LETO X. ST. 11 (446) / TRST, GORICA CETRTEK, 24. MARCA 2005
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE -TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITA LY
NOVI
CENA 1 EVRO
ivivw.noviglas.it
NOVI GLAS JE NASTALZ ZDRUZITVIJO TEDNIKOV KATOLISKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
P. Mirko Pelicon
Tema ne more pogoltniti Luci
Vstajenje oz. Velika nod je izreden praznik upanja. Da-naänji zahodni dlovek potrebuje upanja, hrepeni po ljubezni, tudi veruje, a zelel bi Se bolj verovati, v sve-tu, ki je z vsemi svojimi druzbenimi in kulturnimi spre-membami tezko dohitljiv, s svojimi spori in vojnami tezko razumljiv, Se tezje pa opravidljiv. DanaSnji clovek je tudi mocno zaznamovan z brezbriznostjo, ki ga duhovno izpraznjuje zaradi preobilja vsega, kar ima na razpolago. Ker ima vsega na pretek, nid ved ne potrebuje in pride lahko tako daled, da celo nikogar vet ne potrebuje. Skratka je lahko samozadosten, skregan in se kre-ga, je uzaljen in zali, je zamerljiv in se prizameri. Oh, vedna igra dlovekovega srca! Z ene strani hrepeni po do-brem, z druge pa do konca ne verjame v uresnidljivost dobrega in v njegovem srcu raste brezbriznost do tega vpraSanja. Bojim se zato, ker nima dovolj vere in upanja, da je Dobro v njem samem, v drugih besedah, da je lud vstajenja globoko zasidrana v njem. Evangeljska veliko-nodna blagovest ni neka romantidna pripoved zmage zivljenja nad smrtjo, Kristusa nad Satanom; to je predv-sem tragedija Ludi zivljenja, ki jo tema nezivljenjskosti skuSa stalno zaduSiti. Koristoljubnost, nesmisel zivljenja, prepir, samoljubje, uboj, brezbriznost predstavljajo te-mo, so izraz teme! Toda ob zori tistega novega dne, pred ved kot 2000 leti, je bil grob prazen, ker zivljenje oz. zivljenjskost dloveSke in Bozje ljubezni Kristusa ne more ostati vklenjeno v grobu smrti! To je dokondna bla-
govest, predragi! Tema ne more pogoltniti Ludi. Lud je zmagala, Kristus je premagal smrt, zato se ni zbal ve-likega petka, t.j. trpljenja, teme greha, ki se je Nanj zgr-nila kakor smrt. Clovek bi resnidno rad globlje upal, lju-bil, verjel, a Satan ga zavira, da ostane prevedkrat vk-lenjen samo v spone trpljenja brezupnosti in ne vidi prek velikega petka. Velika nod vkljuduje tudi veliki pe-tek trpljenja. Ni vstajenja brez velikega petka, obstaja pa moznost trpljenja brez vstajenja. Clovek je zmozen dokondno ziveti svoje zivljenje v ludi Kristusove veliko-nodne skrivnosti le v modi vere, ki izhaja iz pristne ljubezni po hoji za Njim, ker je v duhu najprej sliSal Nje-gov glas, nato se sredal z Njim in Njegove besede posluSal. Ne hodimo za Njim, ker nas na to veze samo tradicija. To bi bilo prekrhko. Hodimo za Njim, da bi po-stali svetlobni, lepi, disti v srcu, sposobni Njegove ljubezni, Njegove distosti srca, Njegove lepote. A brez kriza ne gre, ker dlovekovo srce v preizkuSnji postane prekaljeno. Kriz ni prekletstvo. Za dloveka, ki je sredal Kristusa, je kriz modrost, ki neizogibno vodi v izkuSnjo praznega groba. Vedkrat sem se spraseval, zakaj je bilo med naSimi ljudmi v polpretekli zgodovini toliko trpljenja, sovraStva in nezaupanja med Slovenci in Italijani; kakSno raz-dejanje so pustile za sabo "Satanove" ideologije 20. sto-letja. Kakäen veliki petek narodov! Verujem, da se v ve-likem petku zadenja Velika nod, da se v preizkuSnji trpljenja zadenja vstajenje. NaSa kultura, naSa zivljenja ze nosijo v sebi seme vstajenja. NaSe stiske, naSe trpljenje, naSe rane, na veliki petek naSega zivljenja, postanejo Kristusove in v Njem morejo doziveti preobrazbo vstajenja, ljubljenosti, odpuSdanja. Vstajenje je razorozi-lo zlo, hudobijo, sovraStvo. V odpuSdanju in svojem po-velidanju je Kristus odprl novo poglavje za dloveStvo, dobo dokondne sprave med dlovekom in Odetom. Bla-goslovljeno Vstajenje!
Mimoqrede...
"Sredi hriba meja. Desno drke, nagomiljene iz belih skal, NAS TITO. Levo nid diugadna demonstracija WTItalia."
(Saäa Vuga, 1980)
Sporocilo urednistva
Naslednja stevilka Novega glasa bo izsla v cetrtek, 7. aprila. Sodelavce prosimo, naj svoje prispevke posljejo najkasneje do ponedeljka,
4. aprila 2005.
sem nasim bralcem in sodelavcem, nasim Ijuclem doma in po svetu zelimo blago-slovljeno Veliko noc, polno miru in notranje srece.
UREDNISTVO IN UPRAVA
NOVI
GLAS
24. marca 2005
Svet okrog nas
Komisija Drzavnega zbora Republike Slovenije dva dni v Rimu
"V manjsinskih poslancih imamo koristne prijatelje!
//
Odlozitev pristopnih pogajanj
EU nepopustljiva do Hrvaske
Italijanska notranja politika
Volilna kampanja se bliza visku
se zavzelo osem drzav Clanic
Na decembrskem vrhu Evropske unije je bilo sklenjeno, da se bodo pristopna pogajanja s HrvaSko zaCela 17. marca 2005, in sicer ob pogoju, da bo le-ta v tem vmesnem obdobju pokazala polno sodelovanje z Medna-rodnim sodiSCem v Haagu za sojenje vojnim zloCincem, vpletenim v vojno na obmoCju nekdanje Jugoslavije. NajviSji hrvaSki politiCni voditelji so doloCitev omenjenega datuma ugodno ocenili in se zavzeto zaCeli pripravljati na zadevna pogajanja. Toda kljub temu da je javna tozilka Carla del Ponte stalno opozarjala HrvaSko, da mora poskrbeti za privedbo osumljenega generala Anteja Gotovine v Haag, do tega v tem casu ni priSlo. HrvaSke oblasti zatrjujejo, da so storile vse, kar je bilo v njihovih moceh, da bi aretirale generala Gotovino, a tega jim ni uspelo izvesti, £eS da se je umaknil neznano kam v tujino. Do zadnjega so bile prepriCane, da bo Evropska unija razumela te njihove teza-ve in pristala na za&tek pristopnih pogajanj.
Toda zunanji ministri 25 Cla-nic Unije na sestanku 16. marca v Bruslju niso dosegli sogla-sja o tem, zato so pogajanja s HrvaSko odlozili za nedoloCen Ca s. Za za&tek pogajanj naj bi
(Slovenija, Avstrija, Madzarska, Malta, Ciper, Litva, Irska in Slo-vaSka), vse druge (med temi Velika Britanija, Francija, Nem-Cija, Spanija in Italija) so se opredelile proti ali niso zavze-le jasnega staliSCa. Trenutne-mu predsedniku Unije Jeanu Assbornu, zunanjemu mini-stru Luksemburga, ni preosta-lo drugega, kot da uradno spo-roci staliSCe sveta ministrov, po katerem ni bil izpolnjen po-stavljeni predpogoj o polnem sodelovanju HrvaSke s haaS-kim sodiSCem, in zato se pogajanja o njenem pristopu ne morejo priCeti.
HrvaSke oblasti so odlozitev pogajanj sprejele z doloCeno stopnjo grenkobe, vendar na-stalega polozaj a ne namera-vajo dramatizirati. Drzavni predsednik Mesic je izrazil pre-priCanje, da se bo HrvaSka v kratkem izkazala za verodostoj-no in dokazala, da je storila vse v okviru sodelovanja s haaS-kim sodiSCem. Slovenski zunanji minister Rüpel je obzalo-val, da EU ni dosegla soglasja, kajti Sloveniija meni, da je v njenem strateSkem interesu CimprejSnji pristop HrvaSke k Uniji.
Vsakdo, ki politiCno trezno razmiSlja, se mora strinjati, da je v sploSnem evropskem interesu, da HrvaSka Cimprej pri-stopi k evropski povezavi in se
s tem tudi sama reSi nekaterih svojih tezenj po precenjevanju svoje vloge. Ena njenih zaCet-nih napak je bila, da se ni sku-pno s Slovenijo upirala samo-volji jugoslovanske armije v 90. letih. Nato se je usodno za-pletla v vojne spopade na ob-moCju Bosne in Hercegovine in na samem HrvaSkem, kar jo je vsestransko izCrpalo. Sloven-cem je Se vedno nerazumljivo, zakaj se tako otepa resitve vpraSanja dokoncne razmejit-ve s Slovenijo in dopuSCa zna-ne incidente ob Dragonji in v Piranskem zalivu. Ce je bilo to "razumljivo", dokler je bila v vojni, danes pa to po nepotreb-nem obremenjuje obe sosednji drzavi. Kako pozitivno bi od-mevalo, Ce bi se HrvaSka pred pogajanji za pristop v evropsko povezavo predstavila z urejeni-mi spornimi vpraSanji v pogle-du sosednje Slovenije. HrvaSka si je po nepotrebnem pokvari-la politiCno podobo, ko je pred dvema letoma enostransko raz-glasila izkljuCno ekonomsko obmoCje v Jadranu, ne da bi se predhodno posvetovala z naj-bolj prizadetimi sosedi, se pra-vi Italijo in Slovenijo.
Na svoji usmeritvi v Evropo je sedaj naletela na tezko oviro, ki jo predstavlja polozaj generala Gotovine, ki je sicer za-sluzen za uveljavitev hrvaSke drzavnosti in suverenosti, a ga omenjeno haaSko sodiSCe ob-tozuje nedopustnega ravnanja v domovinski vojni. To po-stavlja HrvaSko v nezavidljiv polozaj tako doma kot v zu-nanjem svetu.
Alojz Tul
VItaliji se bliza viSku volilna kampanja za obno-vo 14 dezelnih svetov in mnogih pokrajinskih ter obCin-skih svetov. V volilni boj sta v zadnjih dneh posegla tudi predsednik vlade Silvio Berlusconi in njegov neposredni tek-mec Romano Prodi. Oba seve-da mislita predvsem na drzav-nozborske volitve, ki bodo prihodnje leto, ko se bo tudi konCala sedanja legislatura. Dezelne in upravne volitve bodo v nedeljo, 3., in ponedeljek, 4. aprila. Ministrski predsednik Berlusconi je pred dnevi nasto-pil na zborovanju Zveze indu-strijcev v Bariju in v svojih iz-vajanjih predvsem zelo ostro napadel Romana Prodija, ki v zadnjem tednu nastopa na vo-lilnih zborovanjih na Jugu drzave in agitira za kandidate Oljke.
Berlusconi je v Bariju govoril predvsem o gospodarskih raz-merah v Italiji. Tako je napove-dal odpravo dezelnega davka IRAP, ki so ga bili uvedli leta 1997 in od katerega se steka v drzavne blagajne letno 33 mi-lijard evrov. Zbrane podjetnike je pozval, naj optimistiCno gle-dajo vprihodnost, CeS da so naj-TiujSi problemi ze mimo. "Z raz-liko od levice- je dejal- naSa stran ponuja naslednji recept: manj drzave, manj javnih iz-datkov in manj davkov"! Kot smo ze omenili, se je govornik na nenavaden naCin lotil tudi samega Prodija. "Se vam zdi - je s povzdignjenim glasom dejal-, da na vaSa vpraSanja more od-govoriti vseuCiliSki profesor, ki mu je tveganje popolnoma tuje, ki ne pozna dela v podjetju in ki ni nikdar imel ne Casti ne po-nosa, da je lahko poSiljal v svet italijanske proizvode?" Zanimivo je dalje, da se je ob tej priloznosti Berlusconi spotak-nil tudi ob "Evropo bruseljskih CloveCkov" , ki da "dajajo iz se-be zakone, zaradi katerih imajo podjetja veCje tezave". OCitno
je pri tem mislil na prizade-vanja, da bi se omilila stroga doloCila maastrichtske pogod-be o stabilnosti in rasti. Po tej pogodbi drzavni primanjkljaj ne sme namreC prekoraCiti meje 3% BDP (Bruto domaCe-ga proizvoda). Samo pred nekaj dnevi so se pristojni ministri EU sporazumeli, da se meja 3% v doloCenih primerih lahko prekoraCi, vendar se mora po treh letih stanje normalizirati. Svoj govor pa je Berlusconi zakljuCil s pozivom, naj podjet-niki ne posluSajo "levih siren", CeS da so podjetja za levico le "molzne krave".
Prodi svojemu tekmecu seveda ni ostal dolzan. V nekem govo-ru je najprej poudaril, da je pro-fesura odgovorna sluzba, nato pa spomnil, da je osem let vodil IRI, ki je bilo najvecje podjetje v Evropi, in je tudi poskrbel za njegovo sanacijo, da je bil sko-raj tri leta predsednik vlade ter pet let predsednik evropske vlade v Bruslju in svoj mandat
Povejmo na glas
konCal ob ploskanju vsega ev-ropskega parlamenta.
Od ostalih notranjepolitiCnih dogodkov omenjamo Se, da na dezelnih volitvah ne bo nasto-pila lista Socialna alternativa Alessandre Mussolini, ker je so-diSCe ugotovilo, da ni zbrala predpisanega Stevila veljavnih podpisov ne v Rimu ne v Mila-nu, kar je sprozilo vrsto kazen-skih ovadb in seveda Se veC po-lemik. Koncrio je treba ugotovi-ti, da je priSlo do novega kratke-ga stika med Kvirinalom in Pa-laCo Chigi. Predsednik republike Ciampi je namreC med uradnim obiskom v Londonu imel za potrebno, da poudari osrednjo in nenadomestljivo vlogo parlamenta v vsakem de-mokratiCnem sistemu. S tem je "oSvrknil" Silvia Berlusconija, ki ni hotel pojasniti parlamen-tu, zakaj je po drzavni televiziji govoril, da se bo septembra le-tos zaCel umik italijanskih vojakov iz Iraka, kar je pozneje zanikal, CeS da gledalci in po-sluSalci niso dobro razumeli njegovih izvajanj. Zato je po njegovem nastop v parlamentu brezpredmeten! Varuh repu-bliSke ustave seveda ni mogel molCe mimo tako oCitnega omalovazevanja zakonodajnih zbornic, to je parlamenta!
Drago LegiSa
Na naSi poti vpomod
Enkratno je, ko nam je nekega dne dano spoznanje, da obstaja in zivi vsemogoCna oseba, ki nenehno zeli, je zelela in bo vselej zelela Cloveku pomagati. Pomagati torej vsem nam, ki se zdaj bolj, drugiC manj sre£-no prebijamo skozi zivljenje. Enkratno je to spoznanje in vanj ni tako lahko verjeti, £e-prav nam je bilo skozi tisoöetja oznanjenih toliko darov in toliko blagrov, ki nas vsi na-govarjajo, naj v svoje lastno dobro delamo dobro, naj delamo dobro drugim, naj bomo uvidevni in prizanesljivi, naj se ne srdimo nad bliznjim in naj ne vidimo vnjem svoje-ga sovraznika, ki ga je treba premagati, ali se z njim vsaj z vso ostrino boriti. Enkratno je, da je vsemogoCnost Boga v odnosu do tlo-veka tako neponovljivo preprosta, da bi vanjo lahko verjeli, tudi dte ne bi bili verni. Ta vsemogoCnost je namreC ves das in vsak tre-nutek na naSi strani in siprizadeva, da bi nas slednjiC prepridala in bi sprejeli njeno po-moCin ne bi bili veC do nje nezaupljivi, kot da nam hoCe kaj slabega. In od vseh blagrov je sporodilo vstajenja zagotovo najbogatejSi in najlepSi dar, krona nad kronami, in Clo-veku, v kolikor ho£e ta dar sprejeti, v naj-veCjo in zaradi cudovitosti ze tezko pred-stavljivo pomoö, ki do poslednjega dne raz-bremenjuje in odreSuje: zivljenje je in bo ostalo, zivljenje nikdar ne umre, zivljenje obstaja tudi nekje, kjer ga ne vidimo, pa bi ga seveda lahko videli, £e bi zares in do konca verjeli.
Vstajenje kot dar absolutne razbremenitve: da ne bi bili veCnegotovi in se do taklne me-
re bali zase, da bi se morali spopadati z dru-gimi. Da ne bi bili ved prestraSeni in se v strahu z zobmi borili za svojprostor, ki da ga je vedno premalo. Da ne bi hlastali za priz-nanjem in naklonjenostjo na raCun drugih, kar se priiüne ze v otroSkih letih in se lahko strne in zaostri tudi v napetost med narodi, drzavami, civilizacijami. Da bi bili torej raz-bremenjeni le nam sluzeCih vzgibov in sunkov in bi iz vsega srca vzljubili ljubezen, ki edina reSuje in bo reSila floveka, najprej vsakega posameznika in potem svetvceloti. Da bi vzljubili ljubezen, ki ne misli nase, am-pak na druge, ljubezen, ki je sredna, de so sredni drugi, ljubezen, ki je svetla in prinaSa svetlobo, ljubezen, ki ni nikdar nasilna, £e-prav je najvetfa moC, ki obstaja, ljubezen, ki ne jemlje svobode, ampak jo le daje, ljubezen, ki neustavljivo ukine vsakrSno razdaljo, odstrani vsakrSno oviro, nesporazum, je neu-trudljiva in nikdar ne omahne, ljubezen, ki prinaSa spokojni mir srcu, spokojni mir tebi, meni ter sploh vsem ljudem.
Vstajenje kot veCni plamen nas nenehno spodbuja, naj v to ljubezen verjamemo, ker nas edino ona lahko osreö, ker edino ona lahko osredi vse ljudi in ves svet. Vstajenje nas nenehno hrabri, naj se je torej, ljubezni, drzimo, naj seje drzimo, da ne bi obrnili hrb-ta svetlobi. Ceprav je namreC ljubezen od vsega dale£najmoCnejSa, jo lahko - kerhodi z nami le po naSem pristanku - tudi zapusti-mo. In tedaj odide od nas proCin nas prepu-sti naSi ubogosti.
Janez PovSe
M1SLITE, DA SE BODO LJUDJE PO VELIKI NOCI P0B0LJ5ALI ?
GRESNIKI IMAJO SE KAKSNO MOZNOST, SVETNIKI MALO MANJ !
Dr. Mirko Spacapan, de-zelni svetovalec stranke Slovenska skupnost, ki se je minuli teden udelezil srefianja med Komisijo Drzavnega zbora republike Slovenije in italijanskimi po-slanci v Rimu, je takole opisal ob-Cutke po samem sreCanju: "S sreCa-njem smo zelo za-dovoljni zlasti zato, ker je bila s pri-sotnostjo stranke Slovenska skupnost na srecanju iz-prifiana vaznoste-dine slovenske po-litifine stranke v Italiji, ki leta in leta tke in plete politiCne in admi-nistrativne vezi med Slovenijo in Italijo in to poCne predvsem zaradi svojih specififinih lastno-sti. Dejstvo, da so prav manj-Sinski poslanci v Rimu bili naj-bolj pozorni do slovenske pro-blematike nasploh, pritfa dano-st, da imamo pri njih koristne in uCinkovite prijatelje!"
Tudi predsednik komisije Drzavnega zbora Republike Slovenije za Slovence po svetu in v zamej-stvu Janez Kramberger, ki se je z delegacijo dva dni mudil v Rimu in je tam imel veC plodnih sreCanj s svojimi italijanskimi kolegi, je bil nad srefanjem izjemno zadovoljen, saj predvsem poslanci narodnih manjSin podpirajo vsa prizadevanja slovenske manjSine in Slovenije za izvajanje zaSCitnega zakona za naSo narodno skupnost. SreCa-nja v poslanski zbornici v Rimu,
membnih zasukov vse do pri-hodnjega leta, ko bodo volitve. Na sreCanju pa so bili tudi Ivo Colle iz Doline Aoste, Karl Zeller (SVP) ter predstavnik Ladincev Giuseppe Detomas.
Janez Kramberger, ki je dvodnevni obisk v Rimu pri italijanskih in manjSinskih poslancih vodil, je po dvodnevnem obisku v Rimu izrazil prepricanje, da je bil obisk do-ber, saj so mu vsi sogovorniki zago-tovili, da bodo skuSali ukrepati v korist zaSötnega zakona, o Cemer pa se bomo pri nas lahko preprifiali tudi sami, ker smo ze itak vsega vajeni, obljub seveda Se najbolj. Kramberger se je v Rimu sreCal tudi s senatorjem MiloSem Budinom in s slovenskim veleposlanikom pri Svetem sedezu dr. Ludvikom Toplakom.
JUP
ki je bilo v Cetrtek, 17. t.m., med manjSinskimi poslanci, pred-stavniki stranke Slovenska skupnost in delegacijo Komisije, so se v imenu stranke udelezili: dezelni tajnik dr. Damijan Ter-
pin, dezelni predsednik dr. Drago Stoka in dezelni svetnik stranke dr. Mirko Spacapan. Stranka Slovenska skupnost ima dobre sogovornike vjuznotirol-ski ljudski stranki in prav predstavnik le-te Siegfrid Brugger je Krambergerju in sodelavcem povedal, da glede zaSCitnega zakona ni pricakovati kakih po-
NOVI
GLAS
Intervju
| G. Mario Vatta, trzaski “duhovnik zadnjih med zadnjimi”
Velika noc je nase upanje!
Vmrzlem poznozim-skem jutru pridem na Trg Perugino v Trstu. Stopim v stanovanje stare pa-lade v ul. Gregorutti 2; posta-ven moSki z belo brado me sprejme po slovensko: "Dobro jutro, gospod Devetak!" Stene njegovega urada so polne fo-tografij otrok, druzin, sredanj, "prihodov in zal tudi odho-dov", spominov na ljudi, ki so v tej mestni detrti naSli neko-ga, ki je prehodil z njimi del zivljenjske poti. G. Mario Vat-ta je "neobidajen" duhovnik, ki Veliko nod na poseben nadin dozivlja vsak dan, med tistimi, ki jim je zivljenje odv-zelo vsako upanje.
Kdo je g. Mario Vatta?
Don Mario Vatta je duhovnik skoraj 42 let, kmalu ho star 68 let. Slubajno sem se rodil v Vidmu, ker je moj obe zaradi dela tedaj zivel tarn. Ko sem bil star osem mesecev, smo se vrnili v Trst, kjer Se vedno zi-vim. Pred 35 leti sem se v tem mestu znaSel med mladimi, ki so imeli opravka z mamili in zaporom. Po vsem tem, kar je tedaj pomenil 2. Vatikanski koncil in kar se je zgodilo v burnem obdobju po letu 1968, sem zabutil "povabilo", da bi se nekako odprl tem tezavam. Teh izzivov nisem mogel zavrniti in zato sem prosil nekajprijateljev, ali bi z menojzabeli "pustolovSbino" in bi se priblizali manj sreb-nim. NaSa zgodba se Se na-daljuje, nastala je Skupnost san Martino al Campo, ki se je medtem razblenila in razSirila, marsikaj se je spre-menilo. NaSa skupnost nima konfesionalnega znabaja: v njej so osebe, ki jih zelimo spremljati na poti lepSe prihodnosti, pa tudi prosto-voljci in operaterji, kiizhajajo iz najrazlibnejSih zivljenjskih izkuSenj. Zdruzuje nas zelja, da bi pomagali tistim, ki so v stiski.
Iz Skupnosti san Martino al
Campo se je razvilo ved
ustanov...
Na razlibne potrebe smov sk-lopu skupnosti skuSali odgo-voriti na prim er en nabin. Imamo dom na gribu sv. Ju-sta, kjer sprejemamo mlade s psihibnimi tezavami; podob-no hiSo imamo pri sv. Ivanu; na Opbinah sprejemamo ok-rog 20 oseb, ki so trenutno brez bivaliSba, poleg tega pa tudi z zdravstvenimi, delovni-mi ali drugimi tezavami. Imamo tudi pet stanovanj za zaba-sno namestitev oseb, ki sicer imajo delo, nimajo pa prosto-ra, kjer bi ziveli. Nekaj dni pred Bozibem 2004 smo odpr-li svojo zadnjo strukturo: nob-ni dormitorij, ki, zal, lahko sprejema samo 23 oseb; to ni veliko, toda, zvesti filozofiji, da je kozarec pol poln in ne pol prazen, lahko vendar rebemo, da vsaj 23 osebam ponobi ni treba trpeti mraza na cesti, vsilosu ali kakem va-gonu na mrtvem tiru zelez-niSke postaje. Za tezave na po-drobju zaposlitve smo pred veb kot 20 leti preizkusili in-strument zadruge; od leta 1983 do danes je veb kot 700 bolj ali manj mladih oseb naSlo vnaSi zadrugi Germano pravo zaposlitev. Po prvem obdobju so se vkljubili v kakSno drugo podjetje; neka-teri so celo ustvarili lastno podjetje. Tudi naSa zadruga v tem trenutku obbuti krizno obdobje; vsak dan namreb prihaja delat okrog 110 bla-
I ft
Foto DPD
nov, kar je precej zahtevno. ISbemo poti in nabine - tudi v sodelovanju z javno upravo -, da bi ustvarili nova delovna mesta.
NaSe stanje je tako: vsak dan prihajata na naS sedez pov-prebno vsaj po dve osebi iskat delo, ena pa bivaliSbe. To je minimum. V okviru konzor-cija Interland, katerega smo soustanovitelji in del, skuSamo narediti, kar more-mo. To je naS vsakdanji boj. Poleg ze omenjene zadruge imamo tudi zadrugo Strade nuove, v kateri delujejo mlade osebe, specializirane na vz-gojnem in prevzgojnem po-drobju, ki potem nastopajo kot odvisni delavci. Zelo ve-sel sem s sodelavci; nanje sem ponosen kot obe na svoje otroke.
Oznadili so vas za "duhov-nika zadnjih med zadnjimi". Kdo so danes "zadnji med zadnjimi" v Trstu? Kdor me je tako oznabil, je preveb dober. Zadnji med zadnjimi so namreb "zelo zadnji". Jaz lahko z njimi de-lim zivljenje do neke mere. Imam svojo sobo, imam po-steljo, kjer spim; lahko si pri-voSbim branje; hrana mi ne manjka; be potrebujem, se lahko primerno zdravim. Moje zivljenje ni ekonomsko bogato; je pa to, kar sem iskal in karzelim. Rad bi pa resnib-no hodil z zadnjimi. Zadnji med zadnjimi so danes po mojem mnenju zaporniki: v jebi je visoko Stevilo tujcev in zasvojenih z mamili. Struktu-ra krati svobodo in zato - zaradi pomanjkanja energij, no-tranje organiziranosti in dru-gih razlogov - so v njej obba-sno zanikane osnovne pravi-ce. Najhuje in najbolj okrut-no, kar se lahko bloveku pripeti, je prav to, da mu vza-mejo svobodo. Velika vebina "prebivalcev" ne le trzaSkega zapora, ampak sploh vseh jeb na vsedrzavni ravni so revni ljudje. To mi je na nekem po-svetu v rimskem zaporu Re-bibbia potrdil tudi sodnik, poddirektor na drzavnem od-delku za kazensko upravo.
Kaj vam pomeni Ziveti na ulici? In kaj je "filozofija ulice"?
Ulica je bila naSa prva in naj-pomembnejSa ubiteljica. V zabetku 70. let o zasvojenosti z mamili ni bilo ne knjig ne prirobnikov; brali smo knjige avtorjev, ki so zagovarjali ma-
mila, in iz njih skuSali razu-meti, kako bi lahko pomagali zrtvam, ki so jim prepoveda-ne snovi razdejale zivljenje. Kljubne tobke smo razumeli -prav fizibno - na ulici. Ljudi smo srebevali vparkih, barih, na podstreSjih... Potem smo ulici in njenim stiskam "do-volili", da so stopile v naSo strukturo; ljudje brez stalnega bivaliSba so npr. priSli zivet v naSa stanovanja. Nato smo se reorganizirali, tako da nekate-rinaSi operaterji delajona cesti, npr. znomadi; tako javno-st kot tudi sodstvo sta v tem trenutku do njih izrazito ne-gativno naravnana. Podobno velja za tuje priseljence, kate-rih pravice ze zaradi tezavpri prevajanju iznjihovih jezikov v italijanSbino velikokrat ne morejo biti povsem jambene. KakSno teZo ima neuspeh v Zivljenju tistega, ki vlaga veliko dasa, energij in srca v pomod ljudem v stiski? Neuspeh je sestavni del zgo-dovine skupnosti. Neuspeh je zelo dragocen trenutek! Neuspeh nam daje okusiti razoba-ranje, obenem pa je vzmet. Pomembno je se vpraSati, zakaj je do tega priSlo, kaj smo zgreSili. Ce smo sposobni ga "prebaviti", nas topozenena-prej. Z druge strani je zivljenje oseb, s katerimi delimo po-membne izkuSnje, posejano z neuspehi. Zato smo v takih trenutkih na poseben nabin zdruzeni s tistimi, s katerimi zelimo skupno iskati lepSo prihodnost.
Odsotnost neuspeha je sumljiva, skoraj bi rekel, da ni bloveSka. Neuspeh je izrazito bloveSka znabilnost. Seveda, treba ga jepreveriti, kvebjemu prereSetati svoje namere in nato spet stopiti pokonci. Neuspeh nas reSuje, da bi se s preveliko lahkoto predajali samopovelibevanju; drzi nas z nogami na tleh. Pri takem delu, kakrSno je naSe, je bist-vena drza poniznosti. Pred naporom bloveka je izredno pomembno biti ponizni. Vsak blovek je enkraten; ko se srebamo z njim, stojimo pred edinstveno zgodbo, ki jo mo-ramo posluSati, spoznati in razumeti. In posluSati ne pomeni le sprejemati z naSimi sluSnimi organi, ampak biti s svojim zivljenjem odprti za srebanje z zivljenjem drugega in skupaj prehoditi del poti.
/stran 19 Danijel Devetak
Intervju
Boris Kuret, predsednik upravnega sveta SSG
Padel je zastor nad dolgovi
Po odobritvi sklepa trza-Skega obdinskega sveta, po katerem bo Slovensko stalno gledaliSde v Trstu lahko razpolagalo z visoko podporo, smo se pogovorili s predsed-nikom upravnega sveta naSe kulturne ustanove Borisom Kuretom. Kot nam je obraz-lozil predsednik, se sedaj zadenja nova pot za SSG, ki bo lahko privedla do novega vz-pona.
KakSne pogoje predvideva iz-glasovano posojilo trZaSke obäne vviSini 2,5 milijonov evrov?
Prvi pogoj, ki ga posojilo predvideva je, da se SSG odpove vsoti blanarine, ki pa po pravi-ci povedano, je ni obbina nik-darplabala. Obbina meni namreb, da je s tem posojilom ze do-volj storila in da ji ni treba do-datno doplabati drugih vsot. Obenem se je javna ustanova obvezala, da se bo odpovedala letnim 3% obresti, be ne bo bi-lanca SSG-ja v pasivi. Posojilo bomo vrabali z dezelnim pri-spevkom, ki sicer vsote ne bo kril v celoti, vebji del pa ze, ostanek bomo poravnali z drugimi sredstvi. Lani je tovrstni prispevek iz dezelne blagajne znaSal 75 tisob evrov, letos pa so ga podkrepili za dodatnih 50 tisob evrov. Finanbni prispevek bo torej kril posojilo za pribliz-no 80 % letnega kapitalskega obroka. Najbolj Sporen pogoj pa naj bi bilo preverjanje stanja vupravnem svetu bez 12mesecev v lubi nadaljnjega sodelo-vanja z obbino, pokrajino in dezelo.
Kako bi stmili vaSe obdutke po izglasovanju visokega po-sojila s strani obäne naSi za-mejski ustanovi?
Zadovoljen sem! Predvsem zato, ker je ta sklep izglasovala tako velika vebina svetovalcev: be je za glasovala tri betrtinska vebina, pomeni, da se s to pote-zo strinja tri betrtnaSega mesta. Osebno lahko pritrdim, da se mi je odvalil kamen, saj bi v primeru negativnega razpleta dogodkov obstajala tudi moz-nost po zahtevi komisarske uprave.
S tem sklepom se je verjetno zakljuäla prva misija vaSega mandata?
Recimo, da je tako. To posojilo pripomore k dokonbni sanaciji dosedanjih tezav. S tem zad-njim postopkom obbinskega sveta bodo poravnani vsi za-padli in kratkorobni dolgovi. KakSni so bili najteZji trenut-ki vaSega predsedstva?
Tezko je bilo vsakokrat, ko je trzaSka obbina prenesla konb-no odlobitevnad tem sklepom. Ali ste kdaj podvomili, da bi do te reSitve morali Se dolgo dakati?
Bali smo se, da bo prav tako, saj je obbinski svet to izglasovanje kar nekajkrat predlozil.
Kako ocenjujete odnos vla-dajode koalicije v obdinskem svetu do vpraSanja SSG? Izkazalo se je, da je bil odnos uprave do naSih tezav konkreten, in upal bi si trditi, da je morda v tem razbrati tudi kak premik Trsta do naSega manjSinskega vpraSanja na-sploh.
Kako pa je sploh priSlo, da se je obdina Ze lani jeseni od-ioäla za tako visoko posojilo?
Povedal bi, da je bila sanacija SSG-ja namen tudi same obbi-ne. Vsota posojila je bila do-menjena po plodnih srebanjih z zupanom. Posredovali smo mu znesekizgube SSG-ja, on je
nato privolil na primerno posojilo.
Sklep obdinskega sveta reSuje nekatere hude teZave, s katerimi se je moralo SSG spopasti v zadnjih letih. Ka-tere probleme bo posojilo dokondno reSilo?
Pomen takega posojila je predvsem ta, da nas bo reSil obresti, ki so nas doslej veliko breme-nile. Naj le omenim, da smo do lani plabevali 190 tisob letnih obresti: to vsoto bomo lahko v letih prihranili in jo uporablja-li v druge namene. Ce povza-mem, lahko izjavim, da sedaj Startamo z niblo vizgubi. Katera vpraSanja pa ostajajo Se odprta?
Veliko je Se takih, ki Se bakajo na odgovor. Finanbno vpra-Sanje Se ni reSeno, saj se sedaj poraja problem, kako nadokna-diti redna tekoba sredstva za normalno, ali vsaj minimalno delovanje gledaliSba. Tako podporo predpisuje zakon za gle-daliSke ustanove. Krajevne u-prave pa ga ne izpolnjujejo v celoti. Dezela do predlanskim ni prispevala nibesar, obbina nam je namenila 20 tisob evrov, pokrajina pa 7 tisob: zakon pa doloba vsoto v viSini skoraj 400 tisob evrov, kolikor nam dodeljuje drzavni skupni sklad za gledaliSba.
Ali bo ta denar priSel?
Treba je delati na politibnih in tudi drugih nivojih. Denar bomo letos sicer prejeli vformi iz-rednih prispevkov, delali pa bomo, da bodo prispevki pri-hajali vredni obliki. Ce se povr-nemo k prejSnjemu vpraSanju, bi Se dodal, da drugi problemi zadevajo kadrovski sektor: gle-daliSbe v bistvu posluje brez direkter ja in brez umetniSkega vodstva. Imamo strukturalne in prostorske probleme: bar, mala dvorana in Se zgornji pro-stori niso uporabni, saj ne od-govarjajo varnostnim predpi-som. Treba jegmotnih investi-cij. Ne nazadnje bi dodal, da imamo celo vrsto starih sin-dikalnih tezav, ki bodo v pri-hodnje zahtevale temeljita po-gajanja. Razjasniti si moramo tudi odnose z matico v zvezi s financiranjem naSega gledaliSba. Se in Se je dela, ob upoSte-vanju tudi dejstva, da ima ce-lotna manjSina potrebo po fi-nanbnih sredstvih. Mislim pa, da je naSe gledaliSbe v tem trenutku v najslabSi situaciji. Kako ocenjujete popravek svetnika Forza Italia France-sca Gabriellija, po katerem
naj bi po 12 mesedh preveri-li prisotnost v upravnem svetu gledaliSda predstavnikov deZele, pokrajine in obdine? Ali gre za golo Zeljo po plod-nejSem sodelovanju med javnimi upravami in SSG? Ali menite, da je posojilo lahko tudi pretveza, da bi do-lodene trZaSke politidne komponente lahko nepo-sredno pogojevale delovanje slovenske ustanove znotraj upravnega sveta?
Mnenja sem, da je popravek svetnika stranke Forza Italia golo politibno dejanje. Gabriel-lijev popravek vsebuje nekaj premis, ki pa so, poudarjam, iz-recno politibnega znabaja. Med drugim svetnik vebine trdi, da je naSe gledaliSbe javnega znabaja in je zato primerno, da je obbina soudelezena pri uprav-ljanju le-tega. To pa ne velja, saj so javne ustanove ze itak zasto-pane v skupSbini SSG. V skup-Sbini, ki imenuje upravni svet, sedijo predstavniki tako dezele in pokrajne kot tudi obbine: lahko torej trdim, da je mene imenovala za predsednika tudi obbina Trst, podobno kot sta me dezela in pokrajina. Ga-brielli obenem tudizahteva, da sepo 12 mesecih preveri prisotnost v upravnem svetu predstavnikov javnih ustanov. Obenem moram dodati, da do te korenite spremembe lahko pri-de le vslubaju, ko bi vnesli popravek v Statut SSG-ja. To pa se lahko dogodi le, be se med se-bojpomenijo tako obbina, pokrajina, dezela in DruStvo SSG, ki predstavlja celotno manjSino in v kateri sta zastopani tudi obe krovni organizaciji. Vsi ti Stirje subjekti se morajo slozno dogovoriti med sabo. NaS Statut je tako sestavljen, da je zelo tezko vnesti vanj popravke; je zelo zapleten in be niprave sku-pnepolitibne volje, bo s tezavo spremenjen.
Se nekaj. Druga premisa Ga-briellijevega popravka pravi, da je primanjkljaj nastal ravno zato, ker niso bile javne ustanove primerno soudelezene pri u-pravljanju gledaliSba. Povedal pa bi, da je nadzornik gledaliSba visok funkcionar ministr-stva za finance in smo zato pod strogo drzavno kontrolo; dodal pa bi, da je skupSbina, v kateri so prisotni predstavniki obbine, dezele in pokrajine tisti Subjekt, ki ima tudi to nalogo, da odobri bilanco.
/stran 19 Igor Gregori
24. marca 2005
Kristiani in druzba
NOVI
GLAS
Papez na cvetno nedeljo z oljcno vejico blagoslovil vernike
Veselje vstalega Gospoda naj bo vasa moc!
Sveti oCeJanez Pavel II. na oljCno nedeljo, 20. t.m., prviC v 26 letih, od kar je na celu Cerkve, ni vodil maSe. Kljub temu pa se je pojavil na oknu svoje delovne sobe, po-mahal z oljCno vejico in blagoslovil vernike ter tako pozdra-vil petdeset tisoC romarjev, ki so se zbrali na Trgu svetega Petra v Vatikanu.
Po nasvetu svojih zdravnikov papez letos prviC ni imel tradi-cionalnega nagovora verni-kom. Po programu Vatikana naj bi sveti oCe imel med ve-likonoCnimi prazniki le na ve-likonoCno nedeljo poslanico "Urbi et Orbi" (Mestu in sve-tu), sicer pa bo zaradi zdravst-venih tezav zadrzan in torej ne bo vodil letoSnjega krizevega pota na veliki petek, kot tudi ne bo vodil vstajenjske in niti slovesne velikonoCne maSe. Verniki so na oljCno nedeljo vseskozi klicali papezevo ime in vzkliknili od veselja, ko se je dejansko pojavil na oknu, ok-
raSenem s palmovimi veja-mi, ter pomahal z oljCno vejico in podelil blagoslov. Sveti oce je na oknu ostal tri minute in ni govoril, vse pa je presenetilo dejstvo, da se je kar naenkrat prijel za gla-vo in Tiemocno z roko udaril po ambonu pred seboj, kot da bi hotel vsem povedati, kako mu je zal, da jih ne mo-re sam nagovoriti. Sveto maSo, ki je bila uvod v veliki teden, je vodil kardinal Camillo Ruini. MaSa je vkljuce-vala posebno molitev za skoraj 85-letnega svetega oCeta, v kateri so ga nago-varjali z "naS ljubljeni oce” in ga tudi prosili, naj "nadaljuje sluzbo, dokler mu bo dano zivljenje".
Kardinal Ruini je v pridigi spre-govoril o Bozji sodbi ter "dra-mi in skrivnosti" trpljenja in njegovega pomena za Clove-Stvo. Dodal je, da prinaSa Kri-stusov kriz "novo energijo" in "sije s posebno Cistostjo na
sicer edino predvideno poto-vanje svetega oceta letos. Jasno pa je, da se o tem poto-vanju svetega o&ta danes ne ve Se cisto nie, kajti sveti oce
izerpanern obrazu svetega oceta”.
"Z velikim veseljem vas poz-dravljam,” je papez sporoCil zbranim v poslanici, ki jo je prebral nadSkof Leonardo San-dri, posebno pozornost v njej pa namenil mladim. Udelezba na praznovanju svetovnega dneva mladih, ki ga bodo letos avgusta priredili v Nernciji, je
okreva po operaeiji, zaradi ka-tere tudi ne more Se govoriti, doslej je spregovoril le dvakrat za nekaj minut. Dejstvo pa je, da ga poznamo in vemo, kako srfno rad bi sam nagovoril vernike in smo tako dojeli tudi njegovo gesto, s katero je priSla na dan vsa njegova CloveCnost in pa tudi nestrpnost aktivne-ga cloveka.
Krutke
Visok jubilej zavodaSv. Stanislava
Letos mineva sto let od ustanovitve prve slovenske gimnazije
Osrednja slovesnost ob letoSnji 100. obletnici ustanovitve zavoda Sv. Stanislava bo potekala 12. no-vembra v ljubljanskem Can-karjevem domu. To je na novi-narski konferenci, ki je bila na-menjena predstavitvi dejavno-sti ob okrogli obletnici, pove-dal direkter zavoda Anton Jam-nik. Dodal je, da predstavlja ustanovitev zavoda pomemben drzavotvorni, kulturni in verski dogodek, saj je bila s tem usta-novljena prva slovenska gim-nazija, v kateri je bil uradni u£-ni jezik slovenSCina. Kljub temu da mineva ze sto let od ustanovitve, je zavod deloval le 54 let, saj ga je drzava po drugi svetovni vojni ukinila, medtem ko je zaCel ponovno delovati le-ta 1991.
Med glavnimi dogodki, s kate-rimi bodo letos zaznamovali okroglo obletnico ustanovitve zavoda, je Jamnik izpostavil do-brodelni koncert in prodajno razstavo sklada za pomoC druzi-nam dijakov, ki bo potekala 30. marca. Obletnico ustanovitve pa bo oznaöla tudi PoSta Slo-venije, ki bo 20. maja izdala posebno priloznostno znamko ob
jubileju. Na dan 100. obletnice grSCina), pomenu umetnosti bo v ljubljanski stolnici poteka- pri rednem programu in dodat-la slovesna maSa, naslednjega nihdejavnostitervlogiduhov-dne pa bo v Cankarjevem do- nega zivljenja. Udelezba pri
■ :■ a ■ jl
mu slovesna akademija. Sled-nje se bo udelezil tudi predsed-nik vlade Janez JanSa, je Se po-vedal Jamnik.
Kot je povedal direkter zavoda, je za njihovo izobrazevalno ustanovo znaCilen poudarek na klasifini izobrazbi (latinSöna in
duhovnih dejavnostih je sicer prostovoljna, je povedal ravna-telj zavoda Joze Mlakar. Glede verske opredelitve ima Sola od-prta vrata za vsakogar, vendar od svojih dijakov zahteva spo-Stovanje krSCanske usmeritve Sole in podrejanje Solskemu in
hiSnemu redu.
Poleg prostovoljnega dela, ki v mladih razvija Cut odgovorno-sti za drugega, namenjajo v za-vodu Sv. Stanislava posebno pozornost tudi socialnemu vi-diku. Zavod je namreC ustano-vil poseben sklad, s katerim pomagajo socialno Sibkim dru-zinam, ki zaradi razlicnih raz-logov ne morejo sami poravna-vati stroSkov Solanja. S pomo-Cjo sklada pomaga zavod skoraj petini svojih dijakov.
Uradni zafietek gradnje zavoda se je zaCel leta 1901, ko je ljubljanski Skof in ustanovitelj zavoda Anton BonaventuraJegliC blagoslovil temeljni kamen; gradnja je bila zakljuCena Stiri leta kasneje. Prva slovenska gimnazija je tako zaCela izvaja-ti pouk 21. septembra 1905. Zgodovinsko je bilo tudi prvo opravljanje mature leta 1913, saj so jo dijaki prviC opravljali v maternem jeziku. Med prvo svetovno vojno je bila v zavo-du vojaSka bolniSnica. V drugi svetovni vojni je prostore zavoda zasedla nemSka vojska, dijaki in profesorji pa so morali zapustiti obmoCje ustanove. Po drugi svetovni vojni je zavod Sv. Stanislava zasedla jugoslo-vanska armada in ga nekaj me-secev po vojni preuredila v vo-jaSnico. Po osamosvojitvi je vla-da leta 1991 zavod vrnila prvot-nemu lastniku, t.j. ljubljanski nadSkofiji.
(poSTA)
Umrl skof dr. Vekoslav Grmic
V ponedeljek, 21. marca, je v Mariboru v 82. letu zivljenja umrl naslovni skof dr. Vekoslav Grmic.
Rodil se je 4. junija 1923 v Dragotincih.Teologijojestudiral v Ljubljani, 29. junija 1950 bil posvecen v duhovnika. Njegovo delo je bilo zaznamovano s sluzbo profesorja dogmatiene teologije na Teoloski fakulteti v Ljubljani. Dne 27. februarja 1968 je bil imenovan za mariborskega pomoznega ter hkrati za uchitanskega naslovnega skofa. Skofovsko posvecenje je prejel 21. aprila 1968. Bil je tudi ravnatelj mariborskega Bogoslovnega semenisca, hkrati pa je zacel predavati tudi na mariborskem oddelku Teoloske fakultete. Dr. Grmic je poznan kot teoloski pisatelj. Hotel je biti vtesnem stiku z ljudmi svojega casa. Zanimal se je za najbolj pereca druzbena in politiena vprasanja. Njegovo glavno prizadevanje je bilo posveceno dialogu z druzbenim in kulturnim okoljem, zato je iskal stiene tocke med krscansko, teolosko in moralno mislijo ter s sodobnimi tokovi. Bil je odprt za ekumensko sodelovanje s kristjani drugih veroizpovedi in verniki drugih religij. Tradicionalne krscanske vrednote je zelel priblizati ljudem. Slo mu je za cloveka. V iskanju dialoga je vcasih zastopal drugaeno mnenje, kotjeprevladovalovCerkvi, vendar se od njenih temeljnih resnic in vrednot ni nikoli oddaljil. V sredo, 23. t.m., je pogrebno maso na Pobrezju daroval mariborski skof dr. Kramberger.
Postni govori na Radiu Trst A
Zadnji letosnji postni govor po Radiu Trst A bo oblikoval bogoslovec Alessio Stasi iz Steverjana, ki obiskuje peti letnik Teoloske fakultete v Ljubljani. Razmisljal bo na temo Prelomitev odnosa ali zakaj je Jezus umrl. Oddaja bo na sporedu na Veliki petek ob 18. uri.
SSK o ustanavljanju novih skofij
Na seji Slovenske skofovske konference (SSK), ki so se je udelezili apostolski nuncij nadskof Santos Abril yCastello, vecina slovenskih skofov in voditelji skofijskih pastoralnih svetov iz vseh treh skofij Renato Podbersic, Peter Kvaternik in Joze Golicnik, so predstavili strokovne poglede na ustanovitev novih skofij na Slovenskem. Nuncij je povedal, da Sv. sedezzeli, da to vprasanje cimprej privede do rezultatov. Poudaril je, da so nove skofije pomembne za ohranjanje narodnostne identitete, saj bodo v zdruzeni Evropi meje vse bolj izginjale. Slovenski skofje podpirajo ustanovitev skofij, skofije v Celju, Murski Soboti in Novem mestu pa so omenili kot mozne oz. uresnicljive v bliznji prihodnosti. Razprava o konkretnih predlogih za nove skofije bo do jeseni potekala v razlicnih posvetovalnih ustanovah, nato pa bodo skofje na osnovi zbranih predlogov svoje predloge posredovali Sv. sedezu.
Kvaternik je kot postulator za mucence 20. stoletja pri SSK skofe seznanil z navodili Kongregacije za zadeve svetnikov za poenotenje postopka za razglasitev slovenskih mucencev. Odslej bosta tekla dva paralelna procesa - proces za zrtve komunizma in za zrtve nacizma. Odgovorni so zaslisali ze veliko stevilo pric, v postopek pa je iz vseh treh skofij vkljucenih okrog 60 kandidatov za mucence.
Predstavniki MOSP-a na seminarju mladih manjsincev iz vse Evrope
Minulo soboto se je v Rittenu pri Bocnu zacel Easterseminar, to je Velikonocni seminar YENa, evropske mladinske organizaeije, ki zdruzuje preko 25 narodnih in jezikovnih manjsin. Seminar traja teden dni, udelezila pa se ga je tudi delegacija MOSP-a (Mladi v odkrivanju skupnih poti). Mospovci so tudi pripravili resolueijo o polozaju slovenske manjsine v Italiji. V resolueiji opozarja MOSP na neizvajanje zascitnega zakona za Slovence v Italiji, na splosno pa na pomanjkanje politiene volje v italijanski vladni vecini, da se zadeva stiri leta posprejetju zakona koneno resi. O polozaju slovenske manjsine v Italiji je tako na obenem zboru slisalo preko sto mladih iz vse Evrope, od Rusije do Finske, od Romunije do Nemcije. YEN jo bo takoj po seminarju poslal v Svet Evrope in posredno tudi italijanskim pristojnim organom. Kaj vec o poteku seminarja bomo porocali v naslednjih stevilkah. / Matteo Feruglio
VELIKA NOC
Apd 10,34a,37-43; Ps 118; Kol 3,1-4; 1 Kor 5,6b-8;Jn 20,1-9; Lk 24,13-35
Velika noC obsega sv. tridnevje: veliki £etr-tek, veliki petek in veliko soboto ter veliko nedeljo.
Toda vse praznovanje se zaöne ze s Cvetno/Oljäno nedeljo. V celoti pa zajame kar petdeset dni. Pravzaprav je vsaka sv. maSa Velika no£.
Tudi rojstvo keliha ni samo na veliki öetrtek, je vzivo veliki petek, ko je Bog v strahotnih mukah prelil kn.
Na veliki petek je obenem rojstvo Cerkve, ko je Sveti Duh razodel vso Bozjo ljubezen do äoveka in sveta. Kakor je namreöprvi Adam zaspalzato, damu je Bog iz strani, izrebra, iz srea, iz ljubezni vzel prvo zeno-Evo, mater vseh zivih, tako je novi, drugi Adam, Jezus Kristus, rodil na lesu kriza novo zeno, novo
Evo, Cerkev, vsenas, saj je zaspal-umrl iz ljubezni do nas. To je nevede razkril rimski vojak, ko je Jezusu razparal stran in sree (Jn 19,34).
Vsi vekovi so bili usmerjeni, naravnani na ta dogodek, ki je popolnoma spremenil zgodo-vino. Ni veCzaCaranega kroga: rojstvo, kratko in mukapolno zivljenje tersmrtin pokop. Ze vihar, tema, pokanje skal, vstajenje mrt-vih, ki so se nato prikazali svojeem, izjava rimskega stotnika: "Zares, ta Clovek je bilpra-viöen" (Lk23,47), nakazejo novo nebo in novo zemljo, t.j. vstajenje, uniCenje smrti in strahu pred smrtjo (Heb 2,14-15).
Vsa protislovja, slavljenje Jezusa na Cvetno nedeljo in bes proti njemu na veliki petek ter skozi vso zgodovino, se koneno umak-nejo slavi kriza. Kajti s smrtjo je Jezus smrt pokonöal.
Ljudje bomo kljub temu Se greSili, Se bomo trpeli in dvomili, toda ta dogodek smrti Bo-ga za vse ljudi je neloüjivo povezan z vstajenjem. Umrl je namreC isti Jezus, ki je vstal, in je vstal isti Jezus, ki je trpel in umrl
zaradi nas in naSih grehov.
Apostol Pavel je hud na tiste, ki tajijo Kristu-sovo vstajenje, rekoä: "Ce se oznanja, da je bil Kristus obujen od mrtvih, kako morejo nekateri izmed vas govoriti, da ni vstajenja mrtvih, potem tudi Kristus ni bil obujen. Ce pa Kristus ni bil obujen, je tudi naSe oznani-lo prazno in prazna tudi vaSa vera ... Toda Kristus je vstal od mrtvih ... on mora kralje-vati, dokler ne polozi vseh sovraznikovpod svoje noge. Kot zadnji sovraznik bo uniCena smrt. Tedaj bo Bog vse v vsem " (1 Kor 15,12 nss).
Od velikega Cetrtka do velike nedelje stopa z nami Jezus zato, da nas krepca z oljem zve-liCanja. Ostaja z nami kot veliki duhovnik, kotprerok in kot vladar, ki se je izniöl za nas zato, da bi mi ziveli.
A zeli, da tudi mi prosimo in delamo za nove duhovnike, ki naj nam polagajo na oltar-no mizo in vnaSa srea posveteni kruh in po-sve£eno vino za jedinpijaCo, kotspomin na njegovo smrt za nas (1 Kor 11,23-26; 1 Tes 5,16). Duhovniki bodo Se krSCevali otroke,
grehe bodo odpuSCali. Zzvestobo dani bese-di bodo znamenje za trdnost zakonov. Bol-nike bodo dvigali in tolazili s krizanim Go-spodom. Molili bodo za vse ljudi, ne samo na veliki petek. Razumeli bodo tudi najvetfe greSnike; jih ne bodo obsojali, kersodba pri-pada samo Bogu, obsojali in izganjali bodo le greh in hudobea, zato bodo prinaSali spra-vo. Hodili bodo za trpeäm Gospodom in mu pomagali nositi kriz nas vseh, njemu, ki je svet in nedolzen (Heb 7,26).
Njihova molitev se zavzema tudi za to, da bi bili vredni trpeti z Gospodom (2 Tim 1,8; Flp 1,29; Flp 3,-10.11).
Kopica beril na vigilijo nas prevzame in nas vodi vgloblje dozivetje trpljenja Boga za vse. Bog nas iS£e in najde vnaSem trpljenju. Posebno tu nas utrjuje za dokonCno vstajenje. Trpi z zakonci, z druzinami, z vsemi, ki mislijo, da so pozabljeni in pokopani. A on je z nami na poti v Emavs, v dvorani zadnje veCerje, kjer vlada strah predJudi; in povsod molCe govori: "Veselo Veliko no£ zdaj in v veCnosti!" (Lk 24,13-39; Jn 20,19).
NOVI
GLAS
Kristiani in druzba
24. marca 2005
Nujna in potrebna pobuda
Pri nas govorimo lepo
Kaj vemo o Opus Dei?
Da Vincijeva sifra, Vatikan in uspeh
Zveseljem ponatiskuje-mo komentar znanega slovenskega zgodovi-narja dr. Staneta Grande iz DruEine, ker je izjemno aktua-len.
Med postnimi akcijami na Slovenskem je tudi pobuda z gomjim naslovom. Natisnje-na je na skiomnem listidu, ki ga lahko zataknete za vrata ali polozite na mizo. Ljudi poziva k lepemu govoijenju, piedvsem pa je proti prek-linjanju, obrekovanju in dru-gim jezidnim nedednostim. Izjemno pametno in krvavo potrebno.
Med stvarmi, ki so me vnek-danji Jugoslaviji nadvse modle, je bilo nagnusno prek-linjanje, ki je bilo zlasti in-tenzivno vnekdanji armadi. Pravzaprav je bilo tarn dvi-gnjeno na raven uradnega govorjenja. Pogosto me je bilo sram, da sem moral biti vojak tako prostaSke vojske oziroma drzave. Nek-danjih jugoslovanskih sodrzavljanov nisem nikoli sovrazil, le pre-pridan sem bil, da ni-smo sposobni skupne-ga zivljenja, da zaradi tega Slovenci na vseh podrodjih propadamo in da smo obsojeni na izumrtje. Tako mislim Se danes. Ko smo se z njimi razSli, sem naiv-no pridakoval, da bo-mo Slovenci pokazali vedzelja po vradanju k na Um slovenskim koreninam. Zelo sem se motil. Z grozo odk-rivam, da smo se Slovenci leta 1918 ob vstopu vJugoslavijo izjemno hitro, razen na jezikovnem podrodju, od-povedali sami sebi. Opus tili smo dobro in se oprijeli sla-bega. Namesto da bi vsku-pno drzavo prinesli sebe kot take, da bi od novih sodrzavljanov prevzeli, kar je pri njih lepega in dobrega, smo prevzeli negativnosti in jih celo okrepili. Na podrodju preklinjanja smo pogosto celo presegli uditelje.
Ceprav trdi pisatelj Janez Tr-dina, da se je naSih pred-nikov-tladanov Se Bog ognil, ker so tako kleli in kvantali, je sprejeto sploSno mnenje,
da Slovenci vdasih niso prek-linjali, ampak da so se tega naudili v vojnah z Italijani sredi 19. stoletja. Potem se je to hitro krepilo in z vstopom vJugoslavijo dobilo modne pospeSke. Dolgo dasa sem imel vtis, vsaj vsvojem otroStvu, da so posebno radi kleli tisti, ki so s tem hoteli pokazati svoj odnos do vere. Ko danes posluSam ljudi, opazam, da jim je opolzko govorjenje priSlo pod kozo, da jim je tako vsakdanje, da brez njega sploh ne morejo govoriti. Tudi mnogi deklari-rarno verni pri tem niso izje-ma. Najhuje pa me tako govorjenje udari po uSesih, ko ga posluSam pri osnovnoSol-cih, ki hodejo s tem pokazati, da so ze veliki, in pri dekle-tih, katerih ravnanja pa sploh ne dojamem. Ali hodejo
pokazati, da so enakopravne s fanti? Ali ponavljajo na-pako, ki smo jo Slovenci sto-rili z vstopom vJugoslavijo, saj fantepogosto celo prekaSajo?
Akcija Pri nas govorimo lepo je postna. Zakaj ne bi postala trajna? Vdasih je povsodpisa-lo: "Ne pljuvaj po tleh!" Ni Se izginilo, je pa tega veliko manj. Na nevsiljiv nadin, kot je zastavljena, bi jo veljalo vpeljati povsod: v Sole, sluz-be, druzine, avtomobile, jav-ne lokale.
Stane Granda
Pri Mladinski Knjigi le äesti natis Da Vincijeve Sifre....
Pri zalozbi Mladinska knjiga (MK) so od lanskega poletja, ko je v slovenSCini iz§la velika uspeSnica Dana Browna Da Vincijeva Sifra, izdali ze Sesti natis kriminalke "o najveCji prevari v zgodovini krSCan-skega sveta". Kot je za Slovensko tiskovno agencijo povedala Alenka Roznik Kirar iz MK, so knjigo prodali v kar 15.000 izvo-dih, kar je doslej njihov najveCji prodajni uspeh na podroCju le-poslovja. Sesti natis Da Vincijeve Sifre vsebuje novih 5000 izvodov knjig, po besedah Roznikove pa prodaja ne upada. O mehki, ce-novno dostopnejSi, izdaji Brow-nove kriminalke so v MK sicer premiSljevali, a se zanjo za zdaj niso odloCili. Za Da Vincijevo Sifro bo tako Se vedno potrebno odSteti 6480 tolarjev. V knjiznem programu MK bi se prodajni uspeSnosti po besedah Alenke Roznik Kirar lahko priblizala le knjiga Slovenija - turistiCni vod-nik, vendar ta sodi na podroCje priroCnikov.
V Da Vincijevi Sifri Brown skoz kriminalni zanr preizpraSuje nekatere temeljne krSCanske re-snice in postavlja hipoteze o zve-zi med Kristusom in Magdaleno ter njunih potomcih. Da Vincijeva Sifra, meSanica zgodovinskih dejstev in fikcije, se v tujini prodaja v milijonih izvodov, Ste-vilke, ki jih je navedla Roznik Ki-rarjeva, pa priCajo o tem, da je prepriCala tudi slovensko bralsko obCinstvo.
Pri MK bodo maja izdali Se eno Brownovo uspeSnico, Angele in demone, ki jo je napisal Se pred Da Vincijevo Sifro. Glavni junak, bralcem poznan ze iz "Sifre", harvardski profesor Robert Lang-don naleti na truplo uglednega fizika z vzganim simbolom ilu-minatov, znanstvenikov, ki so se v 16. stoletju v Rimu uprli kato-liSki cerkvi. Ta si je vzela izkljuC-no pravico presojati o tem, kaj je "znanstvena resnica". Cerkev je dala veliko iluminatov pobiti, za-to se je red umaknil iz Italije, Langdon pa je prepriCan, da je ponovno ozivel in da pripravlja maSCevanje. S hCerko umorjene-ga fizika, prav tako fiziCarko, se odpravi v Rim, da bi priSel skriv-nosti do dna.
Da Vincijeva Sifra je bila doslej prevedena v veC kot 35 jezikov, predvidoma maja prihodnjega leta pa naj bi svetovno premiero dozivela tudi filmska razliCica reziserja Rona Howarda s To-mom Hanksom v glavni vlogi.
...Vatikan o Da Vincijevi Sifri
Vatikan je prekinil molk v zvezi z Da Vincijevo Sifro, lani najbolje prodajano knjigo na svetu, in pozval, naj se ta ezoteriCno-ver-
ska kriminalka, ki je "kup lazi", "ne bere in ne kupuje". "Ne be-rite in ne kupujte Da Vincijeve Sifre pisatelja Dana Browna, je kardinal Tarcisio Bertone opozo-ril na valovih Radia Vatikan, je poroCala Slovenska tiskovna agencija.
"Romana ne piSeS tako, da misti-ficiraS zgodovinska dejstva in klevetaS zgodovinsko osebnost, ki ima vpliv in ugled v zgodovini Cerkve in CloveStva," je dodal Bertone pred zaCetkom konference o knjigi, ki se bo zaCela dre-vi v njegovi nadSkofiji v Genovi na severu Italije.
Msgr. Bertone, eden od varuhov Cistosti katoliSke doktrine, je potozil predv-sem zaradi razSirjenosti romana med mladimi bralci, kar je "boleCe in straSno dejstvo". Kardina-la Bertoneja sicer tudi omenjajo kot enega od kandidatov za naslednika Janeza Pavla II. Kardinal meni, da za "razSirjanjem lazi" stoji "prava marke-tinSka strategija". Opaziti je njeno razSirjanje po Solah, za-to so po kardinalovih besedah sklenili odpreti javno razpravo. AmeriSki pisatelj na svoji spletni strani www.danbrown.com pou-darja, da je njegova knjiga "ro-man in zato v svojem bistvu fik-cija". ZavraCa oCitke, CeS da je napisal knjigo proti krSCanstvu, in pojasnjuje, "da si je prizadeval napisati karseda uravnotezeno podobo o Opusu Dei". Kongregacija za zadeve vere, kjer je bil msgr. Bertone dolga leta tajnik, je imela nalogo, da redno objavlja seznam prepovedanih knjig (Index librorum prohibito-rum), ki jih je prepovedala Cerkev. Eden zadnjih, ki se je znaSel na tem seznamu, je bil ita-lijanski pisatelj Alberto Moravia. Seznam so odpravili v 70-ih le-tih, po reformi rimske kurije, ki jo je nalozil papez Pavel VI.
.... in Se nekaj naSih besed o uspeSnici
Ze ko smo knjigo, ki se prodaja dosti bolje kot med, vzeli v roke, smo vedeli, da bo izjemno dobro prodajana knjiga, tudi pri nas, med slovenskimi bralci seveda tudi in to iz veC razlogov, pogla-vitni je seveda ta, da je knjiga mojstrsko napisana za vsakega povpreCnega in podpovpreCne-ga bralca; razni strokovnjaki za
take ali drugaCne zadeve pa itak berejo samo strokovne zadeve, ki jih povpreCni bralci ne beremo ali pa jih beremo zelo malo. Danu Brownu je s knjigo Da Vincijeva Sifra uspel veliki met tudi zaradi tega, ker je mojstrsko opi-sal dve stvari: povpreCnega bralca, ki je kdaj bil v Parizu ali si tja zeli, nagovarja s povpreCnim poznavanjem mesta in mu daje razumeti, da ga on dobro pozna,
vsaj tako dobro, kot ga pozna bralec, ali pa bi ga le-ta zelel tako poznati. PozornejSe branje bo bralcu pokazalo, da je opisovanje Pariza in umetnin ter drugih znamenitosti le povpreCno znanje in opisovanje, hitro in tako, kakrSnih smo vajeni v pov-preCnih turistiCnih vodnikih, v tistih, ki imajo dosti slik in foto-grafij in teksta zelo, zelo malo (Mimogrede: vam ni jasno, zakaj sedaj lahko v Italiji kupujete Tou-ringove slovite "rdeCe" vodnike po Italiji pod vsako ceno, Ce vam ni, povejmo, da nimajo ne foto-grafij ne slik, v zameno pa veliko, zelo veliko odliCnega doku-mentarnega teksta in seveda ri-sbe!).
Druga stvar, ki jo je pisatelj Dan Brown izjemno mojstrsko vzel v roke in po svoje, mestoma tudi zelo ter namerno zlobno, opisal, pa je seveda Opus Dei, krSCanska organizacija, vatikanska prelatu-ra, o kateri tudi mi, navadni kri-stjani, vemo izjemno malo, saj poznamo le njenega ustanovi-telja Escriva'ja, ki ga je sveti oCe Janez Pavel II. proglasil za blaze-nega, kot tudi vemo, da so se na Trgu sv. Petra za njegovo progla-sitev znaSli z ramo ob rami odliC-niki in gospodarstveniki, predv-sem pa politiki vseh barv in strank in z vsega sveta, Cesar sicer
nismo vajeni.
Zraven dodajmo Se to, o Ce-mer je naS pisatelj Drago JanCar ze lansko poletje v De-lu pisal, namreC dejstvo, da je grozljivo, kako Evropejci dopuSCamo, da nam naSo kulturno dediSCino, naSe te-melje, v katero spada tudi pa-riSki Louvre s svojimi umetnina-mi, AmeriCani priredijo in vul-garno poenostavljajo po svoje in nam jih vraCajo kot novosti, sicer izjemno vitalno, a vseeno vulgarno in banalno narejene, in dobimo kar lepo sliko o uspehu Brownove kriminalke -srhljivke, ki je osvojila svet in seveda tudi slovenske bralce.
Gre priblizno za isto vpraSanje, kakrSno se nam ponuja pred Mc Donaldovim hambur-gerjem in "pomfri-jem", ki ju naSi otroci straSno radi jedo, a naSe kranjske klobase in "krompirja v kozi-ci" Se povohajo ne, kot tudi ne marajo slovenskega in ne evropskega filma, a v zameno stojijo v dolgih vrstah, da lahko gledajo ame-riSke filmske "bockbu-ster" uspeSnice.
Gornji dve agencijski vesti, ki ju je prinesla Slovenska tiskovna agencija o Brownovi knjigi, sta samo dve od mnogih, ki smo jih o Brownovi knjigi prebrali; veliko vpraSanje je, kakSen smisel ima poCetje msgr. Bertoneja, ko nagovarja ljudi, naj ne posegajo in naj ne kupujejo Brownove knji-ge. Dejstvo je namreC, da je v po-troSniSkem, naSem svetu vsako govorjenje proti tudi govorjenje za, po naCelu, da je vse reklama, da je tudi slabo govorjenje dobra reklama.
Sam sem knjigo lansko leto pre-bral, v slovenskem prevodu, s tezavo, pa Ceprav Ijubim dobre kriminalke, a ne zato, ker bi bila slabo napisana, in tudi vsebina, Cista izmiSljotina, me ni motila, motil me je slog in namigovanje pisatelja, ki mi je sporoCal, da sem dober poznavalec Pariza in umetnosti v slogu: "Midva to ve-va, midva sva dobra, kajneda, ka-merad?"
Ce je namreC nekaj, Cesar ne pre-naSam, je to gotovo ameriSko znana posploSena banalnost "vsakogar o vsem", ki meji na vulgarnost. Je sicer res vitalna, zi-va, a Se vedno vulgarnost.
In zato, ker je knjiga uspeSnica, nimarn knjigi kaj dodajati, mor-da le pobozno zeljo, da bi bralci Da Vincijeve Sifre vzeli tudi JanCarja in Grafenauerja v roke. Da, tudi zato, ker sta moja prija-telja!
Jurij Paljk
DA VINCIJEVA SIFRA
Ukmarjev pogled nad zvezde (6)
Kako je tu potrebna burja!
(4 1"A ot velnica v Gospels dovih rokah bi oCi-AXstila domaCi ske-denj in sezgala slamo." S temi besedami dr. Jakob Ukmar v pi-smu tozi svojemu prijatelju, duhovniku Musizzi leta 1940. KliCe burjo v temaCne in zame-glene cerkveno-politiCne raz-mere v Julijski krajini in na-sploh v Italiji. Od leta 1930 na-prej se je faSistiCna vladna garni-tura v Italiji zaCela vmeSavati v zivljenje Cerkve, v obmejnih podroCjih je prepovedala mate-rino besedo v bogosluzju, vse je moralo diSati po italijanstvu, na odgovorna mesta v semeniSCih, v Skofiji in celo na marsikatero zupnijo so odgovorni v Cerkvi
nastavljali faSistiCno usmerjene ljudi. V Trstu je bil prisiljen od-stopiti Skof Fogar, - nagradili so ga in ga poklicali v Rim -, v Go-rici je ze pred njim moral Skofij-sko stolico zapustiti Skof Sedej, nasledil ga je monsinjor Mar-gotti iz Romagne, vse kljuCne pozieije v Vatikanu so zasedli v glavnem ljudje zvesti rezimu.
V Ukmarju, sicer izurjenem asketu, je vse to prizigalo sveto jezo. Kako mojstrsko jo je znal, ne da bi ustvarjal dodatne kon-flikte, usmeriti v odloCno drzo preroka, nam govorita dve spo-menici, ki ju je naslovil na vrh Vatikana: julija leta 1938 je v imenu slovenskih in hrvaSkih duhovnikov trzaSko-koprske Skofije pisal, da "osrednje vodst-vo Cerkve ne izpriCuje resniCne katoliSke vesoljne misli, ker je njegova veCina italijanska"; da
ne reSuje primerno "hude, pe-reCe, nereSene probleme med raznimi narodi, zlasti ne onih, ki zadevajo narodne manjSine, katere na razne naCine trpinCijo in zatirajo". V tekstu spomenice omenja prepoved pridiganja v materinem jeziku, nasilje nad duhovniki in laiki s strani faSistov, metodo ricinusovega olja, klofute, prisilne izgone ... in grenko obzaluje, da na vse to Apostolski sedez sploh ne reagi-ra. Spomenica je ostala v va-tikanskih arhivih, nobenega od-ziva nanjo ni bilo. Zato je leta 1945 Clanom kardinalskega zbora naslovil spomenico "Desiderata" (proSnje), v kateri ak-tualizira spomenico iz leta 1938 in roti vodstvo Cerkve, naj spre-govori o odnosu med drzavo in narodnostmi, vkljuCno z manj-Sinskim vpraSanjem, naj se za-
SCiti pred civilnimi in politiCni-mi vplivi. 17 let pred sklicem drugega vatikanskega cerkvene-ga zbora preroSko kliCe nov ve-ter, burjo, v zapahnjena okna in vrata Cerkve: "... Da bi zgoraj omenjene proSnje kot tudi vsi drugi problemi, ki se utegnejo pojaviti po tej straSni svetovni vojni, naSli ustrezno in naj-boljSo reSitev in tako prehiteli kako grozeCo psevdoreformo, ki bi lahko priSla od drugod, go-reCe zelimo, da bi bil sklican ekumenski koncil. Ta bi lahko tudi v sedanjih hudih Casih, kot nekoC tridentinski koncil, pri-pomogel k zdravi reformi mi-stiCnega Kristusovega telesa...". Ukmar je v praviCnem boju za Cerkev po podobi Jezusa iz Na-zareta, ki se je zavzemal za majhne, ogrozene, bolne, ogoljufane, za cestninarje in greSnike, Crpal moC iz eshato-loSke Perspektive, se pravi, iz po-gleda v nadCasovno in nadpro-storsko razseznost CloveSke zgo-dovine in vsakega CloveSkega
bitja. V njegovem zadnjem, zre-lem delu o poslednjih reCeh, Eshatologiji, na vsaki strani med vrsticami beremo, da je bil nje-gov pogled zakoreninjen v Bo-gu. Od tarn je lahko mirno in trezno gledal na razburkano morje rasistiCnih in ideoloSkih bojev dvajsetega stoletja. Ce je mogel v vsem, kar ga je dolete-lo, od zapora, posledice avstrij-skega nacionalizma, ki mu je prepovedal pouCevati na nem-Ski gimnazij i v Trstu, do zavrnit-ve proSnje za potni list s strani faSistiCnega rezima in do pri-pombe v osebnem dosjeju na notranjem ministrstvu: "Du-hovnik Ukmar Jakob, pokojne-ga Simona, antifaSist" ter vse do zahrbtnega atentata v hrvaSkem LaniSCu s strani komunistov, da, ... Ce je mogel v vsem tem vz-drzati neomajen, veder in opti-mistiCen, je moral Crpati ener-gije zelo globoko, iz bozjih vi-rov; in od tarn, kamor je kot ro-mar usmerjal svoj pogled, iz ne-bes.
V sloviti pridigi o krSCanskem sozitju, 31. maja 1931, italijan-skim vernikom, potem ko upra-viCeno tozi in obsoja zatiranje slovenske manjSine, reCe: "Ali namreC nismo ustvarjeni po bozji podobi in sliCnosti, vsi odreSeni po dragoceni Krvi bozjega Sina, vsi namenjeni v isto nebeSko domovino? ... V Kristusovem kraljestvu ni dr-zavljanov prve in druge katego-rije, temveC tvorimo vsi eno samo skrivnostno Jezusovo telo." Ko je smel prviC javno spet pri-digati v slovenSCini, na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. av-gusta 1945, je v cerkvi Sv. Anto-na uprl svoj pogled tja, kamor smo vsi namenjeni: "Dragi ver-niki, praznik Marijinega vnebovzetja nas spominja na naS poslednji cilj onstran groba in nas moCno dviga iznad minlji-vosti k veCnosti, za katero nas je Bog ustvaril in brez katere ne bi bilo vredno ziveti..."
/ dalje Zvone Stmbelj
• y-|	NOVI
6	24.	marca	2005	(jOflSKä	GLAS
Kratke
ZAVESEIN POSTELJNINA
Branko Ambrosi
GORICA - TRG MUNICIPIO 4 tel. 0481.31890
Kimovcev Pasijon na Travniku
Kakor vsako leto je bilo tudi letos na oljcno nedeljo pri slovenski masi v cerkvi sv. Ignacija na goriskem Travniku nadvse slovesno. Poleg obicajnih postnih pesmi so pevci na koru izvajali Pasijon po Mateju, delo Franca Kimovca. Gre za eno redkih ali celo edino izvedbo tega dela v slovenskem prostoru. Pri Pasijonu za moski zbor so sodeiovaii pevci iz mesta in okolice, ki se vsako leto zberejo za to priloznost. Letos jih je vodil Zdravko Klanjscek ob orgelski spremljavi Lojzke Bratuz. Njihovo vlogo sta pred oltarjem skladno dopolnjevali vloga pevca pripovedovalca (Dario Bertinazzi) in vloga Jezusa (Stanko Jericijo). Izvedba Pasijona je gotovo obogatila celotno bogosluzje oljcne nedelje.
Srecanja z glasbo se nadaljujejo v mesecu aprilu
Goriska koncertna sezona Srecanja z glasbo, ki se je prekinila v mesecu februarju in marcu, se bo nadaljevala s tremi koncertnimi veceri v mesecu aprilu. Vsi trije koncerti bodo v Veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz ob 20.30. Na prvem koncertu, ki nosi naslov Svet zvoka, bo spregovorila sodobna glasba. Koncert je v sodelovanju z gorisko fakulteto DAMS, ki bo istega dne izvedla tudi seminar o sodobni in elektronski glasbi. Seminar in koncert sta posvecena pred kratkim preminulemu goriskemu skladatelju Faustu Romitelliju. Na koncertu se bo predstavil tudi tolkalec Dario Savron, ki bo krstno izvedel novo skladbo znanega milanskega skladatelja Alessandra Solbiatija. To Srecanje bo v sredo, 13. aprila 2005. Naslednji koncert bo predstavil glasbo primorskih skladateljev za violino in klavir. Izvajalca sta Violinist Crtomir Siskovic in pianist Luca Ferrini. Ob koncertu, ki bo v sredo, 20. aprila 2005, bosta izvajalca predstavila tudi svojo novo zgoscenko. Zadnje Srecanje letosnje sezone, ki bo v petek, 29. aprila 2005, bo predstavilo trzaskega skladatelja Staneta Malica ob 100-1 etnici njegovega rojstva. Na veceru bodo mladi izvajalci Centra Komel in trzaske Glasbene matice predstavili pisan izbor Malicevih skladb. Sodeloval bo tudi pevski zbor Lojze Bratuz iz Gorice.
OS Josip Abram v Pevmi
Goriski dekanat, v sodelovanju z goriskimi krajevnimi sveti, organizira vsako leto, ob praznovanju goriskih patronov Hilarija in Tacijana, natecaj odprt vsem osnovnim solam goriske obcine. Ucenci lahko sodelujejo z risbami, slikami, fotografijami in pisnimi izdelki, zgodovinskim orisom. Letosnja tematika je bila namenjena soIi kot kraju izobrazevanja, vzgoje in osebnih srecanj oz. dogajanj. Ucenci so morali opisati preteklost in sedanjost svoje Sole v prepletanju z raznimi zivljenjskimi dogajanji nekdanjih in danasnjih ucencev. Nasa sola je izvedela o razpisu le dva dni pred izpadom roka le-tega, ustna informacija pa se tocno ni drzala razpisa, zato se nismo tocno drzali naslova in zahtev, a tudi tokrat, kot vsa leta prej, se je izkazala in si letos prisluzila tretjo nagrado. Nagrajevanje je bilo v nedeljo, 13. 3., po masi ob desetih v stolnici. Med drugimi je bilo prisotno lepo stevilo ucencev, uciteljev, nekaj ravnateljev in uglednih gostov. Nasi ucenci pa so tudi letos pokazali, kako je vazno peljati naso realnost v svet vecinskega naroda, ki sicer ve, da smo, a veckrat ne ve vec o nas oz. ne pozna nase prave realnosti in problemov, s katerimi se redno srecujemo. Ucencem cestitamo za lepe risbe in spise.
Tri obmejne obcinske uprave preverjajo skupne projekte
Goriska, novogoriska in sempetrska obcinska uprava so se sestale na sestem zasedanju za preverjanje rezultatov skupnega dela. Na dnevnem redu srecanja 17. marca v dvorani novogoriske Perle so bili stevilni projekti, med katerimi so najbolj izstopali evropska univerza za studij mednarodnega prava, visoka sola za certifikacijo kvalitete zraku EMAS, institucionalizacija sodelovanja med slovensko in italijansko civilno zascito, cestno omrezje na slovenski strani za potrebe italijanske strani, skupna cistilna naprava ter pospesitev dogovarjanja, ki naj bi dvignila raven sodelovanja. Med stevilnimi nacrti, ki so jih zasnovale obcine, je tudi skupna uporaba cezmejne naprave za magnetno resonanco. “Po izjasnitvi tehnicnih podrobnosti je kazalo, da se bo zadeva koncno pozitivno iztekla, danes pa je resonanca spet pod vprasajem,” je zapisal goriski zupan Vittorio Brancati v pismu, ki ga je naslovil na slovenskega ministra za zdravje. Pozval ga je namrec, naj uposteva pomen, ki ga Projekt odigrava v cezmejnem sodelovanju na podrocju zdravstva, in naj zato poseze pri pristojnih telesih. Zadevo sta ocenila tudi novogoriski zupan Mirko Brulc in zupan obcine Sempeter-Vrtojba Dragan Valencic. Slednji je izrazil svoje obzalovanje ob dejstvu, da nacrt o nakupu mobilne resonance ni bil uresnicen, se zlasti, ker je bil povsem izvedljiv, medtem ko je Brulc komentiral, da ni razumno, da bodo slovenski pacienti morali na izvide v Maribor, ko pa bi lahko imeli resonanco le nekaj metrov cez mejo.
I/Di
ITALIJ ANSKI DISKONT
Semolic Silvano
GORICA - Ul. Kugy 28, pri mejnem prehodu Rozna Dolina tel. 0481 550589 / delovni cas: non stop 8.30 19.30
KONFEKCIJE
vosci veselo Veliko noc
POLEG OBICAJNE PONUDBE DOBITE TUDI VELIKO IZBIRO ELEGANTNEJSE KONFEKCIJE
GORICA - Ul. Seminario 10, 0481 533592
Praznovanje goriskih zavetnikov
Pred seboj imejmo skupno dobro!
V sredo, 16. t.m., se je Go-rica spomnila svojih zavetnikov, Skofa sv. Hilarija in diakona sv. Tacijana.
V jutru se je v stolni cerkvi zbra-lo res veliko Ijudi; v prvih vrstah so sedeli Stevilni predstavniki mestnih oblasti. Slovesno maSo je daroval goriski nadSkof msgr. Dino De Antoni ob somaSe-vanju Stevilnih duhovnikov. Med homilijo se je ustavil ob mislih iz evangelija in pouda-ril, da je vera nekaj zelo resnega in zahtevnega, saj ne dopuS£a, da bi se obracali nazaj, ampak da s poStenostjo in zvestobo ho-dimo za Kristusom. V tem duhu je naSa krajevna Cerkev klicana, naj razlikuje duhove, da bi se izognila "emotivnosti in stra-hu"; "protest in obcutki malo-duSne izgubljenosti" naj ne vplivajo na nekatere odlocitve, ki jih naSe mesto in ozemlje morata sprejeti, ne da bi pri tem pozabili na "nacelo CloveSkosti, ki je zapisano v vesti vsakega CloveSkega bitja in ki ga jamä mednarodno clovecansko pra-vo". NadSkof De Antoni je ome-nil tudi tezak gospodarski tre-
nutek, ki rnoc'no preizkuSa Ste-vilne druzine, kar je na lastni kozi lahko spoznal med nedav-nim pastoralnim obiskom trziSke Cerkve. Stiska ljudi nas mora siliti k veCji solidarnosti, je povedal nadpastir, in k zave-sti, da je "oseba pomembnejäa od kapitala". Pomembno je tudi, da imamo vedno pred sabo skrb za skupno dobro in ne za-padamo sporom zaradi intere-sov posameznih strani.
Zvecer je goriSko praznovanje doseglo svoj vrhunec na prire-ditvi v avditoriju furlanske kul-ture na ul. Roma, ko je prejel ugledno nagrado goriskega mesta Sv. Hilarij in Tacijan muziko-log, germanist, esejist in pesnik goriskega rodu, ki sicer ze dolgo zivi v Milanu, Quirino Principe. Izrocili so mu jo zupan Brancati in drugi vidni predstavniki goriSkih javnih usta-nov. Posebno odliCje, medaljo ob 250-letnici goriSke nadäko-fije, mu je podelil tudi nadSkof De Antoni. Glasbeno to£ko je nagrajencu poklonil orkester kitar glasbene fundacije Citta' di Gorizia.
lü^VSE ZA SPORT Msport	Kim OTROSKA OBUTEV IN OBLACILA Ul. Oberdan 8, tel. 0481.30248
RASTEL 19 tel. 0481/531884	
OBUTVE KOSIC Raitel 7, tel. 0481.535162 GEOXSHOP Ul. Oberdan 7, tel. 0481.535520	K2 SPORT OBUTVE Rastel 8 tel. 0481.33465 K2 SPORT OUTLET Rastel 12 tel. 0481.532458
KOSIC GORICA	
TRGOVINA JESTVIN
Maraz Skarabot
GORICA - Placuta 13 Tel. 0481 531777
HUMAR
T7.BR ANA BRISKA VINA
kmetija Hl!MAR Marcello in Marino s.s.
STEVERJAN, Valerisce 2, tel. in fax 0481 884094
'elmna/ Simmmm
^latOAÄy
GORICA - tel. 0481.520905
vosci vesele velikonocne praznik.e
GORICA - Corso Verdi 1
vosci gostom in prijateljem vesele velikonocne praznike
varna
Velikonocno voscilo nadskofa De Antonija
Gospod je vstal, aleluja!
og, ki je bogat v r^usmiljenju, nas je zaradi velike ljubez-ni, s katero nas je vzljubil, ce-prav smo bili zaradi pre-stopkov mrtvi, skupno s Kristusom ozivil... z njim nas je obu-dil in nas posadil v nebesa v Kristusu Jezusu (Ef 2, 4).
To je veliko oznanilo Velike noCi! Bog daj, da bi mogli v krizanem in vstalem Gospodu zaziveti v odreäenem, opra-viCenem, svetem zivljenju. Po Kristusovem vstajenju od mrt-vih in njegovi odlocitvi za ziv-ljenje, se pricenja novo ziv-ljenje za vse ljudi, celo za vse stvarstvo.
Gospodovo vstajenje je izho-diSCe za poveliCano zivljenje, ki ga zaznamujejo svetost, opra-viCenje, sprava in odpuSCanje. Te svobode in tega zivljenja moramo biti kristjani priceval-ci, biti moramo ljudje upanja. Ce res zivimo v Kristusu, smo ljudje prihodnosti.
Biti moramo tudi ljudje ve-selja, kar pomeni biti vedri in vsestransko clovekolj ubni ljud-
i?-
Ce res pripadamo Kristusu, ki je vstal od mrtvih, tedaj "sto-pamo na pot novega zivljenja"
(Rim 6, 4). "Staro je minilo. glejte, nastalo je novo", pravi apostol Pavel (2 Kor 5,17), kaj-ti Bog je po Vstalem Gospodu zmagal. V njem je Bog zmagal nad smrtjo.
To je najmofnejSe in najlepSe sporoälo za danaänjega £lo-veka: Kristusova zmaga! Smrt iz ljubezni, ki postaja zivljenje, naj ponovno postane za kri-stjane srediSCe njihovih zani-manj.
Tedaj se bo Cloveätvo zares ve-selilo Kristusovega zivljenja, ko bomo videli ljudi, ki so pri-pravljeni ziveti in umirati z njim.
Veselo Veliko noc vam zelim!
+ Dino De Antoni
nadskof in metropolit
SpBSBSi Mur -*■
tipnnnnrreiig;i:ir
EiwfteilBnisl
341 70 GORICA - Ul. Gregorcic, 23 Tel. 0481 522 907 -www.tipografiabudin.it
Vittoria
NOVI
GLAS
V Kulturnem domu v Gorici predstavili vodnik Od Timave do Idrije
Slovenski sledovi po Goriski pokrajini
Domaca zelenjava, sadje in disave!
Zaprto v ponedeljek in torek
Z>eCimo vam veseCo ‘VeCifa nocl
VRH SVETEGA MIHAELA (Sovodnje ob Soci), tel. 0481 882005
GOSTILNA ^ v
KORSIC
Zaprto ob torkih in sredah
STEVERJAN - Sovenca 7, tel. 0481.884248
IZDELKI IZ KOVANEGA ZELEZA - VRATA - OGRAJE	
HAUISLAv	
LEOPOLI	
GORICA - Ul. Brigata Pavia 46, tel. 0481.531941	
Gostilna	Pri Francetu
«FRANC»	Pristna domaca kuhinja
	Zaprto ob nedeljah
	in ponedeljkih
SOVODNJE OB SOCI - Prvomajska 86, tel. 0481 882038	
GOSTILNA
PODVERSIC
1953 - 2004
GORICA, ul. Brigata Pavia 61 tel. 0481 530518
GOSTILNA
VID PRIMOZlC
ÜJIMOZlC
i i zaprto ob petkih
GORICA - Drevored 20. septembra 134 tel. 0481 82117, fax 0481 548864
34170 GORICA Korzo Italija 63 tel. 0481 82166 fax 0481 31658
E-mail: info@eurodiplomathotel.it www.eurodiplomathotel.it
Vesele velikonocne praznike zeli vsem prijateljem in poslovnim partnerjem
DRUZINA LEVSTIK
★ ★★
Hotel
NANUT
GORICA
Trzaska ulica118, Tel. 0481.21168 info@nanut.it • www.nanut.it
GRAFICA GORIZIANA 5.A.5.
grafica goriziana
tiskarna
HMUilll “Zdruzeni” so se srecali z obcani
O delovanju svetniske
skupine
SvetniSka skupina Zdruzeni je na razSirjenem sredanju z obdani predstavila svoje delovanje v obdobju po novem letu in osvetlila dogajanje glede odnosov z upravo. Vodja svet-niSke skupine Julijan Caudek je orisal sprejemanje proracuna, ki je bil predlozen v obravnavo ob izteku roka in brez kakrSnegako-li posvetovanja s predstavniki manjSinske koalicije. "Vse po-bude, ki smo jih v zvezi s tem predstavili, so bile zavrnjene. NaSe predloge smo posredovali pisno. Dali smo pobudo za sklic obdinskega sveta in obravnavo predloga za spremembo pravil-nika za smetarsko sluzbo z u-vedbo viSjega popusta in razSiri-tev ugodnosti na vsa gospodinj-stva, ki skrbijo za predelavo or-ganskih odpadkov." Pozitivne udinke bi obdutili vsi, saj bi se stroSek bistveno zmanjSal, je
pojasnil vodja skupine. Obdin-ska uprava je zal odgovorila povsem drugade in je prav tiste dni za 25% zviSala davek na od-voz smeti.
Sicer pa je bilo na sredanju kar precej govora o viSjih davkih in naraSdajodih stroSkih. Kar tretji-na viSjega dohodka iz naslova ICI (okrog 30 tisod evrov) bo §la za viSji stroSek za odbornike. Svetniki so obdane seznanili tu-di z vsebino interpelacij in dru-gih pobud, ki so jih izpeljali v zadnjih mesecih. Svetnik Tom-masi je na zupanstvu vpraSal, zakaj uprava ni poskrbela za nakup posebnih dvojezidnih ta-blic za sluznostne prehode in je nabavo prepustila obdanom, ki seveda tablice pladujejo skoraj dvakrat drazje. Svetnik Simeoni je pojasnil svoj poseg glede pro-metnih tezav na Pedi, Caudek pa je spregovoril o najnovejSi pobudi glede dokondnega za-prtja in saniranja lokacije sezi-galnice.
Predmet pogovora so bila Se nekatera druga vpraSanja. Na koncu so svetniki Se povedali, da ostajajo na razpolago vsem obcanorn za katerokoli pomod ali svetovanje.
TRGOVINA
Meri Kosic
© © JST ßotiom
Nadja Sosol
VELIKA IZBIRA SPODNJEGA PERILA, NOGAVIC IN PIZAM
GORICA - Travnik 26, tel. 0481 33587
PHOTO
LABORATORIO
PHOTO LABORATORIO lastnik: Carlo Sclauzero
34170 GORICA - Ul. Locchi 2 tel. 0481.535165
Max.!
MARKET S. ANDREA
STANDREZ, Ul. San Michele 184
=MaxT;
PRODA JA IN POPRAVILAKOLES
EL1ACUK
S.N.C.
CEFARIN R. & SAKSIDA A.
GORICA - Trg Cavour 9 tel. 0481 535019
Vesele velikonocne praznike zeli
Velika izbira torbic, deinikov in raznovrstnih kvalitetnih izdelkov
GORICA - Rastel 23, tel. 0481 33790
PIZZA
GRILL
Trzic (Go)
Drz. cesta Trzic - Gradez tel. 0481.722081
venske sledove iz preteklosti in sedanjosti, zbirna srediSCa, osebnosti, dogodke, sredanja, gostilne, arhitektonske in kul-turne zanimivosti, Sole, zaselke in utrinke iz druzbenega zivljenja," je Se povedala avto-rica Erika Jazbar, ki je tudi pou-darila, da vodnik gotovo ni po-poln, a vseeno ponuja dober vpogled v slovenske sledove na GoriSkem, "kajti v Italiji na Go-riSkem zivimo Slovenci z ramo ob rami s Furlani in Italijani, na zalost nas asimilacija razje-da in je zato dejansko stanje na terenu vdasih drugacno od ti-stega, ki si ga sami domiSlja-mo."
Pri tem je Jazbarjeva povedala, kako je Se do pred nekaj let slo-venska vas v Brdih Dolenje da-nes ziv pomnik, kaj se zgodi, ko "v vasi zamro slovenska
Sola, slovenska maSa in slovenski kulturni utrip, saj v tej vasi", tako Jazbarjeva, "danes ni ved prisotnosti slovenske bese-de in slovenskih ljudi, de seveda odmislimo slovenska ime-na na nagrobnih kamnih na pokopaliSdu, in zato tudi nid dudnega ni, de se je obdinska uprava Dolenj odpovedala iz-vajanju zaSditnega zakona in tudi zakonu 482”.
Predsednik druzbe Transmedia Boris Peric je povedal, da obstaja zanimanje za italijan-sko verzijo obeh vodnikov, o demer pa vsaj za sedaj pri za-lozbi Se ne razmiSljajo, da-snikarja DuSko Udovid in Jurij Paljk pa sta na prireditvi spre-govorila o tem, kako pomemb-na je naSa prisotnost na GoriSkem.
zur
Vdetrtek, 17. t.m., so v Kulturnem domu pred velikim Stevilom obi-skovalcev predstavili knjigo -vodnik Od Timave do Idrije s podnaslovom Slovenski sledovi po GoriSki pokrajini, ki sta ga napisala in s fotografijami opremila Erika Jazbar in Zden-ko Vogrid, izSel pa je pri medij-ski hiSi in zalozbi Transmedia v Gorici, natisnila ga je tiskarna Grafica Goriziana.
170 strani obsezen vodnik, ki je opremljen s 150 barvnimi fotografijami, zemljevidi in drugim likovnim gradivom je drugi del pred letom in pol iz-danega vodnika po Gorici, ki sta ga prav tako uredila in pri-pravila ista avtorja in je ze poSel, kar je lep uspeh za raz-meroma veliko naklado, kaze pa tudi na dejstvo, da podob-nih vodnikov pri nas Se nismo imeli. Vodnik Od Timave do Idrije je predvsem prikaz slovenske prisotnosti na GoriSkem pri nas v Italiji, vsaka vas in zaselek, kjer so ali Se prebi-vajo Slovenci, je prikazana s posebnim geslom, prav tako vodovja, ledinska imena in druge zanimivosti.
"Morda je naslov vodnika za-vajajod, saj bo vedina bralcev, tudi tistih iz naSih krajev, mi-slila, da gre za vodnik, ki obse-ga podrodje od izliva reke Timave v Jadransko morje pri Sti-vanu do rudarskega mesta Idrije, kar pa ni res, saj z Idrijo imenujemo tudi reko, ki ji Furlani in zadnje dase tudi mi Slo-
Foto Bumbaca
venci vse prevedkrat pravimo Judrio, pa deprav imamo zanjo lepo slovensko ime. In bralec bo lahko sam videl, koliko le-dinskih in vodnih, a tudi dru-gih imen imamo za kraje, vode in hribe, kjer danes na GoriSkem ni ved slovenskega vedin-skega prebivalstva," je na pred-stavitvi povedala avtorica Erika Jazbar, ki je v odsotnosti bol-nega zbiratelja narodnega bla-ga in fotografa Zdenka Vogrida predstavljala knjigo, ki zeli "ponuditi prerez GoriSke s slovenskega zornega kota" in to obmodje od trzaSke pokrajine pa vse do reke Idrije, ki deli go-riSko pokrajino od videmske. "NaS vodnik vijugasto iSde slo-
^	•	v-|	NOVI
8	24.	marca	2005	(jOflSKä	GLAS
Dr. Miha Brejc predaval v Kulturnem domu v Gorici
"Jezikovna razlicnost je bogastvo Evropske unije!
AA
Na pobudo Mladinske iniciative pri SKGZ, ki organizira niz Evrop-skih vecerov v Kulturnem domu v Gorici, je bil minuli pe-tek, 18. t.m., na obisku evropski poslanec RS Miha Brejc. Posla-nec se je najprej sreCal z delega-cijama SSO in SKGZ, nakar je v Kulturnem domu spregovoril na temo Evropa do kam?
Na lepem veCeru, ki sta ga vodi-la Maja Humar in Livio Semo-liC, je bil prisoten tudi general-ni konzul RS v Trstu Joze SuSmelj.
Dr. Miha Brejc se je najprej srecal s predstavniki krovnih organizacij SSO in SKGZ. Sergij Pahor, Janez Poväe (SSO), Livio SemoliC in Rudi PavSiC (SKGZ) so slovenskega evropskega po-slanca seznanilizzadnjimino-vostmi na podrocj u neizvajanja zaSCitnega zakona, predvsem pa so se dogovorili za tesnejSe stike in nadaljnje sodelovanje. Predsednik SSO za GoriSko Janez Poväe nam je povedal, da so z obiskom dr. Brejca izjemno zadovoljni, ker, tako Poväe, "je dr. Miha Brejc pragmaticen Clo-vek, ki je konkretno hotel ve-deti za naäe tezave in je tudi
m : ;;ita	
' i|-f f H;. \	
	
	iti ik i Wi
	
	% ' A
konkretno obljubil svojo po-moC, predvsem pa smo zadovoljni, ker bomo ostali z njim v prihodnje povezani in ga bomo äe povabili v naäo sredo, tako kot bomo tudi druge slo-venske evropske poslance, ker je dejstvo, da so nam prav slo-venski EU poslanci tudi geo-grafsko najblizji."
Dr. Miha Brejc je po sestanku s predstavniki krovnih organizacij imel v Kulturnem domu predavanje o äiritvi EU v pri-
Veliki teden v goriski mestni duhovniji
Spovedovanje: vsak dan od 10. do 12. ure (p. Pelicon) in od 17. do 18. ure (msgr. Zbogar).
Veliki Cetrtek, 24. t.m.: ob 20. uri maäa zadnje veöerjepri sv. Ivanu, nato enourno CeäCenje.
Veliki petek, 25. t.m.: ob 15. uri pri sv. Ivanu krizev pot za mlajäe; ob 18.30 krizev pot za odrasle; ob 19. uri obre-di velikega petka; ob 20.45 s Travnika na grad mestni krizev pot z nadäkofom.
Velika sobota, 26. t.m.: ob 16. uri pri sv. Ivanu blagoslov jedi (izkljuCno za otroke); ob 20. uri pri sv. Ivanu obredi velikonoCne vigilije; ob koncu maäe drugi blagoslov jedi. VelikonoCna nedelja, 27. t.m.: ob 6.30 v stolnici slovesno vstajenjsko slavje za vse slovensko obCestvo v Gorici. Po maäi blagoslov jedi ob prisotnosti nadäkofa. Ob 9. uri maäa pri sv. Ignaciju na Travniku; ob 10. uri maäa pri sv. Ivanu; ob 19. uri maäa pri kapucinih.
VelikonoCni ponedeljek, 28. t.m.: ob 9. uri maäa pri sv. Ignaciju; ob 10. uri maäa pri sv. Ivanu.
Nedelja boZjega usmiljenja, 3. aprila: ob 9. uri maäa pri sv. Ignaciju; ob 10. uri maäa pri sv. Ivanu; ob 19. uri maäa pri kapucinih.
hodnje in je takoj v zacetku isk-reno povedal, da o tem v Bru-slju nibce noce niti govoriti, kaj äele razpravljati na glas, ker je to zelo koäjivo vpraäanje. V svojem predavanju se je Brejc vpraäal, kaj sploh EU je, Ce ni poskus uresnifitve ideje iz prej-änjega stoletja o sozitju, miru in blaginji in je zato äe kako po-membno vpraäanje, do kod in kam se bo EU äirila, kje se bo njena äiritev zaustavila, "da ne bo priälo do implozije sistema, ki se ga sam bojim".
Brejc je povedal, da se Evropska ljudska stranka, v kateri sam deluje, nagiba k ideji federaliz-ma v EU, sam pa ni federalist, ker, tako Brejc, "sem morda po-gojen od izkuäenj, a dejstvo je, da ne bi rad videl, da bi se Bru-selj oddaljil od vseh drzav, da bi postal nek birokratski cen-ter, ki ga nihCe nofe.” Brejc pa je v nadaljevanju orisal tezave pri äiritvi EU, ki so zgodovin-ske, geografske narave, predvsem pa se je zaustavil pri vred-notah in se na primeru TurCije, ki lioce v EU, vpraäal, Ce "ne bi njihove vrednote priäle k nam v EU in ne obratno." Brejc je tudi dejal, da sam glede äiritve EU z gospodarskega vidka ni pre-priCan, da je vedno res pravilo, da je "Cim vecje tudi tem bolj-äe". PolitiCni vidik je tudi eden tistih, ki je vezan na äiritev in Brejc je dejal, da je morda prav
na tem podrocju EU danes naj-bolj aktivna, saj zares vedno "prevladuje zavzemanje za vse tisto, kar nas zdruzuje in pove-zuje in zato zares velja pravilo: sodelovanje in äe enkrat sodelovanje."
Miha Brejc je na slikovit nacin orisal tezave, ki jih imajo v evropskem parlamentu Slovenci s prevajalci in z "modernim Babilo-nom," kar je po njego-vem mnenju sedanji EU pariament. Ceprav se za-veda, da je jezikovna raz-nolikost eno veCjih boga-stev Evrope, pa se Brejc istocasno tudi zaveda, da so jezikovne razlike v evropskem parlamentu veckrat resnicna ovira, a je prav zato tudi napove-dal, da bo v kratkem pisal pismo predsedniku se-danjega evropskega par-lamenta, "da bi ga opo-zoril, kako smo se mora-li mi Slovenci do zadnje pike in vejice pripraviti na vstop v EU, a se po moje EU ni pripravila na äiritev." "Ceprav zaenkrat äe nihCe noce postaviti okvirov nove, razäirje-ne Evrope, pa bo to potrebno prej ali slej storiti, ker bodo to od nas zahtevale tudi sistemske reäitve. Kaj bomo storili, Ce se Tunis pojavi in hoCe vstopiti v EU? Ne bi bilo bolj modro raz-miäljati o neke vrste enako-pravnem gospodarskem sode-lovanju po dokonCni äiritvi EU? To so izzivi jutriänjih dni, danes pa vidimo, da je Hrvaäka ostala pred vrati EU zaradi ge-nerala Gotovine," je razmiäljal Brejc, ki je v nadaljevanju svoje-ga predavanja äe povedal, da Slovenije ne vidi kot mostu na Balkan, "ker nas EU ne vidi kot most", omenil pa je tudi vrsto zamujenih priloznosti RS na podroCju veCjih mednarodnih povezav.
JUP
IZDELKI IZ K0VANEGA ZELEZA IN ALUMINIIA
Tabaj F.lli s.n.c.
Milos in Raimondo Tabaj
GORICA, Ul. Gregorcic 24, tel. 0481 21514, fax 0481 21987
KATOLISKA KNJIGARNA
■ knjige in revije ■ vse za solo in pisarno
■ razne vrste papirja - sakralni predmeti, svece ■ darila ■ plosce, kasete ■ igrace
GORICA - Travnik 25, tel. 0481 531407
GOSTiLNA SERK
PRI LOVCU
SU Bl DA - PLESIVO, tel. 0481 60531
ROMAN BAR
Robert in Nadja Cotic
vosci vsem vesele velikonocne praznike GORICA - Travnik, vogal ul. Roma in ul. Oberdan
( NARDIN VOJKO )		
ZASTOPNIK /0&\	lasko pivo	/John\ Bull l BITTER ALE J
p®Rsr CB		
STANDREZ - Ul. S. Michele 324, tel. 0481 21065, faks		y. 0481 522410
BUIATTI MARIO
naprave za ogrevanje in hlajenje, vodna in elektricna napeljava
Ul. Manzoni 19, SLOVRENC
ERRE TRE
OPRAVLJAMO VSA ZIDARSKA DELA Z LASTNIMI STROJI
SOVODNJE OB SOCI - Ul. N. Sauro 2/G, tel. 336 526199 e-mail: erretre23@libero.it
W
Obvestila
V soboto, 2. aprila t.l., ob 20. uri bo zacetek praznovanj 50-letnice zupnije Rupa-Pec. Somasevanje bo vodil mirenski zupnik g. Ciril Cej. Pri sv. masi bo pel MePZ Miren. Vabljeni v velikem stevilu v Rupo!
KroZek KRUT in Drustvo slovenskih upokojencev za Gorisko prirejata izlet v Slovensko Istro v petek, 15. aprila 2005. Informacije in vpisovanje na sedezu DSU, Krizna ul. 3 ali na tel. 0481 882024 in na sedezu KRUT, Korzo Verdi 51 int., tel. 0481 530927.
Romanje v Medjugorje od 6. do 9. maja. Informacije: Darko Durcek (0481882395 ali 0481 32121, trgovina Agrosementi na Travniku) ali tel. 040 229166 (g. J. Markuza). Javite se cimprej, ker odpotuje samo en avtobus. Zadostuje veljavna osebna izkaznica.
Novi glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu a-kontacija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informacije in programi potovanja. Pohitite!
Zveza slovenske katoliske prosvete iz Gorice namerava zaposliti uradnisko moc za stiri ure dnevno. Potrebna sta dobro znanje slovenskega in itali-janskega jezika ter uporaba racunalnikov. Zainteresirani naj posljejo pisno prosnjo naj-kasneje do 14. aprila 2005 na naslov: ZSKP, Drevored 20.
septembra 85, Gorica.
Darovi
Za Novi glas: Burjes Kati 30,30 evrov.
Voscilo
ZPS in ZGS Rupa-Pec / Gabrje-Vrh skupaj z zupnikom voscijo vsem vse velikonocne milosti v zdravju in veselju!
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 25.3. do 31.3.2005)
Radijska postaja iz Vidma od-daja na ultrakratkem valu s frekvencami za Gorisko 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4,91,103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 25. mnrm (v studiu Andrej Baucon): V diskoteki 103 z Andrejem: domace vize, zani-mivosti in obvestila. - Iz krscan-skega sveta.
Ponedeljek, 28. marca (v studiu Andrej Baucon): Glasbeni listici z Andrejem: moderna glasba, zanimivosti in obvestila.
Torek, 29. marca (v studiu Matjaz Pintar): Ali veste, da... glasbena oddaja z Matjazem.
Sreda, 30. marca (v studiu Daniio Cotar): Pogled v duso in svet: Na poti v Emavs. - Izbor melodij. Cetrtek, 31. marca: zvocni zapis: Posnetki z nasih kulturnih pri-reditev. - Glasba iz studia 2.
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ v sodelovanju zZVEZO SLOVENSKE KATOLISjKE PROSVETE in zZDRUlENJEM CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
pri re jo
TRINKOV VECER
torek, 12. aprila, ob 20.30
Komorna dvorana Kulturnega centra Lojze Bratuz
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUf
vabi na
simfonicni koncert
UNIVERZITETNEGA ORKESTRA IZ ULMA
Nicola Bulfone, klarinet Wolf Burkhard, dirigent
NA SPOREDU F. Paer, W.A. Mozart, L. van Beethoven
Kulturni center Lojze Bratuz Cetrtek, 31. marca 2005, ob 20.30
Vstop prost s prostovoljnim prispevkom za Karitas
ZDRUZENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUJ>TEV ZDRUZENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV ZVEZA SLOVENSKE KATOLISjKE PROSVETE
PRIMORSKA PO JE 2005
SODELUJEJO: Oktet Skofije Idrijski oktet
Mesani pevski zbor dr. Francisek Lampe-Crni Vrh
Mesani pevski zbor Mackolje
Mesani pevski zbor Slovenec-Slavec-Fran Venturini, Mladinski pevski zbor Fran Venturini
Mesani pevski zbor F.B. Sedej, Steverjan Standrez, zupnijska cerkev Petek, 1. aprila 2005, ob 20.30
SOPRIREDITELJ: PROSVETNO DRUSTVO STANDREZ
NOVI
GLAS
Velikonocno branje
24. marca 2005
PO PRVI POMLADAN-SKI LUNI!
Pise: beseda se nobena ne izgubi in dih clovestva ostaja v objem u zemlje, vse,
kar bilo je izreceno, v prostoru z nami se vrti.
V skrivnostnem vsemirskem krogu Bog sam je hotel biti z nami, podoben nam, z lasmi in usti, sprelepimi ocyni in Ijubecimi rokami.
Potem je razodel o sebi, od kod in kam in so raztrgali si oblacila, s krvjo so zapecatili ji nsta, Resnici, da ne bi govorila, so trgali si duso in srce, a onaje ostala to, kar je: Resnica.
Procesija neskoncna gre za Nj im skozi zivljenje v zgodovino, ne skriva se pred svetom: v ustih kruh, v srcih kri, prezlahtno vino.
Vpomladni luni, ko noc in dan sta spet enaka, procesija za hip se ustavi, da ozivi krvav spomin, kako je ujet, sramotno mucen na k.rizu ubit bil bozji Sin.
In tretji dan se vrnil je v zivljenje in gre pred nami in z nami, podoben nam, s prelepimi ocmi. Zenacbo naj nas cas dok.aze, da ni vstal, da ne zivi.
Bruna Pertot
w
IZ ZBIRKE VIA CRUCIS
Zasmehovan,
bican,
izcrpan
se opotekam pod krizem proti vrhu. Padel sem. Toda dvigam se. Znova si ga oprtam na ramena.
In matt! Kako boli slovo! V milini pogleda se razodeva vsa bridkost spoznanja: Sam mora naprej moj sin -sam s svojim bremenom.
V krilu matere mrtvo telo.
Pri ocetu mir, blazenost.
Na svetu groza! Tretji danprosim: Oce!
Naj se vrnem med ljudi in oznanjam moc Tvoje ljubezni.
Zgodi se, Sin moj!
Milica Sturm, Mohorjeva druzba Celje
Iz knjige spominov...
Nemsko-norveski slovar
Ali bo kaj narobe, Ce se mi tole pisanje obrne v Saljivo razpolozenje?
Ce mimo pri&kovanih butaric in pirhov in prvih pomladnih cvetov zalistam v knjigo spominov in iz nje nekaj preberem?
V trzaSki ulici San Lazzaro, tarn ze blizu Korza, je nekoC bil antikvariat. Stare knjige je prodajal gospod Petelin. Bolj kot prodajal, jih je pravzaprav hranil in Cuval. Kupec, ki je vstopil, je takoj dobil obcutek, da ne prihaja v knjigarno, marvec bolj v zasebno knjiznico äoveka, ki sta mu branje in mir glavna zivljenjska dragocenost. Gospod Petelin je stal vedno na istem mestu za pultom, vedno s knjigo v roki, z ocali prav na koncu nosa, s pogledom, ki se gosta ni razveselil, marveC je z zelo rezervirano vljudnostjo dal razumeti, da v bistvu moti njegov posveceni svet. Kdo ve, ali ni tudi to vplivalo na nekaj kot zaCaranega: nikoli nisem v antikvariatu dobil tistega, kar sem iskal.
Ko je sliäal za zazeleni naslov, je gospod Petelin redno samo odkimal, poCasi, z nekim posebnim poudarkom - prav nasprotno od vsakega normalnega trgovca, ki v takem primeru vsaj zaigra obzalovanje. On pa ne. Njegovo odkimanje je imelo
v sebi nekaj totalnega: kupec je zaCutil, da je v najboljSem primeru Cudak z nemogoämi zeljami.
NIekoc sem povabil brata, naj si pride z menoj ogledat tega strogega posebneza. Vnaprej sem ga opozoril na
odmajevanje z glavo in na odklonilni pogled, ki se prav zapelje po nosu, preden gre Se skozi oCala in sporoCi svoj nepreklicni NE. Imenitno sva se zabavala.
Tak obisk v razvedrilni namen sem si kasneje privosdl Se enkrat. Prijatelj, ki sem mu prizorisce orisal Se s primerno dozo pretiravanja, si je zivo zazelel spoznati gospoda Petelina in gledati, kako samo nekaj povpraSaS, pa se zamaje tisto zanikanje z vsemi oCali vred, poCasi in nepreklicno.
www.kinemax.it
Vstopila sva s tezko prikritim veseljem na obrazih, pripravljena na vsako podrobnost priCakovanega ceremoniala. Uspeh prizora sem si zajamöl s tako nenavadno zeljo, da je bilo vsako presene&nje izkljuCeno.
"Rabil bi nemSko-norveSki slovar," sem dejal z naravnostjo nekoga, ki pride v papirnico po svinöiik. Pri tem sem rahlo dregnil prijatelja, CeS, zdaj pa glej in uzivaj, kako se bo sukalo in zmajevalo po vseh napovedanih podrobnostih.
Pa se ni.
Gospod Petelin ni odkimal, le odlozil je svoje branje in se poCasi obrnil proti polici za seboj. Z nje je snel zajetno knjigo in jo izroCil v moje presene&ne roke. Bil je zares nemSko-norveSki slovar. Zaracunal mi ga je, kot se zaracuna redkim knjiznim poslasticam.
Zdaj me je cakala Se zadrega s prijateljem, ki ni dozivel napovedane zabave. Oziral sem se, pa ga nikjer ni bilo. Seveda - bil je ze na cesti, naslonjen na zid: ästo po&isi je klecal v kolenih in se spet dvigal, cudno je hropel in javkal. Mimoidoä so se ustavljali, prepriCani, da ima napad bozjasti.
Tako se mi ni smejal Se nihCe, ne prej ne kasneje. NemSko-norveSki slovar pa je kasneje vendarle priSel v prave roke. Podaril sem ga spoStovanemu prijatelju Francu Jezi, ko sem zvedel, da se ukvarja z iskanjem morebitnih povezav med slovenSCino in jeziki Skandinavije.
Antikvariata gospoda Petelina ze davno ni ve£. Tam zdaj prodajajo oblaCila in vse je zelo spremenjeno. Le zunanji zid je tak kot tedaj, ko ga je, zgrbljen od smeha, drsal neki moj dragi veseli prijatelj.
SaSa Martelanc
SE JAZ MU PEL BOM, ZMAGOSLAVNEMU
Pomlad se bliza: cesnje ze brstijo -morda je tu in caka s travami
na tisto zmagoslavno melodijo
Vstajenja, ki jo veter orkestrira.
Vstajenje: zgodovine svet dogodek!
Odkar se zgodil je, je svet spet mlad.
InzNjim, izgroba Vstalim, vse usode
se zdaj prepletajo, in z oljcnimi nasadi.
Med oljkami so Ga bili zajeli,
nad oljkamipribili Ga na les.
Ublili so Ga, Mrtvega veseli...
A Onje vstal, ob oljkah stal prelesten,
Prisluhni morju: ali ne ponavlja
za ribice v valovih aleluj? Prisluhni vetru, ki s taktirko slavja z zvonovi dirigira zracne struje.
Kako bi mogla zemlja pozabiti?
Se jazMu pel bom, Zmagoslavnemu,
Se zdaj, Ljubezen, hoce z nami biti -ne boj se Ga, nikogar ne usuznji!
Vladimir Kos
IZ SVITA V SVET
I.
Srz stvarnosti je metulj na polici v nedeljskem svitu,
II.
Danes luna disipo sladoledu...
Segam po zvezdah, sladkih bonbonih. Nekdo pa trese snezinke kakor sladkor z neba; joj, vse polno slastne smetane!
Ali se ne tudi tebi, Svet, nocoj cedijo slinepo zivljenju?
SANJATI, VEDNO...
Sanjati, vedno!
Zaman.
Zakaj sanjati?
Sanjati in upati.
Upati? cemu?
Bodocnost!
Upati...
Sanjati...
Ne kradi sanj!
Ne kradi bodocnosti!
Jaz, ti, mi: vsi ena sarna skupina, ena sama druzina,
Greva, prijatelj, z roko v roki.
Kam, popotnik?
Ucit vse
igro prijateljstva!
Ker svet je nas in zivljenje le eno in sonce rumeno.
Ker so dobri Ijudje vsepov-sod,
tu in tam!
Pridi, prijatelj.
Sanjaj, ljubi!
In bodi mir z nami vsemi.
Petra Marega,
IV. B Licej Preseren
^ comN* VQorig^
ZDRUZENJE
CERKVENIH
PEVSKIH
ZBOROV
vosci
vesele velikonocne praznike cerhvenim pevcem, pevovodjem, orgcinistom in vsem Ijubiteljem zborovskega petja
24. marca 2005
Velikonocno branje
NOVI
GLAS
Se o velikem pesniku 20. stoletja
Kocbek se naprej buri duhove
Na enem izmed predavanj, ki jih v zimski sezoni prireja Klub krSCanskih izobrazencev iz Kopra, je nastopil tudi dr. Janko Kos s svojim pogledom na Kocbeka, nekatera njegova staliSCa in izbire.
Polna ufilnica v cerkvi na Markovcu je pokazala, da Kocbekova osebnost Se vedno buri duhove. Predavatelj je uvodoma podCrtal, da sodi Kocbek kot pesnik med velike literarne ustvarjalce 20. stoletja, da pa je zanimiv tudi kot politik in ideolog, pa ceprav v tej vlogi ni delezen tako nedeljene podpore.
Pri tem se je predavatelj kriticno dotaknil predvsem treh tem Kocbekovega razmiäljanja, in sicer njegovega odnosa do Spanske drzavljanske vojne, njegovega naCrta o reformi Cerkve in njegovega pogleda na duhovnike. Naj navedem le nekaj predavateljevih misli na podlagi osebnih zabelezk, pri Cerner se vnaprej opravicujem za morebitne pomanjkljivosti ali propuste.
Kocbekovo "premiSljevanje"
o Spaniji (1937) sodi, po predavateljevi oceni, med poglavitne publicisticne
proizvode 20. stoletja, je pomembno oblikovalo slovensko javno mnenje ter je bilo tudi eden izmed
vzrokov tragiCnega in Se ne presezenega razkola med levico in desnico. Na podlagi Stevilnih kasnejSih del na to temo meni Kos, da je bil Kocbekov prikaz dogajanja v Spaniji
enostranski in pomanjkljiv. Prevzel bi ga naj od katoliSke levice v Franciji, ki je bila nekritiCno naklonjena republikancem in ostro nasprotovala Francu, in to na samem zaCetku drzavljanske vojne, ko stvari Se niso bile povsem jasne.
Iz teh virov je npr. Kocbek örpal
informacije, da je Cerkev v Spaniji od zaCetka podpirala Franca, pa da so duhovniki in redovniki napadali republikance, in naj bi zato slednji potem izvrSili pravi poboj nad njimi (okrog
6000 mrtvih) idr. KasnejSa zgodovinska dela pa so npr. ugotavljala, da je bila Cerkev v Spaniji razdvojena in naj bi se Sele kasneje priblizala Francu. Poboj duhovnikov in redovnikov pa naj bi sprozile moäie skupine anarhistov, ki so se ze 1909 proslavili s hudimi izgredi zoper Cerkev in s katerimi so potem Spanski komunisti obra£unali na grozovit nacin. Tako naj bi Kocbekov pristop do Spanije izpadel kot povrSen, tendenciozen in ideoloäki. Tudi Kocbekova teza, da kapitalizem nujno degradira v faSizem, ko se ne more vec normalno razvijati, ne vzdrzi presoje, ne z danaSnje Casovne razdalje in tudi ne z vidika takratnih razmer v Spaniji. Saj je bilo kapitalistiCno meSCanstvo na strani Republike ter so Franca na zaCetku podpirali predvsem veleposestniki, vojska in monarhisti ter Sele kasneje tudi Cerkev. Kocbekov naCrt o reformi Cerkve sicer ne obstaja kot izoblikovan projekt, vendar ga je mogoCe zaslediti v njegovih dnevnikih in je tudi sicer bil v srediSCu njegovih razmiäljanj ze med vojno. Slo naj bi za postopen prehod od klerikalizma k svobodnemu katolicizmu, za politiCno socialno reformo
Cerkve in za oblikovanje katoliSko narodne Cerkve. V svojih spisih se pogosto izreka za kristjana, ki pa se mora potrjevati z dejanji in med njimi tudi s podporo socialni revoluciji. Bil je obseden z ustvarjanjem zgodovine, kar je tudi sicer znaälnost francoske levo usmerjene katoliSke inteligence, ki pa se je kasneje umaknila s teh pozicij. S KidriCem sta celo ugotavljala, da bi bila äe najbolj poStena zdruzitev komunistov in kristjanov. RazmiSljala sta tudi, da bi morala oblast prevzeti cerkveni Casopis z namenom prevzgoje kristjanov in duhovnikov. Slo naj bi torej za oääCenje Cerkve od zunaj, nekako s pomoCjo komunistov, kar je bilo, po mnenju predavatelja, povsem absurdna zamisel. Kocbekov odklonilen odnos do Cerkve se je odrazal tudi v njegovi drzi do aktualnih dogajanj, ko se je npr. izrekel proti Skofom, ki so opozarjali na kratenje clovekovih pravic v povojnem casu, pa ko je sprejel obsodbo Stepinca idr. V svojem naCrtu o reformi Cerkve je Kocbek racunal na svojo nazorsko skupino (Janez Stanovnik, Marjan Brecelj, Bogo Grafenauer, Joze JerovSek, Janez
GradiSnik idr.), ki pa je razpadla in je nekje ostal sam. Odklonilen odnos do naCrta so zavzeli tudi komunisti, ki so nameravali reSevati odnose s Cerkvijo direktno, brez posrednikov. Tudi Kocbekov odnos do duhovnikov je nekje dosledno izhajal iz Kocbekovega odnosa do Cerkve in je bil skrajno odklonilen. Iz njegovih del je bilo Cutiti, da je gojil odpor do njih, ter je v svojih delih nekajkrat prikazal njihovo zivljenje kot nekrscansko, celo zavrzeno. Kaze celo, da si je ta odnos izoblikoval ze zgodaj v mladosti, ob kaki morebitni doziveti krivici, in bi bil lahko s tem povezan tudi njegov izstop iz bogoslovja. Kasneje, pod vplivom levo usmerjene francoske katoliSke inteligence, je ta svoj negativni odnos do duhovnikov Se dodatno utrdil ter v povojnih dogajanjih dobesedno iskal potrdilo, da bi ga opraviCil. Predavatelj je zakljuCil svoje izvajanje z ugotovitvijo, da ostaja Kocbek kot pesnik ena pomembnih osebnosti 20. stoletja, da pa se je kot politik in ideolog zapletel v igro, ki je bila zanj pogubna. Prevzel je sicer nase svojo krivdo molCanja v zvezi s povojnimi poboj i ter to tudi javno priznal, vendar je bilo to storjeno prepozno in zanj tragiCno.
Milan GregotiC
Goriska Mohorjeva druzba
hisici in druge pravljice
O srecni
Knjiga O srecni hisici in druge pravljice, ki se predstavlja s podobo nasmejane hiäice, iz katere se kadi mavriCni dim, je izSla pred kratkim pri GoriSki Mohorjevi druzbi ter vsebuje Sestnajst zgodb Anemarije Volk Zlobec. Öko se najprej pomudi na platnici, potopljeni v razgibano morje ribic, ki jih igriva roka Magde Starec Tavcar zarisuje tudi na notranjo stran: prav tako, kot bi jih risal otrok sam, brez bojazni, da je s svojimi risbicami napolnil prazno stran. Ilustracije dihajo domaCnost in toplino: ozivljajo posodo na domacem pomivalniku, hladilnik, Svicarsko uro s kukavico, dedka in babico, ki se veselo vrtita v plesu, pa spet babico, ki stopa po krompir v klet. Vse govori o varnem druzinskem zavetju, o hiSi(ci), ki postane domek, ko v njej domujejo srecni,
delavni in veseli ljudje. Vrednota druzine in doma je poudarjena tudi v skedenjskern pregovoru, ki je natisnjen v okviru na zadnji platnici. Tam lahko preberemo: "Ljubi moj domec, Cetudi ga je za en lonec".
V tem duhu ni nastala samo naslovna pripoved O srecni hiSici, tem vec tudi ostale, tudi sklepna pravljica, ki se sicer odvija v naravnem okolju, a govori o ljubezni, odprtosti in sprejemanju: "...rumenih citronckov, rjavckov, belinov, bisernikov, nebesnomodrih modrinov, pisanih pavlinfikov, koprivarjev, zlatobakrenih cekinckov, admiralov in elegantnih lastovi&rjev", kot tudi temnopoltih metuljev somrakarjev - brezdomcev, katerim je metulja mama Bisernica dala cutiti toplino doma. V knjigi se lepo dopolnjujeta avtoricina
jezikovna bogatost, razvidna tudi v rimanih pesmicah in pomanjSevalnicah, in barvno niansiranje ilustratorke Magde Starec Tavcar.
V pravljicah je Zlobceva prikazala izseke iz sodobnega druzinskega zivljenja, ki se odvija ob delovnih obveznostih starSev, zaposlenosti moza -znanstvenika in razpolozljivosti babice, ki zna Se krompirCke prepriCati, da se - niC hudega sluteC - dajo lepo praziti in speci.
Iz tega sveta je mogoCe splavati v domiSljijski svet sanj, ki ga v veC pravljicah predstavlja podoba oblafka. Spet drugje prihiti na pomoC zaposleni mamici, ki mora ob vseh obveznostih nerada pomivati posodo, limonin duh. Vcasih avtorica poseze po ljudskem motivu in ga prenese v sodobni Cas, kot npr. v pravljici Roza mogota. DrugiC se spet vraCa v
preteklost in spomine niza kot koralde v pripovedi cudezna ogrlica, ki jo prepreda rahla melanholija. Odrasli bralec bo v zgodbah zaculil spodbudo k delavnosti, zbranosti in pridnosti, ki pripomorejo k veselemu otroStvu in urejenemu druzinskemu zivljenju, otrok pa bo nedvomno besedila dozivljal drugaCe, s posluhom za mrazka, za Alkoholcka, za zaj^ka Horuka, ki je zaradi svojih radarskih uSes postal -pravi strokovnjak za varnost. V knjigi poleg razigranih otrok in zivalic nastopajo poosebljeni predmeti, kot npr. nagajivi poStni nabiralnik ali Cudezni copati s polarnim sijem.
Obcutek veselja je avtorica v predzadnji pripovedi izrazila s posebitvijo stare kozice. Ce ..."Stari kozici je burno zaigralo srce," zakaj ne bi Se bralcem, ko jim v knjigi tako lepo zazveni slovenska beseda in pred oCmi zazivi rnavricni svet domiSljije?
Majda Artaä Sturman
ZVKZASLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
zeit vclanjenim
drustvom,
pevskim
zborom in
organizacijam
kakor tudi
vsem,
ki njeno delo podpirajo in spremljajo, vesele
velikonocne
praznike.
Ilustriralu Maudu^Stiircc Tavcar	"	'
'«■	"	V	'
r t ■1 ^
ANAMARIJA VOLK ZLOBEC	> >
sj	-
1
-O.SRECNI=HISIGI;
- II1DBUGE PRAVLJICE
^	■ 1
* % ?
■ -H.1 -i «Ww
Ab
Zdruzenje ARS, ki Vas bo tudi v prihodnje osrecilo z odlicnimi razstavami nasih unietnikov,
Vam vosci vesele velikoncne praznike!
Vsem svojim clanom, prijateljem in bralcem voscijo vesele velikonocne praznike
SLOVENSKA
PROSVETA
DRUSTVO
SLOVENSKIH
IZOBRAZENCEV
MLADIKA
Vesele velikonocne praznike
KULTURNI CENTER LOJZE BRATUZ
NOVI
GLAS
Velikonocno branje
24. marca 2005
Kratke
Visoki drzavni odlikovanji Republike Slovenije igralki Miri Sardoc in preaseaniku SSO Sergiju Pahorju
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovsek je v sredo, 23. t.m., v Ljubljani z visokim drzavnim odlikovanjem nagradil tudi dva zasluzna clana nase narodne skupnosti v Italiji. Igralki Miri Sardoc je visoko priznanje izrocil za zasluge pri vec kot pet-
desetletnem sooblikovanju podobe slovenskega gledalisca in za umetnisko ustvarjanje med Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, medtem ko je predsedniku SSO Sergiju Pahorju izrocil zlati red za zasluge, pomembne za ohranitev in razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji.
Obema iz srca cestitamo tudi v imenu nasih bralcev! Popravek in opravicilo
Reziserki Martini Repinc se opravicujemo, ker smo ji zadnjic v nadnaslovu zapisa o njenem dokumentarcu “...san sanju, de pride en dan..." neljubo poitalijancili priimek v Repini, pa ceprav je v samem tekstu pravilni priimek Repinc. Opravicilu pa dodajamo tudi podatek, da bodo njen dokumentarni film o slovenskih izseljencih prvic zavrteli na Veliko noc, 27. t.m., po slovenskem televizijskem dnevniku dezelne postaje RAI, ponovno pa ga bodo predvajali 25. aprila letos. Prav tako sporocamo, da bodo v kratkem film prevedli v italijanski jezik in ga zavrteli tudi v Belgiji potomcem slovenskih ljudi, ki so odsli strebuhom za kruhom.
Prvi v Sloveniji uresnicili projekt z naslovom Film v knjiznici
V Goriski knjiznici Franceta Bevka v Novi Gorici so povecali ponudbo svojih storitev. Poleg okoli 350.000 knjig, ki so na voljo clanom oz. obiskovalcem, so zanje pripravili tudi izbor digitaliziranih filmov trajnejse vrednosti. Dobili so jih iz stevilnih drzav, najstarejsi film pa je iz leta 1894. Obiskovalci, ki so ljubitelji filmov, se zbirajo v t.i. video sobi, kjer jim prek racunalnikov predvajajo zeleni film. Goriska knjiznica je projekt izvedla s financno pomocjo Sklada za male projekte v okviru Phare, cezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo. Vanj sta vkljuceni tudi Knjiznica Cirila Kosmaca v Tolminu in Biblioteca Civica V. Joppi v Vidmu.
Stroski za ureditev izbora filmov trajnejse vrednosti in njihovo digitalizacijo so znasali okrog 60.000 evrov. Omenjeni sklad iz programa Phare cezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo je prispeval 45 tisoc evrov, 15.000 evrov pa je znasal prispevek mestne obcine Nova Gorica. Na srecanju s casnikarji 1. t.m. v Goriski knjiznici Franceta Bevka je sodeloval tudi Viljem Leban, direkter knjiznice Cirila Kosmaca v Tolminu. Povedal je, da bodo v njihovi knjiznici digitalizirali 50 filmov trajnejse vrednosti, ki jih bodo nudili na ogled svojim obiskovalcem.
Komentar
Kaj naj storimo?
VLukovera evangeliju imamo zanimiv zapis o pridigi Janeza Krst-nika, ki takole nagovori ljudi, ki prihajajo k njemu: "Gadja zalega, kdo vam je zagotovil, da ubezite prihodnji jezi?" V mislih je imel farizeje in uditelje posta-ve, ki se sklicujejo na to, da imajo Abrahama za odeta, ven-dar njihovo zivljenje ne odraza pravidnosti in predanosti Bogu. Janez Krstnik opo-zarja, da je sekira nastavlje-na nad drevesom in to se bo posekalo, de ne rodi sadu. Ljudje ob tej ostrini spra-Sujejo: Kaj naj storimo? Janez Krstnik odgovarja: "Kdor ima dve suknji, naj eno od njih podari tistemu, ki je nima. Podobno tudi je-di. Zanimivo, da ljudem ne pravi, hodite bolj v tempelj molit. Ali postite se bolj kot do zdaj. Prav tako ne rede:
Bolj zvesto izpolnjujte Ste-vilna pravila in predpise. Delite svoje dobrine s po-trebnimi, je njegov jasni odgovor.
Prihajajo tudi cestninarji, o katerih se je govorilo, da ob pobiranju cestnin spravljajo v svoj zep in zato terjajo ved, kakor je predpisano. Njim Krstnik odgovarja. Ne terjaj-te nid ved, kakor je predpisano. Vojakom odgovarja: Ne de-lajte nikomur sile, nikogar ne va-rajte in s plado bodite zadovoljni. Vsa Janezova narodila spod-bujajo torej k pravidnosti, k zve-stemu izpolnjevanju poklicnih dolznosti in k pripravljenosti de-liti svoje s potrebnimi.
Tudi postni das posebej spodbuja k pripravljenosti, da delimo svoje zivljenje z drugimi. Ob cuna-mijih, ob stiski beguncev in brez-domcev v Afriki in drugod po svetu so se odprla mnoga srca in dejavno pokazala skrb za stisko revnih. V takih izrednih razme-rah pravzaprav ni postnega dasa, pad pa je treba takoj nekaj stori-ti. Podobno kot je odgovoril Je-zus na vpraSanje, kdo je moj bliznji. Ko je kdo brezdomec, za-puSden, brez sredstev, zalosten, ali preziran in zapostavljen, ni treba dakati na postni das, treba
je takoj reagirati. Vendar kdo je moj bliznji? Judovski mislec Le-vinas nam postavlja drugega kot naSe ogledalo. Ob drugem se pokazemo v svoji dloveSkosti, drugi, naS bliznji, nam stalno
spraSuje vest, kdo in kaj smo. Ali smo se pripravljeni vzivljati vanj? Ali smo ga pripravljeni sprejeti v njegovi enkratnosti, drugadnosti, ki nam gre vdasih na zivce, kot pravimo? Znamo biti potrpezljivi ob njegovi sitno-sti? Znamo biti pripravljeni deli-ti z njim njegovo nesredo? Drugi je skratka ogledalo naSe dlo-veSkosti. Ce ostajamo v samoza-gledanosti, ne bomo nikoli vide-li trpljenja drugega dloveka, nikoli ne bomo dojeli njegove boledine in bede. Cloveka lahko gledaS z viSka samo takrat, kadar je padel na tla pravi Garsia Marques.
CloveSke stiske in revSdine je tudi med nami dovolj. Mnogi tezko shajajo, ker nimajo sluzbe ali jih je prizadela kaka druga ne-sreda. Se posebej je v tej pozreSni in sebidni druzbi tezko bolnim
ali nezmoznim za delo, starim in tudi za otroke ni prostora v so-dobnem nadinu zivljenja. Tudi zato postajamo zaprti vase in, kot ugotavlja ameriSka antropolo-ginja, smo zato tudi vedno bolj osamljeni in zapuSdeni. Zato seveda tudi v stiski ostajamo sami, nikogar ni, ki bi nam pomagal in mnogi se zato tezko pre-bijajo skozi zivljenje. StarejSih nihde mara za delo, mi je dejal kloSar, ki je pripravljen prijeti za delo, pa ga dobi le pri-loznostno. Vdasih zopet kje iädejo delavce, pa mnogi niso pripravljeni prijeti za delo, ker postajamo preradunljiva druzba.
Prav tako sodobni nadin udinkovitega zivljenja vodi v skuSnjavo, da ko je kdo zgoraj na po-lozaju oziroma na obla-sti, pozabi na one, ki so spodaj. Kristjan in tudi vsak pravi humanist, skratka vsak dloveSko du-ted dlovek naj bi dutil z prizadetimi in zapuSde-nirni. Kristjane k temu obvezuje hoja za Kristusom.
V naSi politidni javnosti se veliko govori o izbrisanih, o istospol-nih, deprav je vpraSanje, koliko gre tu za resne probleme, koliko pa za politidne igre. Ce bi bivSi vladajodi politiki tu mislili resno, bi zadevo ze zdavnaj uredili. Prav tako pa bi izbrisani ze zdavnaj irneli drzavljanske pravice, de ne bi Spekulirali, katera drzava bo boljSa. Pomembno je, da oblast v takih primerih pogleda na uso-do dloveka in, de se mu je res zgo-dila krivica, mu tudi dejavno po-maga. Vdasih je za to treba poi-skati kompromisne reSitve kakor v primeru romskih otrok na Do-lenjskem.
Posebno za one na oblasti velja, da se morajo skloniti, da bodo vi-deli dejanske probleme, potem bodo znali najti tudi ustrezne
reSitve. To pa velja tudi za opozicijo. S praznim go-vorjenjem in zahtevanjem de-mokracije tarn, kjer so jo oni poteptali, tudi opozicija ne bo pripomogla veliko k izboIjSanju stanja. Da ljudje ne verjamejo takim propagandnim trikom, potrjuje tudi relativno visoka podpora sedanji vladi, kljub temu da je glavno delo Se pred njo. Dobro bi bilo, da bi nam sedanja opozicija oziroma bivSi oblast-niki odgovorili na vpraSanje, kam so zapravili proradunski de-nar, ki manjka. Njihovo rav-nanje, ki je omogodilo bogatenje nekaterih primer ob potnih listin, izkaznic in nalepk za avto-mobile in drugi nededni posli bivSe oblasti, samo potrjujejo, da jim drzavljan ni bil nid, pomembno je bilo le bogatenje nekaterih. Da te stvari Se vedno nimajo sodnega zakljudka, je tudi posledica arogance - se pravi, z viSka gledanja bivSe oblasti. Zal organi pregona mnogih zadev iz dasov oblasti LDS in Zdruzene liste Se niso razdistili. Odprte ostajajo tako v nebo vpijode kri-vice in nededni posli z bivSo oblastjo povezanih lobijev. Prav tako ob obletnici napada na no-vinarja Mirana Petka sodni mlini niso uspeli priti do narodnikov napada.
Vse to nam potrjuje, kako tezko je iskanje resnice in Se tezja je pot do dloveka. Zato pa je najtezje za-postavljenemu, malemu in pre-skuSenemu dloveku. In vendar je bogastvo druzbe v tem, da tudi tak dlovek pride do svojih pravic in ga druzba ne izlodi. Saj smo kondno z Ustavo utemeljili dlo-vekove pravice: to pa pomeni pravice vseh. Seveda se lahko zgodi, da je kdo kdaj tudi prezrt. Se posebej nevarno je, da ga prezre oblast, zato jo je treba na njeno dolznost stalno opozarjati. Urejena demokratidna druzba take zlorabe odpravlja. Kristjani imamo za to Se posebno tehtna merila hoje za Kristusom. To pa pomeni, da v Jezusovem duhu sprejmemo vsakega dloveka, Se posebej prizadetega in zapuSde-nega. On je namred naSe bozje ogledalo.
Janez Juhant
Padec, Masukov, olje na platnu
Zbrani osnovni, statisticno in esejisticno oblikovani podatki o Avstriji
Informativna publikacija v slovenscini: "Avstrija - Dejstva in stevilke"
Hvalevredno je, da je avstrijski Zvezni urad za stike z javnostjo (Bundespressedienst BPD Austria) v posebni pu-blikaciji objavil osnov-ne in ne le statistidno, temved tudi esejistidno oblikovane podatke o Avstriji, njenih znadilnostih, politidni struk-turi in zgodovini. Ti niso objavljeni le v nemSdini, temved tudi v drugih jezikih, med drugim v posebnem prevodu v slovenSdino. Slovenska iz-daja, ki obsega 224 strani, je izSla pod naslovom Avstrija -Dejstva in Stevilke. Publikacijo je izdal in zalozil Urad zvezne-ga kanclerja na Dunaju, vse tekste, ki so jih podpisali raz-lidni sodelavci, med drugim univerzitetni profesor dr. Emmerich Talos in dr. Elisabeth Horvath, pa je v slovenSdino prevedla na Dunaju ziveda Irena Steiner.
Publikacija je popestrena z bo-gatim barvnim slikovnim gra-divom in z razlidnimi statistid-nimi preglednicami, na primer o industrijski proizvodnji v Avstriji, o avstrijskem Sol-skem sistemu ali o avstrijskih zveznih kanclerjih in zveznih predsednikih od leta 1945 dalje. Takoj na zadetku je objavljen politidni zemljevid Avstrije z njenimi devetimi zveznimi dezelami, ki so oz-nadene s slovenskimi imeni KoroSka, Stajerska, Spodnja Avstrija... Nekatere oznake za
posamezne dezele pa so ven-darle prevedene preved starin-sko, kar velja na primer za dezelo Salzburg, ki je v pu-blikaciji oznadena z imenom SolingraSka (pravilno bi bilo SolnograSka). Sploh se je v prevod vrinilo kar precej ne-rodnosti in nepravilnosti. Pri opisu prvih dokumentov av-strijske kulture, ki se velikok-rat nahajajo v raznih samosta-nih, se je nemSki izraz Stift za samostan v slovenSdini nepra-vilno spremenil v fundacijo, ki pa jo v nemSdini imenuje-mo Stiftung. Seveda pa je tudi res, da prevod takega pregleda zahteva veliko drobnega in dolgotrajnega dela. In natand-ne korektorje!
Vsekakor bodo bralci v pu-blikaciji naSli zelo veliko kori-stnih in kar leksikografsko oblikovanih podatkov o pok-rajinskih znadilnostih Avstrije ter o njeni zgodovini, drzavni in politidni strukturi, social-nem zivljenju, o aktualnih pri-zadevanjih za zaSdito okolja, o Solstvu, izobrazevanju, znano-sti, raziskovanju, kulturi, Sportu in sredstvih mnozidnega obveSdanja pa Se o marsidem drugem.
Publikacija je poleg tega lahko zelo dober informativni pri-
pomodek za vsakega turista, ki bi rad zvedel kaj ved o drzavi, ki je bistveno zaznamovala tudi slovensko usodo. Ne le z be-sedilom, temved tudi s slikovnim gradivom so predstavljeni nekateri pomembnejSi vla-darji od Baberberzana Leopol-da III. do habsburSkih cesarjev Maksimilijana, Marije Terezije ali Napoleonovega nasprot-nika Franca II. - oziroma I., ko je z dekretom leta 1806 ukinil rimsko cesarstvo (od 1804 je bil dve leti istodasno "rimski" in "avstrijski" cesar) in kot prvi "avstrijski" cesar postal "uradni" zadetnik avstrijske nacionalne drzavnosti. Za-moldana niso razmeroma ne-stabilna leta po razpadu mo-narhije in nastop nacionalnih socialistov, ki so Avstrijo prikljudili k Nemdiji. Bilanca druge svetovne vojne je bila tudi za Avstrijo porazna. Iz po-litidnih vzrokov je bilo v tem dasu usmrdenih 2700 Avstrij-cev, ved kot 16.000 so umorili v koncentracijskih taboriSdih,
16.000	pa jih je umrlo v zapo-rih. V koncentracijska tabo-riSda so deportirali 67.000 avstrijskih zidov, od katerih je dozivelo konec vojne le 2.000 oseb. V nemSki vojski je padlo oziroma bilo pogreSanih kar
247.000	Avstrijcev, 24.000 ci-vilistov je bilo poleg tega ubi-tih ob bombnih napadih na vedja mesta Dunaj, Wiener
Neustadt, Linz.
ObSirneje je obdelan das po drugi svetovni vojni, ko so se postopoma izoblikovale trdne demokratidne drzavne struk-ture. V mednarodnem politid-nem sistemu se je Avstrija uveljavljala predvsem kot nev-tralna drzava. Eden najpo-membnejSih kanclerjev, socialist Bruno Kreisky, je skuSal prakticirati "aktivno obliko nevtralnosti” med obema na-sprotujodima si blokoma, kar
naj bi vodilo v popuSdanje ve-like napetosti med Vzhodom in Zahodom. V drugi polovici osemdesetih let prejsnjega stoletja se je av-strijska politika zadela vedno bolj naslanjati na Evropo in se odpirati v nove danosti evro-pske integracije. V publikaciji bo vsak naSel tudi tisto, kar ga bo posebno nago-vorilo. Poleg pregledov o go-spodarstvu in izobrazevanju je posebno zanimivo poglavje o kulturi. Jedrna-to in pregledno so predstavljeni vsi dleni kulture in umetnosti. V oddelku o lite-raturi je poleg opozorila o bo-gati tradiciji Grillparzerjeve klasike in 5e vedno zelo prilju-bljene Nestroyeve ljudske ko-medije veliko pozornosti na-menjene tako imenovanemu avstrijskemu fin de sieclu z mednarodno uveljavljenimi literati Arthurjem Schnitz-lerjem, Hugom von Hofman-nsthalom ali Karlom Krau-som. Predstavljena je tudi no-vejäa literatura od zdaj ze le-gendarne Dunajske skupine (Wiener Gruppe) s H. C. Art-
mannom ali Konradom Ba-yerjem vse do Thomasa Ber-nharda ali Petra Handkeja. Se-stavljalci besedila so imeli za-gotovo dober nos za aktualne tendence, saj se ob sliki lahko tudi v besedi sredamo z najno-vejäo Nobelovo nagrajenko za literaturo Elfriede Jelinek - deprav je bil tekst napisan v dasu, ko ni Se nihde vedel, da bo prejela najviSje literarno od-lidje.
Seveda pa se dudimo, da prak-tidno niso omenjene posebno-sti in kultura avstrijskih narod-nih manjSin, Slovencev ali gradisdanskili Hrvatov, razen skopih marginalnih opomb, ki pa velikokrat dokaj kompli-cirano situacijo prikazujejo le v poenostavljeni in polepäani ludi. Pri zemljepisnem pregle-du lahko bralec v poglavju o zvezni dezeli Koroäki, ki Steje 547.798 prebivalcev, izve, da v "juzni Koroski ze stoletja zivi slovenska etnidna skupina. V spodnji Ziljski dolini, v Rozni dolini in v dolini Jauntal (pravilno bi bilo redi v Podjuni) zi-vijo nerrisko in slovensko go-voredi Korosci v sozitju". Pisa-telj Peter Handke je omenjen tudi kot prevajalec, ki da je na nemSkem prostoru uveljavil dela slovenskih koroSkih ro-jakov Florjana LipuSa in Gu-stava JanuSa. Med slovenskimi zalozbami pa je navedena le celovSka Drava, ki "izdaja pu-blikacije v slovenskem in nemSkem jeziku".
LevDetela
24. marca 2005
Velikonocno branje
NOVI
GLAS
Pomembna podoba slovenskega glasbenika
Skladatelj Stanko Premrl ob 40-letnici smrti
Preteklega 14. marca je minilo 40 let od smrti velikega skladatelja primorskega rodu Stanka Premrla (1880-1965). Rodil se je v Sentvidu pri Vipavi (danes Podnanos), v Ljubljani je obiskoval klasiCno gimnazijo, Studiral teologijo, na Soli Glasbene matice pa Se klavir in glasbeno teorijo. Kot mlad duhovnik je na Dunaju nadaljeval Studij na konservatoriju in se posveCal zlasti orglam. Nato je zivel v Ljubljani in tarn opravljal vrsto pomembnih funkcij. Bil je regens chori v ljubljanski stolnici, profesor za orgle in kompozicijo na Akademiji za glasbo in urednik Cerkvenega glasbenika. Ob vsem tem je veliko komponiral, pa tudi koncertiral, vodil zbore in vzgajal mlajSi rod.
Tednik Druzina se je v svoji velikonoCni Stevilki spomnil Stiridesetletnice Premrlove smrti s ponatisom Clanka, ki je izgel v istem listu 15. aprila 1965 in v katerem je bil objavljen govor tedanjega ljubljanskega nadSkofa Jozeta PogaCnika ob
skladatelj evem grobu. NadSkof je med drugim dejal, da nosi slovenska cerkvena glasba neizbrisen peCat Premrlove osebnosti. Njegova glasba je "visoka umetnost, pa tudi toplo pobozna, vredna, da se oglaSa med bozjo sluzbo."
Premrl ov glasbeni opus je nenavadno bogat in obsega
poleg cerkvene glasbe tudi svetno. Premrl je komponiral tako vokalne kot instrumentalne skladbe. Po Stevilu glasbenih del spada med najplodovitejSe slovenske
skladatelje. Njegove vokalne skladbe so napisane za mladinske, zenske, moSke in meSane zbore, skupno ve£ stotin pesmi. Med cerkvenimi skladbami so pri naSih zborih zelo znane in
priljubljene npr. Le spi, nebeSko Dete ti, V daljavi zvonijo boziCni zvonovi, Kristus je vstal, Jezus premagavec groba, Danica svetila, Do Marije, Pozdravljena, Mati, dobrega sveta, Poglej na nas z viSave, O sreCni dom nad zvezdami itd. Nekatere so bolj zahtevne in jih radi posluSamo na posnetkih, npr.: velikonofno Poglejte, duSe, grob odprt.
Premrl je cerkveno glasbo usmeril v modernejSe tokove in jo priblizal slovenskemu melosu.
Tudi Premrlov delez v necerkvenem glasbenem ustvarjanju je obsezen. Poleg zborovskih skladb, med katerimi je tudi Zdravljica na PreSernovo besedilo, danes slovenska himna, so tu Se samospevi in vrsta instrumentalnih skladb.
V tako kratkem spominskem zapisu lahko samo omenimo Premrlove kantate -najpomembnejSa je SonCna pesem sv. FranäSka maSe in oratorije. Posebno mesto imajo v njegovem opusu raznovrstne orgelske skladbe od preludijev in variacij do pastoral, meditacij in koraCnic, skupno 667 skladb. Samo objavljenih Premrlovih skladb je veliko nad 2000.
Vemo, da kvantiteta ne more biti jamstvo za kvaliteto umetniSkega dela. Zdi se, da ta ugotovitev za naSega skladatelja ne drzi in da ima vse, kar je ustvaril, posebno vrednost.
Klub starih goriSkih Studentov je na Premrlovi rojstni hiSi junija 1972 odkril spominsko ploSCo. V GoriSki knjiznici Franceta Bevka v Novi Gorici je bilo 21. t.m. odprtje Premrlove razstave.
Priloznostni govor je imel prof. Ivo JelerCiC. Razstava bo odprta do 11. aprila.
Andrej BratuZ
Koncert v Slovenski filharmoniji
Jubilej drustva slovenskih skladatelj ev
DruStvo slovenskih skla-dateljev slavi letos 60-letnico svojega delo-vanja. Pretekli torek, 15. marca, je priredilo v veliki dvora-ni Slovenske filharmonije v Ljubljani koncert v poCastitev te obletnice. Nastopilo je Sest zborov, prejemnikov visokih priznanj, zato je imel koncert naslov Zlati zbori ob jubileju. Na sporedu so bila izkljuCno dela sodobnih slovenskih sk-ladateljev, tudi mlajSih. VeCi-noma zelo zahtevne skladbe so bile primerne za vrhunske
zbore. Zlozene so bile na bese-dila sodobnih besednih ust-varjalcev (Kuntner, PavCek, Minatti in drugi).
MeSani pevski zbor Cantemus iz Kamnika (zborovodja Seba-stjan Vrhovnik) je izvajal tri skladbe Sama VremSaka na besedilo Toneta Kuntnerja in dve skladbi Jakoba Jeza. Ko-morni zbor De profundis iz Kranja (zborovodkinja Branka PotoCnik Krajnik) je zapel dve skladbi. Avtor prve je Igor Stuhec (besedilo Janez Me-nart), druge pa Stanko Jericijo
(besedilo Anica Hor-vat). Sledila je Vokal-na skupina Canticum iz Maribora. Pod vod-stvom Jozeta Fürsta je podala skladbo Kamen v treh delih na besedilo Toneta Pavcka. Dom-zalski komoini zbor (zborovodja Tomaz Pirnat) je zapel skladbo Andreja Missona na besedilo Ivana Minattija in skladbo Petra Savlija na besedilo Ljubke Sorli. Komorni zbor Ipavska iz Vipave (zborovodja Matjaz SCek) se je predstavil s tremi pesmimi, katerih avtorji so skladatelji Igor Dekleva, Alojz Srebotnjak in Maks StrmCnik, avtorja besedil pa Ivan Minatti in Tone Kuntner. Samo Srebotnjakova UrSka je iz ljudskega izroCila. Jubilejni
koncert je sklenil Komorni zbor Ave (zborovodja Andraz Hauptman) s skladbo Damija-na MoCnika na besedilo Vena Tauferja.
Razen Srebotnjakove UrSke so bile vse skladbe na tem kon-certu prviC izvedene. Za naS prostor je pomembno, da sta bila med avtorji skladatelj Stanko Jericijo in pesnica Ljubka Sorli. Poudariti je treba tudi, da je druStvo za to priloz-nost izdalo vse izvedene skladbe in tudi skladbo naSega bliznjega rojaka Stefana Mau-rija Bojim se (besedilo Marjan Fajdiga).
S koncertom in objavo skladb je DruStvo slovenskih sklada-teljev nadvse dostojno prosla-vilo svoj jubilej.
AB
V Kulturnem centru Lojze Bratuz v Gorici
Evropsko tekmovanje violinistov in celistov
Na velikonoäni pone-deljek se bo v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuz zacelo 23. Evropsko tekmovanje mladih violinistov Studentov in 13. Evropsko tekmovanje mladih Celistov Studentov, ki nosi ime po Alfredu in Vandi Marcosig, ustanoviteljih in vsestranskih nosilcih te glasbene pobude. Prireditev je letos razSirila svoj okvir: doslej so na njej tekmo-vali gojenci iz obmoCja dezel
Prvi natecaj cerkvene zborovske glasbe "Bogomir Spacapan" za meSane zbore bo potekal v zupnijski cerkvi v Podgori pri Gorici v nedeljo, 3. aprila 2005, s priCetkom ob 16. uri. Nastopili bodo KUD Adoramus-Logatec, Pevsko druStvo Odmev-Dornberk, MePZ MaCkolje, MePZ F.B. Sedej-Steverjan, MePZ Lipa-Bazovica.
Ob 14. uri bo - kot vsako leto -
Alpe-Jadran, tokrat pa se jim bodo pridruzili tudi drugi glasbe-niki iz raznih evropskih drzav. Na letoSnje tekmovanje, ki ga organizirata zdruzenje Musica senza frontiere in KC Lojze Bratuz, se je prijavilo 127 udelezen-
sv. maSa zaduSnica za pokojnim Bogomirom Spacapanom, ki je bil dolga leta dirigent in orglar na korih raznih goriSkih cerkva, tudi v Podgori. Pri sveti daritvi bo cerkveni pevski zbor Podgora izvajal MaSo za oCeta Bogomira ter druge velikonoCne in maSne skladbe, ki jih je uglasbil pokojnikov sin in danaSnji dirigent v Podgori, dr. Mirko Spacapan.
cev; med temi je 76 violinistov in 59 Celistov. Ocenjevalno ko-misijo sestavljajo ugledni glasbeni pedagogi in koncertisti: Giovanni Guglielmo (predsed-nik za violiniste), Alessandro Molin (umetniSki vodja), Carlo
Od 15. do 15.30 bodo imeli sodelujoCi zbori priloznost za vaje in upevanje v cerkvi.
Vsak sestav bo imel spremljevalko/ca, ki ga bo vodil v ca su pred nastopom in po njem.
Zbore bo ocenjevala posebna strokovna komisija, ki bo sestavila lestvico nastopajodh skupin brez lockovanja ali postavljanja v posebne razrede. Ni namen na te Ca ja, da bi se zbori ocenjevali po kakovostnih skupinah, paC pa samo, da ima vsaka nastopajoca skupina spodbudo, da se Cim bolje pripravi, predvsem pa, da svoje izvajanje v prihodnje skuSa nadgraditi.
Lazzari, Monika Skalar, Dominika Falger, Helfried Fister in Maja DeSpalj Begovic. Komisiji za celiste bo predsedoval Pietro Bosna, dani pa bodo A. Molin, Luca Fiorentini, Andrej Petrac, Lazar KreSimir, Antal Tichy in Wilfried Tachezi. Tekmovanje bo potekalo po starostnih kate-gorijah od ponedeljka do sobo-te; v nedeljo, 3. aprila, pa bosta ob 17. uri zakljuCni koncert in nagrajevanje letoSnjih zmago-valcev. Vljudno vabljeni!
NateCaj zeli spodbujati petje na cerkvenih korih, ne pa odvracati zbore od nastopanja na natecaju samem.
Prvi trije uvrSCeni bodo prejeli tudi denarne nagrade, kot je bilo napovedano, v viSini 500, 300 in 200 evrov (od prvega do tretjega mesta). Vsi bodo dobili priznanje za sodelovanje.
Proti odlocitvi strokovne komisije niso mozni prizivi. Po nastopu bo priblizno ob 18. uri skupna zakuska v telovadnici Slovenskega Sportnega srediSCa ob Kulturnem centru Lojze Bratuz na Drevoredu 20. septembra 85 v Gorici.
_	X
Poimenovan po Bogomiru Spacapanu
Prvi natecaj cerkvene zborovske glasbe
Transmedia sporoca, da je na razpolago
nova knjiga Erike Jazbar in Zdenka Vogrica
OD TIMAVE DO IDRIJE
SLOVENSKI SLEDOVI PO GORISKI POKRAJINI
Knjiga je logicno nadaljevanje pred letom in pol izdanega vodnika o Gorici, ki je ze posel.
Knjiga je na prodaj v Katoliski knjigami na Travniku v Gorici in v Trzaski knjigami v Trstu.
POHITITE, DA VAM NE POIDE...
Slovenska skupnost je v teh praznicnih dneh se posebej blizu Vam vsem, dragi slovenski rojaki in rojakinje, ki se z nami trudite in zrtvujete za to, da bi slovenska narodna zavest, resnicno demokraticno prepricanje in vera v boljsi jutrisnji dan bili vedno bolj globoko zakoreninjeni v srcih nas vseh. Sprejmite v tem duhu nasa iskrena voscila za veselo Veliko noc, SLOVENSKA SKUPNOST Trst-Gorica-Videm
Vsem clanicam in celotni manjsinski skupnosti zelimo veselo Veliko noc v prepricanju, da bomo v duhu medsebojnega sodelovanja tudi v prihodnje ucinkovito odgovarjali na vedno nove izzive casa.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
	n	Ö\
	J	M
	ZADRUGA	
	GORISKA	
MOHORJEVA		
	zeli	
blagoslovljeno		
	Veliko	
	noc!	
GORISKA
MOHORJEVA
DRU^BA
zeli prijateljem dobre knjige blagoslovljeno Veliko noc
NOVI
GLAS
TRZASKA KNJIGARNA LIBRERIA TRIESTINA
VAM VOSCI VESELO VELIKO NOC
PRODAJA BUTARIC, PIRHOV IN VELIKONOCNIH DARIL
TRST - Ul. sv. Franciska 20, tel. 040 635954, e-mail: tklibris@tin. il
2003
A G
k POTOVALNI URAD X T
Aurora Viaggi
Zcwpafle'iqkujenoiti
TRST ul. Milano 20, tel. 040 63130, fax 040 365587 e-mail: aurora@auroraviaggi.com - www.auroraviaggi.com
OPREMA
vosci vsem odjemalcem, prijateljem in znancem v zamejstvu in maticni domovini vesele velikonocnepraznike TRST - Ul. S. Cilino 95, tel. 040 54390
	
GRUPP0 <u	UNIPOL BANCA
UNIPOL	Dr. STOJAN PAHOR financni posrednik
tel.040.3220283, GSM 348.4440474 e-mail:s.pahor@tin.it	
TRST - Trg Venezia 1 www.unipolbanca.it	
ZELEZNINA TERCON SAS
Vse za hiso in vrt, stroji
za domaco in poklicno uporabo, barve in barvila, vse za vodne in plinske instalacije.
ODPRTO OD PONEDELJKA DO SOBOTE ZJUTRAJ
NABREZINA,124 tel.-fax040 200122
VITAL
Servisi za podjetja in privatnike za trzasko in gorisko pokrajino
PESEK 52 34012 Obcina Dolina Tel. 040 226868 Fax 040 226791 e-mail: vitalcoop@tin.it-www.vitalcoop.net
Poslanica skofa Evgena Ravignanija
Odvaljeni kamen
Veber je priSel. Jezus je mrtev visel na krizu. Pravibni moz, ki je bil vpliven Clan sinedrija in ki je tudi sam cakal na Bozje kralje-stvo, je zelel s seboj vzeti Kri-stusovo truplo, da bi ga spoStljivo pokopal. "Polozil ga je v grob, vklesan v kamen, in pred vhodom zvalil kamen" (Mk 15,47).
Tisti veliki kamen je zaprl v hladen grob njihovega Ubi-telja in Gospoda. Velika bridkost je tlabila srca ubencev. In globoka, ze brez solz, je bi-la bolebina njegove matere Marije in zensk, ki so ga spremljale do Kalvarije. Ali bi ga lahko Se kdaj videle? Ali bi lahko zopet zrle v njegov po-gled, prepoln neznosti, ki je ponovno posredoval vedrost, zaupanje in mir?
Tisti veliki kamen pa je v te-men grob zaprl tudi njihova upanja in pricakovanja. "Upa-li smo - sta priznala ubenca, ki sta zapuSbala Jeruzalem -, da bi bil on lahko tisti, ki bi odreSil Izrael." Gotovi so bili, zato so mu sledili: Se veb, pribakovali so tudi, da bodo z njim delili slavo njegovega
kraljestva, "vendar minili so ze trije dnevi, odkar so se te st-vari pripetile" (Lk 24,21). Tak-rat je rasla grenkoba razoba-ranja, duh pa je bil pred nez-nanko jutriSnjega dne izgu-bljen. Ali bi lahko Se dalje verjeli njegovi obljubi, da jih ne bo pustil nikdar same, da bo vekomaj ostal z njimi? Tisti veliki kamen je skrbel zenske, ki so ob zori prvega dne po soboti hodile h Gospo-dovemu grobu. Hotele so mu ponovno izkazati znak svoje zveste in prizadete ljubezni. SpraSevale so se, "kdo ze jim bo odvalil kamen pred vhodom v grob (Mk 16,3). Marija Magdalena je videla, da je bil kamen pred grobom ze od-valjen" (Jn 20,1). Tudi ostale so to videle. Presenebenje in strah sta se polagoma prevesi-la v radost, ko se jim je Jezus priblizal (Mt 28,9). Takoj so ponesle novico apostolom. PI grobu sta prispela Peter in Ja-nez. Isti veber se je Jezus prika-zal apostolom in oni so se ob pogledu nanj razveselili. On je znova vstal. Res je ponovno vstal.
Vbasih razmiSljam, da tudi
Vaski zavetnik
Praznovanje sv. Jozefa v Ricmanjah
NZ
Ze dolgo let je mimo, odkar ni veb tistega pri-stnega praznibnega vz-duSja v Ricmanjah, kot je bilo nekob, v prvih povojnih letih na praznik sv. Jozefa. V tistem basu se je na ta dan Stevilna mnozica lju-di od vsepovsod zgrnila v Ricmanje. Drenjala se je ob stojnicah, postavlje-nih vzdolz ceste po vasi; ogledovala si je razno blago in jedi, se pobasi pomikala ob glasnem prigovarjanju radoved-nih zvedavih otrok, ki so komaj bakali, da pridejo na svoj rabun in iztrzijo od starSev kakSno sladka-rijo ali drugo dobroto, ki je v tistih basih bolj po-redkoma razveseljevala usta zeljnih otrok. Vse to so le Se spomini. DanaSnji praznik ni veb to, kar je bil nekdaj, je le navaden delovni dan kot toliko drugih v letu. Zato je tudi ra-zumljivo, da plahni v SirSi sku-pnosti obbutek praznovanja sv. Jozefa. Za Ricmanje pa pomeni
ta praznik praznovanje vaSkega zavetnika, ki letos sovpada s stoletnico ustanovitve samo-stojne zupnije (23.4.1905), kar je pomemben mejnik za vaSko
skupnost.
Jutranje slovesno bogosluzje je vodil trzaSki Skof msgr. Evgen Ravignani ob spremljavi rojan-skega cerkvenega pevskega
zbora pod vodstvom Humber-ta Mamola. Ta povezava med Rojanom in Ricmanjami, kot je povedal zupnik Angel Kosmab, izhaja iz basov pred sto leti, ko je bila v Rojanu ustanovljena Marijina druzba in so njene blanice priäle z vlakom v Ricmanje, da so zapele ob ume-stitvi prvega zupnega upravi-telja, Josipa Strzinarja. Na orgle je ob tej priloznosti spremljal tedanji duhovni vodja Mariji-
ne druzbe v Rojanu Jakob Uk-mar.
Kar lepo ätevilo ljudi se je zbra-lo tudi pri popoldanski sv. maSi, ki jo je daroval trebenski
zupnik Ivo Miklavc. V svoji pri-digi je razblenil pomanjkanje verske podlage in vzgoje ze v samih druzinah. Za zgled da-naSnjemu rnoskernu, ki je vse bolj odmaknjen od verskega sveta, je postavil sv. Jozefa, ver-nega, duhovno pokonbnega, trdnega moza. To daritev je s pesmijo obogatil zdruzeni zbor ZCPZ iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta ob orgelski spremljavi Marije Sturman. Ob koncu sv. maäe je prisot-ne nagovoril Se domabi zupnik Angel Kosmab. Zahvalil se je vsem za prisotnost in pobastitev sv. Jozefa in ricmanjske cerkve, zboru ZCPZ za sodelovanje pri daritvi, obenem je povabil na ogled razstave, posvebe-ne stoletnici zupnije, kjer so razstavljene po-leg drugega tudi prve matibne knjige iz 18. stoletja. VpraSal se je, koliko in kaj vse se je zgodilo v teh letih; sko-raj nemogobe je zaobje-ti vse. Niti s pregledom vseh rojstev in smrti v vseh teh letih ni priSel do kraja. S sklepno pesmijo, Ti spev si moj Vinka Vo-dopivca, se je zakljubilo to srebanje romarjev v cerkvi sv. Jozefa v Ricmanjah.
Pavel Vidau
Varn zeli vesele velikonocne praznike
Via/Ulica Igo Gruden 43 Basovizza/Bazovica (Trieste) -1 tel.+39 040 9221334 fax +39 040 9221335 info@centerhotel.it www.centerhotel.it
JAZBEC
Pekarna - slascicarna NABREZINA 98, tel. 040 2001 74
□ANEV
praznjenje greznic in cistilnih naprav, ciscenje cdtocnih kanalov z vodnim pritiskom, pregledi s tv kamero, zidarska dela
OBRTNA CONAZGONIK,
PROSESKA POSTAJA 29/C, 34017 TRST tel. 040 2528113; fax 040 2528124
Trgovina jestvin
KUKANIA PAVEL
vosci veselo Veliko noc Nabrezina 106/B Tel.-fax 040.200172
nvi	IM	Vosci strankam
CjJU		vesele
itia	1	velikonocne
OTTI CA OPTIK A praznike
OPCINE - Narodna ul, 47, tel, 040 213957
CVETLICADNA
ELENA
Ebne Praselj
IZßQANO CVETJE ZA V&E PDILOZNO&TI
34133 TRST, Ul. Carducci 2
ZELEZNINA IN DROGERIjA
TERCON
vosci veselo Veliko noc!
SESLJAN, 27/A, tel. 040 299220
Pekarna, slascicarna in sladoledarna
LEGISA
vosci veselo Veliko noc
Sesljan 41 tel. 040 299147
dandanes tezi bloveätvo velik kamen, in me-nim, da ga je tre-ba odvaliti: nezu-panje ubija upanje.
Ni naä namen zmanjäati tezo problemov, ki jih dozivljamo, in niti preleteti iz-bir, ki povzrobajo te tezave. Zivimo namreb v svetu, kjer kaze, da je zivljenje vedno manj dragoceno, je zavrnjeno, uzaljeno, umorjeno. Na-silje tlabi svobo-do in dostojanst-vo Stevilnih ljud-stev, kjer zaradi sebibnosti bo-gatih drzav resnibno tvegamo, da bomo prepustili reväbini drzave, ki bodo postale vedno bolj revne, kjer vidne in ne-vedne ter podle vojne zanjejo svoje mrtve. SpraSujejo nas: ali bo lahko zacvetel mir?
Dobro vemo, da so tudi pri nas primeri skrite reväbine in ponizujobe emarginacije, vemo, da so tudi med nami de-litve in nasprotja, ki ne one-mogobajo le socialnega miru, ampak tudi udejanjanje tistih nabrtov, ki bi lahko zagotovili na tan u mestu skupno blago-
Foto IG
stanje in razcvet jutriSnjega dne. In spraSujemo se, ali bo-sta lahko sodelovanje in sloga potrdila svojo pristnost med nami.
Na dan, ko je Kristus premagal smrt, je voSbilo tisto, na podla-gi katerega naj se ponovno ro-di upanje v novo bloveStvo, ki naj z novim upanjem odpre nove moznosti zivljenju vpra-vici, bratstvu, ljubezni in miru. To ni le zelja: to je obveza, ki se je ne bo zelel nihbe otre-sti.
Veselo Veliko nob vsem!
Evgen Ravignani, Skof
NOVI
GLAS
Fortunae rota volvitur ali...
... poglejmo krivuljo narodnega bioritma
liMHUBI Mirko Spacapan
V nasi sredi je tezko dobiti
Spojmom bioritem oznaCujemo periodiCno potekanje zivljenjskih in psihofiziCnih funkcij. Ce pogledamo v leksikon, bomo ugotovili, da poznamo dnevni, meseCni in letni bioritem. Ta peridiCnost velja za vsako zivo bitje, a oCitno je, da velja tudi za doloCeno biosfero, okolje ali SirSo skupnost. Dovolj je, da se nekoliko ozremo naokrog in bomo ugotovili, kako so npr. nekateri pevski zbor ali druStva uspeSni, kako se Stevilo Clanov in prireditev ter pobud teh zborov ali druStev krepi oz. kako druga druStva ali zbori zaidejo v krizno obdobje, ko kar koli naredijo, ne dosezejo zazeljenega uCinka, med Clani in sodelavci ni navduSenja in ni pravega odziva v okolju, kjer delujejo. Z eno besedo propadajo. Pa se spet zgodi, da krivulja zaCne naraSCati in da pozitivne misli, uspeSne prireditve, dobri koncerti in predstave obrnejo kolo sreCe in se spet zaCne doba, ko nova zivljenjska moC prinaSa novih idej, novih vsebin in novih uspehov.
Te misli so me spremljale pred nekaj dnevi, ko sem se vraCal s sestanka, na katerem smo obravnavali novosti glede razpisov za finanCne podpore Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu in ugotavljal, kako naCelo bioritmov lahko velja tudi za celotno
manjSino, oziroma za ves narod. Nekdo je po sestanku ugotavljal, da smo v dobi nekakSne recesije, ko se sicer veliko dela in deluje, a pravih uCinkov, ki bi fiziCno poveCali ätevilo pripadnikov naSega naroda, pobud, ki bi vnaSale novo zivljenjsko voljo in optimizem, stvaritev, ki bi uveljavile navzven naSega ustvarjalnega duha, skorajda ne poznamo veC. Seveda pri tem ne moremo govoriti o dnevnih ali kratkotrajnih pojavih, ampak o dobah, ki imajo s CloveSkega vidika Se kar dolgo trajanje, tudi nekaj let.
Mnogi znaki naj bi torej kazali, da so "emotivna", "intelektualna" in "fiziCna" narodna ali manjSinska krivulja trenutno usmerjene navzdol, a to ni niC hudega, saj se smer gotovo obrne. Marsikaj, v to smo prepriCani, se ze obraCa. Potrebno pa je sesti in se zamisliti prav o vsebinah in duhovnem naboju ter o prisotnosti. Potrebno je modro presoditi, kaj in kako naprej ter z vero stopiti na zaCrtano pot. Vztrajati pri nekem delu, tudi Ce je tezko in tudi Ce ga vsi ne odobravajo, ni malo. VCasih je to loCnica med biti ali ne biti. Vedeti moramo, da je zelo resniCna tista modrost, ki pravi, da kdor vedno pazi na veter, ne pride do sejanja in kdor gleda na oblake, ne pride do zetve.
soglasje
1 "V osegli smo manj
I 1 od tega, Cesar si je
.1 ' naSa javnost pri-
Cakovala". Tako se je izrazil dezelni svetnik Slovenske sku-pnosti Mirko Spacapan v okvi-ru presoje dosedanjega delo-vanja petih slovenskih svet-nikov, oziroma petih svetnikov slovenskega jezika, kot je Spacapan pojasnil v naSem pogo-voru. "Razlike med nami zade-vajo v prvi vrsti prvenstvene in-terese, ki jih ima eden ali dru-gi." To pomeni, kar pa je tudi razumljivo, da je sleherni svetnik odvisen predvsem od smer-nic, ki mu jih njegova stranka nakazuje. "Menim, da je pro-blem ravno v tem: ko bi se enotneje zavzemali za slovenske probleme, bi posamezni po-litiCni tabori takoj reagirali." Ko pa bi priSlo do avtonomnejSega nastopa svetnikov, bi se napo-sled poCutili kot nek tujek v dezelnem telesu. "Ko bi bilo res tako, bi si svetniki pri svojem nastopanju postavljali manj omejitev, kot si jih sicer danda-nes postavljamo: nekateri si upamo kaj veC, drugi manj.'' Trenutno pa si gotovo sleherni svetnik prizadeva, da bi v svojem krogu in v dometu svojih moCi skuSal CimveC do-seCi.
Novo nastalo Mladinsko zdruzenje Lonjer - Katinara je s pomoCjo vaSkih organizcij priredilo oCuteno slovesno komemoracijo ob Sestdesetletnici napada na lonjerski bunker. V spomin na Stiri borce, ki so junaSko padli v neenakem boju proti faSistom in nacistom, so Lonjerci postavili spomenik ravno na kraju, kjer je tedaj stal bunker. "S ponosom se Cu tim o legitimni nasledniki vzdrzevanja tega spomina in pomnika na naSo polpreteklo zgodovino. Dostojanstvena poCastitev spomina na naSe sovaSCane in vse sonarodnjake, ki so darovali zivljenja za bolj So, praviCnejSo in plemenitejSo bodoCnost predstavlja vsem nam, ki smo tu zbrani, moralno dolznost", sta poudarila povezovalca popoldanske slovesnosti, ki je potekala pod prijetnimi zgodnje pomladnimi sonCnimi zarki. Spomin mladih pa je bil hkrati naravnan tudi v sedanjost, hkrati pa je preko PreSernovih verzov Zdravljice prodrl tudi v upanja polno prihodnost: "Pogosto se tudi mi mladi, ki nismo osebno okusili grenkobe vojne, pogovarjamo in razmiSljamo
Ali ste na zaCetku vaSega man-data mislili, da bo do tovrstne sloznosti in avtonomije pri izbi-rah lazje priSlo? "Da!" Dokaj je-drnat in zgovoren od-govor, ki lahko suge-rira marsikaj.
Na veCeru, ki je minu-li teden potekal v openski knjiznici Pinko TomaziC in to-variSi in na katerem ste z ostalimi sloven-skimi svetniki pre-sojali dosedanje us-pehe in zastoje pri de-lovanju dezelnega sveta glede manjSin-skih zahtev, ste v VaSem posegu po-greSali razvojno stra-tegijo naSe skupnosti.
Kaj to pomeni? "V manjSini ne obstaja telo, ki bi jasno koor-diniralo zivljenje sa-me skupnosti, nakazalo stra-teSke smernice, katerim bi mo-rali naSi ljudje slediti v doloCe-nih situacijah, da bi bili v prihodnosti kos novim Casom. Nekateri zelijo ohraniti status quo zemeljskih povrSin, drugi trdijo, da bi lahko bil razvoj odvisen od smotrnejSe uporabe evropskih projektov, tretji pa ciljajo na veCjo podkrepitev
o vrednotah NOB, ki nam jih posredujejo naSi dedje. SpoStujemo jih in sprejemamo njihovo goboko Custveno vrednost, saj nam sluzijo kot zivljenjski nauk za sedanjost in prihodnost. Utesnjuje nas misel, da marsikoga vojna ni izuCila in zakoreninila vrednot spoStovanja do soCloveka in zivljenja, saj Se vedno umirajo nedolzni ljudje v preStevilnih vojnah posejanih po svetu. PrepriCani smo, da lepSo in boljSo bodoCnost lahko gradmo le z medsebojnim spoStovanjem, odpiranjem in sprejemanjem razliCnosti. Saj tudi naS najveCji pesnik, France PreSeren, nas veCno bodri s svojimi verzi..."
Velika skupina ljudi, med katerimi je bilo tako domaCinov, kot drugih, ki jim doloCne vrednote Se kaj pomenijo, se je tako zbrala okrog spomenika, kjer je za Casa druge svetovne vojne stal partizanski bunker. OkolisCine, ki so privedle do besnega napada nacistiCnih in kolaboracionistiCnih sil na lonjerski bunker, je orisal zgodovinar Aleksej Kalc. "Po tragiCnih dogodkih v BorStu je pri Sei na vrsto Se Lonjer. Tu je bil od poletja 1944 skrbno urejen in zamaskiran bunker,
obrtniSkega sektorja itd. Vsi ti razliCni vidiki kazejo, da je manjSina v svoji sredi Se vedno preveC razdeljena glede po-membnih vpraSanj. ManjSini manjka enoten pogled na last-no prihodnost. Tovrstno sku-
pno presojanje tezav in novih izzivov bi gotovo v prid tudi naSemu delovanju v avli dezelnega sveta: le tako bi imeli jasno podlago, na kateri graditi naSe politiCno delo v prid manjSini." Ali so pogledi glede doloCenih vpraSanj tako razliCni? "Svetniki se strinjamo, da bi bilo treba gojiti skupni pogled glede doloCenih zahtev, zelo
v katerem so imeli svoje skrivaliSCe partizani. Okupatorska oblast je za to 'banditsko' postojanko izvedela in jo hotela uniCiti. Smrtni ples se je zaCel na jutriSnji dan pred 60 leti, potem ko je v noCnih urah vas obkolilo veC sto nemSkih vojakov, pripadnikov kolaborantske X. Mas in zloglasnih Collottijevih specialnih policistov, znanih po krvavih ekspedicijah in zatiranju antifaSistov. (...) Ceprav so po podobnih dogodkih v drugih krajih na TrzaSkem lonjerski aktivisti poveCali budnost, je bila vas tisto jutro iznenadena. Napadalci so vdirali v hiSe in Stevilne prebivalce zbrali v Dopolavoru, kjer so jih muCili in zasliSevali. Nato so se podali na kraj bunkerja, v katerem je bilo skritih 6 partizanov VDV. Tudi te so dogodki prehiteli, tako da so se znaSli v pasti, iz katere ni kazalo izhoda. (...) Vnel se je srdit spopad, v katerem so padli trije VDV-jevci in domaCi aktivist, oCe enega od partizanov, izgube v sovraznikovih vrstah pa so bile Se StevilnejSe."
Aleksej Kalc je razbral dva razloga, zaradi katerih se "po tolikoh letih Se vedno sreCujemo pred tem spomenikom in vedno znova obnavljamo opisane dogodke": prvi je spoStovanje, ki ga dogujemo vsem, ki so se takrat kot borci, aktivisti in na katerikoli drug naCin angazirali v boju proti zatiranju in smrtni obsodbi, ki jo je nacifaSizem izvajal proti slovenskemu ljudstvu in vsem svojim politiCnim nasprotnikom. Drugi razlog
tezko, ponavljam, pa je dobiti soglasje v naSi sredi. Na primer stranka Slovenske skupnosti si na vpraSanj e zemljiSke lastnine jasno odgovarja, da je to priori-tetni resor, kamor usmeriti naSe politiCne moCi: zemljo je treba obdrzati v slovenskih rokah, le tako bomo ohranili povezavo narodnega telesa. Druge stranke pa ponujajo dru-gaCne poglede." S kakSnim ko-legom ste glede tega vpraSanja blizji? "Kar se teritorija tiCe, bi
gotovo omenil Bruno Zorzini SpetiC."
Se zadnje vpraSanje: ali bi Slo-venci imeli veC od tega, ko bi v dezelnem svetu sedela le dva predstavnika Slovenske skupnosti kot pa 5 svetnikov, ki pri-padajo razliCnim strankam? "Bolje bi bilo imeti homogeno telo slovenskih svetovalcev, ki bi pripadali isti stranki."
pa ima korenine v denaSnjem Casu in ga gotovo podkrepijo teznje, ki nimajo niC skupnega z boljSim in objektivnejSim pojasnjevanjem zgodovine, "temveC hoCejo preteklost preprosto izkriviti in jo prikazati tako, da v njej ljudje vse tezje razlikujejo krvnike od zrtev in da se poCetja prvih in drugih enakovredijo". Zgodovinar se s predlogom spravnega stiska roke v naCelu strinja, opozarja pa, naj ta temelji na jasnem priznanju resniCnih dogajanj, njihove prave sosledice in odgovornosti strani, ki so bile vanje vpletene.
Na isti valovni dolzini je spregovoril tudi predsednik trzaSke zveze borcev Giorgio Marzi, ki je ostro napadel politiCno poCetje italijanske vladne koalicije, ki skuSa s svojo parlamentarno veCino izneveriti ustavno listino, ki je pognala iz ledine faSistiCne diktature. Tovrstni politiCni naCrt ne preseneCa, Ce vzamemo v poStev, da sedijo v vladi potomci Salojcev. Slednji so bili po Marzijevih besedah izdajalci Italije, ki so naSa podroCja kratkomalo ponudili Hitlerjevim Cetam: "KakSno italijanskost so salojski pristaSi potemtakem branili v naSih krajih", se spraSuje bivSi partizan, ki je ob koncu svojega posega izpostavil tudi dejstvo, da vlada Cedalje klesti finanCno pomoC Vsedrzavni zvezi italijanskih partizanov. Lonjerski popoldan si ga bomo zapomnili tudi zaradi nastopa TrzaSkega partizanskega pevskega zbora Pinko TomaziC, ki ga vodi Pia Cah in harmonikarja Gorana Ruzzierja, ki je s svojim inStrumentom zaigral Grigovo Ario. Predstavniki mladinskega zdruzenja lonjer - Katinara so obCinstvu ponudili tudi venCek priloznostnih poezij.
IG
nuova
Tecnoutensili»,
dt Norma Tretjak & C.
ZELEZNINA, ORODJE, STROJI ZA POLJEDELSTVO
* n
OPCINE - Proseska 7, tel. - fax 040 212397
Ä GRUDEN ZBOGAR
griturismo ‘Kjnetfc turizem
Poleg tipicne domace hrane prodaja kravjega in kozjega sira
Samatorca 47, Zgonik, tel. 040229191
SGOSTILNA
ardoc	gostom	in
prijateljem vesele velikonocne praznike
PRECNIK 1/B tel. 040.200871
rw/\	Zelimo
M. 1 Ev/ s.a.s.	vam
Gruden Matej in C.	veselo
GRADBENI MATERIAL	vdik0
SESLJAN 24/1, tel. 040.299259	no^
SLASCICARNA
cokoladne specialitete cokoladni pirhi
ODPRTO VSAK DAN razen ob ponedeljkih zjutraj
OPCINE - Proseska ul. 2, tel. 040 213055
IWflfll Slovesnost na kraju bivsega partizanskega bunkerja
Vrednote pravicnega narodno osvobodilnega boja tudi danes zive
Foto Kroma
NOVI
GLAS
v
24. marca 2005
Cvetno nedeljo obhaja-mo na nedeljo pred Ve-liko noCjo. S cvetno nedeljo se zaCne neposredna pri-prava na Veliko noC in ta uvaja dneve velikega tedna. Prvi dan velikega tedna je ravno cvetna oziroma oljCna nedelja, ko se spominjamo na Jezusov slove-sni vhod v mesto Jeruzalem. Obredi te nedelje se zacnejo z blagoslovom zelenja pred cerk-vijo, ki si ga nato verniki pone-sejo na dom. Tradicija oljCnih velikonoCnih vejic je obCutena navada tudi naäih ljudi. Kdo pa pri nas skrbno zbere oljCno ze-lenje in ga krasi z znakom mi-ru ali podobicami in ga nato deli po sveti maSi Stevilnim vernikom? Na to vpraSanje je rade volje odgovorila Nada Martelanc, Clanica Vincencije-ve konference v Trstu. Zmotili smo jo ravno med pripravo oljCnih vejic, ki jih je v sodelo-vanju z ostalimi Clanicami do-brodelne organizacije potr-pezljivo krasila na glavnem se-dezu Vincencijeve konference v Trstu, na ul. Donizetti. "Dobrega pol stoletja se ze zbi-ramo in pripravljamo za cvetno nedeljo oljCne vejice," je takoj obrazlozila. "Na vejice privezemo znake miru, pred casom pa smo zaCeli vezati na oljke tudi podobice. Clani in clanice Vincencijeve konference pa jih nato ponudimo po trzaäkih cerkvah, kjerpotekajo slovenske maäe, pri sv. Antonu novem, pri Sv. Ivanu, Sv. Jako-bu in drugod."
Kako pa dobite oljc'no cvetje, ki ga nato krasite v druzbi? "Ima-mo, hvala Bogu, dobrotnike, ki nam darujejo oljke. OljCne veje, ki so namenjene vernikom v mestu, nam jih ponu-di druzina iz MaCkolj, za Barkovlje pa nam jih priskrbi druzina s Koroscev. Vcasib pa smo jih morali tudi kupovati." Gotovo vejice niso naprodaj, vsak jih vzame v zameno za prostovoljni prispevek. Kako uporabite zbrani denar? "Zne-sek namenjamo revnim. To je naSe nacelo. Vsak krozek Vincencijeve konference izrofi denar blagajnicarki in ga med le-tom namenja potrebnim svoje
Slovenska Yincencijeva konferenca
Oljcne vejice v dobre namene
fare."
Priprava oljcriih vejic za nedeljo pred Veliko noCjo je tudi priloznost, da se Clani in Clani-ce Vincencijeve konference do-bijo v posebnem neposrednem duhu prijateljstva, ki se ob ve-zanju trakcev na vejice prevesi
Potem ko je gospa Martelanc Se povedala, da je vCasih pri-pravljenih vejic premalo, saj "Se zmanjka jih!", se je pogo-vor prevesil na SirSi delokrog Vincencijeve konference, ki ima svoj osrednji sedez v mest-nem srediSCu na Donizettijevi,
/ %
ft	,	-
v sproScen razgovor. "Nekoliko utrudljivo je ze, vendar res prijetno. Radi se dobimo v druzbi, se malo pogovorimo: pripravljanje in kraSenje oljk je kratkomalo prijetno! Najbolj tezavno je rezanje odvecnih vej, tako da ostanejo ob koncu le manjSe in lepSe: tako delo zaupamo moäkim." zenske pa "rezemo trakce in jih nato vtikamo v paxe, slednje pa privezemo na vejice". Veliko casa pa vzame priprava podobic. "V Barkovljah na primer so vejice veCinoma okraäene s podobicami, saj jih za to priloznost skrbno pripravlja gospod, ki se dela loti ze cez zimo." Kako po-teka priprava podobic? "To je tako: raznobarvne kartone je treba narezati na centimeter Siroke trake, ki so dolgi pribliz-no 10 cm. Nato material prek-rizajo in na sredino pripnejo majhno podobico. Na spodnji strani pa visi trakec, s katerim privezemo podobico na vejico. Dela je res veliko."
podruznice pa v Rojanu, Barkovljah, pri Sv. Ivanu, pri Sv. Jakobu in tudi v Gorici. "Vincencijeva konferenca de-luje v mestu predvsem za slovenske potrebne. Nekateri se neposredno obrnejo na nas, o drugih, ki rabijo pomoC, pa zvemo po drugih poteh", je obrazlozila gospa in pojasnila, da "je pomoC organizacije usmerjena k poravnanju racu-na za elektriko in plin ter hra-no. Vsaka zupnija, v okviru ka-tere deluje Vincencijeva konferenca, skrbi za svoje potrebne." Poleg tega, zlasti barkovljanska podruznica Vincencijeve po-maga revnim otrokom v Aj-dovSCini. "Tovrstna pomoc se je zacela v Casu prihoda bosan-skih beguncev in zadnjih Balkanskih vojn. Tedaj je bila ena naäih Clanic ravno na aj-dovski postaji, ko so z vlaka stopali begunci. Njihov polozaj je bil tako hud, da so se ji za-smilili." Tako se je zaCela do-brodelna relacija Barkovlje-Aj-
dovscina, ki je iz Trsta ponesla v begunske centre na Vipavsko hrano, denar in oblaäla.
"V Trstu pomagamo begun-cem preko Karitas. Tudi to po-rno£ koordinira barkovljanska Vincencijeva konferenca, ki ima na sreco bolj malo potreb-nih v svojem okrozju in posle-diCno veC energij, ki jih usmerja drugam."
Od kod pa korenine Vincencijeve konference? "Organiza-cijo je ze pred 100 leti ustano-vil francoski dobrotnik Anton Friderik Ozanam. Slednji je za&l s tovrstno pomofjo ze kot Student na Sorboni. Sledil je enostavnemu naCelu, da je treba potrebnim pomagati. Tak-rat je bilo v Parizu veliko rev-nih in nadebudni Ozanam s svojimi prijatelji ni vedel, po kateri poti naj bi se vsem tem revezem priblizali. Obrnil se je tako na usmiljene sestre, h&re Matere lepe ljubezni, oziroma usmiljenke, da bi mu svetova-le najzlahnejäo pot, na kateri vzpostaviti organizirano po-moC. Ker je ustanovitelj usmiljenk sv. Vincencij Pavelski, so Ozanam in njegovi pov-zeli pravila milosti in seveda njegovo ime. Organizacija se je nato zelo hitro Sirila.
DanaSnji predsednik sloven-skega glavnega odbora je prof. StefanCiC, ki je predsedstvo prevzel od prof. Laure Abramo-ve, ki je bila ustanoviteljica trzaäkega centra. "Kot Slovenci smo dosegli, da smo Cisto sa-mostojni in odgovarjamo di-rektno najviäjemu organu, ki ima sedez v Rimu." Glavni sedez Vincencijevih konferenc pa ostaja v Parizu. V Sloveniji trenutno Vincencijeve konference ni, delovala je do druge svetovne vojne, nato pa je bila organizacija ukinjena. "Vse-kakor se zadnja leta lazaristi nanovo trudijo, da bi ponovno vzpostavili tovrstno solidarno-stno mrezo. Pred drugo svetov-no vojno pa je bila Vincencijeva konferenca izredno aktiven dejavnik. Ustanovili so jo takoj zatem, ko je Ozanam ustano-vil pariäko matifno organiza-cijo."
Igor Giegori
Drustvo slovenskih izobrazencev
Prof. Peter Suhadolc o potresih
Dr. Peter Suhadolc pouc'uje geofiziko na trzaäki univerzi. Obe-nem je bil pred Casom imeno-van za generalnega sekretarja Mednarodnega zdruzenja za seizmologijo in fiziko no-tranjosti zemlje: se pravi, da je najbolje se nanj obrniti v pri-meru, ko je govor o potresih. Obcinstvo Peterlinove dvorane je z zanimanjem posluSalo pre-davanje seizmologa, ki je s
prijaznim nastopom in kopico konkretnih primerov popeljal v zahtevno stroko, ki pa ne mo-re zagotovo napovedati, kdaj in kje se bo potres pojavil, kakäno jakost bo imel, verjetnosti nje-govega pojava. Potresi nimajo doloCene casovne sprostitve, saj nastanejo, ko se jim zljubi. Tako je povedal izvedenec, ki se je nato podal v razlago raz-liCnih vrst potresov. Slednji se pojavijo, ko ena tektonska
	M H J	EgLJ ‘
	k iJe		
		
		
Foto Kroma		
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV in CERKVENI ZBOR SV. IVAN v sodelovanju z ZVEZO PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE,
ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUSTEV Trst-Gorica-Videm in ZVEZO SLOVENSKE KATOLISKE PROSVETE
vabijo na revijo
PRIMORSKA PO JE 2005
v nedeljo, 3. aprila 2005, ob 17. uri
v Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu
NASTOPILI BODO:
MePZ DU Köper, MoPZ Lipa - Ravnica, MoPZ Pergola -Sv. Peter, Vokalna skupina Slavna - Slavina, ZPZ Spodnja Idrija, MoPZ Slavnik - Hrpelje/Kozina in MoPZ Razpotje - Col
ploSCa pride v stik z drugo in se prva pogrezne pod drugo. Potresi nastanejo torej, ko se pojavi dolo&na sila med eno in drugo ploS&>. Ni namreC po-trebno, da dve ploSCi Celno trCita, saj je dovolj, da se giblje-ta ena vzdolz druge. Tako se nabrana napetost sprosti v obliki potresov. Naäe podrocje
je dokaj mirno, res pa je tudi, da je furlanski potres iz leta 1976 dokazal, kako nove Alpe äele nastajajo: jadranska ploSCa nenehno buta v evropsko, manjsi griü danaänje furlanske nizine pa bodo Cez nekaj mi-lijonov let - geoloäki Casovni razmaki so narnreC ogromni -postali prave planine.
25. VELIKONOCNA RAZSTAVA
v zupnijski dvorani v Nabrezini:
27. in 28. marca in 2. in 3. aprila od 16. do 19. ure
Na ogled je okrog 50 barvanih pirhov, delo mladine, umetnikov iz raznih dezel.
In se slike umetnika A. Korsica na tematiko Nase cerkve bogosfvo vere in kulfure
Dobrodosli in vesele praznike!
SLOYENSKO PASTORALNO SREDISCE V TRSTU
ob obletnici Kristusovega vstajenja
ZELI VSEM SVOJIM ROJAKOM VESELE VELIKONOCNE PRAZNIKE
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
zeli pevovodjem, organistom, pevkam in pevcem ter njihovim druzinam blagoslovljene velikonocne praznike
Obvestila
Novl glas vabi na potovanje po sledeh sv. bratov Cirila in Metoda na Cesko, Moravsko in Slovasko z avtobusom od 17. do 24. maja 2005. Pri vpisu akontacija 200,00 evrov. Na upravi (0481 533177) informacije in programi potovanja. Pohitite!
Darovi
Za slovensko Karitas: v spomin na pok. Janka Jeza D. Krusec
20.00 in I. Valencic 20,00 evrov.
Ob obletnici smrti svojih pokojnih daruje Nada Debenjak
20.00 evrov za cerkev v Bazovici.
V spomin na pokojno Stefanijo Krizmancic vdovo Metlika daruje Pavla Stopar 15,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V spomin na pokojno Stefanijo Krizmancic darujeta Olga in Nevo 20,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V spomin na pokojno Angelo Mljac darujejo nekdanje kolegice iz Bazovice dve Mariji, Sabina in Zora 40,00 evrov za cerkev v Bazovici.
V zahvalo za dar knjige in v spomin na Nado Zerjal Zaghet daruje za Marijin dom pri Sv. Ivanu N.M. 20,00 evrov.
V spomin na nekdanjega tukajsnjega ucitelja Stanislava Vrhovca daruje N. M. 20,00 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco v Trstu in 20,00 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco v Barkovljah. Namesto cvetja na grob David u Gianniniju daruje N. M. 20,00 evrov za Slovensko Vincencijevo konferenco v Barkovljah.
V spomin na prof. Jeza darujeta za Marijino druzbo v ul.
SKI,A D MITJA CUK IN VZGOJNO ZAPOSLITVENO SREDISCE MITJA CUK
voscita vsem prijateljem vesele velikonocne praznike
Risorta Mira Bole 50,00 evrov in Julka Strancar 20,00 evrov.
V spomin na moza Borisa daruje za svetoivanske cerkvene pevce Vida Krapez 50,00 evrov.
V spomin na Borisa Krapeza darujeta Brat Edvard in sestra Adrijana 50,00 evrov za Marijin dom in 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor pri Sv. Ivanu.
V spomin na Borisa Krapeza daruje ga. Marta 10,00 evrov za Marijin dom pri Sv. Ivanu.
V spomin na Angelo Mljac in na Borisa Krapeza daruje 20,00 evrov za Marijin dom pri Sv. Ivanu N.M.
V spomin na Angelo Mljac darujeta Marjan in Miranda Bajc 50,00 evrov za Marijin dom pri Sv. Ivanu.
V spomin na Nado Zerjal -Zaghet daruje I.Z. 20,00 evrov za Marijin dom pri Sv. Ivanu.
Zahvala
Slovenska Vincencijeva
konferenca zeli vsem blagoslovljeno Veliko noc in se obenem toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali oljcne vejice, jih pripravljali in oddajali ter sploh vsem, ki so kakorkoli prispevali za nase revne brate.
Cestitke
Nas kolega Igor Gregorije pred kratkim v Rimu z uspehom opravil drzavni izpit za poklicnega casnikarja, za kar mu kolegice in kolegi v nasem urednistvu iz srca cestitamo. Zelimo mu, da bi ostal zvest nasemu lepemu poklicu in seveda tudi nasemu in vasemu Novemu glasu!
Igorju Gregoriju, kije nedavno postal poklicni casnikar, iskreno cestita skupina prijateljev.
Globoko ganjeni nad toliko pozornostjo ob smrti nasega dragega
JANKA JEZA
sejavno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sozalje, z nami socustvovali, se na kakrsenkoli nacin poklonili njegovemu spominu: s sveto maso, z molitvijo, cvet jern, darovi, petjem, govori in udelezbo na pogrebu.
Naj bo vse v vecno cast Bozjo in za pokoj njegovi dusif Svojci
24. marca 2005
Koroska / Aktualno
NOVI
GLAS
Smrtnik odhaja
Biro1 za slovensko narodno skupnost ukinjen
Slovenci po svetu
Izsla marcna stevilka revije Slovenija.svet
MarCevska Stevilka Slo-venije pika svet je po-svecena zenskam. Uvodoma s ölankom o osmem marcu in pomenu, ki ga ima za zensko samozavedanje, v na-daljevanju pa s celo vrsto pri-spevkov, ki tako ali drugaöe osvetljujejo delo zena v izseljen-stvu in njihovo vlogo pri oh-ranjanju slovenstva v svetu.
Eno pomembnejSih podrocij, ki mu dajejo izrazit peCat zenske, je zagotovo Solstvo. To je bilo oätno tudi na letoSnjem semi-narju za uöitelje, ki ga ze tradi-cionalno organizira Urad za Slo-vence v zamejstvu in po svetu, saj so bile uCiteljice v izraziti veöini. In ker je slovenski jezik v tem trenutku najbolj ziv v Ar-gentini, so od tarn z izjemo dveh priSli tudi vsi udelezenci. Med njimi je bila tudi Terezka Znidar iz Buenos Airesa, ki se ze dolga leta posveCa pouöevanju sloven-skega jezika in kulture. Njen por-tret je prispevala Tea Cerne.
Na drugem koncu sveta, v daljni
Avstraliji, je dopolnilnemu pouku slovenskega jezika dala moCan peCat Lucija Srnec. Njena zivljenjska pot je zaznamovana z dramatiCnimi in tezkimi tre-nutki, a tudi dragocenimi zma-gami, h katerim je s svojim de-lom prispevala pomemben de-lez. Med temi je na zagotovo pr-vem mestu uvedba slovenskega jezika kot uradnega maturitetne-ga jezika na avstralskih gimna-zijah.
Prav poseben Solski utrinek je za rnarcevsko Stevilko Slovenije pika svet prispeval Ivan Merljak, ki je spremljal pouöevanje slovenskega jezika v zivo, v razredu Jerneje Jezernik iz Stuttgarta. Kratek zapis pa smo letos name-nili tudi zimski Soli slovenskega jezika, ki ga ze tradicionalno pri-pravlja Center za slovenski jezik na Filozofski fakulteti v Ljublja-ni. Namenjena je predvsem tuj-cem, udelezujejo pa se ga tudi mnogi slovenski izseljenci ozi-roma njihovi potomci.
O prvih smuöeh in smuöarskih
tekmovanjih se je razpisal Branko Soban. V zgodovinskih analih je odkril, da je prve srnuCi na Slovensko prinesel Primorec iz Lokavcajari AjdovSCini, uCitelj Edmund Cibej. Leta 1888 jih je naroöil na NorveSkem, sedem let kasneje, pred natanko 110 le-ti, pa so na Predmeji nad Aj-dovSCino ze pripravili tudi prvo pravo smudarsko tekmo na Slo-venskem.
V Sloveniji pika svet je seveda Se veliko drugega pestrega branja, od povratniSke zgodbe druzine BibiC iz Brezic do klica na po-moc za bolno Karolino Koglot iz Venezuele. Iz zivljenja v zamejstvu tokrat o podelitvi Tischlerje-vih nagrad v Celovcu, o spomi-nih ene najstarejSih Slovenk v Benediji, pa do razstave o re-zijanskih brusaCih vTolminu. V rednih rubrikah pa ne manjka drugih zanimivosti, reportaznih zapisov, novih knjiznih naslo-vov in pa seveda ugankarski ko-tidek.
Seveda pa vabim vse, da si revijo podrobno ogledate in se nanjo tudi narodite. NaS naslov je Cankarjeva 1, Ljubljana, vse do-datne informacije pa lahko do-bite na spletni strani www.zdru-zenje-sim.si
Na svidenje dez mesec dni, ured-niStvo Slovenije.svet.
0 strategiji morata razpravljati vlada in drzavni zbor
Komisija DZ sprejela smernice strategije do zamejcev
Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je prejSnji teden sprejela smernice za pripravo strategije Slovenije do Slovencev v sosednjih drzavah. Ob tem je predlagala vladi, naj cimprej sprejme omenjeno strategijo in pri tem upoSteva njihove smernice. Clani komisije so se strinjali, da so smernice v glavnem dobre, in pozvali vlado, naj cimprej pripravi koncno strategijo in jo poSlje v obravnavo drzavnemu zboru.
Predsednik komisije Janez Kramberger je tako pozval vodjo urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Franca PukSica (na sliki), naj pove, kdaj se bo to zgodilo. PukSic je dejal, da ne zeli prejudicirati rokov, ob tem pa dodal, da bo urad pripravil predlog strategije in ga proti koncu aprila poslal v vladno proceduro.
Komisija se je seznanila tudi z gospodarsko dejavnostjo slovenske manjSine v sosednjih drzavah v ludi novih priloznosti dezmejnega in medregionalnega sodelovanja po vstopu Slovenije v EU, ki so jo na seji predstavili predstavniki slovenskih gospodarskih zvez v Italiji in Avstriji. Komisija je ob tem predlagala vladi, naj v okviru svojih prizadevanj ustvari ustrezne pogoje za sodelovanje med gospodarskimi subjekti v Sloveniji in sosednjih drzavah, pri deiner ima slovenska manjSina odlodilno vlogo, preudi predloge manjSinskih gospodarskih institucij in jih ustrezno vkljudi v svoje delovanje na tem podrodju.
Komisija se je tudi seznanila s poslovanjem Zadruzne kraSke
banke z Opeln in podprla njena prizadevanja za Siritev poslovanja na sosednje obmejne obcine v Sloveniji. Komisija je v zvezi s tem Se sprejela sklep, naj slovenski predstavniki na vseh ravneh ter tudi pri tehnicnih in delovnih omizjih uporabljajo slovenski jezik, ki je danes tudi eden izmed uradnih
Foto JMP
jezikov EU, saj tako neposredno podpirajo slovenske manjSine v sosednjih drzavah.
Komisija se je Se seznanila s porocilom delegacije komisije, ki je v zadetku februarja obiskala Avstrijo. Ob tem je podprla prizadevanja za reSitev finandnega polozaja Studentskega doma Korotan na Dunaju, in sicer na nadln, da dom zaradi pomena, ki ga ima za Slovence na Dunaju, in zaradi nacionalnega interesa Slovenije ostane v slovenskem lastniStvu. Zato komisija predlaga vladi, naj preudi vse moznosti za cimprej Sn jo zagotovitev sredstev, ki bodo xadoScala za kritje Se preostale kupnine. PukSid je v zvezi z nakupom Korotana opozoril, da nacin financiranja odkupa ni vkljuden v proradun za leto 2005. Ob tem je dodal, da je
Korotan pomemben, vendar je potrebno najprej zagotoviti sredstva, kar bodo upoStevali pri rebalansu letoSnjega proracTma.
Razprava komisije pa se je zapletla pri obravnavanju detrte tocke, ki jo je predlagal poslanec ZLSD Samo Bevk. Ta je menil, da bi komisija morala predlagati vladi, naj Slovenski izseljenski matici (SIM) zagotovi nemoteno delovanje in najmanj 28 milijonov tolarjev za letoSnje leto. Bevk je namred opozoril, da SIM s sredstvi, ki ji jih je namenil urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, ne bo mogla delovati. PukSiC je v zvezi z tem opozoril, da se SIM ne drzi pogodbenih obveznosti, in sicer ni poslala finandnih mesednih porodil za mesece od avgusta do decembra lani, prav tako ni poslala letnega porodila za lansko leto in mesednega porodila za januar letos. Kot je pojasnil PukSiC, je urad dobil od SIM zgolj vsebinsko porodilo, v katerem pa ni bilance stanja in bilance uspeha. Predstavnik SIM Janez Rogelj je na seji sicer zatrdil, da je SIM uradu poroäla poslala. Zaradi nasprotujodih si izjav so se clani komisije strinjali, da todko prekinejo in o njej odlocajo na prihodnji seji, do takrat pa naj bi pridobili ved podatkov o tem.
Ob koncu je komisija razpravljala Se o tem, da bi komisija na predlog slovenskih organizacij in diplomatsko-konzularnih predstavniStev dodelila posebno priznanje tistim Slovencem, ki so posebej zasluzni za ohranjanje slovenstva v tujini. Clani komisije so s predlogom nacelno soglaSali, niso pa se strinjali, ali bi morali moznost podeljevanja posebnih priznanj zapisati tudi v poslovnik drzavnega zbora.
Slovenski rojaki
V Milanu -navadi
Skupnost slovenskih rojakov, ki bivajo v Milanu in na SirSem lombardskem obmodju, se je v nedeljo, 20. marca, zbrala k praznovanju cvetne nedelje in ze vnaprej oku-sila lepoto in velidastnost veliko-nocnih praznikov, kakor jih zna-mo dozivljati Slovenci. S tem sredanjem je obenem zakljudila praznovanje tridesete obletnice svojega obstoja, zato je povabila v svojo sredo g. Zorka Pelikana, konzula Republike Slovenije v Trstu.
Bogosluzni obred so zaceli z bla-goslovom oljdnih vejic, ki so jih priskrbeli Primorci, in s prepro-sto, a doziveto procesijo. Pribliz-no Sestdeset prisotnih je sodelo-valo z ubranim petjem, molit-vijo in branjem pasijona. Med maSo jih je duhovni asistent g. Karel spodbujal za vedno globljo vero v Boga in vedno trdnejSo zavezanost narodnim koreni-nam.
Sredanju v cerkvi je sledila druzabnost v bliznjih zupnijskih
prostorih. G. Pelikan je pozdravil vse prisotne in se veselil svoje prisotnosti med njimi. Slovenija jih ni zapustila, ceprav je pred le-ti sklenila zapreti svoje uradno okence v milanskem srediSdu. Ko je razkril namen, da zeli go-spod Joze SuSmelj, generalni konzul, zopet vzpostaviti urad-ne vezi tudi v Milanu, so rojaki zaploskali in se zelo razveselili pobude. G. konzul je predstavil nekaj dejavnosti konzularnega urada, pojasnil, kakSno je danes druzbeno, politöio in gospodar-
nosti za sodelovanje in delovanje milanske skupnosti. Rojaki so mu postavili veliko vprasanj, bodisi v skupnem po-govu bodisi med osebnim kramljanjem.
Vsi so se pocutili izredno lepo in vecer je res prehitro minil. Slovenci, ki zivijo v severni Italiji so hvalezni g. Pelikanu za obisk in prijazen nastop; upajo le, da bi to bil zagon za nov zacetek zve-stejSe in polne prisotnosti slovenske drzave na tem delu ze-meljske oble.
Na	spletni strani
www.koroska.at, lahko na slovenskih "pod-straneh" beremo naslednje mi-sli:
"V demokracijah je staliSCe manjSine v rela-ciji do veCine v neki drzavni tvorbi - previdno povedano - v napetosti.
Ni namreC zagotovljeno, da se interes manjSine v demokratidni druzbi, ki seveda sloni na vedin-skem odlodanju, trajno upoSteva.
Da pa kljub temu se zagotovi v drzavnem okviru sodelovanje manjSine pri tokovih odlodanja, ali drugaCe povedano, da se omogoCa manjSini dim bolj enakopravno sodelovanje pri demokraticnem dialogu, je potrebno zagotoviti v smislu etnicTie-ga partnerstva posebne ureditve. Tako sodelovanje manjSin pri tokovih odloCanja v drzavah je potemtakem naraven, celo bi lahko rekli vitalen interes manjSin, tako tudi slovenske narodne skupnosti na KoroSkem. Da bi se ure-snidil princip etnicnega partnerstva v dezelni upravi, je dezelni glavar dr. Jörg Haider leta 1990 uredil pri Uradu ko-roSke dezelne vlade poseben Biro', kot vsestransko servisno mesto za vpraSanja slovenske narodne skupnosti na KoroSkem."
V omenjenem odlomku, ki vsebuje marsikatero preroSko misel, manjka samo konec, in sicer da bo po Veliki noöi omenjeni Biro' prenehal delovati: pododdelek, za katerega je bil pristojen mag. Vladimir Smrtnik, so v Celovcu kratko-malo ukinili.
"Vodstvo Biroja sem prevzel pred tremi leti", je dejal Smrtnik. "V tem ca su sem si priza-deval, da bi Biro postal neodvi-sni servisni institut slovenske narodne skupnosti v okviru dezelne vlade, vendar sem po treh letih moral vzeti na
znanje, da politika dezele Ko-roSke ni zrela za to. Vracamo se zal v case, ko je politika imela monopol nad vsem. Namesto urada narodne skupnosti si po-
saj so mi nato to podroöje delo-vanja odSCipnili od mojih kompetenc.
Zal mi tudi tedaj ni uspelo str-niti vrste slovenske narodne skupnosti, in to kljub dej-stvu, da je Biro pravza-prav opravljal servisno vlogo za narodno skupnost. Preseneöen sem bil nad dejstvom, da so se or-ganizacije koroSkih Slovencev premalo zavedale vaznosti tega urada." Razlogi za osebne napa-de na vas so povezani z izidom broSure o Sloven-cih na KoroSkem, v kate-ri sta predstavljeni pol-pretekla in medvojna zgodovina za KoroSko na neobiöajno kritifen naCin...
Res je, stvari so se zaCele stopnjevati tedaj. Oseb-no so me napadali tudi tedaj, ko sem prevzel vodstvo Enotne liste. Taktika je bila in je jasna:
litika pricakuje manjäinski urad dezelnega glavar-ja."
V omenjenih treh letih je mag. Smrtnik opravil v sklo-pu Biroja Stevilne dejavnosti, o kate-rih se lahko pre-priCamo tudi na zgoraj o-menjenih spletnih straneh. V ospredju delovanja se je v teh letih zvrstilo veliko zanimivih iniciativ, od ze tradicionalnih kulturnih dnevov in narodno-stnih kongresov vse do spletne prisotnosti do sodelovanja s Slovenijo.
Smrtnik: "Res, med teziSCa delovanja Biroja sem vkljucil po-leg simpozijev in kongresov tudi vecje sodelovanje z Repu-bliko Slovenijo. Zelel sem, da bi prav slovenska narodna skupnost odigrala posredovalno vlogo na podroöju. To sem smel poöenjati le nekaj Casa,
Amt der Kärntner Landesregierung
Abt. 1 Landesamtsdirektion
VolksgruppenBüro
II Hl m :
na KoroSkem ne zeli jo zago-vornikov samostojnega slovenskega delovanja vjavnosti. NemSki koroSki mediji zelo po-zitivno omenjajo le tiste Slovence, ki so za tesnejSe pokro-viteljstvo drzave nad manj-Sino.
Kaj pa sedaj?
Sedaj se bom v okviru svojega sluzbenega delovanja ukvarjal z naravovarstvenim pravom in z evropskim na podrodju varst-va okolja. Zame so ustanovili urad, ki bo skrbel za uresniCe-vanje tako imenovane Agende Natura 2000.
Peter Rustja
po slovenski
sko stanje v Sloveniji, in izrazil zeljo, da bi se skupnost vedno bolj krepila in Sirila. Pojasnil je tudi, da obstajajo razlicne moz-
NOVI
GLAS
Tudi zupan mestne obcine Nova Gorica zoper napise na Sabotinu
Po mnenju vlade je 5. maj v
■ • I VV» •	I	V*	I	•	II
Ajdovscini samo obcinski prazmk
Tudi v Sloveniji ze zazna-vamo praznifini utrip v priCakovanju Velike noä, najveCjega praznika Rimskoka-toliSke cerkve, ki je vtkan v naSo zgodovino ter je tudi ne-loCljiv del slovenske na-rodne in kulturne tradi-cije. Toda zivljenje je v tem Casu Se bolj intenziv-no, politika pa mu sledi ali ga celo prehiteva. Vla-da si utrjuje svoj polozaj tudi tako, da razkriva vrze-li in napake bivSih mini-strov oz. prejSnje vlade, ki jo je vodil Anton Rop. V njej naj bi bilo na tisoCe nereSenih zadev, veliko primerov neupraviCenih oz. nepotrebnih zaposli-tev t.i. izvedencev in ne-gospodarnega troSenja de-narja, pa drugih napak, ki jih mora nova vlada naj-prej odpraviti, da bi lahko zaCela brez motenj in ovir delovati. Medtem se je 18. t.m. prviC sestala t.i. vlada v send, ki jo vodi prejSnji pre-mier in predsednik LDS, Anton Rop, ki seveda ogorCeno zanika vse obtozbe, oCitke in kritike nove slovenske vlade. Zunanji minister omenjene vlade v sen-ci je postal dr. Bojko BuCar, pro-fesor za mednarodne odnose na Fakulteti za druzbene vede v Ljubljani. V pogovoru, objavlje-nem v Svobodni misli, ne-strankarski reviji za socialna, gospodarska, politiCna, zgodo-vinska in kulturna vpraSanja doma in po svetu, je pojasnil tu-
di svoja glediSCa do odnosov med Slovenijo in Italijo. Meni, "da Italija v preteklosti ni imela zelo dodelane zunanje politike do Slovenije. Ukvarjala se je
FotoJMP
predvsem z vrnitvijo (restitu-cijo) lastnine na naSem ozemlju. To je skuSala doseCi razmeromagrobo. FinanCno je pravzaprav dovolj moCna, da bi Slovenijo lahko spravila v neki polkolonialni polozaj, ne da bi nanjo izvajala zunanjepolitiCne pritiske. Zdi pa se, da Slovenija za Italijo ne pomeni pomemb-nejSe zunanjepolitiCne usmerit-ve. Z osamosvojitvijo jo je Slovenija prej presenetila, zdi se mi, da nimajo izdelane zunanje politike, razen tiste, ki je posle-
dica notranjepolitiCnih priti-
skov."
Kot je premier Janez JanSa (na sliki) ze nekajkrat napovedal, bo Slovenija letos drugaCe pro-slavljala Sestdeseto obletnico konca druge svetovne vojne, kot pa so bile zasnove raznih proslavljanj v obdobju prejSnjih t.i. levosre-dinskih vlad. Drzava naj bi zlasti poCastila boj in napore Sloven-cev na Primorskem, za narodno in socialno osvoboditev in za zdruzitev Primorske z ostalo Slovenijo. Predsednik vlade je ob na-vajanju moznih datu-mov za praznik v spo-min omenjenih zrtev in trpljenja tudi opozo-ril, "da se odpor proti faSizmu na Primorskem ni zaCel s parti-zanstvom, ampak z or-ganizacijo TIGR in z drugimi domoljubnimi dejanji ve£ kot desetletje pred zaCetkom druge svetovne vojne. Ta dediSCina pa je bila v veliki meri zamolCana." Vlada pri tem ne daje veCjega pomena vladi, ki je bila 5. maja leta 1945, Stiri dni pred uradnim koncem vojne, ustanovljena v AjdovSCini. Na pobudo obäne AjdovSCina za obelezitev praznovanja omenjene vlade, so iz sedanje vlade odgovorili, "da omenjena obelezitev nikoli ni bila drzavna proslava in da gre za obCinski
praznik. Zaradi tega je koordi-nacijski odbor za izvedbo pro-tokolarnih pravil pri vladi od-loCil, da predloga obäne Aj-dovSCina ne more uvrstiti na seznam drzavnih proslav v letu 2005."
O mestu t.i. ajdovske vlade v naSi narodni zgodovini ob-stajajo razliCna mnenja, o ferner se bodo soocanja nadalje-vala in najbrz tudi stopnjevala vse do 5. maja. Zgodovinar dr. Janko Prunk je zapisal: "Ce sprejmemo oceno, da je bila vlada ustanovljena 5. maja v Aj-dovSCini samostojna slovenska vlada, kar je bilo dolgo po-navljano v slovenskem zgodo-vinopisju, potem nosi odgovor-nost tudi za mnoga slaba dejanja tistega Casa. To je za raz-pustitev slovenske partizanske vojske, pa tudi za mnoziCne od drzavne oblasti organizirane iz-vensodne poboje civilistov, predvsem maja in junija 1945, pa Se intenzivno do februarja 1946." Lahko pa bi 5. majavAj-dovSCini pod pokroviteljstvom drzave proslavili Sestdeseto obletnico osvoboditve Primorske, Se meni zgodovinar dr. Janko Prunk. Nasprotnega mnenja je zgodovinar dr. Branko MaruSifi, ki je v pogovoru za Primorske novice opozo-ril, "da je bila slovenska vlada, ustanovljena v AjdovSCini, se-stavni del naSega narodnoosvo-bodilnega boja, sestavni del tega boja pa so tudi slovenske drzavne meje na zahodu."
Marijan DrobeZ
Krcitke
Predebelih od 15 do 18% prebivalcev
Odbori in drugi organi slovenskega parlamenta, razne strokovne organizacije, izvedenci s pristojnih podrocij in predstavniki ministrstva za zdravje so po daljsih obravnavah in soocanjih mnenj pripravili predlog resolucije o nacionalnem programu prehranske politike v Sloveniji v obdobju med leti 2005-2010. Vrsilka dolznosti direktorice Direktorata za javno zdravje, ministrstva za zdravje, dr. Jozica Mavcec-Zakotnik, je v svojih posegih opozorila tudi na vplive prehrane na zdravje. Poudarilaje, daje vec kot 40% najpomembnejsih bolezni odvisnih od tega, kako se prehranjujemo. Vsi kljucni dejavniki tveganja, ki so povzrocitelji sodobnih bolezni, od krvnega tlaka, holesterola, kajenja, debelosti, so povezani s prehrano. Prakticno ni podrocja druzbenega zivljenja, ki bi ne vplivalo na zdravje, saj je pet od sedmih dejavnikov tveganja povezanih s prehrano. V Sloveniji ima samo polovica prebivalcev normalni krvni tlak, samotretjina prebivalcev normalni holesterol, samo tretjina prebivalcev ima normalno telesno tezo in je telesno aktivnih. Od 15 do 18% prebivalstva v Sloveniji ima izrazito povecano telesno tezo. Kar polovica Slovencev se nezdravo prehranjuje, pri cemer prednjaci Prekmurje. Narasca pa stevilo pretiranih in skodljivih diet oz. stradanja deklet in mlajsih zensk, ki v skrbi za svoj videz in zunanjost sledijo modnim tokovom in s tem tvegajo tudi zdravje. Omenimo naj, da Svetovna zdravstvena organizacija od leta 1997 opredeljuje debelost kot bolezen. Sladkorna bolezen tipa 2 je, denimo, najpogosteje posledica debelosti in kar 75% diabetikov je predebelih. Zdravniki specialisti poudarjajo, da se ob shujsanju za deset kilogramov krvni sladkor zniza kar za polovico, ali se vcasih celo normalizira. Znizajo se tudi krvni tlak, holesterol in trigliceridi.
V Pilonovi galeriji v Ajdovscini Razstava del likovnih umetnikov z obmocja Goriske
Pilonova galerija v Ajdovscini je prizorisce mnogih razstav likovnih del in drugih prireditevs podrocja likovnih umetnosti, zaradi cesar je njeno delovanje ze zdavnaj preseglo ozji lokalni pomen. Galerija je postala eno od zarisc in tvorcev slovenske likovne ustvarjalnosti oz. umetnosti.
18. marca so v Pilonovi galeriji odprli razstavo likovnih del clanov drustva likovnih umetnikov z obmocja Goriske oz. t.i. severne Primorske. Na slovesni otvoritvi jih je predstavil umetnostni zgodovinar Marko Kosan. Svoja dela, napravljena v razlicnih tehnikah in skladno z njihovimi umetniskimi smermi in izhodisci, predstavljajo: Vladimir Bacic, Lucijan Bratus, Silva Copic, Alfred De Locatelli, Metka Erzar, Franc Golob, Danilo Jejcic, Azad Karim, Olga Kolenc, Miran Kordez, Polona Kunaver-Licen, Lucijan Lavrencic, David Licen, Damjana Plesnar, Zmago Posega, Davorin Rojc, EtkoTutta, Milovan Valic, Milos Volaric, Bogdan Vrcon in Ana Zavadlav.
Razstava del omenjene skupine likovnih umetnikov, clanov drustva likovnih umetnikov severne Primorske, bov Galeriji Vena Pilona v Ajdovscini odprta do 8. aprila.
Nova Gorica
Glavni izbor Zveze veteranov	omenjene	zako-
nodaje, ki bo omogoCila, da bodo status pri-dobili tudi vsi ti-sti, ki so sodelova-li v osvoboditveni
Veteran! vojne za Slovenijo zborovali v Novi Gorici
V veliki dvorani Mestne obcine Nova Gorica je v soboto (12.3.) potekal glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki ga je or-ganiziralo obmoCno zdruzenje "Veteran" Nova Gorica. Zbora se je udelezilo 120 delegatov vseh obmoCnih zdruzenj veteranov v Sloveniji. Med gosti pa sta bila tudi minister za delo,
druzino in socialne zadeve Janez Drobnic ter nacelnik gene-ralätaba Slovenske vojske Ladi-slav Lipid
Veterani so na glavnem letnem zboru najveC pozornosti na-menili vpraSanju spremembe Zakona o vojnih veteranih, za-to so bili veseli Drobnicevega zagotovila, da na ministrstvu ze pripravljajo spremembe
vojni, a zaradi nekaterih doloäl v zakonodaji zdaj niso upraviCeni do statusa. Minister je izrazil tudi pre-pricanje, da je takih ljudi kar precej.
Med prednostnimi nalogami v letoSnjem letu je predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Srecko Lisjak izpostavil tudi prizadevanja za izdatnejSo drzavno pomoc tistim vetera-
nom vojne za Slovenijo, ki se zaradi brezposelnosti ipd. tezko prebijajo skozi zivljenje. V zvezi z letom 2004 je Lisjak povedal, da je bilo delovanje zveze zelo dobro, poudaril pa je, da se financna situacija zveze ni izboljSala.
Na zboru so delegati potrdili vsa poroCila za leto 2004, v raz-pravi pa je bilo sliSati tudi kritike na raCun medlega odziva drzavnega vodstva ob aktual-nih poskusih reinterpretacije zgodovinskih dogodkov s stra-ni dela italijanske politike. Ob zakljuöku zbora so najzasluz-nejSim clanom zveze podelili priznanja, sledil pa je Se skupni
ogled novega trga pri novogo-riSki zelezniSki postaji, kjer je 1. maja 2004 potekala osrednja
proslava ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Nace Novak
rasteta in najdeta pravo ljube-zen, po kateri sta hrepenela. "Rokokojsko" nabita literarna predloga z nenehno navezavo na staro in novo filozofsko mi-selnost je neverjetno zahteven odrski izziv, ki ga je reziser Unkovski znal pravilno raztol-maäti in dognano prekvasiti v dobro testo, v katerem so moü-ne karikature, groteskne situa-cije in vseprisotna ironija £u-dovita zmes za uspeSnost pred-stave. Igralci (Ivo BariSiC, Lara P. JankoviC, Helena PerSuh, Pri-moz Pirnat, Alida Bevk, Marju-ta SlamiC, Joze Hrovat, Danijel Malalan, RadoS BolCina, Ana Facchini, Iztok Mlakar, mlada gostja, sluSateljica AGRFT Me-dea Novak kot Zeleni ptiC in ostali gostje, pojoCa jabolka Kaja Humar, Tanja HuskiC, Veronika KlanjSCek, Valerija KoCi-la in zveri Ambroz JakopiC ter Damijan KlanjäCek) so, nekate-ri s sicer ze preverjenimi igral-skimi izrazi, drugi pa v povsem novem odrskem slogu s Se ne-odkritimi igralskimi potezami, opirajoC se na moCno, izrazito groteskno stopnjevanje obraz-
ne mimike, dosegli zabavno, oüarljivo, dinamiCno in vse prej kot obiCajno predstavo. Tej so nazorni peCat odtisnile sce-nografija Mete HoCevar, ki je na oder z ironicno ostjo posta-vila novogoriSko obCinsko pa-laCo in stavbo gledaliSCa (scen-ski slikar Branko Drekonja) in s skopimi elementi dala primer-no prizoriSCe dogajanju, raz-koSna stilna, a tudi duhovito brezcasna, domiSljijsko izvirna kostumografija Jelene Proko-vid, ki je trdo preizkusila Sivilj-sko delavnico SNG - spretne Sivilje z vodjo Nevenko Toma-Sevic so bile brezhibno kos te-mu podvigu! -, z dogajanjem usklajujoCa se glasba mojstra glasbenih kulis Mirka Vuksa-noviCa in svetlobna Carovnija Sama Oblokarja.
Reziserju je pri nelahki razdem-bi dela pomagala dramatur-ginja Martina Mrhar, ki je tudi uredila dragocen spremljajoä gledaliSki list s celotnim prevo-dom Zelenega ptiCka in kako-vostnimi prispevki o avtorju in obravnavani filozofski misli.
Iva KorSiC
SNG Nova Gorica
J Premiera: Zeleni pticek
Izvrstna postavitev pravljicno-filozofske igre
Slovenskemu narodnemu gledaliSCu Nova Gorica je v letoSnji sezoni, ki jo vo-dijo temaCne sile peklenskih zgodb, vendarle uspelo uprizo-riti Zelenega pticka (L'augellin belverde, 1765), podnaslovlje-nega filozofska pravljica, naj-boljäo izmed t.i. pravljiCnih iger (fiabe teatrali) italijanske-ga avtorja Carla Gozzija (1720-1806), goreCega na-sprotnika velikega komedio-grafa Carla Goldonija. Literarni boj, a tudi lov na naklonjenost gledalcev sta bila med njima kar ostra. Na dramsko snovanje sta imela pafi popolnoma raz-liCne poglede: realistiCni Gol-donijevi komediji, ki je bicala napake druzbe, se je postavila po robu Gozzijeva igra, ki je ze-lela ohranjati neposrednost commedie dell' arte, soCasno pa se je spogledovala s filozof-
skimi razglabljanji, tem pa pridajala magiCne, Carobne pravljiCne pri-mesi iz ljudskega izrofl-la, od antike dalje, ter prepletala komiCnost in tragiCnost. Vse te znaäl-nosti so bohotno prisot-ne v Zelenem ptiCku, ki je na novogoriSkem odru prviC razpel peruti v Cetrtek, 10. t.m., v spretno stkanem slovenskem prevodu Sre-üka FiSerja, kateremu je RadoS BolCina, upoätevajoC avtorjev sinopsis, posreCeno pripisal soCne nareCne dialoge za svoj lik mesarja Truffaldina. Slo-vensko praizvedbo tega inter-pretacijsko, igralsko in posta-vitveno zapletenega dela je cenjeni reziser in dobitnik mnogih nagrad Slobodan Unkovski, doma iz Skopja, mojstr-
sko prenesel na odrske deske in plastiüno izpostavil vse, tudi nasprotujoCe si elemente, ki jih je v svoje delo SirokosrCno na-sul pisec. Unkovski, prvic gost SNG Nova Gorica, je uravno-veSeno razpletal Gozzijevo pri-povedno nit, prepolno dogo-divSCin, prepleteno z morali-sticnimi mislimi, pri katerih so egoizem, samoljubje, pohlep,
zagledanost vase hude moral-ne zmote, ki jih je treba iztrebi-ti, ker peljejo v pogubo, in povzdigniti vrednote, kot so ljubezen, dobrota, SirokosrCnost, ki so predpogoj po-Stenega, zdravega zivljenja, vode&ga v odreSenje. Crno-bela pravljiCna shema seveda ni tako toCno zaCrta-na, vendar magiC-ni elementi, uro-Cne preobrazbe, Cudezni predmeti, kipi-podobe filo-zofov, ki za trenut-ke ozivijo in trosijo svoja zivljenjska iz-kustva, in pa vsevedi Zeleni ptiCek (zakleti kraljeviC), ki s svojimi Carobnimi peresci raz-blinja uroke kot v kakSni dobri pravljici, pomagajo glavnima protagonistoma, Barbarini in Renzu, dvojCkoma kraljevega rodu, da opustita zmotne filo-zofske misli, ki so ju popeljale proc od kruSnih starSev, se o-treseta pohlepne oholosti, do-
18_ 24. marca 2005_ Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Novi premiki v aferi Hit
Kovacicu in Kodricu poziv za nastop zaporne kazni
Na Okroznem sodiädu v Novi Gorici so minuli detrtek predstavili no-vosti v ved let trajajodem in od-mevnem sodnem postopku, povezanem z afero Hit, v kate-ri je bil nekdanji direkter no-vogoriäkega Hita Danilo Kovadid spoznan za krivega za kaznivo dejanje zlorabe po-lozaja ali pravic odgovorne ose-be, Danilo Kodrid pa za pomod pri tem kaznivem dejanju. Vrhovno sodiäde Republike Slovenije je 10. februarja izda-lo sodbo, s katero je bilo le del-no ugodeno zahtevkom za var-stvo zakonitosti obsojenega Danila Kovadida in zagovor-nikom obeh obsojencev, tako da se jima je kazen ustrezno znizala. Kljub temu daka Danila Kovadida tri leta in osem me-secev zapora, Danila Kodrida pa pol leta manj. Poziv za zade-tek prestajanja kazni so z novo-goriäkega okroznega sodiäda obema poslali v detrtek, 10. marca.
Oba obtozenca sta bila s sodbo Okroznega sodiäda v Novi Gorici ze 12. junija 2000 spoznana za kriva zaradi zlorabe polozaja ali pravic odgovorne osebe in pomodi pri tem. Kaznivo naj bi bilo Kovadidevo navodilo glav-ni blagajni igralnice, da se v fi-nanciranje iger na sredo v igral-nicah v Novi Gorici in v Kranj-ski Gori vkljudi tudi meäana
druzba Hit d.o.o. Provizijo od izkupidka so izpladevali Dani-lu Kodridu, ki si je po mnenju sodiäda na äkodo druzbenega in zasebnega premozenja druz-be Hit d.d. pridobil skoraj 325 milijonov tolarjev protipravne premozenjske koristi. Novogoriäko okrozno sodiäde je obtozenemu Danilu Ko-vadidu izreklo kazen ätirih let zapora, Danilu Kodridu pa za-porno kazen treh let in äestih mesecev. Danilu Kodridu je bilo nalozeno tudi pladilo ome-njene protipravne premozenjske koristi v viäini skoraj 325 milijonov tolarjev. Oba obtozenca sta bila tudi dolzna po-vrniti stroäke kazenskega po-stopka in pladati povprednino. Viäje sodiäde v Kopru je 12. junija 2002 zavrnilo pritozbo za-govornikov obtozenih in ob-tozenega Danila Kovadida ter potrdilo sodbo novogoriäkega okroznega sodiäda.
Sekretär Okroznega sodiäda v Novi Gorici Samo Turel je na detrtkovi novinarski konferen-ci povedal, da je temu sledila äe pritozba na vrhovno sodiäde Republike Slovenije. Dodal je, da so sodbo vrhovnega sodiäda prejeli 3. marca, v sredo, 9. marca, pa so jo osebno predali tudi Kovadidu in Kodridu. V zvezi z zahtevkom za varstvo zakonitosti je Turel povedal, da je vrhovno sodiäde na podlagi
novega kazenskega zakonika, ki je milejäi od prejänjega, obema obsojencema kazen znizalo za ätiri mesece, v vsem ostalem pa je zahteve za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neute-meljene.
Turel je v nadaljevanju povedal äe, da so 10. marca Kovadidu in Kodridu poslali poziv za zade-tek prestajanja zaporne kazni, in dodal, da jo bosta prestajala v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. Na vpraäanje, kdaj naj bi Kovadid in Kodrid zadela s prestajanjem kazni, je odgovoril s pojasni-lom, da je po zakonu dan na-stopa kazni doloden tako, da ostane obsojencu od prejema poziva do nastopa kazni naj-manj osem dni, vendar ne ved kot en mesec. Dodal je äe, da imata Kovadid in Kodrid petnaj-st dni dasa za dvig poziva.
Ob zakljudku novinarske kon-ference je poudaril, da imata oba obsojenca tudi moznost vlozitve ustavne pritozbe, kar pa ne bo ustavilo sprozenih po-stopkov na okroznem sodiädu. Na podlagi zdravstvenih, dru-zinskih in podobnih razlogov pa lahko zaprosita tudi za od-lozitev prestajanja zaporne kazni, o demer odloda predsednik okroznega sodiäda, na njegovo odloditev pa se lahko pritozita na ustavno sodiäde.
Nace Novak
Pomembna priznanja
Stiri medalje slovenskim vinom v Burgundiji
Na 12. mednarodnem ocenjevanju Chardon-nay du mond 2005, ki je bilo od 10. do 13. marca v Burgundiji v Franciji, so slovenski vinarji prejeli eno zlato, eno sre-brno ter dve bronasti medalji. Na ocenjevanju je bilo prijavlje-nih 1090 chardonnayev iz 37 drzav, so sporodili iz Vinske kle-ti Goriäka Brda.
Vinska klet Goriäka Brda je prejela zlato medaljo za char-donnaybagueri 2003, bronasti medalji pa sta si zasluzila Agroind Vipava 1894 s char-donnayjem lanthieri 2001 in Klet Simdid s chardonnayjem reserve 2002. Med nagrajenimi vini je bilo tudi ätajersko, srebr-no medaljo je prejel Matjaz Ramäak s chardonnayjem Maribor 2003.
Na ocenjevanju, ki je potekalo ätiri dni po strogih mednarod-nih pravilih Mednarodnega u-rada za trto in vino, je medalje prejelo 323 ocenjenih vin. Po-delili so 64 zlatih, 189 srebrnih in 70 bronastih medalj. Poseb-ne medalje gold medal of ex-cellence niso podelili.
Vinska klet Vipava 1894 d.d. je na 12. mednarodnem ocenjevanju "Char-donnay of the world" v Franciji prejela bronasto medaljo za char-donnay Lanthieri, letnik 2001.
Vinska sorta char-donnay odlidno us-peva na terasastih pobodjih vinorodne lege Mandrija v Vi-pavski dolini. Ugod-ne klimatske znadil-nosti in geoloäka zgradba tal ter mar-ljive roke vinograd-nikov so predpogoj, da se pridela vino vrhunske kvalitete. Vino je pridelano po tradicionalnih postopkih vipavske-ga kletarjenja, piko na i pa dajejo sodob-ni tehnoloäki prije-mi.
Vino je slamnato ru-mene do rahlo ze-
lenkaste barve, tudi pov-sem suho udinkuje mocno in polno. Ima bogato, iz-razeno in sestavljeno sort-no aromo po jabolkih, hruäkah, bresk-vah.
Je krepko, bogato vino, kar se iz-raza tako v pol-nosti kot tudi v dolzini vtisa po pozirku, ki traja. Njegova znadil-nost je ravnove-sje med alkoholi in kislinami v ustih. Bogastvo ekstrakta ne do-voljuje, da bi priäle do izraza kisline, ki so do-bro zastopane; dajejo mu svezi-no, ki jo zazna-mokotzivahno-stvina, kljub bo-gatemu-tezjemu telesu.
Vino se pripo-roca k belim ri-bam, morskim sadezem, mla-dim piädancem in prepelicam, svinjini, teletini, divjadini (jedi iz neznega srnine-ga hrbta).
Nasi zepi vse bolj prazni...
Cena bencina rase
Vprejänjem tednu je cena surove nafte spet dosegla izjemno visoke vrednosti in presegla mejno vrednost 55 dolarjevna soddek. Organizacija, ki zdruzuje skoraj vse proizvajal-ce surove nafte, se je zavzela, da bi v naslednjih dneh povedala proizvodnjo, saj bi se na tak na-din prodajna cena surove nafte na svetovnih trziädih nekoliko znizala; vsi avtomobilisti pa kljub temu se äe vedno spraäujemo, ko-liko bo znaäala cena bencina v Italiji. V prejänjih dneh je namred ze presegla mejno vrednost 1,20 evra za liter bencina. Ce bi to pre-lili v lire, bi znaäalo celih 2.300 starih lir na liter. Predstavniki zdruzenj, ki äditijo potroänike, ugotavljajo, da bodo druzine po-rabile v povpredju 16,00 evrov mesedno ved za bencin. Poleg bencina pa se je podrazila tudi cena nafte, kar bo nedvomno pri-zadelo prevoznike, predvsem pa kmetovalce, ki nafto uporabljajo za ogrevanje toplih gred ali hle-vov, v ribogojnicah in za silazo. Ta viäja cena nafte pa bo vplivala na kondno ceno prehrambenih izdelkov in ponovno zmanjäala konkurendnost italijanskih proiz-vodov na svetovnih trziääh. Razlogov za tako visoko podrazi-tev je veliko. Prodajalci rafinira-nih goriv so se dogovorili, da za dobo dveh mesecev ne bodo spreminjali prodajnih cen, in te-ga dogovora so se tudi drzali. Po dveh mesecih pa so morali prila-godili eene konäiih izdelkov na-raädajodi ceni surove nafte. Na
svetovnih trziääh smo v zadnjih mesecih opazili precejänjo rast eene surove nafte. Te viäje eene gre pripisati po eni strani tre-njem na Bliznjem in Daljnem vzhodu, po drugi strani pa nekoliko vedjemu povpraäevanju, ki so ga v zadnjih mesecih zabelezi-li predvsem zaradi mraza. Cena sodäca surove nafte nastaja namred na trziädu na podlagi ponud-be in povpraäevanja. Ponudbo dolodajo dlanice OPEC-a, ki se dogovorijo, koliko surove nafte bodo dale na trziäde, povpraäe-vanje pa ustvarjajo rafinerije, ki potem prodajajo potroänikom, prevoznikom in vsem porabni-kom rafiniranih goriv. Ker je bilo v zadnjem dasu zelo mraz, se je povpraäevanje po rafiniranih go-rovih moäio povedalo. Pri stalni ponudbi pa je seveda cena takoj poskoäla. Poleg viäje eene surove nafte pa je na ceno konäiih izdelkov vplival tudi nov davek proti onesnazevanju, ki ga je pravkar uvedla vlada. Ceprav so rafinerije izjavile, da ta novi davek ne bo bremenil konäiih po-troänikov, so gotovo del davka prenesle na avtomobiliste, ki bo-mo odslej plaCevali viäjo ceno za bencin in rafinirano nafto.
Za tako visoke eene rafiniranih goriv pa niso krivi samo proiz-vajalci surove nafte. Ce analizi-ramo samo ceno bencina, ugoto-vimo, da gre 17,75% plaCane eene za nakup surove nafte, 4% gredo za prevoz, 3,15% za prede-lavo, 6,8% za prevoz do bencin-ske Crpalke, 3,3% prejme Cr-
palkar za kritje svojih stroäkov in za dobidek, ostalih 65% pa prejme drzava v obliki raznih davkov in taks, ki bremenijo konüiega potroänika.
Cena bencina ne spada med ti-ste eene, ki jih upravlja in do-loda drzava. Drzava je samo do-loäla, koliko znaäajo davki in takse na bencin. Ce se podrazi osnovna surovina, v tem prime-ru surova nafta, se mora nujno podraziti tudi cena konäiega iz-delka. Drzava pa bi se lahko od-loäla tudi za drugaCno pot, saj bi se lahko odpovedala delezu davkov in taks in le te uporablja-la za izenafievanje prodajne eene rafiniranh goriv. Nekateri poli-tiki so namreC ze predlagali, da bi ostajala cena bencina in nafte vedno enaka, ne glede na ceno surove nafte, ob vsakem poviäku ali padcu eene surove nafte pa bi se spremenil delez, ki ga prejme drzava. Ce bi bila cena surove nafte visoka, bi se znesek, ki ga prejme drzava, zmanjäal, v obrat-nem primeru pa bi se delez, ki ga prejme drzava, povedal. Predstavniki vlade so seveda temu pred-logu nasprotovali, Ceä da takim ukrepom nasprotuje Evropska skupnost, vendar sta se tega ukre-pa ze uspeäno posluzile Velika Britanija in Danska. Po drugi strani pa je vlada povabila vse druzbe, ki prodajajo rafiniran bencin in nafto, naj nekoliko znizajo eene in se pri tem odpo-vedo svojemu dobidku. Zaradi poviäkov v zadnjih dneh so se za tako reäitev zavzeli najprej druzine in podjetniki, kasneje pa celo drpalkarji. Za druzine so celo predlagali, da bi uvedli posebno SMS-sporodilo, ki bi potroänike sproti obveädalo, kateri drpalkar ima najnizje eene.
Mara Petaros
Nasveti varcevalcem
Argentinske obveznice ali afera "tango bond" (1)
Obveznica je dolzniäki vrednostni papir, s ka-terim se izdajatelj zave-zuje, da bo izpladal na doloden dan v prihodnosti na obveznici navedeni znesek oziroma znesek anuitetnega kupona. Privla-ganju v obveznice mora vlaga-telj upoätevati tri vrste tveganja: 1) Finandno stabilnost izdaja-telja (drzava, podjetje, ustano-va). Vardevalec lahko upoäteva mnenja agencij za "rating" (npr. strokovni druzbi Standard & Poor's in Moody's), ki redno kontrolirajo posamezne ustano-ve in podjetja ter posredujejo svoje ocene v obliki alfanume-ridnih znakov. Oznaka trojni "AAA" kaze na emitenta vredno-stnega papirja vrednega maksi-malnega zaupanja. Obratno oce-na trojni "CCC" oznadujejo usta-novo ali podjetje z veliko moz-nostjo stedaja; 2) Nihanje eene obveznice. Slednja ob izdaji je ponavadi enaka nominalni vrednosti, ki je natisnjena na vrednostnem papirju. Izdajatelj obveznice se lahko odlodi za ceno, ki je rahlo viäja ali pa nizja
od nominalne vrednosti. Cena ze izdanih obveznic je odvisna od ved spremenljivk, kot so: obrestne mere, ponudbe in povpraäevanja, dospelosti. Viäanje osrednje obrestne mere znizuje ceno obveznic in s tem dono-snost in obratno. Tudi cena drzavnih obveznic, ki veljajo za najbolj gotovo obliko varde-vanja, se spreminja. Unovdenje kapitala pred zapadlostjo se lahko spremeni v negativno pre-senedenje; 3) Nihanje na valut-nih träääh. Ta vrsta tveganja od-pade samo pri vrednostnih pa-pirjih, denominiranih v domadi valuti.
V primeru argentinskih obveznic se vlagatelji soodajo z prvo obliko tveganja. Vlada v Buenos Airesu je namred 24 decembra 2001 sporodila, da ni v stanju po-ravnati svojih obveznosti do glavnih upnikom, z izjemo do mednarodnih ustanov, kot npr. Svetovni denarni sklad in Sve-tovna banka. Od tistega dneva dalje imajo imetniki argentinskih obveznic v zepu vrednostne papirje z minimalno moznostjo povrnitve vlozenega kapitala in
unovdenja periodidnih kupo-nov. Zrtev afere "tango bond" je postalo priblizno 450.000 italijanskih vardevalcev za skupno premozenjsko maso 14 MRD evrov.
Razloge za delni stedaj (angl.: de-fault) Argentine so meäanica raz-lidnih faktorjev, kot npr. velika neravnovesja v trgovinski bilan-ci in javnem dolgu, nezmozno-st vlade, prevelika radodarnost mednarodnih ustanov pri kon-cesiji novih kreditov. Zaradi tega ekonomsko-finandnega kao-sa se je leta 2002 brezposelnost povzpela izredno visoko (skoraj 50 % celotnega prebivalstva).
Za nastalo situaeijo sedaj vsi kri-vijo posrednike (banke in borz-no posredniäke hiäe), ki naj bi brez nikakränih pomislekov po-nujale vrednostne papirje inve-stitorjem. Vsekakor, kako lahko ukrepajo "zrtve” v tem tre-nutku? O tem v prihodnjem pri-spevku.
Bralci lahko sodelujejo pri naäi rubriki z vpraäanji in pripomba-mi. Elektronska poäta: s.pahor@tin.it.
Stojan Pahor
OGLASEVANJE, WEB
RY IN SVETOVANJE
ii
i
Zeli v
veselo
noc
nduertising
00.12945
TRST IN GORICA
Za klice iz Slovenije in tujine: +39.0481.32879
/Primorskidnemik
imata iur Dnevnik
consuLcing
/? /<7 2> i &
/kKä -R'O'BiN'
■ kinemedia
media
NOVI
GLAS
S 3. strani / Intervju: g. Mario Vatta
Velika noc je upanje...
Po vsej verjetnosti je dosti la2je molCati in "se brigati le zase". Kdor pa se z odpr-tim srcem zaCne ukvarjati s stisko drugega, se bo s te2a-vo vmil nazaj...
Kdor sprejme stisko, napor, tezave drugega, ali zaCuti pra-vi odpor, CeS da je "problem veCji odmene...", "nisem spo-soben...", "sam ne morem na-rediti niCesar...", "to ni moja naloga..."; ali pa lahko reCe: "je tako, toda skupaj lahko kaj naredimo". Zato preveri, kaj lahko naredi, in - korak za ko-rakom - uresniCi konkretna dejanja, ki pa le ostane: "ne morem veCreCi, da ni bilo nie* storjenega!" To bo Se razlog veC, da se bom Se naprej "po-tapljal" v zivljenje drugih. Se zdaleC ne gre za oSabnost: tak prekomeren zanos bi bil nekaj patoloSkega; poniznost, o ka-teri govorim, je znaCilnost normalnih CloveSkih razmer. Vsakdo lahko z zdravo pa-metjo presodi, kaj lahko s svojimi talenti stori, Ce hoCe: gre za to, da sam uvidi, katere so potrebe in kaj lahko sam nudi. CloveStvo je neizmerno, priloznosti je neSteto.
Razpolo21jivost, pravite, po-stane mentaliteta; slednja pa, & je Ziva, se Siri. To je velik izziv in odgovornost za kristjane...
Ne poznam vseh kristjanovna svetu; poznam nekaj bolj ali manj "bojevitih" iz Trsta, nekaj malega vem o drugih Cerkvah v naSi dezeli, zato lahko reCem, da naSa Cerkev danes lahko raCuna na del ze-lo zdravih in motiviranih laikov. Ogromna veCina du-hovnikov si veliko prizadeva na razliCnih podroCjih: od li-
turgije do karitativne dejavno-sti, vzgoje, pastoralnega ziv-ljenja itd. Laiki bi po mojem lahko veC naredili tudi med mladimi z veCjo mero pre-priCljivosti, Ce biponudili Kri-stusovo sporoCilo na bolj ko-renitnaCin. Ne gre za integra-lizem! Evangelij ni integrali-stiCen, je pa radikalen. V nje-govi radikalnosti se ne izgubi-ta ne milina ne moC sporoCila; integralizem je ponavadi cilj samemu sebi in se mi res ne zdi, da je to primer naSih Cerk-va. Mislim pa, da je zelja dati svoje zivljenje za Kristusa in Njegovo kraljestvo nekaj zelo vaznega, oCarljivega in priv-laCnega! Dati svoje zivljenje ne pomeni dati perfektno, meniSko zivljenje, ampak zivljenje vsakogar izmed nas, zivljenje moSkih in zensk, kakrSni so bili ze v Jezusovem Casu. Apostoli sami niso bili kdo ve kako veliki ljudje! Sam evangelij nam jih prikazuje v njihovi krhkosti. Spremenil jih je Kristus. Njihova srea so zaznala Car Kristusove radikalnosti, ki lahko koga tudi pre-straSi. Apostoli sami so se zba-li in zbezali. VeC kot dve leti so ziveli vsak dan ob Njem; to jim je dalo moC, da so - mipra-vimo: v moCi Sv. Duha - spet stopili na pot in nudili celo sk-rajno priCevanje za Bozje kraljestvo.
Kaj pa lahko naredijo druZi-ne, ki se Zelijo odpreti lju-dem v stiski?
Marsikatera druzina je nemir-na, Se zlasti Ce jemlje krSCanst-vo zares. SpraSuje se, kaj lahko naredi, kako lahko poseze v zivljenje Cerkve in druzbe. Je dovolj, da hodi k maSi ob ne-deljah, posluSa homilijo in
prejema obhajilo? Je dovolj, da starSi redno recitirajo mo-litvice z otroki zjutraj in zveCer ter jih nato privedejo do prejema zakramentov? Ali pa naj uresniCujejo dejanja - kotsem povedal -, ki jih bodo privedla do tega, da se ne bodo veC vr-nili nazaj? Bolj ali manj velike skupine druzin se na poglo-bljen naön res spraSujejo, kaj lahko storijo, da bi priCevale na konkreten naCin o evan-geljskem sporoCilu. K temu jih sili ne le evangeljski ideal, ampak tudi obCutek solidarnosti sredi tako Stevilnih potreb, ki zaradi birokratskih zapletov, pomanjkanja sredstev, projek-tovipd. ne najdejo odgovora. Mislim, da take druzine veliko zaupajo v Bozjo besedo, v Bozjo previdnost, vmolitev, v stik z duhovnikom-prijate-ljem. Tako zaCenjajo razmi-Sljati o posvojitvi ali rejniStvu otrok, ki nimajo druzin, kerso sirote ali jih starSi ne morejo vzdrzevati. RazmiSljajo tudi o posvojitvi na razdaljo otrok, ki zivijo v veliki revSCini v od-daljenih dezelah. Ce potem to delajo za Bozje kraljestvo, mislim, da jestvarSe tolikolepSa.
Verjetno ni dovolj delati
"za" ljudi v stiski; ufinkovi-
teje je delati "z" njimi...
Ce delamo "z" njimi, se nam bo razodela njihova stvarna potreba; razumeli bomo, kakSno pot je oseba zmozna ubrati. VeCkrat smo lahko tudi zelo sposobni, nismo pa uCinkoviti! Pogosto dajemo odgovore na zahteve oz. vpraSanja, ki nam jih nihCe ni postavil. Tosezgodi, Ce ne po-sluSamo... Zato je pomembno biti dovolj ponizni, posluSati izkuSnje teh, ki so ze kaj naredili in vedo veC kot mi. Pomembno je zdruziti izkuSeno-st, kompetentnost in strokov-nost.
Kako doZivljate stisko-"tr-
pljenje" Trsta kot mesta, v katerem - ne brez teZav - so-bivajo razliöii narodi, jeziki in kulture?
Mislim, da je tragedija vojne tako ali drugaCe prizadela vse druzine. Tudi v moji druzini so taki primeri. Mislim, da med navadnimi ljudmi ni veCjih delitev. Vtis imam, da razni predstavniki vrhov ne-tijo take ali drugaCne spore in razkole. Zelimo trpeti Se naprej? Prav je, da se zgodovin-ska dejstva poznajo; tega, kar se je zgodilo pred 60 leti, pa ne moremo soditi z danaSnji-mi oCmi. Velika veCina ljudi med vojno npr. ni vedela za Rizarno; kdor je vedel, ni go-voril, kerga je bilo strah. Tega mlajSi rod ne more razurneti: mladi se danes bojijo, da jih avto povozi ali da jih oSteje profesor matematike. Ne vedo, kaj je groza pred smrtjo ali deportaeijo vNemüjo, kamor so jih gnali "delat"... Jasno se spominjam 8. septembra 1943, ko so tod korakali Nem-ci. Bil sem preplaSen do moz-ga...
Stiri leta sem bil zupnikpri sv. Mariji Magdaleni na Ko-lonkovcu. KrSCanska skupnost je bila ena; znotraj te je bila tudi skupina Slovencev. NalaSC sem rekel, da je bila skupnost ena, saj so italijanski verniki prosili Skofa, da bi se vzupniji ohranila maSa v slovenSCini tudi potem, ko je slovenski ka-plan zaradi starosti zapustil zupnijo. Jaz sem znal nekaj slovenSCine, kar sem se je paC nauCil v semeniSCu ob branju in s pokojnim prof. Martinom Jevnikarjem; bil je izjemna osebnost, Studentje smoga zal premalo cenili. MaSeval sem torej v slovenSCini; ker sem bil mnenja, da si slovenski verniki zasluzijo dobro pridigo in ne take, ki bi bila polna napak in kratka, sem vpraSal nekaj
slovenskih duhovnikov, naj mi pomagajo. Ko sem priSel na dom g. Franca Zlobca, ne le starega, ampak "starodavne-ga" duhovnika, ki bo letos do-polnil 92 let, in ga vpraSal: "G. Franc, bi mi priSelpomagat?”, mi je poljubil roke in vsolzah rekel: "Nikdar bi si ne mislil, damebo italijanski duhovnik priSel prosit, naj mu poma-gam, kolikor morem, vpasto-ralnem zivljenju." V njegovih besedah so bili obenem grenkoba zaradi preteklosti, veselje in ganjenost. Na Ko-lonkovcu smo dali krSCansko priCevanje, da je mogoCe zive-ti evangeljsko oznanilo.
Med slovenskimi ljudmi so nekateri bili prisiljeni obisko-vati edino tamkajSnjo Solo, ki je bila italijanska. Otroci so v Soli torej govorili italijansko, doma pa so se pogovarjali in molili po slovensko, ker so starSi poznali samo ta jezik. Kruto je, da omenjenim otrokom ni bilo dovoljeno go-voriti vmaternem jeziku. Ima-moprimere tudi na drugi strani. Moj stric je bil deportiran v taboriSCe za prisilno delo v predmestje Ljubljane samo zato, ker je bil istrski Italijan in bogat. Je prav, da vse to po-stavljamo na tehtnico, ali je bolje, da tehtnice niti ne ku-pimo? NoCemo zanikati tega, kar se je zgodilo. Seveda, bilo je veliko gorja: ljudje niso mo-gli uporabljati svojega jezika, morali so zapustiti svoje do-move, Cakali so svoje domaCe, ki se niso veCvrnili... Kristjani pa imamo veliko orozje: od-puSCanje. To ne pomeni samo odpustiti, ampak tudi dovoli-ti, da ti drugi odpustijo.
Kaj je za vas Velika noC?
Ko govorimo o vstajenju, go-vorimo o Veliki noCi, o preho-du iz smrti v dokonCno zivljenje. Prav te dni razmi-Sljam o tem in iskreno lahko
reCem, da res Cu tim fiziCno tezo trpljenja, kiga sreCujem v teh dneh in ki sem ga sreCal v vseh teh letih. Ko mislim na to, imam kdaj pa kdaj obCu-tek, da me vse to dogajanje vleCe za sabo, moCno breme-ni, potiska k tlom. IzkuSnja trpljenja, zasvojenosti, samo-morov, neuspehov in smrti -ne samo fiziCne - je tezka. Mislim tudi na smrt tistega, ki kliniCno Se diha, je pa poko-pal vsak razlog, ki ga veze na zivljenje in prihodnost; os-tajajo mu le mamila, alkohol, zloCini itd.
Velika noC je zame upanje! In pika! Tisto upanje, izkaterega sem skuSal v vseh teh letih vedno Crpati, vCasih z veCjim navduSenjem, vCasih s kan-Ckom raztresenosti. V trenut-ku, ko naSa Skupnost sv. Martina jemlje na svoja ramena nove obveznosti v prid dru-gim in ne sebi, skuSamo gle-dati okrog sebe, iskati dialog, da bi Se enkrat pomagali lju-dem, ki zivijo v obupu. Priz-nam, da vzadnjem CasuiSCem veCpriloznosti za molitev. Ne delam si preglavic, Ce se v kakSni cerkvi ustavim dve uri ali veC v molitvi, premiSlje-vanju, CeSCenju; prepriCan sem, da je v tem trenutku mojega zivljenja molitev ferne//, ki napaja upanje v vstajenje. Samo tako so lahko naSi praktiCni in konkretni odgovori tistim, ki nas prosijo za streho nad glavo ali za delo, tistim, ki iSCejo koga, ki bi jih posluSal, izraz tega vstajenja, ki ga skuSamo ziveti vsak dan. Pravimo, da je Velika noC vsako nedeljo; toda vsak dan je nedelja, vsak dan je Velika nod Prav vsak dan namreC Clovek umre in vsak dan po-trebuje vstajenje. To upanje je za nekatere izmed nas Kristus; posredno lahko postane Kri-stus upanje tudi za druge.
S 3. strani / Intervju: Boris Kuret
Padel je zastor...
Koroska in Primorska pojeta na Trbizu
Peterle pocastil pevee
Kaj pa menite o vzrokih, ki so popeljali svetnika Petra MoCnika, da se pri glaso-vanju vzdrZi?
Lahko bi se strinjal, saj je bila njegova poteza posledica tega popravka in ne posojila samega na sebi, ki ga svetnik Oljke gotovo odobrava. Sam je vsej tej zadevi poblize sle-
dil in veliko delal, da bi se vse dobro izteklo, kar se je navsezadnje tudi zgodilo. Kot Slovenec je le nasproto-val oCitkom desnice, ki so imeli zgolj podcenjevalni znaCaj. MoCnikovo vzdrzanje je bila zgolj politiCna poteza, saj njegovo glasovanje ni po-gojevalo dokonCnega izida.
Nekateri - odbornik za fi-nance Sbriglia (NZ) v prvi vrsti - so namignili na pre-novitev upravnega sveta v smer, ki bi ga popeljala stran od "avtogetizacije", v katero je doslej zdrknil. Ali je ta kritika obCinskega od-bornika povsem neute-meljena?
To so stare politiCne trditve desnice, vCasih tudi levice. Lahko se vpraSamo, kaj avto-getizaeija sploh pomeni. Svo-bodno se lahko izrazam v slovenSCini; Ce me kdo ne razu-me, lahko seze po prevajal-cu... Tudi v tem smislu smo ze dokazali, da tovrstne ko-munikaeijske tezave lahko premostimo, Ce se vedemo konec koncev kot normalni ljudje. Naj navedem kot primer, da je na zadnji skupSCi-ni SSG obCinskega predstav-nika spremljala prevajalka in tako je ves sestanek gladko potekal.
KakSen pa je vaS pogled na tesnejSe sodelovanje med javnimi upravami in kul-turnimi ustanovami, kot so npr. gledaliSCa?
Res si ne predstavljam, po kakSni logiki bi lahko Rosole-nova (Nacionalno zavezni-Stvo) lahko sedela v naSem upravnem svetu. Zakon pred-videva, da so lahko Clani u-pravnega sveta le tisti, ki i-majo umetniSke ali admini-strativne sposobnosti, poli-tiCnih predstavnikov zakon namreC ne omenja. DrugaCe pa sodim sodelovanje med gledaliSCem in javnimi upravami, predvsem v zvezi s fi-nanCno podporo. Naj navedem le primer, ki gotovo izz-veni nekoliko duhovit, je pa v bistvu duhomoren: doslej so predstavniki obCine, pok-rajine in dezele priSli vsredo
skupSCine in odobrili bilan-co, Ceprav te ustanove niso prispevale tiste finanCne po-moCi, ki so jo njihovi predstavniki v bistvu odobrili v skupSCini. Nesmiselno je, da odobrimo bilanco izleta vle-to, Ce prispevkov ni na spre-gled. To pa je, recimo, precej sploSna navada.
Ali bo po vaSem mnenju SSG odslej slovelo na Caso-pisju zgolj zaradi umetniäkih podvigov ali bo Se dalje polnilo strani mestne kronike zaradi te-2av?
Treba je veliko potrpljenja. GledaliSCe je poCasno kole-sje. Dosedanje umetniSke iz-bire so bile opravljene vkriz-nih trenutkih. Izbirali smo s kriterijem prihranka, kar pa gotovo ne pomeni, da je na-posled predstava zagotovo slaba. Res pa je, da je s stati-stiCnega vidika kvaliteta veC-krat odvisna od vsote, ki jo v posamezen naCrtvloziS. Zgodilo se je tudi, da so nekateri prijatelji gledaliSCa ponudili svojopomoCzastonj: to so si-cer hvalevredni primeri, ki pa ne reSijo dejavnosti SSG-ja. Upam pa, da bomo sedaj imeli sreCno roko pri izbiri umetniSkega vodstva in da bo ta lahko razpolagal s pri-merno vsoto denarja. Ce bomo sledili zaCrtani poti, me-nim, da bo gledaliSCe ponov-no postal pomemben dejav-nik naSega kulturnega zivljenja. V zadnjih letih je gledaliSCe krizno pomanjkanje publike zelo obCutilo. Ce uprem pogled v prihodnost, upam, da bo gledaliSCe v prihodnjih sezonah dozivelo dokonCni vzpon in da bomo imeli tako dejavnost, ki bo privabila v gledaliSCe veliko Stevilo gledalcev.
Vpolni dvorani kulturnega centra na Trbizu je v nedeljo potekala pevska revija KoroSka in Primorska pojeta 2005.
SreCanje je postalo tradicional-no, ko na pobudo druStva Pla-nika sta se pred desetletjem obe reviji, Koroäka poje, ki se letno odvija na juznem Ko-roSkem, in Primorska poje, srefali prav v Kanalski dolini, kot nekakäen simbol sozitja med narodi in simbol medse-bojnega sodelovanja slovenskih zborov, peveev in ljudi. Nedeljsko sretanje je potekalo v prijetnem vzduSju in na zelo kakovostnem nivoju, saj so vsi nastopajoä zbori ter pevei po-kazali visoko raven petja. Pevske veSCine so tako pokaza-li zbor Gallus iz Celovca, Nonet Primorsko iz MaCkovelj, Mladinska skupina Akzent iz Ledinc (na sliki), Vokalna skupina Sumus iz AjdovSCine, M.p.z. Valentin PolanSek z Obirskega, ter MPZ Obala iz Kopra, ki je zakljuCil prireditev in z odlitnirn izvajanjem nav-
duSil prisotne.
Sretanje je potekalo v kultur-nem centru, ki ga obfina ob-navlja. Prenovljen center bo v prihodnje imel veCnamemb-no vlogo, saj s prispevkom iz zakona 38/01 bo sodobno opremljen tudi za prevajalske in multimedijske storitve. Prav zaradi tega se je odborni-ca za kulturo obäne Trbiz, Na-dia Campana, opraviCila za morebitne neväeCnosti zaradi obnovitvenih del, vsekakor pa povabila lokalne in ostale or-ganizatorje, naj nadaljujejo po tej poti, saj so njihove priredit-ve vedno dobrodoSle na Trbizu.
V imenu prirediteljev je poz-dravil Damjan Paulin, ki je go-voril o duhu pevske prireditve ter njenem pomenu na stiCi-scu treh dezel.
Prireditve se je udelezil tudi slovenski evropski poslanec Lojze Peterle in delegacija Kr-SCanske kulturne zveze s pred-sednikom dr. Jankom Zerzer-jem na Celu.
Rudi Bartaloth
NOVI
GLAS
Glavni urednik Andrej Bratuz - Odgovorni urednik Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriska Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodiscu v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno stevilko 5
Urednistvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Urednistvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it www.noviglas.it
Tisk: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l.,
Viale della Navigazione Interna, 40 - 35129 Padova PD, tel. 049 8073263 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it
Letna naroenina: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Postni tekoci racun 10647493
Oglasevanje: Oglasevalska ageneija Tmedia, Korzo Verdi 51 - Gorica, ul. Montecchi 6-Trst. Brezplacna tel. st. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it
(fiSÖ) ^ov' 9^as ie ^an Zdruzenja periodienega tiska r^~N' v Italiji USPI in Zveze katoliskih tednikov v italiji FISC
Jamcenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka st. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamcimo najvecjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplacno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
To stevilko smo poslali v tisk v torek, 22. marca, ob 14. uri.
ZADRUZNA KRASKA BANKA
www.zkb.it
*
*
ft
i
i
:
V razlicnosti
SS»!?
>%y<	•
ZADRUZNA BANKA DOBERDOB in SOVODNJE
—www.bccdos.it