si očital: kaj bi slabo sodil človeka greh si napravljam, nečem vee misliti na to. A vedno zopet se je spominjal, kako je imel romar piko na denar, in da ni prav nič verjetno, da bi mu bil ukral kdo mošnjo — denarja ni imel. Laže. Zjutraj zarana so šli k maši v veliko cerkev vstajenja, h grobu 'Kristovemu. Romar ni zapustil Je-jfima. šel je z njim skupaj. Kako vrvenje ljudi najrazličnejših narodov okoli cerkve! Rusi in Grki in Armenci in Turki in Sir j ci, nepregledna množica. Jefim je prišel z vsem tem ljudstvom k svetim vratom, sel mimo turške stra-' že h kraju, kjer so vzeli Kristusa s križa in ga mazilili. in kjer gori zdaj devet velikih svečnikov. Po-| stavil je luč. Potem ga je peljal romar po stopnieah navzgor na desno na: Golgato, na kraj, kjer je stal križ; Jefim je opravil svojo molitev. Pokazali so mu razpoko, kjer se je [ odprla zemlja dol do pekla, poka | zali mu tisti kraj, kjer so roko in noge Gospodove z žeblji pribili na križ, pokazali mu Adamov grob, kjer je Kristusova kri tekla naj njegove kosti. Prišli so do kamna,' kjer je sedel Kristus, ko so ga s trnjem kronali; k stebru, kamor so ga privezali, ko so ga bičali. Potem je videl Jefim kamen z luk-' n jama za nogi Kistovi. Hoteli so pokazati še več, a ljudstvo je sililo naprej : vsi so hoteli, da bi pri-1 šli v grobno kapelo, k rakvi Go-1 spodovi. Tuja maša je bila pri kraju. začela se je pravoslavna. Jefim je šel z ljudstvom h kapeli. Hotel se je iznebiti romarju, ki se mu ni zdel pošten, a ta ga ni iz-' pustil, in tako sta šla skupno h j grobu Gospodovemu. Hotela sta stopiti na-ospred, a nista prišla skoz množico, ki se je rinila in dre-' njala, tako tla ni mogel človek ne j upre j ne nazaj. ~ r- Jefim je gledal naprej in o-; pravljal svojo pobožnost; zdajpa-' zdaj so jo potipal, če je njegova mošnja šo tu. Njgove misli so bilo razdeljene: prvič je mislil — da ga . romar goljufa; drugič je mislil —; če ni sloparil, ako je v resnici o-kraden, da bi se njemu utegnilo istotako goditi. Tako je stal Jefim, molil in glodal naospred v kapelo, kjer je gorelo nad grobom šestintrideset svetilk ; ko je pogledal preko glav, kako čudo! Ravno pod svetilkami, prvi od vseh, je stal star mož v si-' vem kaftanu, pleša se je svetila' čez vso glavo kakor pri Jeliseju j Bodrovem. Podoben je Jeliseju, jo premišljeval, pa saj ne more biti.' Pred menoj ni mogel priti sem, te-j den pred nami je bila odšla zadnja ladija — in na naši ladiji ga ni bilo. videl sem vse romarje. Starec je opravil svojo pobožnost in se priklonil trikrat; enkrat naprej pred Bogom in potem t pred pravoverniki na obe strani;' in čim je obrnil glavno na desno ga je spoznal Jefim. On je bil, Bodrov sam ! Črna. kodrasta bradica, ob licih osivela, in obrvi in nos in ves obraz — Bodrov je! On sam! je, Jelisej Bodrov! Jefim se je veselil, da je našel tovariša in se obenem čudil, kako da je došel Jelisej pred njim. Ej, Bodrov, si je rekel, kako ti je prišel na čisto na-ospred! Moral je dobiti koga, ki ga je peljal. Pri izhodu ga gotovo najdem. Svojega romarja v kuti pustim in potem grem z Jelisejem; morda me spravi tudi na-ospred. In vedno je pogledaval Jefim tja, da bi ne izgubil Jeliseja iz oči, a maša je bila pri kraju, romarji so se drenjali k svetišču, poljubit ga, in se pehali Jefima v stran. Zo-; pet se je začel bati za svoj denar. ■ Tiščal je eno roko na mošnjo in se 1 izkušal preriniti. Prišedši iz gneče, je hodil in hodil, iskal in iskal, Jeliseja. Ne da bi ga bil srečal, jej zapustil tempelj. Iskal ga je po prenočoščih, a nikjer ga ni našel. Ta večer tudi romar ni prišel. Izginil je bil in tudi rublja ni bil oddal. Jefim je ostal sam. Naslednjega dne je šel zopet h kapeli božjega groba v spremstvu enega starcev iz tambovske guber-nije, s katerim se je vozil na ladiji. Hotel je priti na-ospred, a zopet so ga spehali nazaj, in postavil se je k stebru in je molil. Gledal je naprej — pod svetilkami, je stal Jelisej, roke razprostrte kakor duhovnik pri altarju, in njegova pleša je svetila preko cele glave. Zdaj ga ne izpustim iz oči, si je mislil Jefim. Posrečilo se mu je, da se je zdrenjal v ospredje — Jeliseja ni bilo. Tudi tretji dan je šel Jefim k maši ,in zopet je vide!: na najsvetejšem kraju, vsem viden, je stal Jelisej, roke razprostrte, in gledal navzgor, kakor bi videl nekaj nad sabo; in pleša je obsevala vso glavo. No, si je rekel Jefim, zdaj ga ne prezrem, hočem se postaviti k izhodu; zdaj pa že ne prideva več vsaksebi. Jefim je šel ven in je čakal, da je odšlo mimo vse ljudstvo — Jeliseja ni bilo vmes. Šest tednov je ostal Jefim v Je- r |ruzalemu in je obiskal svete kraje : bil je v Betlehemu in v Betani-ji in pri Jordanu; na grobu Kristovem si je dal pritisniti pečatna I novo srajco, da ga pokopljejo v tej srajci: vzel si je prsti, več s svetih krajev, napolnil steklenico z [vodo iz Jordana, izdal svoj denar in obdržal samo majhen ostanek za nazaj. Odpravil se je na pot, prišel do Jafe. se peljal z ladijo do Odese in šel peš domov, s Jefim je hodil sani isto pot. Čim dalje je prišel, tem bolj ga je skrbelo, kako žive doma brez njega. Veliko vode, je premišljeval steče v enem letu. Za dom nabiraš vse svoje žive dni, a razdreti hišo, ne traja dolgo. Kako je neki gospodaril sin — kako se je naredila pomlad — kako je prezimela živina — če je hiša. kakor sem naročil, dozidana? Prišel je tja, kjer sta se prejšnje leto ločila z Jelisejem. Ljudi ni bilo spoznati več. Pred letom v bedi, in zdaj so živeli dobro. Polje jo bilo izvrstno obrodilo. Vsi so si opomogli in so pozabili na prejšnjo trpljenje. Ko je prišel Jefim v vas. je priskakljalo iz bližnje koče dekletce v beli srajci. "Dedek! Dedek! Ustavi se pri nas." Jefim je hotel iti mimo, a dekletce ga ni pustilo naprej, prijelo ga je za suknjo, ga vleklo v kočo in se smejalo. • Tudi kmetica in majhen fantič sta prišla na prag in sta migala. "Ustavi se pri nas, dedek; večerjaj in ostani čez noč." Jefim je vstopil. Poprašam po Jeliseju, si jo mislil. Saj je bila pač ta koča, ki jo šel vanjo, da bi pil. Kmetica mu jo odvzela malho, mu prinesla vodo. da se jo umil. in ga povabila, naj sede za mizo. Potom jo prinesla mleka, sirovih po gač in kašo. Tarasič so jo zahvalil in pohvalil ljudi, da gostoljub ro sprejemajo romarje. Ženska je zmajala z glavo. "Kako bi mogli drugače", jo rekla. "Romar nas je učil spoznati življenje. Živeli smo, pozabivši na Boga, in Bog nas je tako kaznoval zato, da smo vsi pričakovali smrti. Lanskega poletja smo prišli tako daleč,-da smo vsi ležali — ničesar nismo imeli jesti m bili smo bolni. In bili bi umrli, a Bog nam je poslal starčka kakor si ti. Sredi dneva je vstopil, da bi pil. in nas je videl, imel usmiljenje ii ostal. Dal nam je piti in jesti ir nas postavil na noge — in zastav Ijeno zemljo nam je rešil, konja ir voz nam je kupil in nam ju pu stil." V kočo je stopila starka in prekinila ženskin govor. "In sami ne vemo", je dejala. "Ali je bil človek ali angel božji. Vse je ljubil, vse jo pomiloval in je šel in ni povedal svojega imena ; tako da ne vemo, za koga naj molimo k Bogu. Kakor da vidim pred seboj: ležim, čakam na smrt — starčk vstopi, preprost možiček s plešo, da bi pil. Kaj se klatijo taki ljudje okolu ? sem mislila jaz grešnica. In on pa — kaj je storil za nas! Čim nas je zagledal, takoj je djal malho dol, tukaj na tem-le mestu, jo odveza!. .. . " Dekletce se je umešalo. "Ne. babica, najprvo je sem-le. na sredi koče. položi malho, potem jo je djal na klop. *' In prepirale so se in omenile vso njegove besede in dela : kje je spal. kaj je storil, kaj in s kom je govoril. Na noč je prišel tudi kmet s konjem in pripovedovol o Jeliseju, kako je živel pri njih. "Da ni prišel k nam", je rekel. "vsi bi bili umrli v grehih. Ležali smo v obupu in umirali, godrnjali na Boga in ljudi. On nas je posta-1 vil na noge in po njem smo spo-' znali Boga in zadobili vero v dobre ljudi. Kristus mu poplačaj. — Preje smo živeli kakor živina, on? nas je naredil ljudem." Jefim se je ulegel. Ni mogel zaspati. Jelisej mu ni šol iz misli.ka-' ko ga je videl na prvem mestu tri-' krat v Jeruzalemu. Torej tukaj, je premšljoval. me je prehitel. Če je sprejel Gospod mojo daritev, ne vem — njegovo pa je Gospod sprejel." Zjutraj so je poslovil od svojih gostiteljev. Dali so mu sirovih pogač na pot in so šli na svoje delo. Jefim jo stopal proti svojemu domu. * Ravno prod letom dni jo bil odšel Jefim. Na spomlad se je vrnil domov. Zvečer je prišel. Sin je bil v krčmi in je kmalu vstopil, že nekoliko pijan. Jefim ga je izprašal in je izprevidel kmalu, da je sin zapravil veliko denarja in zanemarjal gospodarstvo. Oče se je kregal. sin je postal grob. "Sam bi se bil ganil", je vpil! "A si šol. si pobral ves denar in zdaj ga lioečš imeti od meno.'' Stari se jo razhudif, je udaril sina. Ko je šel zjutraj Jefim Tarasič k starosti, da bi oddal svoj potni list. je prišel mimo doma Jeliseje-vega. Jelisejeva stara je stala zunaj na stopnicah. "Bodi pozdravljen, boter. Ali si, 'jubček srca, srečno potoval?" Jefim Tarasič se je ustavil. "Hvala Bogu", jo rekel; "prišel sem ta, sem izgubil tvojega starega, slišim pa, da je prišel do-nov." In starka jo govoričila — ra-la jo klepetala. "Je prišel nazaj, dobrotnik, kmalu po Marijinem Vnebovzetju. \ako smo bili vosr", da ga je Bo"' pripeljal domov! Žalostno je bilo' pri nas brez njega. Z delom mu ne rre nič več prav od rok — njegova lota so že prešla. A vendarle jo m glava in z njim se čutimo vesr-ejše. In kako seje tudi fant veselil! Brez njega, pravi, je kakor brez luči v očeh. Žalostno, zaželje-: ii nam je bilo brez njega, radi ga mamo, in kako ga imamo radi!" "No, ali je zdaj doma?" "Doma, ljubček, v čebelnjaku, spravlja roje. Hoj je bil dober, pravi. Tako moč je dal Bog čebelam, da stal i enakega niti ne pomni. Ne računi grehov Bog, pravi. Vstopi, zaželjeni. Kako bo stari vesel!" Jefim jo šol skoz vežo čez dvorišče v čebelnjak k Jeliseju. Jelisej je stal brez mreže, brez roka-1 vie v sivem kaftanu pod brezo, ro-1 ko razprostrte in gledal kvišku, in pleša je svetila preko cele glave, kakor je stal v Jeruzalemu pri grobu Gospodovem, in nad njim, kakor v Jeruzalemu, je bliskalo skoz brezo, nad njegovo glavo so so v migljajočih solnčnih žarkih zlate čebele spletle kakor v venec, rojile so okoli njega, a pičila ga ni nobena. Jelisejeva stara je poklicala moža. — "Boter", jo rekla, "je prišel". J-'lisej se je ozrl. pobral previdno čebelo iz brade in šel veselega srca botru nasproti. "Si zdrav, boter, dobri človek? Ali si imel dobro pot?"' "Noge so hodile in vode sem ti prinesel iz reke Jordana. Pojdi k meni. vzemi si jo. Ali če je Gospod sprejel daritev____" "No. hvala Bogu, hvaljen bodi Jezus K rist!" Po kratem molku je Jefim zopet povzel besedo. "Z nogami som bil tam", je rekel. "a če sem bil tudi z dušo, ali kdo drug...." "Je božja stvar, boter, božja stvar." - . Stopil som domov grede v kočo, kjer si zaostal____ Jelisej se je prestrašil. "Je božja stvar, boter, božja stvar. Pojdi vendar v hišo, prinesem medu." In Jelisej je pretrgal pogovor in je govoril o.domačih stvareh. Jefim jo vzdihnil in ni govoril 110 ljudeh v koči ne o tem. da ga je videl v Jeruzalemu. In zapopa-i del jo. da je Bogu dopadljiva le o-, na daritev, ki ju prinašamo z ljubeznijo in dobrimi deli. Dunajska poštna direkcija bo nastavila ženske uslužbence za pobiranje pisem, raznašanje brzojavk in pnevmat. dopisnic ter za druga pomožna poštna dela. Nastavljeno bodo predvsem žene vpoklicanih poštnih uslužbencev. Za smeh in kratek čas. HUD MOJSTER. — Ti, preklicano seme, tako ti bom pripeljal. , Učenec : — Pustite me. Jaz se udam. — Onemu vojaku, ki dvigne roke. iie sme noben sovražnik: ničesar zalega storiti. . V V DRUŽINI. — Poslušaj, naši. Emi boš moral kupiti nov slamnik. — Kje naj pa vzamem denar? — Kaj me briga. Saj te nisem zato vzela, da bi ti dajala finančne nasvete. GLAS NARODA, 27- AVGUSTA, 1915. ' IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. T. Edward Kalish, tajnik, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Otlo. John Jager, blagajnik, 0211 Upton Ave* So., Minneapolis, Minn. PODRUŽNICAM SL O VENSKE LIGE. Člane Slovenske Lige obveščam tem potom, da bratje Trošti nikakor niso pooblaščeni prirejati shode in nabirati denar v imenu SLOVENSKE LIGE. FRANK SAKSER, predsednik Slovenske Lige. NAZNANILO. Članom Slovensko Lige v Sheboygan. Wis., naznanjam, da s.- vi v nedejo popoldne točno ob .'J. uri, t. j. 29. avgusta, seja za Slov. nsko Ligo. Na seji imamo dosti važnega za zgotoviti. — Z; - : , prosim v<»' cenjene člane in članice, da se kolikor mogoče vdeleže te seje. s pozdravom M. Jelene, tajnik. NOVICE IZ STARE DOMOVINE. VOJAŠKE VESTI Seznam izgub. Pešpolk štev. 7 koroški <. Častniki: Rezervni poro. -nik IL'gele Jožef, ranjen; rez.j nadporočnik Zignrnih Jožef, ranjen. Moštvo: Inf. Aiuberger Jurij, ranjen; inf. lioieo Pavel, ranjen; inf. lirusič A., ranjen; inf. Bunieič A., ranjen; črnovoj. nt'. C;irlavaris Anton, ranjen; P' lde>. Daneu Frkl., ujet; črnov. i nt". l)t>jak Kvg., ranjen; inf. Knci I". Iv,, ranjen; rez. četov. Fleissneri l . mrtev ; inf. Fleissner Šimen, ranjen; inf. Gabo Janez, ranjen;; iui". (iareis Fr., ranjen; inf. Gra-| ilišer And., ujet; inf. (Jalle Luka,! r.inji ii; inf. Habornik Matija, ranjen; inf. Harter Fr., ranjen; inf. Ilipfl Ig., mrtev; inf. llohen-warter .Jos., ranjen; inf. Hribar Ant., ranjen; inf. Huber Tomaž, ranjen; inf. Hui Ant., ujet; iufi. I-ak Tomaž, ranjen; rez. korp. Jaklič Jos,, mrtev; črnovoj. inf. •Jatik Peter, ranjen; inf. Kaleher Janez II.. ujet; čmov. inf. Kale Janez, ranjen; inf. Karavin Fr., ujet ; črnov. ujetnik Kac Fr., mrtev ; inf. Kopilen Jos., ranjen; iuf. Korantoto Janez, ujtt; inf. Kupič Ign., ujet; inf. Lapus Jan., ranjen; inf. Lasnik Urb., ranjen; inf. Leb Ferd., ranjen; črnov. inf. Lešnik Fran, mrtev; inf. Lesar Janez, ranjen; inf.. Lipovnik Jos., ranjen; inf. Mali Janez Ed., ranjen; inf. Maurer Ant., ranjen; nit'. Merlie Val., ranjen; korporal M i L t Pij, mrtev; črnov. inf. Mišic Janez, ranjen; inf. Miškulnik Andrej, ujet; inf. Mori Jurij, ranjen; inf. M«»rtl Anton, ujet; pod- Karol Lukavec; mojstra na vojaški železnici Banja-loka-Doberlin Štefan Plentaj in Miha Rogar. — Srebrno -abrost-i no svetinjo 2. razreda so dobili:! pijonirji Ivan Perdevšek, Anton Serbee in Matija Kanič, vsi 3. pi-jonirskega bataljona. — Pohvalno priznanje višjega armadnega poveljstva je dobil nadlovec 2. polka ees. lovcev Josip Bedenk.— Srebrno lirabrostno svetinjo 2. razreda so dobili: čuvar štabnih strojev Luka Lipič in pred sovražnikom padla sprožilea torpedov Adolf Puš in Gustav Dobov-šek; narednik 26. domobranskega pešpolka Josip Klobara : narednik Andrej Ružič ter infant er ista Konrad Kralj in Martin Cvetek, 27. domobranskega pešpolka; narednik 1. domobranskega pešpolka Leopold Grabarič; narednik 1brzojavnega oddelka Leopold Durkovič; četovodji: Josip Adamič in Štefan Malneršič te^ kor-poral Maks Pavlic, vsi 5. domobranskega pešpolka; padli narednik Ivan Ost ere, narednik Fran G ril. četovodja Mihael Pogačnik, korporali Peter Cvirn, Anton Bohinc. Jakob Cerar, desetniki Jo-sij> Sems, Viktor Režim in Fran .Teke, infanterista Anton Osolnik in Rudolf Gašparič, vsi 27. domobranskega pešpolka; četovodja 26. domobranskega pešpolka Ivan Antolič. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodja 26. domobranskega pešpolka Anton Pinič; četovodji Josip Smešnik in Ivan Kogovšek, korporali Ivan Jamnik, Josip Vaniček, Vladimar Ravnikar in Josip Jane; infante-risti Fran Gorenc, Fran Berginc, Martin Vozel j, Leopold Batič, Jakob Gerbenc, Ivan Komel, Josip Peršič, Ivan Vertovec, Fr. Straj-na in Alojzij Srbčič, vsi 27. doiu. pešpolka; rezervni praporščak 22. topničarskega polka Jos. Dolenc, kanonir 2. domobranske havbične divizije Karol Sterle; črnovojnik pri 47. pešpolk u Karol Vračko. Umrli so vojaki v Ljubljani: Josip Drabek, štabni narednik pešbataljona 3 8. Živo Petrov, pešec 61. pešpolka. — Martin Bla-skovič, pešec 97. pešpolka, umrl med transportom v bolnišnico. — Feliks Bodura, pešec 57. pešpolka. — Fran Zorman, vojaški delavec. — Andrej Kowalinski, pešce 30. pešpolka. — Avgust Za-hradniček, pešec 3 49. bataljona, umrl med transportom v bolnišnico. — Nikolaj Ternustyak, pešec 77. pešpolka. — Vencelj Ilof-ta, pešec 47. pešpolka. — Sandpr NTagy, pešec 1. bon vedskega polka. — Peter Iskra, poddesetnik 97. pešpolka. KRANJSKO. Smrtna kosa. V Ljubljani je u-mrla Marija Oblak, rojena Kopač, pocestnica in mesarica; k večnemu počitku so jo položili 1. avgusta v rodbinsko grobnico na farnem pokopališču na Viču. — V Ljubljani je uiprla Majda Turk, stara 7 let; pokopali so jo 1. avg. na pokopališču pri Sv. Križu. — V Kostanjeviškem kloštru je u-mrla Ana Candolini, e. kr. okrajnega sodnika vdova, po dolgi in mučni bolezni. v 80. letu svoje starosti. Pokopali so jo.l. avg. na pokopališču v Kostanjevici. D?rcvi za vojake. Za slovenske vojake na južni fronti se je doslej nabralo 8648 kron. 7 *a denar se je nakupilo po nasvetu iu s pomočjo ljubljanskega zastopstva vojnooskrbo val nega urada (c. kr. vlada), ki je blagovolilo prevzeti tudi zanesljivo ekspedi-eijo na fronto: 200.000 cigaret, 5000 smodk, 2000 zavojev tobaka, 120 pip, 5000 škatljic vžigalic, 500 kg čokolade in kislih bonbonov, več sto litrov vina, jesiha in icitronove kisline, 300 kg mila, [1200 žepnih robcev, 120 orgljic, nekaj žepnih beležnih knjižic itd. Podpore pogorelcem. Deželni odbor je dovolil pogorelcem v Ribnici 4000 kron, onim v Drno-vein. okraj Krško, pa 2000 kron deželne podpore. Pobiranje občinskih doklad v iznosu nad 100S je dovolil deželni odbor celi vrsti kranjskih občin pod pogojem, da zadobi ta sklep najvišje potrjenje. Kako se navijajo cene. Preku-pee je kupil na Dolenjskem vino; dobil ga je po 64 vin. liter. Par dni ga proda drugemu prekupcu X*roti proviziji 8 vin. pri litru. Ta ga je spravil v denar po S8 vin. Sedaj ga prodaja tretji prekupec po 1 K 20 v. To je karakterističen primer. Pri marsikaterem po-trebnejšem živilu se razvija stopnjevanje popolnoma po enakih "načelih*'. Pokvarjeno suho meso v ve likih množinah ponuja neka tvrd-ka po Ljubljani. Posebno pred tobačno tovarno vsiljujejo to meso. ki so ga pripeljali baje z Danskega, Govori se tudi, da je dotična tvrdika ponujala to meso za neznatno eeno nekemu prekupcu, da bi ga potem prodal vojaški upravi. Ta tvrdka je baje dobila cel vagon, to je 10.000 kg takega mesa z Danskega. Učni tečaj v Ljubljani za poštne oficijante in oficijantke, ki ga je obiskovalo letos vkupno 83 gospodov in gospodičen od 16. sušca pa do 16. rožnika, se je končal z jako povoljnhn uspehom. Razen treh obiskovalcev so vsi drugi o-pravili izkušnjo z dobrim, oziroma s prav dobrim uspehom. Zasluženo priznanje. Ravnatelj deželnih uradov v Ljubljani Matija Zamida je dopolnil že lansko leto polno službeno dobo ter je nameraval stopiti v stalni pokoj. Vsled izbruha vojne pa je ravnatelj Zamida prostovoljno ostal na svojem važnem, odgovornem in napornem mestu deželi na razpolago. Deželni odbor je sedaj, pravilno upoštevaje to veliko požrtvovalnost , soglasno sklenil, da izreče ravnatelju Zamidi v imenu dežele zahvalo in priznanje, ter ga je v znak tega priznanja pomaknil v višjo plačilno stopinjo. ŠTAJERSKO. Iz Ljubečne pri Celju. V italijansko ujetništvo je prišel, kakor poročajo tovariši, sin tukajšnjega nadučitelja jurist Albert Vizjak. Iz Ptuja poročajo: V Hudošali. občina Slovenja vas, je pričelo 20. julija goreti v gospod irskem poslopju posestnika Matevža Turn-ška. Zgorelo je celo domovanje z vsemi premičninami; rešili so le živino in nekaj obleke. Vnela so se tudi poslopja posestnika Mihe Turnčka in posestniee Marije Pe-telinšek. Zgorelo je tudi nekaj poslopij posestnika Simona Sker-binška. Iz Hoč pri Mariboru. S hruške je padla kmetica Matilda Babič. Dobila je tako težke zunanje in notranje poškodbe, da je vsled njih umrla. Zapustila je pet majhnih otrok, mož je pa na bojnem polju. V Ptuju je vrgla Drava na prod utopljenca v vojaški obleki. Naj-brže je to črnovojnik Anton Srok, ki je skočil v Mariboru v Dravo in utoniL V Gaberju pri Celju so orožniki prijeli nekega Ivana Kusmana iu Petra Rojana. Tička sta izvršila zadnji čas okrog Maribora, Ptuja in celja več vlomov. Iz Maribcra poročajo, da je povozil vlak pri lajterškem predoru črnovojnika Frana Partljiča, doma pri Sv. Martinu pod Vurber-kom, ki je stal tam na straži. Partljič je stal preblizu proge. KOROŠKO. Metalci min. J. Schumacli, do-J ma iz Št. Ruperta pri Velikoveu, piše s severnega bojišča: Gotovo ste že kaj slišali o naših majhnih poljskih topovih; danes, 25. junija, pa se oglasimo enkrat tudi mi, nova baterija metaicev min. Ta baterija je ustanovljena že od meseca januarja sem. Že tedaj je imela lepe uspehe, samo da se o tem nismo mogli tako dobro prepričati, kakor na 19. junija ob 12. uri ponoči. Naši topovi so majhni. Mina, ki se položi v cev, ima pa silno moč, da je grozno pogledati, ko pade in se vžge. Nastavimo se po globoVo izkopanih jamah. Marsikdo si pride ogledat metača min. Tudi smo v večji nevarnosti kakor drugi topničarji, ker naši topovi ne nesejo tako daleč in moramo biti torej bliže sovražniku. Že takrat je debelo in preplašeno gledal Rus iz svojih jarkov, ko smo mu prvič poslali svoje mine. 19. junija ob 12. ponoči so nas hoteli Rusi napasti v naših okopih. Dve njihovi stotniji sta se priplazili po trebuhu do nma dobro spletene žične ograje, da bi predrli, kar pa ni bilo tako hitro mogoče, Zaklicali so enoglasno: Intra! Takoj se oglasi naš metalec mrn, pa tudi streli iz pušk. Oddali smo samo po devet strelov. Ko je bil dan. smo videli težko ranjene in mrtve Ruse. zdravih se je vrnilo le malo število. Ranjenci so imeli hude rane, mrtvi so ležali pri ograji kar brez glav in udov. Pri tein topu so stali vodja M. Seebaelier. L. Kavčič, J. Kiajn-šek. J. Gačnik. J. Narat, J. Žorš m z vozom A. Košar. Nobenemu našemu v bližini se nič kaj hudega pripetilo, ker smo imeli globoke okope. Tako smo sedaj pri našem pešpolku na slavnem glasu, ker vsakdo pravi: "To so fantje, metalci min!" Živimo tako. kakor je pač navada v vojni, včasih srednje, včasih pa seveda tudi presnelo slabo. Toda korajžno srce imamo vedno, tudi kadar stradamo. Večkrat si tudi katero zapojemo, veselo ali pa žalostno, kakršni so ravno časi. PRIMORSKO. Bcgunci iz primorskih dežel se nahajajo po raznih severnih deželah in po Ogrskem. Tako so zlasti na Moravskem. Češkem. Nižjem in Gornjem Avstrijskem. Na Moravskem je izkazanih doslej Slovencev S627. na Nižjem Avstrijskem 1060, na Ogrskem v Tolni in Fejerju 11,000, skupno 20.687. Italijanov pa je izkazanih po omenjenih deželah 85,697. Torej ogromno število napram Slovencem. To pa treba uineti; Slovenci so po večini samostojni kmetje, ki niso šli vsi v Lipnieo in od tam v severne dežele, marveč jih je jako dosti po Kranjskem in Štajerskem, iz Furlanije in Trsta pa je šla večina z evaku-j aeijskimi vlaki, iz Istre pa so ve-' činoma' morali oditi. Poleg tega1 treba upoštevati na primer glede J Goriške, da je po vojni prizadet ves furlanski del dežele, sloven-! ski pa v delili ob Soči na levem I bregu v glavnem. — Zlasti v Št. I Piiltnu je mnogo beguncev z Goriškega; tako so tam begunci iz občine Podgora, potem iz raznih drugih krajev, kakor iz Ločnika, Fare itd. V Gross-Gerungsu so: iz Gorice. Ločnika, Podgore, Pev-me, iz Plavi, Kanala. Števerjana, Deskel, Marijinega, Celja in Doberdoba. V Št. Polten je odšlo začetkom .meseca julija enkrat 187, drugič 258 oseb; v Gross-Gerungs pa 142. V Amstetten jih je odšlo enkrat 382, in sicer v glavnem iz Doberdoba, potem iz Ločnika, Gorice, Sv. Mihela, iz Cerovega, Števerjana, iz Idrskega. največ iz Doberdoba in Dola. V Oberliolla-brunn je odšlo 225 oseb, največ iz Doberdoba, potem iz Dola, Tolmina in Volč. — To posnemamo po dosedanjih izkazih. DALMACIJA. Dalmatinec na turški bojni la-diji. Nemški cesar je odlikoval trgovskega kapitana Gjura Radimi-rija iz Dobrote v Boki, ki služi sedaj na turški bojni ladiji "Sultan Selim71 (prej Goeben), z železnim križem. POPRAVEK. V zadnjem dopisu iz Trestle. Pa., se ima glasiti, da je bil pokojni Jožef Likar, doma iz Ca-brač na Gorenjskem in ne iz Gabre, kakor je bilo napačno poro-čano. Rojak J- L. naj nam to neljubo pomoto oprosti. NAZNANILO. Cenjenim naročnikom t P«kji-•ylvaniji sporočamo, da.jih bo t kratkem obiskal naš potovala! zastopnik Kr. IVOHKO JIKlii, ti je pooblaščen pobirati aarot omo ii izdajati tosadevma pot? dO*. Sedaj m uradi ▼ Pittsburgh. Pa, im okolieL Dobra zemlja za farme v Swigart okraju zapadnega MichigaBa. Največje ozemlje nove iemlje na izbiro v michiganskem slavnem pasu sadežev in deielje: prikladen za splošno firmarttvu, živinorejo mlekarstvo, sudje- rejo. perutninarstvo i. t. d. S10 do $30 aker; naj- boljša ztmlja $l-i do »lil aker. S10 na roko ter 55 do >10 mesečno za 40 akrov aii letne obroke. V bližini tržišč Chicago. Detroit. Grand Rapids. Pišite za ilustrirani kata.'o_f in mapo. 72 strani. zastonj. Vprašajte glede cenenih izletov iz Toledo in Chicago. 1 George W. Swigart, Iistaik, E.—1ZS1 First Nstioaal ttaak b.d*. Chicago, Id Kje je ANTON BARAGA? Doma je iz Podloža pri Rakeku. Pred dvema letoma jo bival v Bar- bertonn, O. Nadalje želim tudi izvedeti za naslov ANTONA AVSTCC. doma iz Vrha pri Lo-( žii. Pred dvema letoma je bival v Potter County, Pa. Ako kdo! ve za naslov kojega gori navedenih rojakov, naj mi ga naznani. ali naj se pa sama javita.' ker imam poročati njima jako j važne stvari. — Urban Straži-' Sar, Box 105, West Wintield.' Pa_(26-28—S) j Kje so PRANK CARLT, doma iz Krnic pri Jagerščah, JOHN OB ID iz Mlake pri Cerknem in ANTON VONČl NA iz Mosori pri Otaležu, vsi s Primorskega. Prvi je nekje v Miehiganu in druga dva pa nekje v Pennsyl-vaniji. Prosim, da se javijo svojemu prijatelju. — Matevž Vo-grič, 1115 —3rd St., La Salle,' 111. (26-28—8) , NAZNANILO. | Rojakom v Kitzville, Minn., in okolici naznanjamo, da je Mr. JOE ADAMICH naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glas Naroda" ter izda vati pravo veljavna potrdila. Upravništvo Glas Naroda. Farme i slovensko-hrvaški kolonij). Ako želite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nad, v slovensko-hrvaški koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že iesto leto ter je v njej kupilo farme že 150 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki bo naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukai 7. gospodarstvom in to z majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: Ths James W. Good Company Dep. 54 Ashland, Wis. OGLAS NABAVNA VINA Cenjenim rojakom priporočam svoja iz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Rie»-ling 10 gaL $6.50, 27 do 28 gaL ; $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče | vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo i vino 27 do 28 galon $14, 50 galon ; $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4^ gaL $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih ' cenah je vštet tudi vojni davek | ta vino. — Potovalni agent je i«-jak M. Žugel. i S spoštovanjem | , S. JACKSE, Bo* I«!. fit. Helena. Cm.I i Za vsebino oflaaot ii odgovor m m BifdaiitTQ št mroBtr« Išče se FRANK PAVLIČ, podo-inače Merčenko z Viča pri Ljubljani. Nahajati s^ mora nekje v državi Illinois, najbrže na farmi. Zanj bi rada izvedela se-strična Pepca Oblak, omožena Milielj, 15019 Hale Ave., Collin-M-ood, Cleveland, Ohio. (27-30—S) Rad bi izvedel, kje se nahaja FRANK ZARZUT, ki je bil več mesecev pri meni na hrani. Prosim ga, da se mi oglasi, ali pa če kdo ve za njega, naj mi naznani njegov naslov. — Jos. Jaksetič, Box 451, Norwich, Pa. (26-27—S) Iščem svoja prijatelja FRANKA OVNIC iu ALBERTA NA-PRCDXIK. Doma sta iz Griž pri Celju na Štajerskem. Prosim. da se mi javita, ali pa če kdo ve za nju naslov, da ga mi naznani. — Ludvik Pospeh, P. O. Box 186, Tooele, Utah. (2C-2S—S) ——-—--- P0Z0E naročniki v Conemaugh, Pa.! Obveščeni smo, da je pričela ta-mošnja pošta s 1. avgustom dostavljati vse poštne pošiljat ve naslovnikom na dom. Prosimo torej cenjene naročnike, da nam Niv MUD 031A NA Z NAN IJ O N A-TANČNE NASLOVE SVOJIH STANOVANJ, da zamoremo iste v imeniku popraviti in tako.pošti omogočiti, da bode list našim naročnikom redno dostavljala na dom. Upravništvo "Gl&s Naroda". HARMONIKE boilisi kakršnekoli vrsto izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a f the Pn!:'.:e 424 Brcwdway Sprin-r 9S10 | »121 W St 126 Delanccy St Orchard 1W- . E c: St I iion. 7. 0 10 Irving PI Stuyvcsant 5U0 I *27 F. 125th St Hariem 4^:3 »362 E 14>»th St Melrose 3310 'Open Until Midnight Niffht and Emergency Ca_! : Madison Square 6C01 1 dobite "GLAS NARODA" skozi žtiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA" Izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnervno poročila z bojišča in razne sli- "^§-1 ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne trni je. gadu Je luko društvo namenjeno kopiti bandero, iuUv«, rezati« * -"ibane inštrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, Tariiico, DriT^k* I* tan itH n. kupite prej oikjer, da tudi mene lacene vpraSat«. Upralanie sta i a I* 2c. pa «i bodete prihranili dolarje. < eniae, »et vTBt pošiljam brezplačno Piilte pomj IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328. TEL. CENTRAL 3S96 W. JOSEPH MARINČIp SLOVENSKA TRGOVINA V/ S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI. SREBRNINO IN ZLATNINO. 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. Kadar potrebujete dobro uro in drugo zlatnino, budilke, stenske ure, -re kukavice, Columbia gramofonske plošče različnih jezikov, slovenske plošče iz stare domovine, istotako gramofone ter vse v to stroko spadajoče predmete, se obrnite na svojega rojaka, in videli bodete, da boste boljSe postreženi, kakor pri kakem tujcu. Moje geslo je dobra postrežba. Prodajem tudi na mesečna ali te-denaka odplačila. Točno popravljanje ur, zlatnine in gramofonov. Vaako delo in popravljanje je jamčeno. _i>t;as sfxsxmx, -gr. swctstx, rm. j Manon j Lescaut j ^ in ! Chevalier Desgrieux.! •—°— ! Spisal: ABBE PREVOST. J -o--I g. Za Glas Naroda prevel: G.P. j IG (Nadaljevanje) Pustil sem poklicati gospoda Lescaut-ft ter mil zašepetal v ulio, v kaki stiski se nahajam. Ker je bil jeznega značaja ter tudi malo vajen biti obziren napram kočijažem, se mi je pričel smejati. -— Kn lnidor! — je vskliknil. — Dvajset po podplatih za tega lopova! Zastonj sem mu na tihem prigovarjal, da spravlja nas vse .* nesrečo! — Iztrgal mi je palieo ter pričel mahati z njo po zraku. Kočija/ se je odneljal ter mi za slovo zagrozil, da sem ga sicer osli paril, da pa bom Se slišal o njem. Zastonj sem vpil za njim, naj ustavi. Njegov beg je povzročil pri meni čuden nemir. Niti najmanj nisem dvomil, da nas bo naznanil pri policiji. — V pogubo ste me spravili, — sem rekel gospodu Lescaut.' — in ker nisem pri vas niti trenutek varen, moramo takoj proč. Ponudil sem Manon roko in zapustila sva to nevarno hišo. J eseaut naju je spremljal.------J * i * i Ker je Chevalier Desgrieux že dalj kot eno uro pripovedoval, i s.-m ga prosil, naj tukaj prekine ter nama dela družbo pri ve- < či-rji. Ta uslužnost mu je bila dokaz, s kakim zanimanjem sem ga < poslušal. Zagotovil nama je, da bo v nadaljevanju še dosti veliko , bolj zanimivega in ko je bila končana večerja, je nadaljeval s j pripovedovanjem. ] DRUGI DEL. < — Z občudovanjem nas polni, ko opazujemo, kako spaja bož- < j a previdnost človeške dogodke. Komaj smo napravili par ducat , korakov, ko je neki gospod, kojega obraza nisem mogel videti, < spoznal Leseaut-a. Na vsak način je prežal nanj v bližini stano- < vanja, da izvede svoj načrt. < — Ti si Lescaut. — je vskliknil ter sprožil nanj pištolo. — < Danes zvečer boš lahko večerjal z angelji v nebesih! < V trenutku je zbežal in Lescaut je ležal brez znamenja živ- < Ijenja na tleh. Pregovoril sem Manon. naj zbeži, ker najina nav- J zo«'nost itak ne more vzbuditi brata v življenje. V spremstvu paz- J nika sva se obrnila v najbližjo prečno ulico. j .Manon j«1 bila tako grozno presenečena, da se je komaj vlekla * naprej. Konečno smo zapazili na koncu ulice nekega kočijaža. — < Vstopili smo. Ko pa me je kočijaž vprašal, kam naj pelje, mu ni- < sem vedel odgovora. Nisem imel nobenega varnega azila, niti zve- 1 stega prijatelja, pri katerem bi mogel brez skrbi iskati pomoči < Sploh pa sem bil brez denarja ter sem imel v žepu le pol pištole. \ Manon je bila skoro brezumna vsled strahu, katerega je doživela. \ Moje misli so bile še vedno zaposlene z umorom Leseaut-a in < hal sem se patruh. Kaj naj pričnemo? Na srečo sem se spomnil 1 gostilne v Chaillot. kjer sem prebival par dni z Manon, ko sva ( iskala stanovanje. Tam sem upal biti na varnem ter obemm najti I stanovanje, ne da bi se me sililo radi stanarine. — Pel ji nas v Chaillot. — sem rekel vozniku. Ni pa hotel pe- j Ijati t ja pomoči za manj kot za pištolo. Konečno se je zadovoljil ' s šrshiiii franki, — celo svoto, katero sem imel pri sebi. Spotoma sem tola/il Manon, dasiravno sem bil sam popolno- 1 ma obupati. Stokrat bi si bil končal življenje, da ni bilo ob moji strani <* ® ® NAJBOLJŠA mmm SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, s io-delovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ceaa t platno vezani $1.00. Rojaki v Cleveland, 0. dobe i«to v podružnici Fr. Sakser, 1604 St G air Are., N. E. -i----- MODERNO UREJENA JTISKABNA ELAS NAROM mi i lin VSAKOVRSTNE TISKOVINE SSSm IZVRŠUJE PO NIZKIH —» CENAH. . o o o o * ° ° DELO OKUSNO. ° ° o o o o IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. o o o o UNUSKO ORGANIZIRANA. o o o o POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING GO. _ 82 Cortlandt St., New York, N.Y. WMXMAMOm. Cenjenim naročnikom v Mon-tani, Wyoming in Utah sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik, I ž ' ^ :8Mr I Mr. OTO PEZDER, ki je pooblaičen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnižtvo "Glas Naroda". Prosti nasvet in informacije priseljencem. "TU Bnreaa oi Imdaatri* tU Immigration" aa državo New York varuje in pomaga priseljam-aem, ki aa bili oaleparjeni, oropani ali ■ katerimi ae js slabo v»t-aalo. Brezplačno aa daje nasveta priseljencem. kateri ao bili oslepar-jani od bankirjev, odvetnikov, tr-govaav s zemljišči, prodajalcev parobrodnih listkov, spremljevalcev, kažipotov in posestnikov go-stOm. Daj« se xaformaedje t aatarali-xaaijakih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti aa državljanska listina. Sorodniki naj bi se sestali s pri-aeljeaei na Ellis Islands all pri Barge Offiee. DBŽAVNI DVOLYUQ DEPARTMENT (State Department of BUREAU OF ENTDUSTRIM AND IMMIGRATION. Urad t mestn New Yorkn t 19 Isst 29th St., odprt vsaki dan od 9. ara zjutraj do i. popoldnevi* v arado zvečer od B. do 19. tur* ---. , f .ij POZOR ROJAKU ■pelno ""•^V'CX žilo za žen- Vj^Bf1® ■k. in moške jMSpv* Kg^KpBESjH^^^M lase. kakor tu- \ di za moške ijk gLlfl W _ ^^gg^Kl brke in brado. *"^BSl1 CKfe fE^^HB Ako Be rabi to Bf mazilo. zra- S» - JI / » JD^r ■tejo ▼ 6 te- KT . jPCTCr^fcS^Bf dnih krasni. gosti in dolgi lasje, kakor tudi mofikim krasne brke ia ^^ brada in nebo- ^gl^HP^EBnHHI^SHli^^^ do odpadali in ^BfEnS^^^V ne osiveli. Revmatizem, kosti bol ali trganje v rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule, ture, kraste in grinte. potna noge, kurje oči. bradovice, ozebline t par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiita takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIC, Itn ■. S4ifc Bi, Cleveland, Obla. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA". NAJVEČJI SIX)VENSKI DNEVNIK ▼ ZDB DKSAVAH. Veliki vojni atlas vojskujočih se evropskih držav m pa kolonij-sldh posestev vseh velesil. Obsega 1 1 raznih zemljevidov, ■a ZOtih straneh in vsaka stran je 104 pri 134 palca rsllks; Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas Obaega devet raznih remljovidoT aa 8 a trasah, vsaka stran 8 pri 14 palcev, Cena samo 15 centov, ▼si semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se Tsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prs-biTalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo poBamems dišave. Pošljite 26c. ali pa 15c. v znamkah In natančen naslov Umi vam takoj odpošljemo zaželjeni stlai.- Pri vsčjsai sdjsma damo popuBt. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (IZREŽ1TE TA KUPON) Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako is |H| ga predloži sknpno i devetdesetimi (90) ali vs2 rad §9 jBfi nimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki na p§ »I »h HASSAN PREMLJSKIH POSTAJ ali pri THE AMERICAN TOBACCO C04 M Praadnni Dept. 490 Broome St., New York, R. I. j .jfiy^J^v (Ta ponudba ngasne 31. decembra 1915.) S Velika vojna mapa vojskojočih se evropskih držav. Volikost je 21 pri 28 palci H. b=jB Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company/ 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do dobrega aem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo počiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni. Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino? 100 K velja sedaj $16.00 s poštnino vred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.