SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden meiec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema apravnlStvo in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Todnlkove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 146. V Ljubljani, v petek 28. junija 1895. Letnilt XXIII. Vabilo na naročbo. S I. julijem pričenja se nova naroeba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta Četrt leta 4 gl. — kr, Jeden meseci „ 40 „ TJpravništvo ,,Slovenca". 15 gld. 8 „ Nač ela veljajo. Na Štajerskem, dne 26. junija. Človek brez načel je ptič brez perotij in riba brez plavutij. Načela so glavni pogoj pravega, uspešnega delovanja. Kar se je na svetu velikega zgodilo, se je izvršilo, kakor beremo v zgodovini, na podlagi trdnih načel. Naj si tudi omahujejo človeške moči, velemoč ideje jih zopet oživi. Kar je drevescu steber, h kateremu je privezano in na katerega se opira, to je človeku načelo. Drevesce brez opore stre vihra in ž njim stre tudi ves sad, ki se je od njega pričakoval. Tudi člove{ko delovanje, ki se ne opira na načela, je prazno, brezplodno. Seveda pogoj je, da so to prava načela. Crviv, trhel steber je drevescu bolj v kvar nego v zaslombo. Dve dijametralno si nasprotni načeli se že zdavno med seboj borita na svetu — krščansko in nekrščau-sko. Ta boj je že star, in kakor kažejo dandanes odnošaji, se vedno bolj in bolj bliža čas, ko bodeta le ti načeli merodajni, ko se bo dejalo: „Tu krščanstvo!" in: „Tu nekrščanstvo!" Kar pa je na sredi, kar je neodločnega, bo izginilo. Nekaka radikalna sapa piha sedaj po Evrop*i, nekak radikalen tok si je v površje evropskega življenja napravil strugo, katero čim dalje bolj uglablja, čim dalje bolj razširja. In ta sapa preti pomesti, ta tok preti odplaviti vse, kar je polovičarskega, nedoslednega, kar nima strogo označenega stališča in jasnih načel. Liberalizem, ki je kakor mora le predolgo tlačil vse javno življenje, je prišel ob kredit. Zanj nam nižal; zakaj vso zmedenost, ki vlada sedaj na svetu, provzročil je ta laži-liberalizem, kateremu je prvo načelo breznačelnost in vrhovno vodilo sebičnost. Tisti pa, ki zastopajo njegovo dedščino, imajo krepkeje označeno stališče in jasneje izražena načela, bodisi dobra, bodisi slaba, bodisi krščanska, bodisi protikrščanska. Cim dalje bolj gineva vse, kar je nedoločnega, osrednjega, kar meni v sebi združiti ta dva nasprotna pola, vedno bolj se pokazujeta ti ostri nasprotji. Cerkev jo imela -i.airaj veliko ^e samo hudih nasprotnikov, temveč tudi zakletih sovražnikov. V tem sta se dotikala ta svet z drugim, človek z demonom. Ako bi to dejstvo zanikali, morali bi obupati o človeštvu. Tista divja strast, tista neukrotljiva mržnja, tisto smrtno sovraštvo , ki se je tekom časa tolikokrat pojavljalo proti cerkvi, se ne more staviti na rovaš samo človeštvu, temveč tukaj je moralo poseči vmes kako močneje, nadčloveško bitje. Vse besneče sovraštvo zoper krščanstvo in posebuo zoper kat. cerkev se dandanes koncentruje v framasonskih ložah. Odtod se izstreljajo vse tiste otrovane pušice, ki to ljubečo mater celega človeštva ranijo v srce; tukaj izvirajo vsi tisi pogubonusni toki, ki liki velikim razlivom razdevajo rodovitno polje božjega kraljestva na zemlji. Framasoni pridno skrbijo za to, da se njihovi nazori obilno razplojajo na vse strani. Pogubonosne framasonske nazore o Bogu in veri, o nekrščanski podlagi državni je vsprejel tudi socijalni demokratizem, radikalneji in dosledneji sin očeta liberalizma, in je širi med nižjimi sloji. Soc. demokratje sicer pravijo, da jim je vera nebistvena, privatna reč, za katero jim ni mar. Pa s tem jim ni resnica. Krščanstvo je moč, ki se ne da kar tako prezirati. Z njim mora računati vsak : ali se postavi pod njegovo okrilje kot pristaš in sobojevnik ali pa se postavi proti njemu kot njegov nasprotnik. Soc. demokratje morajo vsled svojega programa storiti zadnje; zakaj, kjer je krščanstvo, tam ni prostora naturalizmu in materijalizmu. V srce se nam smilijo tisti nesrečniki, ki se hrepeneč po rešitvi zatečejo v roke takih ljudij, ki jim iz glave in srca trgajo vero, njihovo najtršo zaslombo, in na njeno mesto postavljajo utopije in gnev in srd proti vsemu, kar je krščanskega. Na drugi strani pa krščanska ideja omlajena vstaja k novemu življenju. Njena univerzalnost se čim dalje bolj dejstvuje. Humanizem, ki človeško bistvo istoveti s človeškimi napakami in grehi in hkrati poveličuje človeško naravo »^»V^dno vseh nadnaravnih vezij in samodržno, je na vseh poljih javnega življenja porodil anarhijo. Zato pa se duhovi začenjajo zopet oklepati krščanskih nazorov, pričakujoč edino od njih rešitve človeštvu. Slovencem n iusojeno, da bi ostali nekako v osredji med tema dvema nasprotjema. Ne varajmo se z upom, kakor da bi nam bilo možno poprijeti se kakega vzora ali nazora, ki je glede na verstvo, glede na razmerje med Bogom in človekom, indeferenten in se tako izogniti usodnemu aut-aut. Ne, na desno moramo ali pa na levo. Kam naj krenemo, ne more nam biti vprašanje. Ako je res, da za posamnika ni rešitve izven krščanstva, ako je res, da državam , katerim se je izpodnesel krščanski temelj, ni trajnega obstanka, mora to posebno veljati o tako majhnem narodiču, kakor smo Slovenci, ki s krščanstvom izgubimo tudi svojo narodno individualnost. listek T domaČem kraju. Povest. Spisal J. 0. (Dalje.) Slava mladega zdravnika v trgu R. se je razširjala zmiraj bolj. Od vseh strani so hodili ljudje k njemu po zdravila, popustivši Smrekarico in druge mazačke. Povsod so govorili od Smrekarjeve Barke, v katerej skoraj ni bilo več življenja, ali on jo je sezdravil v štirih tednih. Najbolj je bil oče njen, Smrekar vesel. Ni je doktor samo ozdravil, temveč grajski so jo vzeli v grad za hišino. Preskrbljena je bila. Smrekar je le Boga prosil, da bi mu bila Barka vedno poštena in pametna deklica. Bes je bilo čudno, da je Barka še zdrava postala. Toda Vladimir se je zelo trudil za njo. Saj ga je Palmira po oskrbniku, gospodu Kralju prosila, naj pomaga u božiči, če le more. Kako rad jej je željo spolnill Nekdaj je bila Palmira z materjo na vrtu pri ribnjaku. Zagledala je Vladimirja, ki je korakal po cesti, vračajoč se od nekod \i svojega svetega poklica. „ Vendar je usmiljen ta človek", rekla je. Mati ni odgovorila. Hči je bila užaljena: »Nikar še njega ne sovražite, če sovražite očeta njegovega". »Palmira!" Ostra je bila ta materina beseda in oster njen pogled. Deklica je bila v zadregi. Dolgo ste molčali. Nazadnje spregovori gospa Mrakova: »Na obisk k dvorskemu grajščaku sve skoraj pozabili. Koliko je ura?" »Tri — k večernicam zvoni". Obe ste hiteli iz vrta v grad. Pred uhodom sta že tolkla dva iskra vranca s kopiti. Kmalu potem sta dirjala s Palmiro in njeno materjo proti Savi. Veliko truda je imel brodnik, predno je spravil živali na ladijo. Odrinil jo je z drogom od brega. Tisti čas je prihajal po cesti mlad gospod. Muditi se mu je moralo. Hitel je, kar je mogel proti brodišču. Bil je Vladimir. »Počakajte", kričal je na brodnika, ne zapa-zivši, da so grajski na ladiji. »Oče, počakajte .. »Ne morem nazaj! Počakaj ti, da pridem nazaj!" Tako je govoril, ne ozrši se na breg. Gledati je moral drugam. Plašna konja sta se začela strašiti. Zakričal je ves jezen svojemu dečku, ki mu je pozabil zagrado črez ladijo potegniti: „Spusti zagrado tam črez!" Deček je skočil iz čolna na ladijo, da bi za-gradil konjema. Pa bilo je prepozno. Konja sta se splašila in skočila s kočijo vred v deročo vode. Ves brod se je hudo zazibal. Gospa Mrakova je zaječala, brodnik je grdo zaklel. Hlapec, ki je stal pred konjema, boril se je z valovi, tako tudi brodnikov sin. Bližala sta se h kraju. Konja sta priplavala na drugo stran reke. Nikjer pa ni bilo Palmire. Brodnik je s strahom zrl po vodi: »Nekje mora biti". — In zagledal je dober streljaj daleč v Savi, kakor bi kdo vzdigoval roko iz vode. Grajska gospodična je morala biti, kdo drugi. Vrgel je janko s sebe in sezul črevlje v naglici, da bi mogel laglje plavati. Toda mej tem je že videl, kako je nekdo tekel ob bregu reke in potem skočil za grajsko hčerjo v deroče valove. Brodnik je gledal, s kako težkočo jo je vje r S 1 f, Zatorej bodi skrb vseh pravih rodoljubov, da p ostanejo in ostanejo vodilna načela našega naroda zopet krščanska. S tem prihranimo svojemu narodu mnogo ponesrečenih eksperimentov in britkih posku-šenj. Da se pa to uresniči, je treba še mnogo dela, na zeleni Štajerski nič manj nego drugod. Treba je na krščanski podlagi organizovati delavske stanove in jih tako obraniti nevarnih zanjk, katere jim povsod stavi internaeijonalna demokratija. Kjer je primerno število delavcev, osnuj se v njih materijalni in moralni prid delavsko društvo. Zbog tega moramo zelo želeti, da se že tolikrat napovedano delavsko društvo v Trbovljah prav kmalu osnuje, vzlasti ker mnogo delavcev po njem močno hrepeni. Vse narodove sloje naj prešinjajo in družijo, vsa polja javnega življenja naj prevladajo cela krščanska načela! Tu so mogočne korenine naše moči. Proračunska razprava. Dunaj, 27. junija. Vendar jedenkrat, če tudi že ob jednajsti uri, se je pričela proračunska razprava v državnem zboru. Polovica poslovnega leta bo kmalu minula, polovica proračuna je že porabljena, in proračunsko razpravo so še le pričeli. Ta okolnost pač jasno osvetljuje nejasne razmere v naši parlamentarni zbornici. S temi nezdravimi razmerami je vzlasti nezadovoljen presvetli vladar, ki je zadnje svoje razgovore z delegati posebno porabil za to, da je poslancem povedal, koliko mu je na tem, da se proračun pravočasno dovoli. Parlamentarne skupine Poljakov, konservativcev in Mladočehov imajo že jasno pot gledč postopanja v proračunski razpravi. V zadregi so levičarji, ker ne ved6, kako bi se vedli glede točke o celjski gimnaziji. Vlada hoče proračun izvesti, kakor ga je predložil kabinet Windischgr:itzov, a levičarji so zaradi tega izstopili iz koalicije. Seveda bi sedaj mislili, da bodo tej točki odločno nasprotovali. To bi sicer radi storili, a bojč se, da pridejo tem potom skoraj popolnoma ob veljavo. Da levica ni jedina v tej točki, vidi se iz dogodkov, ki so se vršili v vodstvu levice. Khuenburg je namreč odložil predsedstvo, dr. Russ ga ni hotel vsprejeti, in sedaj nače-luje levici dr. Beer. Gotovo je, da bodo pri posebni razpravi jjl^sovalj levičarji proti točki o celjski gimnaziji, a v tretjem branju bodo najbrže prisiljeni vsled razmer glasovati za ves proračun. Menimo, da pravo zadenemo, ako trdimo, da se bo sedanja proračunska razprava vršila po zastopnikih vseh strank, vzlasti z ozirom na sestavo novega stalnega ministerstva. Stranke, katerim je na tem, da se bode oziralo nanje pri sestavi nove vlade, bodo zmerno postopale, druge stranke, ki ne goje teh ambicij, govorile bodo odločneje. V generalni razpravi o proračunu za tekoče leto so se kot protigovorniki oglasili: Scheicher, Schwarz, Steiner, Gregr, Steinwender, Kramaf, Schneider, Romanczuk, Kaizl, Feregger, Liechten-stein, Hauck, Pacak, Vašatj, Tuček, Jax, Kaiser, Hofmann-Wellenhof; kot zagovorniki: Ferjančič, Wassilko, Weber, Demel, Debiasi, Perič, Hompeš, Bohaty, Haberraann, Lorber, Menger, Russ, Exner, Robič in Zurkan. in plaval z njo k bregu. Potem je rinil ladijo k bro-dišču. Doktor Vladimir je prinesel Palmiro tje. Kmalu jo je pripravil k zavednosti. Ali bila je bleda od prebitega strahu in vsa se je tresla. Molče je podala gospa Mrakova Vladimirju roko v znamenje hvaležnosti. Tudi Palmira je storila tako. Besede ni mogla spregovoriti, pa zahvalila se mu je z očmi, in ta pogled je pričal hvaležnost in več kot hvaležnost. Grajski so se odpeljali nazaj v grad, Vladi-mirja pa je brodnik prepeljal črez Savo. Počasi je potem šel po bujnih travnikih in po stezi mej njivami, kjer se je zibalo zlato klasje polno lepega zrnja. Skrjanci so veselo peli v zraku nad njim, ali Vladimir se za nje ni zmenil. Mislil je na Palmiro ... Drugi dan se je odpravljal nekam v hribe k nekemu bolniku. Star mož je stal v veži, opirajoč se na grčasto palico. Starec je težko stal, a usesti se na lepej mizi ni si upal. Vladimir je prišel v vežo: »Težko čakate, oče? Potrpite še malo. Vprite se! — Glavo, pravite, da ima ubito vas sin?" »Zdi se mi, pa ne vem za dobro. Mora že biti kaj takega, ko tako zdihuje in javče". (Konec sledi.) Prvi je govoril dr. Scheicher rekoč: Da v zbornici ni pravega reda, dokaz temu je, da se še le koncem junija pričenja razprava o proračunu za tekoče leto. Mogoče je, da je prejšnja vlada namenoma odložila razpravo. Za bivšo vlado žalujejo mnogi stričniki in netjakinje, marsikateri mlad ju-rist grofovske in knežje krvi, ki je upal biti okrajni glavar. Vsi zakoni zadnjega časa so omejevali prostost in vsled tega raste nezadovoljnost. Državni zbor bi bil lahko sklenil dobro in koristno volilno pravico, toda potratil je najboljši čas. Govornik razdeli premoženje v tri vrste : podedovano, pridobljeno in drugim odvzeto. Nihče ne zavida moža, ki si je premoženje pridobil poštenim načinom ali je podedoval, toda ljudstvo sovraži in zavida človeka, ki Bi je z zvijačo nagrabil posvetnega blaga. Odtod socijalno vprašanje! Vlada, ki ima pred očmi občno blagostanje, morala bi skrbeti, da veže roke takim grabežem. Govornik na to našteva potrebe in želje poljedelskega stanu ter priporoča kmetiške zbornice in prosti lov divjačine. V zadnjem času neka vladna naredba prepoveduje trgovcem in kupcem, po deželi prodajati navadna sredstva in zelišča za živinske bolezni. Sedanji notranji minister bode gotovo v tem oziru pomiril prebivalstvo. Živa potreba je dalje, da vlada Vfedi vprašanje kovačev in živinozdravnikov. Za poljedelski stan ne stori se skoraj nič, kermero-dajni krogi nočejo škoditi veliki trgovini, ki je v rokah kapitala. Ustanavljajo se sicer poljedelske šole, toda koristijo le malo, ker kmetje vsled revščine ne morejo pošiljati sinov v te šole. Govornik naglaša žalostno stanje duhovnih pomočnikov, župnikov in upokojenih duhovnikov. Cerkev bi ne potrebovala nobene podpore od države, ko bi jej vrnila država, kar jej je po krivici odvzela. Govornik se obrača proti znanim šolskim odlokom ces. namestnika grofa Thuna, s katerimi se le hinavščina pospešuje, ter biča korupcijo. Cas je. konča govornik dveurni svoj govor, da se upremo bližajoči se nevarnosti. Za to pa treba soci-jalnopolitičnega programa, novih mož, novih idej za potrebne socijalne reforme. Poslanec dr. Ferjančič obširneje razpravlja zgodovino koalicije. Glavni vzrok, da se je koalicija razbila, je ta, ker je upala rešiti svojo nalogo, ne da bi> posezal* v politična, narodna in verska vprašanja. V Avstriji je morda nemogoče vladati brez koalicije, ker nobena stranka nima večine, toda mogoča je le taka koalicija, ki popolnem priznava državne temeljne zakone. Ko nastopi nova, definitivna vlada, bodo Slovenci presodili razmere in po tem iskali zbližanja in zveze. Mejtem pa bodo Slovenci gojili najboljše razmere z ono parlamentarno zvezo, v kateri so doslej bili. Govornik izjavi, da bode glasoval za državni proračun. Posl. Schwarz izjavi v imenu Mladočehov, da od sedanje vlade ne pričakujejo boljših razmer, zato bodo glasovali proti proračunu. W a s s i 1 k o izjavi, da so Rumuni zvesti cesarju in državi, da pa ne poznajo antisemitizma; od vlade pa pričakujejo varstva. Ko sta govorila Steiner proti in Weber za proračun, pobija dr. Gregr centralistično ustavo, ki je v naprednem, narodnem in gospodarskem oziru škodljiva nenemškim narodom v Avstriji. Govornik želi spravo na Češkem, toda ne na podlagi dunajskih dogovorov, temveč tako, da bi bilo izključeno ponemčenje Slovanov in poslovanjanje Nemcev. V Avstriji je mogoča vlada le po federalističnih načelih. Mladočehi ne delajo opozicije avstrijski državi, temveč pobijajo le centralistični vladni sistem. Po govoru posl. Debiasija za proračun je bila seja zaključena. Danes zbornica zopet zboruje. Evangeljska delavska društva na Nemškem in naša organizacija Naš list je že poročal o socijalnem shodu nemških protestantov dne 5. t. m. Prejšnji večer je imela zveza vseh evangeljskih delavskih društev svojo odborovo sejo. Organizacija je zel6 modra. Posamična društva so sicer samostojna v svojem delokrogu, vendar pa jih vodi v nekaterih stvareh skupna zveza. Tako n. pr. udje plačujejo nekoliko za svoje ožje društvo, nekaj pa gre v skupno bolniško in mrliško blagajno. Ta je imela v preteklem letu 45.121 mark 14 pf. dohodkov. S tako svoto se da že kaj napraviti. Dalje skrbi zaveza, da se ustanavljajo nova delavska društva, daje navodila, kako naj se vodijo, razmotrava sredstva, po katerih bi se najložie odstranile napake, ki so se morda vrinile vanje. Sploh skrbi zveza za to, da posamna društva dose-zajo ložje in boljše svoj namen. Vseh evangeljskih društev na Nemškem je 270, ki imajo 75.000 do 80 000 udov. Devet skupin ima zveza združenih : virtemberško, badensko, renpfalško, srednjerensko, srednjenemško, saksonsko (v kraljestvu), društva onstran Odre, šlezvik-holštajnska in rensko-vestfalska. Samo Bavarsko še ni pristopilo k zvezi. Od vlanskega leta se kaže povsod lep napredek. Tako je n. pr. na Virtemberškem letos že 25 društev z 2069 dejanjskimi in 260 podpornimi udi; vlani je bilo samo devet društev in 665 dejanjskih pa 12 podpornih udov. V Draždanah je nad 1900 udov. V Krefeldu se je z evangeljskim društvom združilo v skupno delovanje tudi tamošnje katoliško delavsko društvo, tkalska zveza in strokovno društvo po Hirsch-Dunckerjevih načelih. Posebno delavni so pastorji Weber, Naumann in Lorenz. Brez dvojbe stor6 ta društva mnogo dobrega, toda pozna se jim, da jim manjka katoliške stalnosti. V marsikaterih stvareh se ne morejo zjedi-niti; vzlasti odločnosti nasproti vladajočim krogom ne trpi večina pastorjev. Nekateri se bejd izprego-voriti vsako besedico proti Židom; če se kdo dotakne kmetiškega vprašanja, se takoj bojd, da ne bi bili užaljeni občutljivi plemčiči. Profesor Schulze-Gawernitz je n. pr. v vestfalskih društvih večkrat govoril o najnovejšem gibanju mej socijalnimi demokrati. Pri tem je tudi nekoliko omenjal o poljedelskem vprašanju. Zagovarjal je misel, da bi se morala zemlja razdeliti v last čim največjemu številu ljudij. To zagovarja tudi sveti oče v svoji delavski okrožnici, trddč, da mora država s svojimi zakoni poskrbeti, da jih bo čim največ imelo kaj svojega posestva. Schulze-Gavvernitz jo je pa slabo naletel. Plemiški veleposestniki so planili po njem in po vseh protestantskih delavskih društvih. Takih vzgledov bi lahko Še več navedli. Šeža-lostnejše je pa to, da posamni pastorji, voditelji teh društev, niso jedini v veri. Nekateri že nimajo nobene pozitivne vere več. Verski pojmi so jim le še gole umstvene oblike, ki so sicer vsaj za zdaj še potrebne, ki se pa morejo prilagoditi razmeram časa in kraja, vzlasti pa naravoznanstvu, kolikor je drago. Toda priznavati moramo vond&r, da eo protestante tudi v socijalnem oziru na delu. Veliko vspešnejše sicer delujejo katoliška društva, po katerih vzgledu so se osnovala protestantska še le precej kasneje, toda vsaj mi v Avstriji se lahko od njih mnogo učimo. Kako vkljub razcepljeni posamični krajevni organizaciji ohranjati jedinost, nam kažejo ravno ta društva s svojo zvezo. Politična društva seveda ne morejo sklopiti take zveze, ker je ne dopušča zakon ; pač pa jo smejo imeti gospodarska, poučna, podporna itd. Zanje je naravnost potrebna. In to ne velja samo za delavsko, marveč tudi za kmečko, obrtno in narodno organizacijo. Ce hočemo kaj pomagati, da se krščansko uredi država in s tem reši gotovega propada, moramo nato misliti. V delavski organizaciji bi to že kmalu lahko pričeli. Vsaj vsa slovenska nepolitična delavska društva naj bi se nekako zvezala mej seboj. V to bi bilo potrebno skupno posvetovanje. Naš list je odprt vsakemu nasvetu v tem obziru in le to želimo, da ne bi posamna društva prezrla te važne stvari. Ko bi se v listu stvar od vseb stranij pojasnila, naj bi prišli odposlanci posamičnih društev k skupnemu posvetovanju, kjer bi se dogovorilo nadaljno postopanje. Pri tem bi pa seveda ne smeli ostati, če bi hoteli, kaj vspešnega doseči. Ta skupna organizacija bi se morala kmalu raztegniti tako daleč, dokler zakon dopušča, namreč po celi Avstriji. Duševna vzajemnost s somišljeniki po drugih državah bi se potem tem ložje gojila. Tako bi si pripravili kmalu pot do evropskega katoliškega delavskega shoda. Le na tak način, s takim vstrajnim in namenu primernim delovanjem bi postali kos socijalni demokraciji. Kar se sedaj godi proti nji, je le lokalnega pomena in ji sicer odbije kak mal ud, toda v srce je ne zadene. Naša sveta stvar nam pa mora biti pač toliko draga, da se žrtvujemo zanjo bolj, nego krivoverci ali celo brezverci za svojo. V ravno tem smislu bi se morala razraščati kmečka iu obrtna organizacija. Dozdaj število nižjega ljudstva nikakor ne odtehta denarne in nravne nadvlade gospodarskih stanov. Ko bode ogromno število kmečkega, obrtnega in delavskega stanu dobilo duha vzajemnosti, ko bodo ne-brojne raztresene kosti oživele, potem bo že njihov prvi nastop — njihova zmaga. In če se bo ta nastop izvršil pod zastavo svetega križa, potem bo njihova zmaga — zmaga pravice in resnice v korist ne samo njim samim, marveč vsem stanovom, vsemu človeštvu. Politični pregled. V L j u bi j an i, 28. junija. Poslanec Vošnjak o stališču slovenskih poslancev. Pri konferenci štajersko - slovenskih zaupnikov 23. t. m. v Celju je pojasnil posl. Vošnjak sedanji notranje politični položaj. Omenil je najprvo, da so bili vsi jugoslovanski poslanci od 1. 1891, ko se je otvoril sedanji parlament, do oktobra 1893, ko se je osnovala koalicija, pod vodstvom Hohen-warta v klubu konservativcev. Po odhodu Tasffeje-vem ostalo je le še sedem slovenskih poslaneev v tem klubu, namreč Klun, Vošnjak, Robič, Pfeifer, Povše, Globočnik in Suknje. Ostali poslanci so se pa razcepili v dve stranki, namreč Klaič - Ferjančič-evo in Spinčič - Biankinovo. Zakaj se tudi Vošnjak 8 svojimi somišljeniki ni ločil iz konservativnega kluba, se je razvidelo iz zadnjih sej budgetnega odseka. On je namreč mej drugim imel pred očmi eeljsko gimnazijo in njeno preosnovo. Vedel je namreč dobro, da zamore v veliki stranki, v H>henwart-ovem klubu, ki je bila Slovencem vedno prijazna, veliko več doseči, kakor pa drugje. Tako je prišlo v zbornici na vrsto celjsko vprašanje, ki je toliko hrupa vzbujalo po svetu in kateri je bil izgovor za levičarje, da so izstopili iz koalicije in da je vsled tega odstopilo ministerstvo. Govorniku je zelo žal, da je odstopil mož, ki je imel najboljšo voljo ustreči zahtevam vseh strank. Sedaj treba čakati, ako se ne razpusti poprej državni zbor, da pride novo defini-tivno ministerstvo. Takrat je pa potrebno, da se združijo vsi slovenski poslanci in to bi bilo, ako ne preje, gotovo v jeseni želeti. Tedaj je treba, da složno postopajo in prenehati morajo vsi napadi. Dunajske občinske volitve. Nemški liberalci so želeli in upali, da se bodo nove občinske volitve na Dunaju vršile meseca novembra ali vsaj oktobra, ko se večina njihovih volilcev vrne iz kopališč in počitnic. Začasni ministerski predsednik grof Kielmansegg pa je, kakor zatrjuje .Reichspost", odložil, da se bodo vršile volitve v drugi polovici meseca avgusta. Volilski imeniki se bodo s 1. julijem že razpošiljali volilcem. JDr. pl. Plener, bivši finančni minister, bode zopet nosil čelado s perjanico med nemškoliberalnimi oprodami. Dr. Russ je nekda odložil predsedništvo nemške levice in dr. pl. Plener je milostno obljubil, da prevzame vodstvo. Sploh pa se govori, da je Plener jako slabe volje, ker ni mogel levice pregovoriti, da bi še ostala v koaliciji in da bi seveda tudi on še ostal na — ministerskem sedežu. Po delegacijah. Kakor pri prvem obedu je cesar tudi pri drugem ogovoril razne delegate. Važne so besede cesarjeve mladočeškemu poslancu dr. Heroldu. Cesar: Jako me veseli, da ste govorili tako zmerno vdelegaciji. Herold: Veličanstvo, meni je vsigdar do tega, da izrazim svoje prepričanje. Cesar: Tudi o bosenskem vprašanju postavili ste se na objektivno stališče. Herold: Tako smo smatrali vedno svojo nalogo. — Delegatu Lupulu, članu konservativnega kluba, je rekel cesar na zatrdilo, da hoče omenjeni klub podpirati vlado: Nadejati se je torej, da se res skoro reši proračun. — Z delegatom dr. K 1 a-i č e m je govoril cesar o deželnem zboru dalmatinskem, izrekši svoje priznanje na delovanju tega zbora. Tudi do delegata Pininskega je vladar izrekel željo, da se skoro dožene razprava o proračunu in pa o preosnovi civilnega pravdnega reda. Vse te izjave kažejo, kako živo in neprestano se zanima naš cesar za javne odnošaje, ter da je dobro obveščen o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ali usodnega pomena so besede, ki jih je izrekel cesar o postopanju nemške levice. V pogovoru z levičarskim delegatom Promberjem je namreč cesar najodločneje obsodil vedenje nemške levice ob zadnji krizi. Doslovno besedilo cesarjeve izjave sicer ni prišlo v javnost, ali dognano je, da je isti govoril jako rezko in da je na jasen način izjavil svojo nezadovoljnost. Vest o tej izjavi cesarjevi provzročila je nenavadno gibanje med parlamentarci in sodijo v obče, da ta obsodba z Najvišje in najobjektivnejše strani znači smrten udarec itak že obnemogli stranki nemških liberalcev. Libe- ralci so sicer po listih hoteli utajiti cesarjeve besede, a ni šlo, od tod je nastala tudi kriza v vodstva levice. Proti dvoboju v delegaciji. V minolem delegacijskem zasedanju je jako odločno pobijal dvoboj delegat Salvadori. Obžalovanja vredno je, dejal je, da so vkljub sijaju napredka in omike še vedno ljudje, ki zasmehujejo vsako smisel za pravičnost in Človekoljubnost ter za prazne častne pene postavljajo v nevarnost svoje življenje. Obžalovati je vzlasti, da mej vojaki prevladujejo take nesmiselnosti in da je ni oblasti, ki bi bila zmožna krotiti to divjo raz-vodo ter vresničiti krščanske, plemenite in vzvišene želje, katere je vladar že večkrat izrazil. Ako pomislimo, kako strogo se postopa s vojaki, ki zagreši kak pregrešek ali le kako majhno nepokorščino in ako pomnimo, kako te vrste morilci, ko so končali svojega tovariša, skoro brez kazni ostanejo, tedaj spoznamo, kako težko je na lastnem telesu rezati in uvidimo vzrok, zakaj da se ne posreči preosnovati zastareli vojaški kazenski zakonik ter brez ozira na takozvane može časti take kazne določili, kakor za druge vojake. Ako se vojaškemu ministru posreči, z železno roko delovati na to. da se manija dvo-bojevanja izžene iz armade, oprostil jo bode grdega sramotnega znamenja. — Krepka beseda, izgovorjena na pravem mestu I Da bi le kaj zalegla. Naši zakoni v varstvo delavskega stanu. Socijalno • demokratični znanstveni tednik .Die Neue Zeit" pravi v svojem članku „Eilf Jahre Migerka" (št. 37. 1894/95), da je samo jeden napredek, odkar imamo obrtne nadzornike. .Brez njih bi ostali zakoni v varstvo delavcev na papirju in delavska revščina bi bila samo v resnici. Sedaj je pa vsled njih tudi delavska revščina na papirju, seveda ne da bi bila zato kaj izgubila na svoji resnici." Kvnetska deputacija i» Galicije se je podala včeraj, kakor javlja .Kurjer Lwowski", na Dunaj, da se pritoži pri ministru notranjih zadev in pri članih poljskega kluba radi večkratnega pre-povedanja ljudskih shodov. Te prepovedi so sedaj, piše nadalje omenjeni list, kar na dnevnem redu, ker je prepovedan vsak, posobno pa volilski shod} Pričetkom je bilo sklenjeno, da se vdelež6 omenjene deputacije zastopniki štirih okrajev ; toda vodji njihovi povabili so poljsko demokratično društvo in vsled tega se jim je pridružilo več drugih okrajev. Uspeh te deputacije še ni znan, vendar pravi .Kurjer Lwowski" da bo moral preminiti siztem železne roke v Galiciji, ako na Dunaju zvedo, da ji dežela ni prijazna. Italija. Radikalni rimski dnevnik .Messa-ggero" zagotavlja, da bodo radikalci v zbornici zopet spravili v razgovor vprašanje Crispijeve zveze z znanim Židom Kornelijem Herz-em. Hud moraličen udarec za Crispija je, da so najodličnejši člani zbornice Rudini, Brin in Zanardelli za Cavallottijev predlog proti Crispiju. In kakor poroča .Roma", izjavil se je Rudini proti njenemu dopisniku, da je tak mož kakor Crispi mogoč kot ministerski predsednik le v Italiji. O dogodkih v Makedoniji dohajajo iz Sredeca vsakovrstna poročila, katerim pa ni pripisovati posebne verojetnosti. Iz Belgrada se namreč poroča, da vlada ni dobila o tem nikakega uradnega poročila, akoravno ima srbska vlada svoje konzule v Prištini, Monastiru in Ueskflbu. „Agence Balca-nique" se pa 26. t. m. nasprotno poroča, da je dobil vojni minister brzojavno poročilo od deželne meje, da so prekoračile turške čete 23. t. m. mejo pri Tamrušu ter zahtevale ob Bolgarov, da se umaknejo nazaj. Ker pa ti niso hoteli ustreči njihovej želji, so zasedli turški vojaki ondotne pokrajine. Bolgarski poveljnik v Filipopolu je to sporočil in prosil vojnega ministra za nadaljne vojne moči. Drugo uradno poročilo iz Ktistendila trdi, da so se vršili 21. t. m. boji mej uporniki in četami v okolici Egri Palanka. Turški vojaki so napadli četo 25 mož ter jo popolno premagali. Osem mož so vjeli in tri usmrtili. Vjet-nike so odvedli zvezane z verigami v Palanko, kamor so donesli tudi odsekane glave onih treh mrtvecev. Turška vlada seveda dementuje ta poročila, toda popolno izmišljena ne morejo biti na noben način. Razgled po slovanskem svetu. Izdajalsko delo. Iz Zagreba, 23. junija. Po nagodbi mej Ogersko in Hrvatsko od leta 1868 je prevzela ogerska vlada trgovino in komunikacije kot zajedniški posel v svojo upravo; xa to pa plača Hrvatska od svojih letnih dohodkov svoj prinos, kateri je tako znaten, da bi se dalo ravno za omenjeni stroki zajedniškega gospodarstva na Hrvatskem mnogo več storiti, nego se to v istini vrši. Tožbe se radi tega slišijo že prav pogostoma, ali vse to nič ne pomaga, kajti iz Budimpešte se gospodari in zapoveduje v tem pogledu seveda le na korist Ogerske. Pri drugi priložnosti bodem razložil, kako malo troši Ogerska na Hrvatskem za komunikacije in sploh za trgovino in koliko našega denarja se rabi v te svrhe na samem Ogerskem, danes mi je poročati le o žalostnih posledicah te krivične politike našega zaveznika. Le jedna točka hrvatske zemlje je bila tako srečna, da jej je Ogerska izkazala svojo privrženost. To je namreč hrvatska Reka, brez katere Ogerska ne bi imela svoje pomorske trgovine. Za to mesto je ogerska država potrošila milijone, ali še le tedaj, ko se je mesto izneverilo hrvatski kraljevini ter se 8 tem svojim izdajstvom steklo privrženost Madžarov. Vkljub državnoprav-nemu dogovoru izmej Hrvatske in Ogerske je Reka dandanes popolnoma v rokah madžarskih ter se za-tegadel tudi toliko za to mesto troši in še celo ne-trpi kaj mestna avtonomija, ki pa Madžarom ni po volji, ali je ne morejo zatrti. Exempla trahunt, pravi Latinec, pa tako se je zgodilo tudi v najnovejšem času z našim mestom Zemunom. Našel se je namreč junak (I), ki je v .Pester Llojdu" kar očitno razglasil, da za mesto Zemun ni druge rešitve, nego da se odcepi od Hrvatske ter stopi v neposredno zvezo z Ogersko, ki bode potem gotovo pomagala mestu v gmotnem pogledu. Bi li bilo pri nas mogoče kaj takega, da ni dala Reka slab izgled ostalim mestnim občinam na Hrvatskem ? Ce si je pomagala Reka z zvezo ogersko, zakaj bi se to ne dalo doseči tudi v Ze-munu, ki je tako potreben državne pomoči. Tako misli seveda oni del prebivalstva v Zemunu, kateremu je le tamkaj dobra domovina, kjer se da lahko brez truda živeti. Takih brezdomovincev imamo žalibog pri nas čimdalje več vsled doseljevanja tujega življa, ki je večjidel protiven našim narodnim zahtevam. Da je pa sploh mogoče tako ravnanje razsoditi, treba znati, da taki glasi morda na Madžarskem niso nepristopni tudi višjim krcgom, saj se je pisalo po madžarskih časopisih kar očitno, da je Slavonija madžarska pokrajina od starine. Omenjeni dopisnik v .Pester Llojdu" oponaša v prvem redu hrvatski vladi, da ona ne stori nič za Zemun, napada naše oblasti ter grdi sodstvo, da ne brani dovoljno trgovske interese in tuji kapital. Iz teh napadov se vidi očividna zloba, kajti v prvem redu se zahteva za Zemun dobrih komunikacij, skladišč za robo, državno posojilo itd., a za to skrbeti je dolžna po nagodbi ogerska, a ne hrvatska vlada; da pa Ogerska za Hrvatsko sploh ne vrši po nagodbi svoje dolžnosti, je že prej omenjeno, a isto se godi tudi z Zemunom, ki bi mogel postati važno tržišče za iztok, ko bi Ogerska, ki je po postavi dolžna za to skrbeti, hotela trošiti zajedniške dohodke v to svrho. Pa tudi mestjanstvo samo je poklicano, da se bavi s takimi lokalnimi vprašanji ter s pomočjo domače vlade opozoruje ogersko, kaj jej je dolžnost v takih zadevah. Proti temu izdajalskemu pisanju izjavili so se vsi hrvatski časopisi brez razlike, uradni skoro tako ostro, kakor opozicijonalni. Tudi v trgovsko - obrtni komori slavonski, ki je sicer skrajno privržena ogrski vladi, obsodili so ta čin najostreje. Celo predlagalo se je, da naj se za Zemun od strani komore tako dolgo nič ne stori, dokler se mestjanstvo proti temu izdajalcu ne izjavi, kar se je tudi že zgodilo, ker se je mestno zastopstvo izjavilo svečano proti vsakemu takemu činu od katerekoli strani mestnega prebivalstva. Ta predlog se sicer ni odobril, ali je zna-čajen za naše odnošaje. Pogumno se je treba upreti takim pojavom precej s početka, posebno pa bi morali poskrbeti naši poslanci na ogerskem zboru, da se v jednaki meri skrbi v gmotnem pogledu za vse dele cele države, ne pi, da se Hrvatska povsodi zapostavlja, če tudi točno svoj del doprinaša. Soeijalne stvari. Pravioe in častnost dela.*) Spisal kardinal Uanning. — Iz angleščine poslovenil J. G. (Dalje.) 2. Delo in svoboda. Se enkrat: delo ima pravico do prostosti. Bere se pri Columelli, ki je spisal knjigo o rimskem *) Cf. list Stev. 36 t. L poljedelstvu v prvem stoletju po Kristusu, da je postal ves svet okrog Rima tako mrtev, pust in nerodoviten, in da je leto za letom tako vpadala njegova plodnost, da so dejali rimski filozofe, da se zemlja stara. Nikakor pa ne vidimo, da bi se bila Anglija postarala, Ce primerjamo kralja Janeza čase s svojimi. Skrivnostni vzrok pešajoče rodovitnosti bi bili kaj lahko naSli. Zemljo so obdelovali sužnjiki, in sužnjikovo delo je delo brez srca; to je delo brez volje. Tu ni krepke roke, tu je le železna volja, ki vihti sekiro nad koreninami drevesa. Vsak delavec ima pravico, da dela, ali da ne dela. Če noče delati, imamo za lenuhe staro postavo, ki pravi: »Kdor noče delati, naj tudi ne jč.« (2. Tesal. III. 10.) Ta postava Se ni bila preklicana. In ista postava pravi, da je delavec vreden svojega plačila (Luk. X. 7.), in z veseljem vam povem, da je to še sedaj v sv. pismu zapisano. Da, delavec ima pravico, da določi, za koga bo delal. Ne mislim, da sme to delati, kakor bi se mu zljubilo, in da sme s tem koga pritiskati; ali vendar mora biti on prvi in zadnji, ki odločuje o svojem življenju in je včdi, in sam bo kaznovan, če zlorabi to prostost. Ima tudi pravico reči, ali more izhajati s plačo, ali ne. Tega ne more nihče tajiti. Lahko zahteva preveč za svoje delo, tedaj bo zadela kazen zato njega samega. Nihče mu ne more dela ceniti. Kdo drug mu lahko ponudi plačo, če pa ni zadovoljen, lahko se ubraui. Ne more se mu reči: »Moraš delati!« Na Angleškem se bili kmetje odvisni do štirinajstega stoletja, in mislim, da je bila odvisnost kmečkega stanu jeden onih vzrokov, zakaj ni bila Anglija tedaj tako rodovitna, kot je sedaj; to pravim oziraje se na kapital, umnost in vždo. Dobrotni vpliv krščanstva je kmečko ljudstvo osvobodil. Več stoletij potem je bilo pri nas delo sicer v jednem smislu prosto, v drugem pa ne popolnoma. Nekatere socijalne razmere so je omejevale in kratile delavcem prostost — stara postava o naseljevanju in podobne stvari, o katerih pa ne bom govoril. Dandanes je pa Angleževo delo tako prosto, dejal bi, kakor zrak. Lahko gr6 kamor hoče, lahko dela, kjer hoče, lahko dela, za kar hoče, lahko se cel6 brani dela. Tudi to je neovrgljivo. Ne vem pa, kako bi se mogel kdo dela braniti, da ne bi se hkrati branil pravice do lastnine in do kapitala. 3. Proletarijat. Naj navedem tukaj nek ugovor, dasi mislim, da bi ne bilo treba. Povedal sem že to pred nekaterimi leti v Manchesteru, in ne morem si kaj, da bi ne povedal tudi v Leedsu. Nekateri hočejo po vsi sili v angleščino vriniti dolgo besedo — proletarijat. Vem, da ste jo vi vsi že slišali in brali. Če jo opazim v kaki knjigi, zdi se mi knjiga takoj sumljiva. Če jo slišim iz ust koga, dvomim je-li Anglež. Naš stari materin jezik ima mnogo več jednozložnih kot večzložnih besed, imam ga toliko rajši, ker se mi zdi, da je v naših starih saskih jednozložnih besedah moč krepkega naroda. In jaz sem deset tisočkrat rajši, da bi mi dejali delavec, kakor pa proletarijec. Naj vam povem, zakaj sem proti imenu »proletarijec". To ime je malenkostno, pogansko in napačno ; to je ponižujoče za delavca. To je malenkostno, zakaj privlekli so to ime francoski pisatelji iz starega rimskega prava nekako za časa prve francoske prekucije; in že to nekako priča, da je to ime oživelo z vso svojo pogansko naravo, zakaj ta doba je bila naravnost poganska. Po svojem izvoru je pa čisto pogansko ; spada v rimsko omiko, kakoršna je bila pred krščanstvom. Dalje nikakor ni prikladno našim razmeram, in povem vam, zakaj ne. Rimsko ljudstvo je bilo razdeljeno v razrede. Bili so prvič postavno tako zvani »capite censi", ali prešteti. Ti so bili golo število; imeli niso ničesar; bili niso nič; mogli niso ničesar; imeli so le dvoje očij, dvoje rok in dvoje nog; plačevali so osebni davek. To je bil najnižji del rimskega ljudstva. Eoj za temi so bili »proleta-rijci", ali tisti, ki so imeli dom in družino — če se more dom imenovati streha ali pokriti prostor, kamor so legali spat, imeli pa tudi niso ničesar. Niso imeli druzega, kot svoje otroke. Državo so lahko služili ali sami, ali pa njihovi otroci v vojni, ali na drug podoben način. Da, ti so bili sužnji, ali vsaj velik del od njih je vzdihoval v sužnosti. — Mej temi so bili največji postopači, najbolj zanemarjeni in najodvisneji del rimskega ljudstva. Živeli so od miloščine; ali kar je bilo še slabše, bili so pristaši onim, ki so jim imeli kaj dati, tem so se prilizovati. Vprašam toraj, ali ni poniževalno za angleškega delavca, ča mu pravimo »proletarijec?" (Dalje il«di) Tedenski koledar. Nedelja, 80. junija: 4. pobink.; evang.: 0 velikem ribjem vlaku. Luk. 5.; Spom. sv. Pavla. Ponedeljek, 1. julija: Nicet šk. Torek, 2. julija: Obiskov. M. D. 8 r e d a, 3. julija: Heli-jodor. šk. Četrtek, 4. julija: Urh šk. Petek, 5. julija: Izaija prer. Sobota, 6. junija: Vilibald Šk. — Solnce izide 1. julija ob 4. uri 19 min.; zaide ob 7. uri 48 minut. — Dan se skrči v juliju za 50 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 28. junija. (Slovesno sv. mašo) je imel danes ob 10 uri mil. gosp. stolni prošt dr. L. Klofut ar za pokojnega cesarja Ferdinanda. Cerkvene slovesnosti so se vdeležili načelniki civilnih in vojaških oblastev. (Javen ljudski shod) priredi „Dolenjsko kat. pol. društvo" v nedeljo dne 7. julija popoludne v Mokronogu. Natančnejši program objavimo prihodnji teden. — Ob jednem še opozarjamo na shod prihodnjo nedeljo, 30. junija ob '/»4:. uri popoludne v P o d g o r i c i pri Dobrepoljah. (Pogreb f Andreja Praprotnika) bil je včeraj prav velečasten in dostojen zaslužnega slovenskega moža-poštenjaka, katerega smo prezgodaj za narod in za osirotelo družino položili v hladno gomilo. Za pogrebom so šli zastopniki raznih stanov, deželni šolski svetniki, duhovni, učitelji in mnogo druzega občinstva, znamenje, kako splošno spoštovanje je vžival v vseh slojih ljubljanskega prebivalstva. Tovariši njegovi gg. učitelji so rajnemu pod vodstvom g. Stegnarja zapeli pred hišo in na pokopališču dvoje krasnih nagrobnic. — Dal Bog rajnemu večnega miru, Slovencem pa mnogo takih krščanskih učiteljev, kakor je bil rajni gospod Andrej Praprotnik! Trnovska cerkev v Ljubljani) je znotraj popravljena. Odre so odnesli že preteklo nedeljo. Zvonika sta podrta do tja, kamor so segale razpoke. Brez vsakoršne zapreke se bode torej lahko obhajalo patronsko opravilo sv. Janeza Krst. prihodnjo nedeljo dne 30. t m. Ob polu 6. uri bo prvo duhovno upravilo, slovesna služba božja bo ob 9. uri, popoludne ob polu 5. uri pa pridiga in litanije. (Vojaške vesti.) Poroča se, da bodo oproščeni tudi jesenskih orožnih vaj vsi oni rezervniki, ki spadajo pod okraje, ki so prizadeti vsled potresa, namreč mesto in okolica ljubljanska, kamniški in kranjski okraj. Teh, kakor tudi spomladanskih orožnih vaj jim ne bo potreba pozneje nadomestiti. — Tauljud-nost vojaškega ministerstva je vse hvale vredna, in bo razveselila vzlasti one, ki si prihranijo jedne vaje. (Statistika poškodovanih hiš v Ljubljani,) v katerih se zamore le deloma ali pa prav nič stanovati, dalje tacih, ki se imajo popolnoma ali na pol podreti, znaša 420, z Barjem vred. (Nov stavbinski načrt za Ljubljano.) Včeraj popoludne ob 3. uri vršila se je v konferenčni sobi mestnega magistrata prva tehniško-pravniška enketa v posvetovanje o načrtu posebnega stavbinskega reda za Ljubljano. K tej seji so bili povabljeni in so se je udeležili: Zupan Grasselli, drugi magistr. svetnik Ivan Sesek, mestni višji iuženir Jan. Duffič in vodovodni inženir Jaromir Hanuš; mestni odborniki: Anton Klein, dr. Josip Stare, dr. Valentin Krisper in Jan. Vladim. Hr&sky; deželni odbornik dr. Ad. Schaffer in inženir Anton Klinar, stavbeni mojster Filip Supančič ter arhitekt A. WoIf. (Občinske volitve v Celovcu.) Poroča se nam: Dne 1., 3. in 5. jul. t. 1. imajo naši »nemški" Ge-lovčani izvoliti si nov občinski odbor po novem mestnem Statutu. Volilno gibanje je že v teku, pa takšno, kakor more biti le v — Celovcu. Iz celovške ultranemške kuhinje nam tolikokrat ponujajo pristno nemški napredek, kulturo itd. Prav »od zgoraj" sipljejo vse to na nas. Pa kdor sedaj le količkaj zmeni se za Celovčane in njih volilno gibanje, mora se mu do dobrega pristuditi tisti »napredek", in drugo, kar nam vsiljujejo. Volilno gibanje vodi nek brezimni odbor 60 udov. V javnosti se ne izvd, kdo mu je načelnik, kdo ud. Ta odbor izdal je oklic, poln praznih puhlic o mestnem gospodarstvu ter drznih zabavljic proti Slovencem in »klerikalcem". Na takšne limanice gredo kajpak samo še — »raz- sodni" Celovčani I Isti odbor je imel v soboto velik volilen shod, pri katerem je bila taka zmešnjava, da se ne d& popisati. Mislimo si, da tako nekako kakor tu, mora biti v kakšnem parlamentu pri — culukafrihl Kričali so, prepirali se, imenovali kandi-date in jih zopet zametavali; — samo toliko je še manjkalo, da se niso pošteno steplil Kar je pošte-nejših, boljših mož, so kandidaturo sploh odklonili. Kot strašilo so naslikali na steno klerikalce in Slovence, in kdor je mahal po teb, tega so pohvalili in v tej pohvali so bili složni vsi, prej še tako raz* cepljeni »purgarji". — V ponedeljek so zborovali volilci III. razreda. Ista ali še večja zmedenost iu zmešnjava, kakor v soboto. Prvo besedo imeli so socijaldemokratje pod vodstvom obč. svetovalca in krojača Prinz-a. Vsakdo, ki ga postavijo za kandidata, mora priseči, da se hoče držati soci-jaldemokratičnega programa g. Prinza, ker drugače ga ne podpirajo! Cula se je pri shodu pa vendar tudi pametna beseda. Volilec Lenzhofer zaklical je namreč, ko je nekdo grajal »Freie Stimmen" zbog obrtnikom sovražne pisave: »Ist so nie was Ge-scheites darinl" Ta jo je vsaj zadel. — To je nekaka sevd le slaba slika celovškega volilnega gibanja. Vprašamo le, kje so ostali tisti možje, ki tako ponosno hočejo zapovedovati Slovencem. Tu se kažejo v vsej svoji onemoglosti in te občinske volitve so nam nasprotni kliki, ki zn& mogočno udrihati po Slovencih in klerikalcih, a je nesposobna za vsako občekoristno delo, pravi pravcati — »t e s t i m o-nium paupertatis". (Podatki o milodarih za Ljubljano in okolico.) Uradni podatki in izkazi o darilih došlih do 24. junija t. 1. vladi, pomožnim odborom in mestnemu magistratu (brez onih, doposlanih knezoškofijstvu ljubljanskemu) navajajo naslednje številke: Skupnih daril je došlo 6 0 0.000 gld. Od teh so poslale: Dolenje Avstrijska 84.000 gld., Gorenje Avstrijska 14.000 gld., Solnograška 10.000 gld., Štajerska 17.000 gld., Koroška 6.000 gld., Kranjska 7.000 gl., Primorska 16.000 gld., Tirolska in Predarelska 13.000 gld., Češka 18.000 gld., Moravska 22.000 gld., Šlezija 16.000 gld., Gališka 3.000 gld., Buko-vina 1.000 gld., Dalmacija 2.000 gld., Ogerska 28.000 gld., ostala svota, ki manjka do zneska 600.000 gld., nahaja se v rokah deželne vlade. (Vsprejet je) inžener g. Jos. Petfik v tukajšno magistratno službo in prideljen mestnemu stavbin-skemu uradu. (Sodba državnih tehnikov dunajskih in druzih), ki so oskrbovali komisijske oglede v Ljubljani, glasi se: Večina poslopij trpela je pri nas vsled potresa zato toliko škodo, ker niso bila zidana strogo po stavbenih predpisih. — Zbog tega bode vlada sedaj po naročilu ministerstva za notranja dela imela nalog paziti na to, da se tako nova zidanja kakor tudi poprave izvrše natanko po stavbenem redu, in sicer ne le po deželi nego tudi v Ljubljani, kajti le na ta način bode za varnost poslopij zagotovljeno. (Stanovanja v Novem Mestu za ljubljanske de-ložirance.) Iz Novega Mesta se nam piše: Z ozirom na vaša opetovana jadikovanja, kje bodo delo-žiranci prezimili, usojamo si deložiranim rodbinam javiti, da razpolaga naše mesto z dvema moderno vrejenima hišama z osmimi stanovanji, pri katerih se nahajajo vrtovi in se oddado po normalnih in celo po jako cenenih najemščinah. Razven teh razpolagamo še z več drugimi stanovanji. Vsa stanovanja oddajo se takoj. Ker se nahajajo pri nas deške in dekliške ljudske šole, osemrazredna dekliška šola šolskih sester Notre Dame in višja gimnazija in so tudi živila priznano cenena ter stane železnična vožnja iz Ljubljane z magistratuimi legitimacijami samo 57 kr., bilo bi jako ugodno za deložirane rodbine, da se za jedno leto pri nas naseli. Posebno poudarjati je treba, da so novomeške zdravstvene razmere mej mesti na Kranjskem najugodnejše, kar je gospod vladni zdravstveni referent dr. Keesbacher tudi statistično dokazal. Tudi ni Novo Mesto vsled potresa prav nič trpelo. Eventuvalna pojasnila daje blage volje mestno županstvo v Novem Mestu. (Nesreča pri eksploziji.) Iz Trsta se 26. t. m. poroča: Včeraj po niči našli so moža, kterega so spoznali za 231etnega delavca Pusta iz Trbovelj, pri Proseku v strašnem stanju. Spodnji del života je popolno razmesarjen, ostalo telo pa zažgano. Poleg nesrečnika se je nahajal dinamitni klobuček in uži-galna vrvica, in iz tega je sklepati, da je bil Pust žrtva eksplozije. Vendar je bil še toliko živ, da je povedal, kako ga je napadel neki tovariš. Ta izpoved pa še nikakor ne izključuje misli ua poskušan samomor. (Učne vaje gasilnih društev po deželi) so morale letos vsled katastrofe izostuti iu je odbor to misel za nedoločen čas opustil; sicer pa se hoče počakati, da se vadbeni mojster Janos Dax priuči vsaj za silo slovenskega jezika in slovenske komande. (Mestni svet tržaški) Občinski zastop tržaški je imel 25. t. m. svojo XIII. letošnjo sejo. Predsedoval je župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 35 zbo-rovalcev. — Po odobrenju zapisnika XII. seje omenil je župan, da bo svetovalec Salvator Ventura letos avgusta meseca praznoval svojo 25letnico kot član mestne delegacije. Zupan je z uavdušenimi besedami opisal zasluge tega marljivega svetovalca, posebno za občinske finančne stvari. Mi-stua delegacija da kani pokloniti jubilarju v znak svojega spoštovanja umetniško izdelano adreso. Delegaciia prosi zbor, da dovoli v ta namen potrebni kredit. Zbor je dovolil odobravaje potrebno svoto. — Zatem so pre-čitali obširno spomenico tržaškega društva zdravnikov, tičočo se preosnove javnega zdravstvenega poslovanja. To spomenico izročili so zdravstvenemu odseku v proučenje in poročilo. — Nadalje je zbor definitivno odobril dietar (določila za hrano) za mestno bolnišnico izza 24. novembra 1892. poobla-stivši zajedno upravo bolnišnice, da sme, ako treba, premeniti ta dietar. Dotično poročilo naglaša, da je z novim dietarjem na jedno stran poskrbljeno za racijonalno hrano bolnikom, z druge strani pa se vendar prihrani okolo 10.000 gld. Pri tej točki in-terpeloval je dr. Gonsolo, da li se je boluiška prava ozirala na potrebo izdatnejše hrane za blazuence, na kar mu je mestni fizik dr. Oonstantin povoljno odgovoril. Na to je zbor dovolil za uredbo ljudske šole v Skednju izredni kredit 1390 gld.. zatem dodatni kredit za cepljenje kožic v znesku 731 gld. 30 kr. Konečno je odobril zbor brez razprave poročilo in račuu za 1. 1894 o stalnih ustanovah za one, ki so bili ranjeni v vojni, poročilo mestne knjižnice, starinskega muzeja, prirodoslovega muzeja in muzeja Bevoltella. Ob 8l/i uri je župan zaključil javno sejo. Zborovanje se je nadaljevalo v tajni seji. V tej je občinski svet rešil razne prošnje, imenoval in premestil nekatere učiteljske sile. Mej temi sti u&itoljienmi II. kategorije na italijanskem oddelku ljudske šole v Bojanu Beatrice Bonin in na onem v Barkovljah Cecilija Clemencich. (Strela je udarila) 14. t. m. v vasi Kušer pri Novem sadu v šolsko poslopje, koder se je ravno vršil poduk. Omamljenih je bilo 25 otrok, vendar so obudili razun dveh vse k življenju. (Pojasnilo.) Glede notice »Iz Belokrajine, dne 16. junija" v 141. številki »Slovenca" z dne 22. junija t. 1. izvolite sprejeti sledeče pojasnilo: Ni res, da bi bilo čitati kedaj v časnikih, da bodem predaval po Dolenjskem, pač pa je res, da je bilo čitati tu pa tam kako notico pozneje, ko sem že predaval. Jaz nisem nikoder poučeval o zelenem cepljenju le kake pol ure, marveč sem ob vsakem predavanju cepljenje kazal vsakemu navzočemu posebej in sem toliko časa ostal, dokler je bilo kaj poslušalcev. Po predavanju sem pa vedno vinščake pozval, da me spremljajo po vinogradih dotične občine, koder se je predavanje nadaljevalo in praktično razkazovalo. Bedno nisem nikjer svojega poklica manje ko tri ure vršil, le dvakrat pri čez 40 letošnjih predavanjih sem takoj po predavanju odpotoval, a takrat je trpelo predavanje najmanj l1/, ure. Vsako županstvo je bilo dovolj zgodaj o predavanju obveščeno ter so povsod prišli vsaj vsi oni, ki so imeli čas in se za reč zanimajo, drugih pa treba ni, ker delajo le napotje. Pri potnih predavanjih se pa nihče ne bo »popolnoma" prisvojil način cepljenja, pač pa še le po večdnevni vaji, katero si more dobiti le, če se pridno vadi na podlagi pouka, kar sem na lici mesta vedno poudarjal, ali pa, če se gre v cepljeni tečaj v šolo na Grm, kjer se res mora postati izvrsten cepilec, kakor kažejo vspehi. — Da pa ta predavanja razven nedelj niso posebno dobro obiskana, pride od tod, ker imajo ljudje sedaj v delavnikih veliko posla, a jaz pa zopet ne morem samo nedelj porabiti, ker za zeleno cepljenje je čas le dobrih osem tednov in sem moral predavati v dveh občinah na dan, drugače bi imel veliko premalo predavanj o tem. — Nikomur pa ni treba misliti, da sebi orjem, sebi sejem in da sebi bodem žel z načinom svojega potovalnega predavanja, temveč za Vas orjem in sejem in le Vi bodete želi; iz računov, predloženih vele- slavnerau deželnemu odboru o troških svojega potovanja je razvidno, da sem dosti več izdal, nego znese moj nakazani mi pavšal, in te večje troške prav rad utrpim na korist reči, katero zastopam, katera me živi, katero pa nikakor ne smatram za molzno kravo. Fr. Gombač, dež. potov, učitelj. (Skrajno kljubovanje.) Madame Begnier, soproga nekdanjega kraljevega civilnega oskrbnika v Versaillu, je morala nekoč preklicati, da se je v nekej govorici izrazila neumuo. Ko je to slišal njen soprog, ji je predrzno glasno zaklical: »Molčite vendar, neumnica!" V tem trenotku je soproga umolk-nila ter ni spregovorila več besedice. Ve-, trud moža, da bi odvrnil ženo od njenega vednega molka, je bil zaman. Ko se je ob letu vršila zaroka njene hčere, je na vprašanje, ali dovoli v hčerino zaroko, samo z glavo pokimala ter molče podpisala dotično pogodbo. Tako trmasta je ostala celo življenje. — Kedo vd? (Žaljeni framason.) Dne 21. t. m. se je pred sodiščem v Novari pričela zelo zanimiva pravda. Prof. J. Gastaldi toži urednika katoliškega lističa »La Provincia Novarese". Ta je namreč v članku z napisom »Šolski nadzornik, ki se boji framasonov" imenoval Gastaldija framasona o priliki, ko je v zavodu, kjer je vodja, odpravil praznik sv. Jožefa. Zatoženec mora dokazati, da je Gastaldi res framason. Zanimive pa je, da tudi brezvercem ni všeč, če jih kedo javno tako imenuje. (Vse rad opusti.) »Ako se midva vzameva, kajne da opustiš tobak?" »Soveda, draga." »Tudi gostilne in pijačo bodeš opustil?" »To se razume!" »Ali morda veš še kaj, kar bi rad opustil iz lastne volje?" »Da, še nekaj I" „In to bi bilo?" »Opustil bom misel, tebe vzeti za ženo !" (Semnji po Slovenskem od 1. do 6. julija.) Na Kranjskem: 1. julija v Mozelju, Zagorju (za Savo) Mirni Peči, na Mali Gori, pri Sv. Mohorju, v Bakeku, Ljubljani, Trnovem; 2. jul. v Črnomlju, St. Gothardu, v Srednji vasi, Kočevski reki; 4. v Velikem Gabru, Zireh na Krškem; 5. julija v Vidmu poleg Krke. Na Štajerskem: 1. julija v Olimju, Rajhenbergu in Sp. Polskavi, v Zrečah ; 2. pri Novi Št fti (na Ptujski gori), Pletrovčah, na Tinskem, pri Sv. Tilnu, v Vildonu; 4. v Mariboru, VojniUu, na Rbfcici, Sp. Kostrivnici. Na Koroškem: 2. julija v Kaplji. Na Primorskem: 3. julija v Brezovci; 4 v Bifenbergu. (30.000 gld.) je glavni dobitek cesarsko - jubilejnih cerkvostavbenih srečk. Opozarjamo naše častite čitatelje. da bode žrebanje nepreklicno dne II. julija. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Administracija časopisa »Edinost" v Trstu kot peto zbirko 160 gld. 25 kr.; administracija časopisa »Narodni Listy" v Pragi nadaljno zbirko 100 gld. 53 kr.; podporno in bralno društvo v Celovcu 50 gld.; delavsko društvo v Celovcu 20 gld.; administracija časopisa »Mahrisches Tagblatt" v Olomucu 4 gld. 50 kr. Darila ljubljanskemu pomožnemu odboru za Ljubljano in okolico. XXV. in XXVI izkaz. Zbirka Alberta Irion v Tuttliugen, 16 50 mark = 7 gld. 78 kr.; obecni urad Dolni Karlovice 5 gld.; upravništvo »Mainzer Tagblatta" in »Mainzer Zeitg." 32 mark = 18 gld. 99 kr.; zbirka uredništva, Argenboten" v Wangenu, 13 mark = 7 gld. 71 kr.; framasonska loža »Priedrich zum weissen Pferd" v Hannovru, 50 mark = 29 gld. 65 kr.; nemško telovadno društvo v Beichenbergu, 100 gld.; čisti donesek v dobrodelni namen prirejene predstave v Heidenheimu, 160 mark = 94 gld. 88 kr.; J. Matheusche v Trstu, nadaljno zbirko 25 gld. 45 kr. loža »zur Eintracht" v Monguncu, 100 mark = 59 gld. 30 kr.; družba godbenih prijateljev v Stejru, 127 gld. 65 kr.; županstvo v Hainspachu, 35 gld. 65 kr.; J. Zumer, restavracija »Vinigar" v Gorjah, 3 gld. 50 kr. ; hranilno in posojilno društvo v Mar-schendorfu, 10 gld.; ministerski svetnik in glavni konzul pl. Scherzer v Genovi, nabranih 600 lir = 276 gld.; Franc Svigelj v Borovnici znesek za prodane 804 deske, 216 gld. 02 kr.; Ivan Kudlich v Krnovu, 5 gld. ; bratje Baschauer v Miesu na Češkem, 3 gld. ; Samuel Lowy v Pragi, 2 gld.; zbirka »Schneeball" 30 kr.; Cseck & Sandor v Budimpešti 4 gld.; nadaljna zbirka uredništva »Prager Abend-blatta" 8 gld. 70 kr., hranilnica v Obernbergu 25 gld.; skupaj 1067 gld. 58 kr., s že izkazano svoto 61.705 gld. 77 kr. skupna svota 62.773 gld. 35 kr. Društva. (Posojilnica v Z a t i č i u i,) registrovana zadruga z neomejeno zaveto, se je osnovala dne 24. t. m. Begistracija se je že zvršila. Posojilnica kmalu prične svoje delovanje. (Bedni občni zbor »Glasbene Matice") sklicuje odbor s tem na soboto, dne 13. julija t. 1., ob 6. uri zvečer v prostore ljubljanske čitalnice ter vabi k taistemu tem potom vse p. n. društvenike. (Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju) prejelo je v novič sledeče darove: 200 gld. od slavnega dež. zbora Kranjskega; po 20 gld. od slavnih posojilnic Ljubljanske okolice in Ptujske ; od gg. državnih poslancev na Dunaju in sicer : 10 gld. od veleč. g. Antona Globočnika pl. Soradolskega; po 5 gld. so darovali gg. dr. Andrej Perjančič, dr. Lavoslav Gregorec, društveni ustanovnik dr. Anton Gregorčii, ekselenca Karol grof Hohenvvart, Jos. Kušar, Ivan Nabergoj, društ. ustanovnik Vilj. Pfeifer, France Povše, France Bobič, Mih. Vošujak in veleč, kanonik Karol Klun. Po 5 gld. so dalje darovali gg.: dr. Fr. Jurtela, odvetnik in dež. poslanec v Smarji pri Jelšah, Ivan Lapanja, zemljemerec v Kobaridu, Ivan Luzar, revident južne železnice na Dunaju, J. Martiuak, c. kr. dež. sodišča svetnik v Ljubljani, vč. dr. Mih. Mo-golič, župnik v Stillfriedu na Nižje-Avstrijskem, Ivan Murnik, ces. svetnik v Ljubljani, slavna hranilnica in posojilnica v Sinči vasi na Koroškem, France Tomšič, nadinžener v Pragi, dr. Henrik Turna, c. kr. sodni pristav v Gorici, Žiga Sežun, višji blagajničar na Dunaiu ; po 3 gld. so darovali gg.: veleč. Jan. Evan. Marinič, prošt, dekan in župnik v Dobrli vasi na Koroškem, Anton Kupljen , c. kr. notar v Černomlju , po 2 gld. so darovali gg.: veleč. Jurij Bezenšek, duh. svetnik in župnik v Čadramu, dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Odlju , gospica Milka Pirnat, učiteljica v Konjicah, veleč. g. Jos. Skerbinc, župnik v Vogrčah na Koroškem, dr. Klement Seshun, davčni in sodni odvetnik na Dunaju (letos vže drugo darilo), veleč, g Ivan Hutter, c. kr. realke katehet v Celovcu; po 1 gold. so darovali gg. : dr. Jan. Lenoch, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, veleč. Karol Perinčič, župnik v Soči, vč. g. Anton Bančigaj, kaplan v Celju, vč. g. Alojzij Sijanec, župnik v Ne-govi, Mij. Vamberger, kr. profesor v Karlovcu; pravnik Muhič je poslal 4 gld., katere so darovali: vč. gg. Fettich Frankheim Jos. župnik, Vaclav Vondra-šek, kaplan, J. J. po 1 gld., Jos. Tavčar, gostilničar 50 novč., Martin Volavec, prodajalec 50 novč. — vsi St. Jerneju na Dolenjskem. — Iskrena hvala vsem darovalcem! Dalje darove sprejemlje: Vč. g. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan, ravnatelj v Avguštineju na Dunaju. I. Augustinerstr. 7. Telegrami. Dunaj, 28. junija. Zelo vgoden vtis so napravile na krščanske poslance besede ru-raunskega poslanca Vasilko, ki je ojstro obsojal ravnanje graškega vseučiliščnega rektorja, ker je takorekoč katoliške dijake ob cesarjevi navzočnosti postavil na cesto, da se niso mogli osebno vdeležiti tedanjih slav-nostij. — Mnogo veselosti je vzbudil poslanec Weber, ki je v pikri satiri šibal židovsko gospodarstvo v Avstriji in popisoval, kako najmodrejši izmed modrih iščejo kamna modrosti v volini preosnovi, ne da bi ljudstvo vprašali zato. Z mnogim šumom je govoril Edvard Gregr, obsojajoč dualizem in zahtevajoč, da se Avstrija postavi na federalistično podlago. Dunaj, 28. junija. Gosposke zbornice predsednik naznanja Windischgraetzov dopis, da je njegovo ministerstvo odstopilo in Kiel-manseggov o novem miniserstvu. Kielmansegg izjavlja, da se pred vsem gre za redno gospodarstvo, za posvetovanje in določitev proračuna. Silno prosi, domoljubno podporo pri izvrševanju te težavne, državi koristne naloge. (Odobravanje.) Zbornica vsprejme nato začasno trgovsko pogodbo s Španijo in začasni proračun brez razgovora v vseh branjih. Dunaj, 28. junija. Listi poročajo, da se glede volilne pravice v vplivnih krogih misli na Taaffejevo volilno preosnovo in da bo grof Taaffe kmalu poklican v ministerstvo; pravijo pa, da Taaffe le tedaj prevzame ministerstvo, ako so pri večini tudi čehi, ker na sedanjo večino ne more računati. Dunaj, 28. junija. Steinwender je izjavil, da ne bo glasoval za proračun, dokler se iz njega ne odstrani točka o celjski gimnaziji. Glede volilne preosnove meni, da bo urad- niško ministerstvo ložje to kočljivo stvar pravičnejše rešilo, nego parlamentarno ministerstvo. Perič je pojasnoval državnopravni program Hrvatov. Forogger je zaradi Celja proti proračunu. Dunaj, 28. junija. Prestolonaslednioa-vdova Štefanija prid- letos na povabilo kneza Hugona Wiiuliscligiiitza za več tednov na Bled, od koder bo obiskala tudi bohinjsko in belopeška jezera. Dunaj, 27. junija. Ministerski predsednik baron Banffy se je podal po kratkem posvetovanju z ministrom Goluhovskijem v Budimpešto. „Bud. Oorr." naznanja, da se poda grof (jroluhovski po otvoritvi jesenskega zasedanja ogerske zbornice koncem septembra za nekaj dni v Budimpešto. Dunaj, 27. junija. Španski poslanik Valero izroči jutri cesarju v posebni avdi-jenciji pismo, s katerim je odpoklican v Španijo. Dunaj, 27. junija. Pod vodstvom državnega poslanca Halwicha je prosila deputacija avstrijskega društva železničarjev ministra grofa Kielmansegga in vodjo trgovinskega ministerstva, sekcijskega načelnika Wittek-a, da bi se oziral na uradnike in sluge pri onih železnicah, ki imajo biti v kratkem podržavljene ter je izročila resolucijo občnega zbora železničarjev. Minister grof Kielmansegg je poudarjal, da je podr-žavljenje železnic uradnikom velike koristi ter je obljubil, da se bo po moči oziral na njih prošnjo. Sekcijski načelnik Wittek je pa odkrito povedal, da bode jako težko, dovoliti prestopivšim uradnikom in slugam iste ugodnosti, katere vživajo sedaj pri zasebnih železnicah. Kar se tiče njihovih opravičenih zahtev, smejo prepričani biti, da jim bode vlada ugodila. Carigrad, 27. junija. V diplomatskih krogih se govori, da je zadel veliki vezir Said-paša pri podeljevanju nekaterih mini-sterskih prostorov ob ovire in da misli vsled tega odstopiti; vendar se dvomi, da bi se z ozirom na sedanji politični položaj vsprejela njegova demisija. Pariz, 27. junija. V nadaljnem posvetovanju o načrtu zakona glede dovoljenja naknadnega kredita za Sudan je zatrjeval posl. Isaak, da je v Sudanu suženjstvo še vedno v navadi. Poslanec iz Senegala se je tej trditvi odločno protivil. Kolonijski minister je izjavil, da so vesti o dogodkih v Sudanu pretirane. Monteuil je ravnal jako nespametno, ker je napadel s 300 možmi Samo-rija, ki jo imel 12.000 mož močno armado. Poprej je minister hvalil feldmaršala Monte-uila, sedaj ga je pa moral odpoklicati, ker se ni ravnal po povelju. Minister potem opraviči svoje postopanje in zahteva zaupnico. — Vest, da vladajo v provincijah So-lonichi, Monastir in Kosovo veliki nemiri, je ravno tako neresnična, kakor ona, da Albanci požigajo vasi. Umrli no: 26. junija. Johana Terček, knjigovezova /.en a, 23 let Trnovski pristan 8. Tubereulosa. Tržne cene v Ljubljani dne 28. junija. Pšenica, m. st. , Rež, „ . . Ječmen, „ . . Oves, „ . . Ajda, „ . . Proso. „ . . Koruza, „ . . Krompir, „ . . Lefia, 11 k ti. . Grah, „ . . Fižol, „ . . Maslo, kgr. . Mast, „ . Speh svež, „ gl. kr. glTlkr: 8 _ Špeh povojen, kgr. . — 64 e 30 Surovo maslo, „ . — 72 6 40 Jajce, jedno . . . — 2* 7 — Mleko, liter . . . — 10 6 80 Goveje meso, kgr. _ 64 7 — Telefije „ „ . — 64 7 — Svinjsko „ „ . m 64 4 — Koštrunovo „ „ . — 40 10 — Piščanec .... i. 50 11 — Golob..... — 20 12 — Seno. 100 kgr. . . 1 87 — 94 Slama, 100 „ . . 1 69 — 64 Drva trda, 4 kub. m. 7 — — 56 „ mehka, 4 „ „ 5 — Vremensko »poročilo. a & Čas Stanje Veter Vreme Jž <-H ° is ž •g OO i 2 « " a opazovanja irikoinera v mm toploiuora po Celzija 27 7. a. zjut. 2. n. pop. 8. •. iveč. 737-2 73 o 3 736 4 15-7 24 2 17 8 si. ssvzh. si. zapad n oblačno jasno 0 00 Zahvala. 416 1—1 Z:v ljube/njivo sočutje, koje se nam j« mej boleznijo iu o priliki neizrecne britke izgube našega si-duj v Bogu poŽivajočega, nepozabnega, predragega Rani očeta, oziroma brata, blagorodnega gosp d* Andreja Praprotnik a šolskega ravnatelja v pok., Imejltelja zlatega križa s krono za zasluge, častnega člana mnogih učiteljskih društev, odbornika ,Matice Slov.-, meščana ljubljanskega Itd. od vseh stranij na tako blagodejen tolažljiv način izkazovalo. izrekamo s tem svojo najglobokejšo, iskreno zahvalo Zlasti so zahvaljujemo plemenitim darovalcem prekrasnih vencev, vsem onim, ki so pokojniku izkazali zadnjo čast., spremljajoč ga do pokopališča, v prvi vrsti prcžastitei duho\ščini, visok. dež. svetu, gg. profesorjem, učiteljem in gspdč. učiteljicam, ki so o t blizu in daleč prihiteli, ljubljanskim ljudskim šolam in njih gg. voditeljem gospodom pevcem za ganljive žalostinke in raznim deput&eijam. Žalujoči ostali. Srednja temperatura 19'2°, za 0-3° nad normalom. Ekaekutivne dražbe. Jos. Mlakarja iz Ige Vasi zemljišče (25 gld.) dne 8. jul. in 7. avg. v Ložu. JVlatije P u b t i č e k a iz Planine posestvo dne 6. julija (druga, v Kostanjevici. Jan Matjan a iz L.k dne 20. julija in 20. avgusta v Kamniku. Ant. P 1 e r i n a iz Vrhpolj dne 16. julija in 16. avgusta (preložitev) v Kamniku. Jan B r i n š e k a od Sv. Gregoiiia nepremičnine(1605 gld.) due 9. julija in 13. avg. (ponovitev) v Vel. Lašič.ih. Jos. Žnidaršiča iz Zagorice zemljišče (750 gld.) dni 12. julija in 16. avgusta v Vel. Lašičah. Janeza Pezdirca iz Draščic (radi terjatve) posestjo (3372 gld.) dne 12. jul. in 14. avgusta v Metliki. Marije P e z d i r c iz Draščic (terjatev 34 gld. 86 kr.) posestvo (200 gld.) dne 13. julija in 16. avgusta v Metliki. Jos. Jakopina iz Raven zemljišče (2286 gld. 75 kr.) dne 8. julija in 7. avgusta v Ložu. Marije Žagar iz Podgrada posestvo (123 gld) dne 10. julija in 14. avgu3ta t Črnomlju. Jan. in Marije G r e g o r i č iz Toplic zemljišče (60 gld.) dne 10. julija in 14. avgusta v Črnomlju. Franca S m o 1 i č a iz Prapreč zemljišče (3393 gld.) dne 18. julija in 13. avgusta v Zatičin:. Matevža M a s 1 e t a iz čevie (terjatev 50 gld.) posestvo (270 gld.) dnž 11. julija in 20. avgusta v Logatcu. Služba organista in cerkovnika na Rudi se takoj odda. Dohodkov z vsem blizu 100 gld. na leto. — Ponudbe naj se pošljejo cerkvenemu predstojnlštvu na Rudi. pošta, Ruden na Koroškem. 413 3—1 Elegantni album Ljubljana po potresu' s 16 jako zanimivimi podobami ljubljanskih razvalin in cesar v Ljubljani, v platno vezan in pozlačen, kot najlepši do sedaj izišlih, po jako nizki ceni saino 40 kr. in popis potresa zraven zastonj — ilustrovana knjižica na po 20 kr., več skupaj pa mnogo ceneje, dobiva se pri J. G10i\TWl-ju v Ljubljani, kakor (udi v vseh knjigarnah. 414 3—1 Umetniška in stavbinsko-kamnoseška obrt Rudolfa Jegliča 266 3-1 v "Kranju. se priporoča v izdelovanje 111 111 1 1 W lz najrazličnejših vrst kamna. Tu se izvršujejo naročila na zvunaj, isto tako načrti in proračuni in tu se nahaja večia, jako dobro izbrana zaloga lzgotovljenlh nagrobnih kamnov in raznoterih del po najreelnejših in najnižjih cenah. 380 3—3 Večje podjetje v Slavoniji išče pod ugodnimi pogoji restavraterja, ki bi imel oskrbovati tudi prodajo mesa. Dotičnik mora biti izvežban v mesarskem obrtu in položiti varščino 1500 gld. Vtč poNe iz prijaznosti tukajšna trgovska tvrdka Iv. C. Rdger, katerej je tudi doposlati dotičue ponudbe. . 409 3—2 H . fi-r « ,Q « fH* 5 v-z > S3 «>-83.2 s —H o. 5 X>£ ž >3 o § >£5 .S » c« i «) £ S S, O «T f • •"i iS i. OLAVNO SKLADIŠTE ----------JJjgVE ^jJJTONL bub KISE1 je lužfta najboljše dijetične in osvežujoče pijače, preskušene pri 'želodčnih in črevesnih ka-tarlh, obistnlh in mehurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno iftg- podpiralno sredstvo pri karluvovarijskem in drugih kopaliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 6 26 kopeljih v trajno porabo. (VII.) Henrik Mattoni v Giesshubl Sauerbriinn. Vsi stroji za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo! p sin it ^M^m. i IG. HELLER, Dunaj, 2/2 Fraterstrasse 49. 182 15-6 3 /.late 15 srebrnih kolujn. 12 častnih in prlznalnlh diplom. Paziti jo na »i.r.t.v. znuinko in zahtevati lo Kwizdov restitucijski fluid. Kwizdov restitucijski fluid c. in kr. priv. osnaževalna voda za konje. Cena 1 steklenice 1 gld, 40 kr. a. v. Rabi se vže nad 30 let v dvornih hlevih; v vojaških in zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepčanje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp-nelosti kit itd., in usposablja konja za urno tekanje. Glavna zaloga Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. 330 20-3 I. II ** & P K1 Dobiva se v vseh ltkaruttli in droguerijah arstro-ogerske dežele. Jfaznaniio in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam ni.juljudneje, da sem po potresu lo. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 52—7 najraznovrstnejših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. BJF SftlllO na Starem trgu (pai TtaaSoJ št. I poleg čovljarskega mosta Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ ■v LJ titoljani, Stari trg. št 1. m. n M K M Iu ■ mi : a MoiiUno i»i«jro c i -a analih v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Medjatovl hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in likanega pohištva. Garniture, dlvano, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. NaroČila se toCno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 'JI (12—5) M H M u ;a Najnižje ceno g! Ml m Alojzij Vodnik kamenarBki mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 pnporoua: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov i: mramora, granita. sijenita; krliev 8 cvfiieauii iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vhako-barvnih mramorjev. Strojarske plošče od gld 2U-— naprej. Edina zaloga: Porflr kot priznano najtrši materija za hodnike, vete. dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po uerkvab, vežah itd, in lepe imlrgelosment-ploiče od gld. 2-— □»» naprej. 173 34—16 Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohiitva. — Obriti in računi brezplačno na razpolago. J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47 priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26-3 gossko marčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenloah. Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za koncerte, družbe, društva itd., ter lepim senčnatim vrtom. aCf Kegljldče jo na razpolago.-^H Vhod tudi v Poljskih ulicah. ftazproclaja. Nikdar v življenju se ti ne ponudi več redka prilika, da bi dobil samo za 2 gld. krasne in prekoristne stvari. 35 komadov za le 2 gld. in sicer: 1 jako elegantno pozlačeno uro z lepo verižico, točno idočo, s triletnim poroštvom; 1 krasno kravato za gospode iz čiste svile; 1 krasna igla za kravato z umetnimi briljanti; 1 oficirska usnjata denarnica; 1 jako elegantna broška za ženske po pariški faooni ; 1 krasen prstan iz zlatoinimita z lepim kamenoin; 1 krasno skatljico za smodke ; 1 krasno cevko za smodke; 3 komadi zelo krasnih mehaničnih naprsnih gumb s ponarejenimi briljanti; 2 krasna gumba za zavratnik s patentovanim oklepnikom ; 2 double-gold gumba za raanšete; 10 komadov finega angleškega pismenega papirja; 10 komadov finih angleških pismenih zavitkov; Vseh teh 35 komadov krasnih stvarij sem prisiljen dati za dosedaj nečuveno smešno ceno 2 gld. Da izključim vsak dvom, izjavim, da je ura sama dvakrat toliko vredna. Ako bi ne prijala, se denar najradovoljneje vrne tako da je za kupovalca vsak liziko izključen. Vse to je dobiti, dokler je še Kaj na razpolago, po poštnem povzetju po 345 10—6 krakovski razpoSiljavnlei ur F. W INDISCH, Krakovo, Meth-Strasse Nr. 12/F Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem otvoril z dnčm 8. februvarija V LJubljani na Bregu St. 20. IlesMo in lakirarslto odrt. Moje 251elne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najfineje, najsolidneje, ne da bi mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker sem pri tvrdki E b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. Z velespoštovanjem (293 16—9) Josip Makovee, pleskar in lukirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodolz Jedili in pijačami itd. Steklenica z rabilnim navčdom velja 20 kr., tucat 2 gld., 3 tuoate samo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih 479 42 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. rwww a; ALBUM JSjuBljana po potresu (14. april 1895) S 14 ilustracijami — Cena 25 kr. 100 kom. 20 gld. Po poŠti le proti vpoalanim 27 kr. Dobiva ae v Katol. Bukvami, |>ri Henr. Ničmnnu in v Katol. Tiskarni T Ljubljani. Zanesljivim razprodajalcem znaten popust! Sv*' ■ lo ! Pozorl ___ Varujte 10, da ne botn opeharjeni pri nakupu slatine kave. D' 7. v, -.»T vr. r,.- . ' rt -• •• •"> h »v, ' ' < i '"» • 'lelte vzlasti domačega in bmtkega sukna, razno volneno blago z& ženska oblačila, rumburško platno, coflr, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalje svilnate, piketaste, platnene in bombažasto v Ljubljani, . --JLm. žepne - ^nitilcLo lilijo 'z^orno» trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd. *" v; p I l a I 9 ^ C Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani ceni na razpolago. si izdelovatelj cerkvenega , orodja in posode f Ljubljani, Poljanska cesta \ št. 8, pol. Alojzijevlšča priporoča se prečastiti duhovščini. cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v ' najnatančnejše izdelovanje monštranc, ciborijev, ke-1 lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križe v itd. iz najboljšo kovine po poliubnem slogu in po nizki ceni. Filip Fajdiga mizar in založnik pohištva t Ljubljani Slonove ulice št. 50 ■pozarja preč. duhov-očino in si. občinstvo na izborno zalogo najraznovrstnejšega pohištva izdelanega natančno iz dobro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa. Izvršuje tudi naročila na vsakovrstno hišno opravo po nizki ceni. Ilustrovanl ceniki so na razpolago. Največja in najcenejša tvornica stolov ln klopij za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd. Andreja Boucona v Ljubljani, Dunajska cesta 7, II. dvorišče o .C B , > t- 0 s s s .5 , o t 01 -d ^ -Š .s. -S XI 1 X Fr. Breskvar pr. Šverljuga X T knjigovez r Ljubljani ♦ ♦ Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ X se priporoča pročast. duhovščini in slav. 5 : občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. « Vsprejme tudi knjigovezna galanterijska ♦ X dela; vse po najnižji ceni. J T««? M TiSTSr t GABRIJEL OZELJ & ^ tapetar v Ljabljanl, Tržaška cesta št. 19 $ ^ se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ JK činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko žfe i spadajočih predmetov, kakor: garnitur, .1 't divanov, žimnatih in modrocevna peresih J Jr itd. ter jamči za trpežrtb, dobro delo po m ^ najnižji ceni — Ponudi se tudi v tapeci-4 ranje in dekorlranje dvoran in sob, ka- ^ M tere tudi špalira. Osobito se priporoča za )K $ delo na deželi. ™ . Vv . ^ Tvft^KTft Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovščini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna atavbinaka kllučarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedllna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej še se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov>>>telefonov. Delo trpežno in natančno, cene nizke. P5H52SH5HS2SČ!«5H5HSHSH5HSa Franc Pavšner krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji I se priporoča prečast. duhovščini v izde- j 1 lovanje vsakovrstne atsr duhovniške obleke "MJ. K' in s!, občinstvu v naročila na izvrševanje | civilne obleke po poljubnem kroju zago-[Jj tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno nj postrežbo in kar možno nizko ceno. SasHsasHsasas^HSHSHSssasHsa K Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke In med priporoča j | preč. duhovščini in si. občinstvu OHOSLAV DOLENEC ! svecar In lectar, trgovina z medom ln voskom! v LJubljani, Gledaligčne ulice St. 10. Dobiva se tudi mdd v satovji, pitanec i [ in medenina prav po nizki ceni. Zaloga j | in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, j ) medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek ] in suho satovje. mmrmmmmmmsmm BRATA EBERL, črkoslikarja tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v Ljubljani za frančiškansko oerkvijo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploščevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje. •m, J Anton Belec-a delalnlca kleparskih, ključarskih In kovlno-Specijalist tiskarskih del Specijaliat • v Št. Vidu nad Ljubljano ^ za kritje zvonikov in raznih streh; za izde- 1 lovanje železnih vzidanih štedilnih ognjižč. 2 Cerkvene svetilnice so na izbero v raz-1 ličnih velikostih in oblikah. Friderik Pauer pek j v Ljabljanl, Sv. Petra cesta Štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, I trikrat na dan svež kruh in razno pecivo. V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri S&3T* Jakobu Zaiazniku "^Jfi dobiva se vedno svež in ukusen kruli, fino namizno in siadščičarsko pecivo iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štruklji, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščlnah, imendneh in raznih slovesnostih.__ a FR. TOIEC I 3 pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 " i se priporoča preč. duhovščini in si. ob- 7 58 činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del V j in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, £ . križevih potov, podob svetnikov itd. za- f 31 gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. g HENRIK ZADNIKAR Izdelovatelj oerkvene posode v Ljubljani St. Petra costa St. 17. priporoča preč. duhovščini vzgledno svojo zalogo cerkven« posode, svečnikov, lestenoev, avetllnio, kadilnio itd. v raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete tor prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki ceni. FRANC VELKAVERH sedlar in jermenar v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svojo vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode | in sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, | i biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila iu po- | prave ter jo izvrši po prav nizki ceni. l€3£3-E3-E3-E3-E3S*____ I*************************** Franjo Toman i podobar ln pozlatar,Krlževniškl trgi, Ljubljana & se priporoča preč. duhovščini za izdelo- r*> vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ceni in priznano natančni izvršitvi. V zalogi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), 41 slike, cofe, krogljice za vrvi itd. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ 4 Karol Hinterleehner ♦ f čevljarski rr.ojster y Ljubljani ♦ Francovo nabrežje št. 23 t T priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu I t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo T t čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč t ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. T ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M-* |x>rag-. Matkovič jI brivec in vljasuljar tj v Ljubljani, Stolni trg Stev. 11 jt J se priporoča v najtančnejše izvrševanje vseh v brivsko in vljasuljarsko obrt' n spadajočih del. Postrežba je uljudna in JI vsestranski pozorna. ■OOOOOO^OOOOOOH 0 Lorene Blaznik 0 A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q - priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a hovščini svojo izborno j — zaloga galanterijskega blaga — a po najnižji ceni od 6 kr. in viije. ▼ u Zaloga in prodaja smodok in raznega tobaka. y ■oooooo»ooooooa ! trgovina z Južnim sadjem in zelenjndjo v Ljubljani, Semenišče (za vodo) [j priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu ' svojo bogato zalogo vsega v | gospodinjstvo spadajočega blaga jo najnižji ceni.__ KXZZZZ3«eSZSZZ3f M IGNAC ČAMERNIK, kamnosek m U v Ljubljani, Poljske nlice 49 U W priporoča preč. duhovščini zalogo razno-|| vrstnih nagrobnih spomenikov, pre- Mvzema in izvršuje vsa cerkvena umetna in u stavbena kamnoseška delaponajni^jiceni. S ^CZZZZZ 3K ZUZZZ3 Lekanla hh|| »pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta SE»1O{(» Alojzij Erjavec pr. Zor čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3 se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje raznovrstnega obutala katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6. | ff^euao Scssjkž©«.* f | pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 f * se priporoča preč. duhovščini in si. ob- i | činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- g, tskarsko obrt spadajoča dela, osobito pri # novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo » J in cen6. Prenavlja tudi obrabljene predmete, f IVAN ŠTRUKELJ slikar y Ljubljani - liu Dunajski cesti štev. 7 - se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa alikaraka dela. Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke. A Mej dobrimi stvarmi najboljša ; Je kemično čisti zdravllstvenl J. Klauerja v Ljubljani,pri voglu* pr.Škofijo Ta speoijallteta prve vrate glede dobrote in vplivanja na prebavne .j. o r g a n e se dobiva pri izdelovatelju in v >js vseh boljših špecerijah in v kavarnah. Aleksander Oiitzl podobar in pozlatar v Ljubljani' Glediške ulice št. 8 opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo j I na svojo izborno urejeno podobarsko in I pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa I I dela natančno incend. Obrisi na razpolago. T>t»i1 -n o no rj\\ nrtila domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj. JL I IjJUI LIOllIlCl llct^lldlllld naši naročniki in čitatelji „S 1 o v e n o a" blagovolijo uvaževatl. Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini iq sl. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 1 gld. 50 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 60 kr. do 22 gld, nepremočljive haveioke od 7 gld, 50 kr. do 12 gld., haveloke iz vcljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za i/delovanje oblek po meri izvršujejo ee točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. Uradne Kin trgovske s llrmo priporoča [H KAT. TISKAEHACl v Ljubljani. [}j 5. i Josip Tomec ! usnjar in zaloga usnja v Ljubljani : S Streliške ulice • ' .« :: priporoča preč. duhov- ! | š^ini in slav. občinstvu 5 trpežno doma strojeno i J usnje za vsakovrstno I ji porabo, po uizki ceni. i OOOOOC OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi o A E 0 ci 0 š taiieni firncž najboljše kakovosti, dobiva se pri .Melfii Hauptmaimu «0 tovarna za flrnež 8« v X^]ttt>\jnnl, Sv. Poti*« oosta. Ilustrovani ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in franko. Prodaja na debelo ln drobno. "Mi oooooooooooooooooooo n o# o ■I Karol I>ost?il t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petra cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. jj O pii ni xlc p ^jj Valentin Accetto —i zidarski mojster _ v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavnemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = y zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanja in postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkvenega tlaka, vse po najnižji ceni. Janez Dogan mizarski obrt ln zaloga pohištva v Ljubljani I Dunajska cesta v Medjatovi hiši | priporoča preč. duhovščini in sl. občinstvu I | svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. | Matija Horvat čevljarski mojstervLjubljani,sv.Petraoesta32 j ^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstva £ v naročanja raznovrstnega UT obuvala I katera izvršuje con«5, pošteno, iz zanesljivega blaga j od najpriprostejše do najfinejše oblike. Valentin Šubie nad podobar in pozlatar v Poljanah Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih ijV podobarsklh del ""•(J z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. JOSIP ŠUBIC J kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko J priporoča se prečast. duhovščini in slav. 5 občinstvu za izdelovanje % kipov iz lesa in kamena, novih % oltarjev iz lesa in marmor-cementa J v vsakojakem slogu; dalje v prenavljanje starih oltarjev in drugih predmetov z»go-% tavljajoč > kar na.inatačnejšo izvršitev in J nizko, delu primerno ceno. - K «» 1» , svečar v Gorici, Vošžarna Prodajalnloa Solkanska eesta 9, Oospodska ulica j priporoča veleč, duhovščini, cerkv. oskrb- j ništvom ter sl. občinstvu garantirane pristne čebelno- voščene sveče klg. po gld. 2 45 Sveče slabejših vrst za i pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ' ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Aloj zij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijunske ulice St. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni' ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. 1 Prodaja na drobno in debelo ter zago-tavlja uljudno postrežbo. f)dlil bolham, kuhinjskemu mrče^Ju, mo- {<4-ijjft ljem, zajedalkam domačih žlvallj. vffi „Z2aclfterllii" učinkuje čudovito! Usmrti — kot nobeno drugo sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so: 1. zapečatena steklenica, 2. ime ,Zacherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani : Uradniško kon- J. Klauer. Iv. Ev.|\Vutscherja sumno društvo, Josip Kordin, nasl.V. Schiffer, Ivan Fabian, Anton Krisper, Jakob Spoljarič, Karol J. Holzer, Peter Lassnik, Ivan Luckmann-a Ivan Jebačin, Mih. Lavriča nasl. nasl. A. Stacul, Anton Jočminek, Alojzij Lenžek, M. E. Supan, Jeglič & Leskovie, Ivan Perdan, Frane Terdina, C. Karinger, Karol Planinšek, Ub. pl. Trnkoezyja J. Kastner, Jernej Reitz, lekarna, Mihael Kastner, A. Scharabon, H L. AVencel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem : V Postojini, Polhovem Gradcu, Borovnici, Velikih Lašičah, Kočevju, Krškem, Hribu, Idriji, Kranju, Kostanjevici, Litiji, Mokronogu, Koprivniku , Mirni , na Vrhniki, v Radovljici, Ribnici, Radečah, Zagorju, Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkmici. 168 15—10 ■HaBBBaaHnBMHBm JfiSMMM'j&M&jI j Fran Stare, vseh v dekoracijsko-slikarsko stroko sobni slikar, ^ v LJubljani, Breg št. 20 £ ^ priporoča se v izvrševanje j? ^ vseh v dekoracijsko-slikarsko stroko ^ spadajočih del 230 26-13 j? z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. ^ »KpFOdaja ^oooooooooooooooo Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, vsled g)Ot»©Sffil Ker moram vsled katastofe izprazniti svoja skladišča v Frančiškanskih ulicah št. 12 in na Sv. Jakoba trgu št. 9 in ne morem vkljub marljivega povpraševanja najti primernega prostora in ker sem moral spraviti blago iz jednega uže izpraznjenega skladišča v tako slabo kolarnico, da bi se v njej blago pri jesenskem vremenu gotovo poškodovalo, zato sem prisiljen, prodati svoje blago _ pod kupno ceno in vabim p. n. občinstvo, da me počasti z obilnim obiskom, z zagotovilom, da se ne bo nihče kesal, ki bo vporabil to za nakup ugodno priliko, ker ne bode nikdar več tako cen6 kupil. — Z odličnim spoštovanjem M. Pakič, trgovina z leseninami, košarami, siti, žimo in morsko travo t Ljubljani, šolski drevored. 415 12—l P. n. Prav posebno si usojam opozarjati na ž i m o , "tea katero so predli moji delavci in jo nakupujem kot surovino v Bosni, na Ogerskem, Štajerskem in Kranjskem in jo potem dam presti, tedaj gotovo lahko najceneje oddajam; ravno tako tudi na Crin d' Afrique (morsko travo), za katero sem prevzel od Ezportation Uslne a vapeur de Crin vegetal d* Afrique v Algiru samorazprodajo za LJubljano in Kranjsko vsled pisma z dnč 15. sept. 1894. Ravno tako priporočam svojo veliko zalogo finih košar za trg ln potovanje, Omrežij ln pletenin za vrtne ograje, preprog lz lesa, torbic za šolo in za dom, podnožnic lz slame in kokosa Itd. P. n. vnanjim kupcem se dostavijo nakupljene stvari brezplačno do železnice. nrar, 64 26-12 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalogo vseli vrst mr žepnih ur v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in hudilnih u!r in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijaliteta in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi. Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Dunajska l>oi-za. Dno 27. junija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . Ogerska zlata renta 4%....... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld. . . . . . London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 100 gld. 101 , 123 100 123 99 1079 405 121 59 11 9 46 6 95 kr. 05 „ n 95 „ 05 „ 40 „ n 25 „ 25 „ 40 . 89 f, 63 . 10 „ 68 „ Dne 27. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. 25 kr. 5% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 161 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196 „ — „ 4 % zadoižnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 50 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......147 „ — „ Dunavske vravnavne srečke b% ... . 131 „ — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4% kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ ZAtavna pisma av. osr zem.-kred. banke 4 % 99 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 222 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 172 „ — „ „ „ južne železnice 5% . 132 „ 25 „ „ , dolenjskih železnic 4% 99 „ — Kreditne srečke, 100 gld........199 gld. — kr. 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 „ 50 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ 50 „ Salmove srečke, 40 gld........71 „ 50 „ St. Gendis srečke, 40 gld.......73 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......54 „ 25 „ Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 173 „ 75 „ Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3740 „ — „ Akcije tržagkega Lloyda, 500 gld. . . . 566 „ — „ Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . . 109 „ 60 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 79 „ — „ Montanska družba avstr. plan.....95 „ 70 „ Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 167 „ — * Papirnih rubljev 100 ................130 „ 25 „ iSJT Nakup ln prodaja i! vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. • Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kuiantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U B" Wollzeile it. 10 Dnnaj, Mariahilterstrasse 74 B. ST Pojasnila TES6 v vseh gospodarskih in ilnančnrti stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipakulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popoini varnosti Ef naloženih glarnic, Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.