PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. Destale ì eruppe
Cena 150 lir
Leto XXXII. Št. 136 (9441)
TRST, četrtek, 10. junija 1976
PRIMORSKI DNEVNIK le eaiei aimJaU v Trstu 13. majo 1945, njego, predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novemora 1913 , vesi Zanni nad Cerkntai raamože» na dklosai. Od	“ «SS, ’ ““™aS EvJom
v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski dnevnik v za^uznjem Evropi.
Medtem ko si samozvane ”rdeče brigade^ lastijo odgovornost za umor dr. Coca
Genovski antifašisti in ljudstvo vse Italije obsodili pokol in načrtno strategijo terorja
Brigadistom, ki so v Turinu brali svoj proglas, je publika kričala: «Fašisti, fašisti» Poslanec Saccucci je še vedno v Italiji in daje intervjuje predstavnikom tiska
GENOVA, 9.-------Ogromna množi-
ca delavcev, žena, mladih fantov in deklet, tiste antifašistične Genove, ki se je že izkazala v tolikih bojih proti fašizmu, je v dopoldanskih urah demonstrirala po ulicah proti ogabnemu in izzivalnemu pokolu državnega pravdnika Coca in njegovih spremljevalcev Deiane in Saponara.
Na zborovanju, ki ga je priredila sindikalna federacija, sta spregovorila socialistični župan Cerofolini in komunistični predsednik deželne vlade Carossino.
Genovski župan je poudaril, da je bil izvršen «napad na demokracijo». Carossino pa je pozval vse genovske delavce, naj se udeležijo jutrišnjega pogreba dr. Coca in preprečijo vsakršno izzivanje. «To je zreli odgovor delavcev in antifašistov provokatorjem strategije terorja».
Skoraj ob istem času, ko so v Genovi delavci in protifašisti demonstrirali proti obujanju napetosti in terorja pa so se provokatorji spet oglasili z dobršno dozo tea-
stah, ki so delali «po naročilu»).
Obdukcija trupel ubitih državnega pravdnika Coca in njegovih dveh spremljevalcev je vsekakor dokazala, da gre za skrbno pripravljen zločin, ki so ga izvedli «poklicni morilci». Coca je zadelo sedem krogel (dve v glavo), v brigadirja Sa-ponar0 pa so zločinci izstrelili kar štirinajst krogel. Šofer ubitega državnega pravdnika, karabinjer De-iana pa je bil ubit z rafalom brzostrelke, Računajo, da ga je zadelo približno 30 strelov.
Pogreb žrtev genovskega pokola bo jutri ob 17. uri.
Kako se «režiserji» strategije napetosti trudijo, da bi vrgli senco zločina na levico dokazuje tudi dejstvo, da se povsod po Italiji množijo primeri raznih «revolucionarnih» organizacij, ki si laste odgovornost za zločin. Izjemno predstavlja samo ravnokar razpuščena organizacija «Avanguardia nazionale», ki je sporočila, da si tudi ta lasti odgovornost in grozi sedaj notranjemu ministru Tavianiju in predsedniku poslanske zbornice, socialistu Sandru Pertiniju. Oba sta namreč iz Genove doma.
Kot je bilo pričakovati je zločin v Genovi v javnem mnenju zbrisal spomin na fašistični umor v mestecu Sezze Romano. To je verjetno tudi cilj zločincev.
Vsekakor je zanimivo, da se mi-sovski poslanec Saccucci skriva v Italiji. Našel ga je urednik revije «Europeo», ki je z njim zapisal razgovor. Saccucci seveda sedaj prehaja v protinapad in govori o tem, da se je bal napada NAP ali «rdečih brigad». Prikazuje se kot žrtev tega atentata in trdi, da bo nekega dne dokazana njegova nedolžnost.
Javnost se lahko sprašuje samo, kako je urednik neke revije lahko našel Saccuccija, če ga pa vse policijske sile Italije ne utegnejo najti.
Intervju Dolanca dnevniku «Unità»
ščena politika edina možna politika za Jugoslavijo. «Za nas ne gre za politično taktiko: neuvrščena politika je izraz naših notranjih socialnih odnosov in naše filozofije v pogledu zunanje politike.» Dolanc pojasnjuje, da politika neuvrščenosti predstavlja del razrednega boja v globalnem zgodovinskem okviru, ker stremi po svobodi, suverenosti, neodvisnosti, nevmešavanju in se zavzema za vzpostavitev novega mednarodnega gospodarskega reda in novih gospodarskih odnosov med -državami, stremi po pravični razdelitvi dobrin, ki jih ustvarja človek in zato predstavlja boj za premostitev razlik med lačnimi in bogatimi državami.
Stane Dolanc v intervjuju poudarja, da kljub različnemu položaju na mednarodnem področju, Italija in Jugoslavija lahko z vzgledom svojega sodelovanja, o čemer priča dokončna ureditev mejnih vprašanj, «meja med Italijo in Jugoslavijo je odprta meja», učinkovito prispevata za dosego popuščanja napetosti in miru
POSTOPEK ZA IZVOLITEV POSLANSKE ZBORNICE
Sistem kandidatnih list, preferenc, okrožnega in vsedržavnega količnika
V nedeljo smo no prošnjo nekaterih čitateljev objavili na tem mestu postopek za izvolitev senatorjev na bližnjih parlamentarnih volitvah, s posebnim ozirom na našo deželo. Tokrat objavljamo še opis postopka za izvolitev poslancev v poslansko zbornico italijanske republike. Tudi pri tem opisu smo izhajali iz možnosti izvolitev poslancev v naši deželi.
Množica delavcev na osrednjem trgu v Genovi na zborovanju sindikalne federacije. Delavci so odločno obsodili zverinski umor genovskega državnega pravdnika Coca in njegovih dveh spremljevalcev. (Telefoto ANSA)
Identikit morilcev šoferja državnega pravdnika Coca
tralnosti. V Turinu, kjer poteka sodna razprava proti skupini pristašev samozvanih «rdečih brigad», je namreč vstal neki Gallinari, ki_ je začel brati v imenu vseh obtožencev sporočilo, da so R3 zakrivile umor državnega pravdnika v Genovi. Predsednik sodišča mu ni dovolil, da bi nadaljeval, iz publike Pa so proti obtoženim «brigadi-slom» začeli kričati: «Fašisti, fašisti, fašisti».
Gallinari je pozneje izročil letak (podoben drugim, ki se pojavljajo širom po Italiji po znanem načrtu, ki stremi po senzacionalnosti in u-spehu provokacije) sodnikom in časnikarjem. Iz histeričnega besedila jziiaja predvsem, da so samozvane «rdeče brigade» besne, ker je italijanski delavski razred strnjeno °dgovoril na njihovo izzivanje. Čutijo se osamljene in tega krivijo KPI, 2a katero trdijo, da je «kontrarevolucionarna sila revizionistov in služabnikov mednarodnega kapitala». Neglede na besedišče je lahko vsem jasno v kolikšni meri se Piovokatorji trudijo, da bi pred javnostjo opravičili svojo neverjetno «rdečo» barvo.
Edini, ki zaenkrat verjame, da s° te «brigade» zares «rdeče» je minister Cossiga in je to potrdil v svoji tiskovni konferenci. ^Preiskava o odgovornostih za zločin se, po izjavah dr. Santilla, ki vodi oddelek za boj proti teroriz-ntu, nadaljuje in je že privedla do (ioločenih rezultatov. Na osnovi pričevanj očividcev je policiji uspelo sestaviti «identikit» napadalcev. Zdi se, da so v enem spoznali «brigatista», Naria po imenu, za katere-§a trdijo, da je baje jugoslovanskega porekla.
Čudno luč na storilce meče vsekakor dejstvo, da je dr. Santillo ^aProsil za pomoč francosko in za-uodnonemško policijo. (Lahko se ce-
0 vsiljuje vprašanje, ali ne gre Primer poklicnih «killerjev», ka-kršniii ne manjka v ustaških yr-
RIM, 9. — Tajnik predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, ki se je včeraj v Rimu sestal s tajnikom KPI Berlinguerjem,	,	_
je dal glasilu KPI «Unità» intervju, vala nasilja, KD pa da je to omo-katerem poudarja, da je neuvr-1 gočila s svojim pretiranim antiko-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiuiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiMiiiiiiiiAiiiiiiiiiiiiHiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiH
Grličkov v Berlinu za pripravo konference KP
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 9. - Tajnik v izvršnem komiteju Zveze komunistov Jugoslavije Aleksandar Grličkov je danes odpotoval v Berlin, kjer bo vodil jugoslovansko partijsko delegacijo na sestanku redakcijske komisije-za priprave na konferenco komunističnih in delavskih partij Evrope. 'Na tem sestanku naj bi odpravili še zadnja nesoglasja okrog sklepnega dokumenta konference in nato določili datum zborovanja evropskih komunistov. Vprašanje je, ali bodo to nalogo (ki je bila aktualna že na zadnjih sestankih komisije) uspeli tokrat u-resničiti, kajti sodeč po izjavah predstavnikov nekaterih zahodnih komunističnih partij se nesoglasja nanašajo na bistvena vprašanja. Zato je težko pričakovati, da bi popustila sovjetska delegacija in predstavniki drugih, njej podrejenih vzhodnoevropskih partij,, prav tako. pa se ne zdi
VOLILNA KAMPANJA NAJ SE ZAKLJUČI V MIRNEM VZDUŠJU
Napredne in demokratične stranke pozivajo prebivalstvo k budnosti
Poziv tajništva KPI — Guadalupi (PSI); Kako to, da spremljajo vsako volilno kampanjo «politični umori» — Zaccagnini (KD): Vlada naj se upre «revolucionarnim poskusom»
munizmom in poskusom premika na desno.
Socialist Guadalupi najprej poudarja, da zločinci, kot so tisti, ki so morili v Genovi, nimajo nobene pravice, da se imenujejo «partizani», saj niti ne vedo, kaj to zares pomeni. Guadalupi se nato sprašuje, kako je mogoče, da s0 v Itaiiji taka strategija terorja izvaja vsakokrat, ko se bližajo volitve.
Radikalec Spadaccia spominja predvsem, da je pred političnimi
...............................................................■iiimiimiinHiMimnmnnuimmiHiiMiiiiimiiiniitiitiiuiuiiii»»»»
PO ZAGOTOVILIH 0 IZPOLNITVI NAJNUJNEJŠIH OBVEZNOSTI
RIM, 9. — Napredne in antifašistične stranke pozivajo ljudstvo k strogi budnosti, da se preprečijo še hujše provokacije med volilno kampanjo in da se le ta zaključi v mirnem vzdušju.
Tajništvo KPI je izdalo dolg poziv svojim članom in simpatizerjem, katere poziva, naj bodo v teh dneh zelo budni, demokratične sile pa k enotnosti. KPI obtožuje nato vlado, da je bila pasivna spričo
Kolektiv SSG prekinil zasedbo Kulturnega doma
Položaj slovenskega gledališča ostaja - je rečeno v sporočilih upravnega sveta SSG in kolektiva ter sindikalne lederacije ■ še naprej kritičen, dokler se njegov status ne zaščiti z zakonom
po 22 dneh prekinitve delova-
* nja in zasedbe Kulturnega doma sta upravni svet Stalnega slovenskega gledališča in kolektiv SSG v soglasju z navodili vsedržavne federacije CGIL, C1SL in VIL, sklenila ponovno pričeti z rednim delom in prekiniti zasedbo Kulturnega aoma.
Iz sporočil upravnega sveta in kolektiva SSG je jasno razvidno, da gre s strani obeh za dokaz največje možne dobre volje, da se premosti sedanje stanje, in za dokaz zaupanja, da se bodo zagotovila tako za takojšnjo premostitev finančnih težav kot za trajno rešitev vprašanja z ustreznim zakonom, v celoti uresničila. Prav tako pa iz obeh sporočil jasno izhaja tudi, da dana zagotovila še nikakor ne predstavljajo rešitve vseh vroblemov v zvezi z nadaljnjim delovanjem gledališča, saj bodo obljubljena sredstva zadoščala le za kritje letošnje sezone in komaj za začetek prihodnje.
Boj za naše gledališče zato še ni končan in tega se dobro zavedata tako upravni svet kot kolektiv SSG. Oba pa lahko računata, da bosta v svojih prizadevanjih tudi vnaprej deležna popolne in vsestranske solidarnosti in podpore vse slovenske demokratične in kulturne italijanske javnosti, kot sta ju bila deležna v teh 22 borbenih dneh, v katerih je še enkrat prišla učinkovito do izraza moč- akcijske enotnosti in odločnosti.
Tiskovno sporočilo upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča, sprejeto na izredni seji 8. t.m.:
«Upravni svet Stalnega slovenskega gledališča je na izredni seji 8. junija 1976 proučil položaj po 22 dneh prekinitve delovanja in sklenil, da se ponovno prične z rednim delom. Ta sklep je utemeljil z novimi političnimi in finančnimi zagotovili, tako da bo ustanova v najkrajšem času razpolagala s sredstvi za izpolnitev najnujnejših obveznosti, nato s sredstvi za kritje vseh obveznosti tekoče sezone ter s sredstvi za pričetek prihodnje sezone.
Upravni svet je sprejel sklep o
prekinitvi delovanja spričo izredno kritičnega finančnega stanja, do katerega je prišlo zaradi neizpolnjevanja obveznosti in obljub predvsem s strani države za javnopravno priznanje in ustrezno podporo. Siedila je zasedba in odločen nastop kolektiva SSG, kateremu se upravni svet zahvaljuje za pomoč.
Stalno slovensko gledališče je v njegovih naporih za rešitev kritičnega položaja in za dosego dokončne ureditve odločno podprla vsa slovenska in vsa italijanska demokratična javnost, kar je prišlo še zlasti do izraza z enotnim stališčem vseh demokratičnih skupin v deželnem svetu. Važna je bila vloga sindikalnih organizacij, strokovnih združenj in sindikalne konfederacije CGIL -CISL - UIL. Posebej je še treba omeniti podporo matičnega naroda in matične države, da se v duhu osimskega sporazuma zaščitijo interesi slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
V okviru naporov za dokončno rešitev statusa Stalnega slovenskega gledališča so bili doseženi določeni stvarni rezultati, vendar pa ostaja še vedno odprto osnovno vprašanje, zaradi' česar je upravni svet tudi pozval vse politične in upravne de-
javnike, da se v novoizvoljenem parlamentu zakonito uredi položaj slovenske gledališke ustanove.
Upravni svet se zaveda, da ostaja položaj SSG še zmeraj izredno kritičen in da bo tako stanje trajalo vse dokler se njegov status ne zaščiti z zakonom, zato sklene, v sporazumu s kolektivom, da bo brezpogojno podprl boj ob zasedbi Kulturnega doma v Trstu ustanovljenega koordinacijskega odbora, ki bo vodil akcijo do dokončne rešitve.»
Kolektiv SSG in pokrajinska federacija CGF, - CISL - UIL pa sta sklep o prekinitvi zasedbe Kulturnega doma utemeljila v naslednjem sporočilu za tisk:
«V sredo, 9. junija 1976 se je sestal kolektiv Stalnega slovenskega gledališča s predstavniki pokrajinske federacije CGIL - CISL - CCdL -UIL, da prouči razvoj resne finančne in pravne krize ustanove.
Kolektiv je v soglasju s pokrajinsko federacijo sprejel na znanje sklep upravnega sveta obnoviti delovanje na osnovi jamstev krajevnih ustanov o finansiranju in predvsem obvez vseh političnih demokratičnih sil, da bo čimprej sprejet de-
volitvami 1972 bil ubit na zagoneten način založnik Feltrinelli, pred re ferendumom ugrabljen sodnik Sos-si, tokrat pa ubit dr. Coco. Bojimo se, je dejal Spadaccia, da tej strategiji ni še konec in lahko pričakujemo še kaj hujšega, saj delajo zločinci po skrbno pripravljenem načrtu, da bi preprečili demokratični izraz volje italijanskega ljudstva.
Oglasil se je tudi tajnik KD Benigno Zaccagnipi, ki obsoja zločin, katerega namen je «prizadeti demokracijo, ki se z največjo silo upira vsaki totalitarni pustolovščini, katerekoli strani prihaja». Ko je to poudaril je Zaccagnini zavrnil «vsako namigovanje, ki bi na kakršen koli način postavljalo dvom privrženost KD demokraciji». Vladi je izrekel solidarnost in razumevanje, za katero je dejal, da «ima kljub dogodkom, ki uhajajo možnosti preventivnega ukre panja, dovolj energije in sredstev, da se brani pred vsakršnim revolucionarnim poskusom».
Da nikakor ne gre za «revolucionarne poskuse», kot bi. rad prepričal ljudi tajnik KD, pač pa za. «že preveč očitne predvolilne manev re», je poudaril tajnik PDUP Magri. «Italijani so že razumeli to igro. kajti občutek imamo, da se s terorjem skuša pripraviti pot zasuku na desno ali celo odkritemu reakcionarnemu prevratu».
Socialdemokrat Cariglia pa je iz genovskega pokola prišel do prepričanja, da se morajo stranke bivše leve sredine nemudoma sestati in obljubiti, da bodo sestavile po volitvah skupno vlado.
(Nadaljevanje na zadnji strani)/
Postopek za izvolitev poslanske zbornice italijanske republike sloni na zedinjenem tekstu volilnih zakonov predsedniškega odloka št. 361, 30. marca 1975, na ustavnem zakonu št. 2, 9. februarja 1963. in na najnovejšem zakonu št. 136, 23. aprila 1976.
Na podlagi omenjenih zakonskih predpisov bodo 20. junija t. 1. volivci italijanske republike izvolili novo poslansko zbornico. Razpuščena poslanska zbornica je zaradi znanega političnega položaja trajala štiri namesto predvidenih pet let. Isto se je zgodilo z zbornico, ki je bila izvoljena 1. 1968.
Ustavni zakon iz leta 1963 je določil 630 poslanskih mest, medtem ko je bilo pred tem število poslanskih mest odvisno od števila prebivalstva (poslansko mesto na 80.000 prebivalcev). Po letu 1963 igra uradno število prebivalstva svojo vlogo, ker se na njegovi podlagi določa število poslanskih mest v posameznih volilnih okrožjih razen v dolini Aosta, ki ima vedno na razpolago 1 poslansko mesto. Italija je razdeljena na 32 volilnih okrožij, ki ne pre--egajo meja dežel, razen v Furlaniji - Julijski krajini, kjer so pokrajine Gorica, Pordenon? in Videm povezane s pokrajino Belluno v deželi Benečija. (Ta absurd še ni bil odpravljen kljub zahtevam skoraj vseh strank).
Na zadnjih predčasnih volitvah (maja 1972) so imela posamezna volilna okroža isto število poslanskih mest kot 1. 1968, ker še vedno niso bili uradno objavljeni podatki popisa prebivalstva iz leta 1971. Marca 1973 pa so bili podatki objavljeni. Zato se je na njihovi podlagi spremenilo število poslanskih mest v marsikaterem volilnem okrožju. Tako je volilno okrožje Belluno - Videm - Gorica - Pordenone izgubilo eno poslansko mesto: prej 14, sedaj 13. Tržaško volilno okrožje (dvaintrideseto) pa je z visokim ostankom prebivalstva še vedno dobilo 4 poslanska mesta, čeprav se lahko zgodi, da se bo po popisu 1981 to število zmanjšalo.
Vsako volilno okrožje ima torej določeno število poslanskih mest. To pa ne pomeni, da izvoli isto število poslancev. Lahko se zgodi, da jih izvoli manj ali pa celo več. V obeh primerih gre to na „kodo ali v korist drugih volilnih okrožij. Število izvoljenih poslancev je odvisno od «direktne» izvolitve v okrožju in «in-
verjetno,- da bi od svojih stališč od- direktne» izvolitve
stopile nekatere zahodnoevropske partije (italijanska, španska in še nekatera) ter Zveza komunistov Jugoslavije, ki se bolj ali manj na enakih temeljih zavzemajo med drugim za samostojnost, neodvisnost sleherne komunistične partije in za njeno odgovornost lastnemu delavskemu razredu in narodu, ne pa za odgovornost sovjetski partiji oziroma za podrejanje le-tej. V takšnih okoliščinah seveda v celotnem mednarodnem delavskem gibanju z velikim zanimanjem pričakujejo nov sestanek redakcijske komisije v Berlinu.
VLADO BARABAŠ
v vsedržavnem volilnem okrožju. Trst je n. pr. leta 1963 in leta 1968 izvolil le 3 poslance od štirih predvidenih. Leta 1958 (ko so bili prvič Tržačani poklicani na volitve za poslansko zbornico — leta 1963 pa prvič za senat) in 1972 pa je izvolil štiri poslance. Lahko bi se zgodilo, če bi kakšna druga stranka imela v šje število o-stankov, da bi Trst dobil petega poslanca. To pa bi šlo na škodo ostalih 31 volilnih okrožij.
V primerjavi s senatom je postopek za izvolitev poslanske zbornice drugačen tudi v tem, ker se morajo v vsakem volilnem okrožju predsta-
iiiiiiiniiiimi mnmiiii iiiimii mimi n im 1111111 ■iiiiiniiiu n mn im in n mn n m um n mn m m iiiiiiiii iiiiiin mi
POLITIČNI POGOVORI TITO - KOROTURK
Jugoslavija za miroljubno rešitev spora o Cipru
ANKARA, 9. —- Predsednika Turčije in Jugoslavije Fahri Koroturk in Josip Broz Tito sta imela danes uradne politične pogovore. Najprej sta razpravljala sama, pozneje pa so se jima pridružili tudi sodelavci. Izmenjava mnenj, ki je trajala skoraj tri ure, je — kot poroča Tanjug — minila v prijateljskem in odkritem vzdušju, pogovori pa so zajeli najbolj aktualne mednarodne probleme in sodelovanje med državama.
Med «zelo izčrpno vsebinsko in vseobsegajočo» izmenjavo mišljenj se je Tito dotaknil položaja na Bližnjem vzhodu in v Sredozemlju ter opozoril, da se vse, kar se dogaja na tem območju, nanaša na vse države svetovne skupnosti. Tito je razložil jugoslovanska stališča do ciprske krize in pojasnil, da te krize ni mogoče izločiti iz kompleksa dogajanj na območju Bližnjega vzhoda in Sredozemlja sploh, temu pa so se zdaj priključili tudi dogodki v Libanonu. Vse to po Titovih besedah povzroča jugoslovansko zaskrbljenost in ima lahko hude posledice za mir in varnost na tem celotnem območju.
Jugoslovanski predsednik se je posebej zadržal pri vprašanjih v zvezi s ciprsko krizo. Turške sobesednike je seznanil s spoznanji, do ka-
« LA REPUBBLICA - DEMOSKOPEA »
Po tretji anketi napredovanje levice
Tretja tedenska anketa o volilnih usmeritvah italijanskih volivcev, ki jo po naročilu dnevnika «La Repubblica» izvaja Demoskopea, kaže tokrat ponovno tendenco napredovanja levih strank. Po prvi anketi pred tremi tedni naj bi KD dobila 34,2 odst., uo drugi 35,3 odst, tokrat po tretji pa 34,4 odstotka glasov. KPI naj bi po prvj dobila 32,4 odst., po drugi isti odstotek, po tretji pa naj bi rahlo napredovala na 32,9 odst. Socialisti naj od prvotnih 11,6 odstotna dosegli 12 odstotkov. Vse ostate manjše stranke naj bi po izsledkih tretje ankete rahlo nazadovale ali ostale na i-stem odstotku.
Tretja anketa, izvajana na osnovi javnega izpraševanja 2000 oseb po vzorčnem sistemu, je pokazala tudi, da se je število neodločenih volivcev zmanjšalo od prvotnih 28 in naslednji 22 na 15 odstotkov, kar
naj bi v globalnih številkah pred- terih je prišel med nedavnimi postavljalo 5 do 6 milijonov volivcev. I govori z grškimi državniki. Povedal llitiko in dejavnost.
je tudi, da bi po mnenju Jugoslavije miroljubno reševanje ciprske krize na načelih sklepov konference o evropski varnosti in sodelovanju olajšalo položaj na območju Bližnjega vzhoda in Sredozemlja sploh. Z obojestransko dobro voljo in napori je po Titovih besedah mogoča miroljubna rešitev krize na Cipru. Ti to je sobesednike seznanil z načinom, kako je Jugoslavija rešila prav tako resne probleme s sosednjo Italijo.
Turški predsednik Koroturk se je strinjal s Titovim mnenjem, da ni mogoče ločevati tako imenovanih svetovnih problemov od regionalnih, strinjal pa se je tudi s Titovo oceno ciprske krize. Pojasnil je turške poglede na možnosti za reševanje krize na Cipru in poudaril, da je izhodišče za reševanje krize ohranitev neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in neuvrščenosti Cipra na načelih federalizma.
Koroturk se je v imenu Turčije zahvalil za jugoslovanska prizadevanja pri reševanju ciprske krize, nato pa je spregovoril o sedanjih mednarodnih gibanjih v celoti. Pri tem je opozoril na pomen letošnje konference neuvrščenih v Colombu in poudaril, da se Turčija zanima za načela neuvrščenih in za njihovo po-
viti kandidatne liste. Da bi se kandidatne liste povezale med seboj, morajo stranke najprej predložiti v Rimu volilni znak, ki povezuje vse kandidatne liste v volilni!, okrožjih. Če se kandidatna lista predstavi samo v enem volilnem okrožju, bodo njeni ostanki šli v vsedržavni kotel in ne bodo učinkovali na izvolitev nje'dh kandidatov na podlagi vsedržavnih ostankov. Zato so manjše politične skupine, ki se predstavijo le v nekaterih volilnih okrožjih, bolj izpostavljene izgubi «Stankov. Edinole v volilnem okrožju doline Aosta se edini predvideni poslanec izvoli v okrožju samem na podlagi večine glasov.
Volilni postopek se nadaljuje z volitvami: volivec glasuje za znak stranke in ima pravico izbirati na kandidatni listi stranke, za katero glasuje, enega ali več kandidatov, ki jim najbolj zaupa. Zaradi tega lahko odda «preferenčni» glas, kar pomeni, oddati poleg glasu stranki še poseben glas za enega alj \ č kandidatov (odvisno od števila poslanskih mest, ki jih ima na razpolago vsako volilno okrožje).
Po zaprtju volilnih sedežev se začenja štetje glasov. Prešteti glasovi in preference volilnih sedežev se stekajo v okrožni volilni urad, ki mora najprej sešteti veljavne glasove in dobljeno število deliti s številom poslanskih mest plus 2. Na tej podlagi se določi «okrožni količnik», ki ga mora doseči stranka, da direktno izvoli poslanca ali poslance v posameznem volilnem okrožju. O-stanki, to so neizkoriščeni glasovi za direktno izvolitev se stekajo v osrednji volilni urad v Rim. Osrednji volilni urad na mora sešteti vse prispele ostanke glasov in jih deliti s poslanskimi mesti, ki še niso bili direktno dodeljen; . volilnih okrožjih. Na ta način se določi «vsedržavni količnik». Takoj nato osrednji volilni urad zagotovi, koliko nadaljnjih poslanskih mest dobi vsaka stranka na podlagi ostankov, ki jih ima na razpolago. Vsedržavni količnik je skoraj vedno zelo visok: preko 100 tisoč glasov.
Za vsedržavni količnik pa pridejo v poštev la stranke, ki so direktno izvolile vsaj enega poslanca in imajo najmanj 300.000 ;’asov. Zgodi pa se lahko, da stranka nima 300.000 glasov in kljub temu ima svoje poslance. Gre tu za primer «Suedtiro-ler Volkspartei», ki nima 300.000 glasov, do sedaj pa je izvolila 3 poslance v volilnem okrožju Trident - Božen. Morebitne ostanke ne more ! i-ristiti. čeprav se tudi njeni ostanki stekajo v Rim. da določijo vsedržavni količnik. Isto se dogaja z vsemi političnimi skupinami, ki niso dosegle izvolit vsaj enega poslanca, čeprav imajo več ko 300.00(1 glasov. Njihovi glasovi gredo v vsedržavni «kotel» in učinkujejo samo tako, da pripomorejo določiti vsedržavni količnik. njihova teoretična poslanska mesta pa se razde!''o med stranke, ki so dosegle pogoje za indirektno izvolitev.
Ko je osrednji volilni urad določil «indirektna» poslanska mesta, ki jih vsaka stranka dobi. se postopek ugotavljanja kandidatov, ki pridejo v poštev za izvolitev, zopet vrne v volilna okrožja. «Indirektno» izvoljeni poslanci se določijo na podlagi najvišjega odstotka ostankov glede na okrožni količnik: 70, 75, 80 ali 90 odst. itd.
Praktična izvolitev direktnih in indirektnih poslancev pa je predvsem odvisna od preferenc, ki jih je dobil vsak kandidat. Preference so odločilno merilo za izvolitev.
Na zadnjih parlamentarnih volitvah je bilo v XI. volilnem okrožju (Videm - Belluno - Gorica Pordenone) oddanih nekaj več kot 755,000 veljavnih glasov To število je bilo deljeno s 16 (14 mest plus 2). kar je dalo količnik približno 47.200 glasov. Na podlagi tega je KD, ki je prejela 346.000 (okroglo) glasov, direktno dobila 7 poslanskih mest, njen ostanek je bil 16.000 glasov; KPI je s 133.00 glasovi direktno prejela 2 poslans!.. mesti, njen ostanek je znašal preko 39.000 ali 83,2 odst. glasov; PSI s 96.000 glasovi je direktno prejela dve mesti z ostankom 2200 glasov; P Dl direktno 1 mesto z ostankom 25.000 - i 53 odst. glasov: PLI js imela 2.5.(KK glasov ali 49.9 odst. količm. r, ?RI 16.500 glasov ali 35 odst. količnika. MSI 42.000 glasov ali 89,4 odst. količnika (’ e te številke so zaokrožene). Vsi o-stanki in glasovi strank brez direktne izvolitve so se stekli v osrednji «kotel», ki je potem dodelil dve nadaljnji poslanski mesti 1 KPI in 1 MSI.
Na Tržaškem je bilo skupno število veljavnih glasov 217.885. Delitev tega števila s 6 (4 poslanska mesta plus 2) je dala količnik 36.314 glasov. Zaradi tega je KD (78.270) prejela 2 direktna poslanca in ji je o-stalo 5642 glasov KPI (54.345) je
K. š.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TRŽAŠKI DNEVNIK
ODMEVI GENOVSKIH DOGODKOV NA VOLILNO KAMPANJO PRI NAS
DA BI UBLAŽILI POSLEDICE POTRESA
DEMOKRATIČNE STRANKE OBSOJAJO Redne seje deželnega sveta PROVOKATORSKI ZLOČIN V GENOVI tndi v predvolilnem obdobju
0 vprašanjih javnega reda bo jutri govoril v Avditoriju notranji minister Cossiga na volilnem shodu KD
Po ustaljeni praksi je skupšžina pred volitvami prekinjala delo - Intenzivno delovanje stalnih komisij
Zločinska provokacija v Genovi, kjer so bili ubiti generalni pravdnik dr. Coco in dva agenta, ki sta ga spremljala, je vzbudila veliko ogorčenje tudi v našem mestu, kar se je odrazilo tudi v volilni kampanji. Na številnih shodih so namreč predstavniki demokratičnih strank obsodili ta zločin, predvsem pa poudarih potrebo po enotnosti in največji budnosti, tako da bi se volilna kampanja lahko nadaljevala v omikanem ozračju.
Pokrajinski tajnik PSI Ghersi je med drugim dejal, da je genovski zločin del spirale nasilja, ki postaja vsak dan bolj krvoločno in katerega namen je ustaviti demokratično rast države ter preprečiti reden potek že tako težke volilne kampanje. Dodal je, da se taki zločini ponavljajo ob najbolj delikatnih trenutkih življenja države, ko so ogrožane pozicije privilegijev in oblasti, kar pa tudi dokazuje, kako so žal še vedno močne v italijanski družbi tiste sile, ki bi želele preprečiti vsakršno spremembo.
Gnusni zločin so obsodili tudi na vseh včerajšnjih shodih KPI, na katerih so tudi delili letake z izjavo, \ ki jo je kmalu po umoru izdalo vsedržavno tajništvo partije. Izjava med drugim poudarja, da se mora provokatorjem in prevratnežem odgovoriti z demokratično enotnostjo in da Italija mora nadaljevati po poti, ki sta jo začrtala odporniško gibanje in u-stava.
Pokrajinsko tajništvo «Lotta continua» je v svojem poročilu podčrtalo. da je namen genovskega zločina preprečiti zmago levih sil in odstranitev KD od oblasti.
Kandidat KD Battellini pa je poudaril, da je treba pretrgati spiralo nasilja, pa naj gre — je dodal — za črni škvadrizem ali za rdeči bri-gadizem. O vprašanjih javnega reda v zvezi z zadnjimi tragičnimi dogodki v Genovi in v Sezzeju bo jutri za KD govoril sam notranji minister Cossiga, ki je kljub številnim obvezam v tem trenutku našel čas za volilni shod v našem mestu. Minister bo govoril ob 19.30 v dvorani Avditorija.
Poleg vprašanj javnega reda so bili včeraj na dnevnem redu številnih zborovanj tudi ženski problemi. Tako je Sabina Benedetti Haglich, kandidatinja PSI za poslansko zbornico, med drugim dejala, da se bo prav ob tem vprašanju ugotavljala dejanska volja pohtičnih strank za obnovitev italijanske družbe. Glavno vprašanje v tem pogledu je vprašanje ženskega zaposlovanja, ki je ne-obhodno potreben element za družbeno osvobajanje ženske in prvenstveni faktor alternativnega preokreta v državi. Glede splava pa je predstavnica PSI dejala, da njena stranka ne bo privolila v iskanje kompromisov, ki bi teptali pravice milijonov žensk.
Tudi član pokrajinskega tajništva KPI Tonel je poudaril, da je reševanje vprašanja ženske emancipacije eden od osnovnih pogojev za napre-
dek italijanske družbe, ter se zavzel za dejansko enakopravnost ženske. Dejal je, da pomenita zakona o raz-poroki in o reformi družinskega prava, ki sta bila izdelana z bistvenim prispevkom KPI, važna koraka v tej smeri.
Včeraj je imela številne shode tudi Slovenska skupnost, katere kandidata za poslansko zbornico Dolhar in Terčon sta govorila v Mavhinjah, šem-polaju in Križu. Poleg drugih problemov sta obravnavala tudi vprašanje zaposlovanja na narodnostni osnovi v javnih upravah in podjetjih z državno udeležbo ter javnih ustanovah, kakor bo to z novim zakonom urejeno za nemško manjšino na Južnem Tirolskem.
Spaccini obsodil genovski zločin
Na začetku včerajšnje seje tržaškega občinskega odbora je župan Spaccini izrazil globoko ogorčenje zaradi barbarskega umora genovskega sodnika Coca in obžaloval, da je ta nova provokacija še povečala napetost med vol ino kampanjo, ki bi morala potekati z umirjenim in konstruktivnim dialogom o razvoju države. Spaccini je opozoril pred nevarnostjo emocionalnih reakcij in dejal, da imajo demokratične sile dolžnost, da dokažejo, da nobena prevratniška skupina ne more nekaznovano streči po zakonih republike.
Počastitev spomina državnega pravdnika Coca na tržaškem sodišču
Ob začetku včerajšnjega zasedanja je tržaško prizivno porotno sodišče pod predsedstvom dr. Marsi-ja z enominutnim molkom počastili spomin glavnega državnega pravdnika iz Genove Francesca Coca. Lik pokojnika je na kratko orisal državni tožilec De Franco, v imenu odvetniškega kolegija pa se je žalovanju pridružil odv. Battain.
Tržaški umetniki in slikarji za KPI
Večja skupina tržaških umetnikov in slikarjev je podpisala poziv v korist KPI. Za nas je to edina izbira — je rečeno v pozivu — ki lahko dosledno prispeva k izhodu Italije iz globoke Krize, kamor jo je pahnila tridesetletna demokristjan-ska oblast. Volitve 20. junija so priložnost za globoK preokret v državi in za uveljavitev novega načina vladanja. Tržaški umetniki menijo, da je potrebno poraziti KD, ki je na boje delavcev in poštenih državljanov za drugačno družbo
reagirala s kritjem korupcije, z odklanjanjem reform, s podvrženostjo Ameriki, s pogostim spečavanjem s fašisti. Trideset let bojev in e-notne politike komunistov — naua-Ijuje poziv — jasno priča, kdo v Italiji podpira in razvija demokracijo, kdo želi in zagotavlja svobodno sodelovanje vseh državljanov pri javnem upravljanju, kdo lahko zajamči bolj pravično in prenovljeno družbo. Krščanski demokraciji, ki skuša prikrivati svoje krivde z diskriminacijsko kampanjo proti komunistom — zaključujejo svoj poziv tržaški umetniki in slikarji — odgovarjamo s trd tvijo, da se neodvisnost države, svoboda in demokracija branijo in krepijo z glasom komunistični partiji.
Poziv so podpisali Lojze Spacal, Federico Righi, Klavdij Palčič, Avgust Černigoj, Claudo Cerni-Goj, Robert Hlavaty, Villi Bossi, Marino Cassetti, Romolo Bertini, Bruno Al-zetta, Pietro Grassi, Livio Schiozzi, Edvard Zajec, Claudio Moretti, Aldo Bressanutti, Boris Zuljan, E-doardo Gandrus, Emidio Ered'ta, Livio Grimalda, Demetrij Cej, Gianni Cucek, Pino Giuffrida, Jože Cesar, Ugo Pierri, Franko Volk, Me-gi Pepeu, Aldo Rigotti in Claudio Bianchi.
Člani vodilnega odbora in svetovalske skupine KPI v deželnem svatu so se včeraj sestali na posebni seji, da bi preučili položaj na območjih, ki jih je prizadel potres in da bi določili smernice, po katerih naj bi se odslej odvijala obnova opustošenih krajev. Po seji so izdali poročilo, v katerem se poudarja, da se bo moralo najprej rešiti vprašanje brezdomcev v šotoriščih. V ta namen naj se uporabijo,, neoddana stanovanja, hoteli in drugi neizkoriščeni objekti ter se postavi, najkasneje do septembra, .čini* v$č montažnih hiš. Prizadeto prebivalstvo naj se opozori, da je konkretno stekel tudi postopek za obnovo porušenih hiš. Ustrezna jamstva še vedno manjkajo — pravi nadalje poročilo — in sicer predvsem zato, ker se deželna uprava še vedno ni odpovedala svojim centralističnim težnjam. Dogaja Se namreč, da samih deželnih zakonov v pomoč prebivalstvu ni mogoče izvajati, ker občine, pokrajinske uprave in gorske skupnosti ne razpolagajo z ustreznimi pristojnostmi ter s tehničnim in upravnim osebjem.
V Trstu so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin v deželnem svetu ,da bi se dogovorili o nadaljnjem delu skupščine tudi glede na stalno delo posvetovalnih komisij, ki v teh dneh pripravljajo vrsto novih zakonov za hitro poseganje na področjih, ki jih je prizadel potres. Na seji, ki jo je vodil predsednik Pittoni, je bil prisoten tudi predsednik deželnega odbora Comel-li, ki je načelnikom svetovalskih skupin orisal najnovejša prizadevanja deželne vlade za zagotovitev nujne pomoči prizadetim krajem.
Kar zadeva delovanje deželne skupščine, je predsednik Pittoni na-glasil, da je zakonodajni organ pripravljen redno zasedati tudi mimo skorajšnjih volitev. Doslej je namreč veljala praksa, da je deželni svet prekinil za nekaj časa delo v predvolilnih obdobjih. Glede na resnost položaja v Furlaniji, Reziji, v Beneški Sloveniji in v Karniji pa namerava deželni svet sedaj prekiniti s to prakso in nadaljevati z delom po rednem pravilniku.
Predsednik Comelli je zagotovil, da bo tudi deželni odbor v prihodnjih dneh nadaljeval svoje intenzivno delo: zakonu o popravilu stavb, ki jih je potres samo poškodoval, se bosta tako še pred 20. junijem pri-
šli prebivalstvo, upravni organi pa so dolžni zagotoviti osnovo za njihov nadaljnji razvoj, in sicer predvsem s pripravo ustreznih delovnih mest. Treba je namreč napeti vse sile, da bodo domačinom zagotovljeni takšni pogoji, da bo v njih zamrla misel, da bi se izselili.
Za obnovo porušenih krajev in uničenih dejavnosti —- pravi nadalje dokument KD — bodo potrebna še znatna finančna sredstva iz državnih blagajn. Poleg sredstev, ki so jih dale na razpolago sama država, dežela in druge ustanove, bo treba dobiti še nova obsežna nakazila, in sicer tudi z najetjem bančnih posojil.
Na koncu dokument naglaša nujnost tesnega sodelovanja med deželo. pokrajinama, občinami, skupnostmi, sindikalnimi organizacijami in stanovskimi organizacijami: le s skupnimi napori bo namreč mogoče odpraviti posledice potresa in dati resen odgovor državni in
družila še dva zakona v korist prizadetemu prebivalstvu: eden se bo nanašal na posege, ki so potrebni za obnovitev kmetijskih dejavnosti, drugi pa bo obravnaval materijo, ki zadeva popravila na javnih stavbah. Danes bo deželni svet obravnaval normo, ki določa deželne posege za obnovo gospodarskih dejavnosti na prizadetih območjih, in sicer za obnovo industrijskih obratov, trgovskih lokalov, obrtniških delavnic in turističnih objektov. Na današnji seji bo skupščina vzela v pretres tudi zakonsko normo, na podlagi katere se bodo določala zemljišča za gradnjo novih stanovanjskih naselij ob opustošenih mestih in zaselkih. Pred volitvami pa naj bi skupščina obravnavala tudi zakon, ki predvideva odstop deželnih funkcionarjev občinskim in pokrajinskim upravam ter gorskim skupnostim, ki niso kos, da bi s svojim osebjem opravljale redno delo ter delo, ki ga nalaga obnova krajev, prizadetih po potresu.
Predstavniki svetovalskih skupin so se soglasno izrekli za nadaljevanje zasedanj skupščine tudi v predvolilnem času, da bi tako sproti reševali upravna vprašanja in naloge, ki jih je pred deželne organe postavila naravna katastrofa. Tako je
mednarodni solidarnosti.
V Rimu so se včeraj sestali člani tajništva enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL. Na seji, ki so jo vodili glavni tajniki Lama, Storti in Vanni, so pregledali položaj v Furlaniji in poudarih nujnost takojšnjega izplačila državnih in deželnih nakazil v prid prizadetemu prebivalstvu. Sindikalna zveza bo nastopila pri pristojnih vladnih organih, da bi ti odredili čim prejšnje popravilo poškodovanih železniških in cestnih zvez v naši deželi. Ob koncu so ustanovili poseben povezovalni odbor za stike med osrednjimi in periferhithi organi zveze. Odbor se bo sestal v naši deželi 16. junija.
Pokrajinsko vodstvo ONAIRC sporoča, da je do 1. julija rok za predložitev prošenj za dodelitev suplenc v šolskem letu 1976-77. Podrobnejše informacije pa dajejo v uradih ustanove v Ul. S. Caterina 5.
bilo sklenjeno, da se bo skupščina — poleg današnje seje — sestala tudi naslednje dni, v sredo, 16. junija in drugo sredo, 23. junija.
Predsednik Pittoni je poročal tudi o delovanju posameznih komisij: v torek, 15. junija, se bo sestala prva komisija ,da bi obravnavala zakonski normi, ki sta ju. predložila deželni odbo-r in svetovalska skupina KPI, o priznanju posebne doklade osebju javnih uprav, ki opravljajo izcedno delo v zvezi s posegi po potresu. Komisija bo na isti seji obravnavala tudi zakonski predlog PSI, ki uvaja vrsto globalnih norm za uskladitev posegov deželne uprave za odpravljanje posledic potresa. Peta komisija bo prihodnji torek obravnavala zakonski osnutek deželnega odbora, ki se nanaša na popravila, ki naj se izvedejo na javnih stavbah, prihodnji teden pa se bo sestala tudi druga komisija, da bi vzela v pretres novo normo za poseganje v kmetijstvo.
Pri trčenju v drog električne napeljave v Miramarskem drevoredu se je včeraj popoldan, nekaj pred 16. uro, hudo ponesrečila 22-letna Rosella Calzolari por. Zotti iz Ul. Pellegrini 30. Vozila se je z motornim kolesom iz Barkovelj proti železniški postaji in iz še nepojasnjenih razlogov Izgubila nadzorstvo nad motorčkom ter je silovito trčila v obcestni drog. Pri tem se je hudo poškodovala po vsem telesu, tako da so jo prepeljali v tržaško bolnišnico v nezavestnem stanju. Sprejeli so jo na oddelea za oživljanje s prognozo 50 dni.
VOLILNA ZBOROVANJA
DANES
KPI
Ob 20.30 v Samatorci in ob 21. uri v Saležu - Stojan Spetič; ob 18.30 v Avditoriju okrogla miza o problemih italijanske kulture in krizi v državi s posegi Margherite Hack, Luigija Nona, Klavdija Palčiča, Giuseppeja Petronia, Gioja Po-modora in Bruna Schacherla.
Ob 10.30 v Miljah - Ester Pacor in Santi; ob 18. uri Ribiško naselje in ob 20. uri Naselje S. Mauro -Sema in Tamburiini; ob 19. uri pri Sv. Ani - Jole Burlo.
PSI
Ob 10.30 v Miljah - Sabina Benedetti: ob 11.30 v Skednju, ob 17. uri v Ribiškem naselju in ob 18.30 v žavljah - Roberto Kervin; ob 19. uri pri Campanelah - Catanzaro; ob 21. uri v Ricmanjih - Trin-gale in Dušan Košuta.
S S k
Ob 18.30 pri Korošcih, ob 19. uri v Miljah, ob 19.30 v Štramarju, ob 20. uri v Mačkoljah, ob 20.30 v Prebenegu in ob 21. uri v Dolini.
Radikalna stranka Ob 20.30 v Rossettijevi mali dvorani javni shod, na katerem bodo kandidati odgovarjali na vprašanja občinstva.
■niiiiliiiiiimmitiiiililiiililiiiniiiilliiilliiilirHuiiiiiiiiillillliiiiiMiiiiiiiiililiiillliiiilllllliiiiiiiiiHiiiilliiiliil
Z ZAČETKOM PRIHODNJEGA ŠOLSKEGA LETA
.........................................
VČERAJ RA TRŽAŠKEM PRIZIVNEM POROTNEM SODIŠČU
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»*
PRIZADEVANJA ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA
Najprej treba rešiti stanovanjsko vprašanje za brezdomce v šotorih
Deželna KPI zahteva, naj se ustrezne pristojnosti decentralizirajo - Vsedržavna sindikalna zveza CGIL-CISL-UIL za takojšnje izplačilo državne in deželne pomoči
PRVI SLOVENSKI OTROŠKI VRTEC V MILJSKI OBČINI
Občinska uprava upoštevala protest slovenskih učiteljev
V miljski občini bodo s prihodnjim šolskim letom odprli nov slovenski otroški vrtec, in sicer v Čamporah, ker so tam na razpolago primerni prostori, potem pa ga bodo premestili bolj v središče občine. Tako zagotavlja občinska uprava, ki sedaj sprejema vpisovanje. Prvi rok zapade danes, prav gotovo pa ga bodo podaljšali za ves junij, nato pa še v septembru.
Medtem poteka tudi vpisovanje otrok v I. razred osnovne šole. Občinska uprava je poslala vsem staršem javno pismo, o katerem je pred nekaj dnevi razpravljal tudi učiteljski zbor področja didaktičnega ravnateljstva za dolinsko in miljsko občino. Učiteljski zbor kritizira miljsko občinsko upravo, ker je omenjeno županovo pismo samo v italijanščini, čeprav je bilo. dostavljeno tudi slovenskim staršem, obenem pa je naveden urnik vpisovanja samo na italijanskih šolah. Zato učiteljski zbor poziva miljsko občinsko u-pravo, naj popravi krivico in naj seznani starše o vpisovanju otrok z dvojezičnim pismom ter z navedbo urnika za vpisovanje tudi na slovenskih osnovnih šolah.
Pozanimali smo se za zadevo in izvedeli, da je občinska uprava u-poštevala protest slovenskih učiteljev ter razposlala pisma tudi v slovenščini. Prav tako bo občinska uprava tudi poskrbela za objavo dvojezičnih plakatov o vpisovanju v slovenski otroški vrtec. Pri tem pa se miljski občinski upravitelji pritožujejo, da nastajajo težave, ker višje oblasti nočejo še potrditi sklepa o zaposlitvi prevajalca.
VČERAJ V BAZOVICI
Okrogla miza na temo: «kristjani in komunisti pred volitvami 20. junija»
V bazoviškem domu je bila sno-či okrogla miza na temo «Kristjani in komunisti pred volitvami 20. junija». Govorila sta kandidat KPI za poslansko zbornico Stojan Spetič in član vodstva Gibanja kristjanov
za socializem Igor Tuta. Slednji je utemeljil izbire gibanja naprednih kristjanov in sklep o podpori naprednim delavskim strankam. V zvezi s tem je Tuta večkrat po udaril, da je njihova izbira tudi izraz pluralizma v katoliškem svetu, česar v določeni meri manjka med Slovenci.
Odnos KPI, ki med drugim kandidira vidne neodvisne katoliške mislece na svojih listah, je opredelil Spetič, ki je poudaril predvsem misel, da je pred kristjani aktualno vprašanje soustvarjanja svojstvene poti v socializem, ali vsaj k socialno pravičnejši družbi v Italiji. Glede enotnosti v strogo pluralističnem okviru je Spetič izrecno o-menil bistveno enotnost Slovencev, ki se vsa povojna leta ustvarja ne glede na svetovnonazorske ali verske razlike, ko gre za specifične manjšinske zahteve po zaščiti in enakopravnosti. Ob teh vprašanjih, je poudaril, ni med Slovenci nobenega konflikta.
Po uvodnih predavanjih se je razvnela mestoma živahna in tudi polemična razprava predvsem o tem, kako bodo Slovenci glasovali 20. junija.
Javni shod PSI
PSI je včeraj organizirala pri Sv. Soboti javno skupščino, posvečeno problemom zdravstvene reforme in zaščite okolja, z udeležbo socialističnih kandidatov za senat v obeh tržaških okrožjih Roberta Kervina in Ferdinanda Gobba ta.
Tudi sami zakoni — pravi poročilo KPI — odsevajo centralistično miselnost deželnih organov. Zato si bo svetovalska skupina KPI v deželni skupščini prizadevala, da bi bila ustrezna zakonska besedila spremenjena v smislu, da bi prišla do večje veljave avtonomnost naše dežele. Nekateri popravki, ki so jih svetovalci KPI predlagali v komisiji, so bili sprejeti, nadaljnje popravke v tem smislu pa naj bi vnesli med razpravo o posameznih zakonih v skupščini.
Nadaljnja zahteva KPI se nanaša na delovanje posebne 15-član-ske komisije, ki usklajuje posege na območjih, ki jih je prizaddl potres. Tej komisiji je priznati predvsem vlogo nadzornega organa, medtem ko je bila prvotno zamišljena le kot posvetovalno telo. Vsekakor pa se mora — zaključuje poročilo — predelati deželna gospodarska politika in ustrezna zakonodaja, hkrati s tem pa zagotoviti krajevnim upravam večja avtonomija, da bi omogočili čim učinkovitejše in hitrejše poseganje v korist prizadetih območij. Najkasneje v roku 6 mesecev pa naj se zagotovi novo obsežno nakazilo iz državnih blagajn za dejansko obnovo opustošenih krajev.
Z obnovo Furlanije se ukvarja tudi dokument, ki ga je sinoči izdal deželni odbor Krščanske demokracije. Odbor ugotavlja, da se mora najprej zagotoviti deželi in krajevnim upravam pristojnost za obnovo prizadetih območij. Pri za-črtanju ustreznih smernic pa naj se upoštevajo zgodovinska, kulturna in gospodarska svojstva prizadetih krajev in prebivalcev. Pri obnavljanju porušenih mest in vasi naj se poskrbi, da bodo politična in kulturna izročila prevladala nad tehničnimi argumenti. O ohranitvi tradicionalnega lica naših krajev bo moralo sklepati v prvi vr-
OB IZIDU KNJIGE
LJUDSKO IZROČILO SLOVENCEV V ITALIJI
vabi ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA na predstavitev, ki bo v GREGORČIČEVI DVORANI v Ulici Ceppa 9, DANES, 10. junija, ob 20.30
Sodeloval bo avtor zbirke PAVLE MERKU’, Komorni zbor Glasbene matice v Trstu pod vodstvom JANKA BANA bo ob tem zapel nekaj ljudskih
Enajst let zapora za mlada fašista zaradi preusmeritve letak v Renka h
Obema so sodili v odsotnosti, ker sta se pravočasno skrila - Zagovornik Cicuttinija odv. Arcangeli je uradni branilec fašističnega poslanca Saccuccija
Tržaško prizivno porotno sodišče (predsednik Marši, svetnik Caufin, državni pravdnik De Franco, zapisnikar Lubiana) je včeraj razpravljalo o preusmeritvi letala na letališče v Ronkah.
Poleg sodnega zbora, dveh zagovornikov, nekaterih časnikarjev in treh gledalcev ni bilo v sodni dvorani nikogar. Ni se torej trlo občinstva, kot na drugih pomembnih razpravah, pa tudi obtožencev ni bilo. Prvoobtoženi Carlo Cicuttini se je takoj po preusmeritvi izmuznil preiskovalcem in izginil v tujino, Vincenzo Vinciguerra pa je izginil kasneje.
Morda je umestno, da nekoliko obnovimo dogodke. 6. oktobra 1972 je neki mladenič s piavo lasuljo — kasneje so ugotovili, da je šlo za 20-letnega Videmčana Ivana Boccaccia — vstopil v poslopje letališča v Ronkah. Podal se je k okencu in kupil listek za Ancono. Obnašal se je zelo mimo, le ko je moral oddati kovček je bil nekoliko vznemirjen. Boccaccio se je nato vkrcal na letalo fokker F 27 družbe Ati, ki je malo po 17. uri vzletelo; nekaj minut po vzletu je z naperjenim samokresom vstopil v pilotovo kabino in velel kapitanu, naj se vrne v Ronke. Opozoril ga je, da ima pri sebi polno torbo eksploziva in bo razstrelil letalo, če ne bodo natančno upoštevali njegovih navodil. Zahteval je 200 milijonov lir odkupnine, s katerimi je nameraval v Kairo. Letalo je tako ponovno pristalo v Ronkah, kjer je mladenič najprej dovolil vsem sedmim potnikom, da so izstopili, malo kasneje pa so mu z zvijačo pobegnili vsi trije člani posadke. Da bi dokazal, da je oborožen, je Boccaccio ustrelil s samokresom in pri tem ranil nekega agenta javne varnosti ter odvrgel bombo na letališko ploščad. Policija je odgovorila s streljanjem in Boccaccio je obležal mrtev v pilotovi kabini, V torbi ni imel ek-
sploziva ampak padalo in prav na osnovi tega padala in samokresa, s katerim je Boccaccio streljal, je policija ugotovila, da sta pri preusmeritvi sodelovala tudi Cicuttini in Vinciguerra ter ju obtožila sodelovanja pri ugrabitvi, izsiljevanju in poskusu umora. Prvostopenjsko sodišče, ki jima je lansko leto sodilo v odsotnosti, je obsodilo Cicuttinija na 14 let zapora in 700 tisoč lir globe, Vinciguerro pa o-prostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Proti tej razsodbi sta vložila priziv oba obtoženca in tudi državni pravdnik.
Rekli smo že, da so včerajšnji razpravi prisostvovali samo trije gledalci. Gre za Cicuttinijevo sestro in za dva znana tržaška desničarska pretepača. Razprava se je začela z dolgim a izčrpnim poročilom svetnika Caufina, nato pa so jo prekinili in se je nadaljevala popoldne z govorom državnega pravdnika De Franca, ki je naglasil, da je Vinciguerra prav tako kriv kot Cicuttini in zahteval zanj prav tako obsodbo, to je 14 let zapora in 700 tisoč lir globe. Nato je govoril odvetnik Niglio, ki brani Vinciguerro. Zahteval je popolno o-prostitev svojega varovanca, češ da ni imel pri vsej stvari nič skupnega.
Nekoliko večje pozornosti pa je vreden odvetnik Arcangeli, ki je branil Cicuttinija.
Kdo je odvetnik Arcangeli? Gre za znanega neofašističnega predstavnika, ki je zagovornik poslanca Saccuccija in je bil že vpleten v preiskavo o nekaterih bombnih atentatih. Preden je postal odvetnik je bil padalski častnik, kar «si šteje v veliko čast», kot je sam izjavil na včerajšnji razpravi. Nejasno je tudi, kako je postal Cicut-tinijev zagovornik; na prvostopenjski razpravi je namreč mladega fašista (Cicuttini je bil tajnik sekcije MSI v Manzanu) branil go-
riški odvetnik Pascoli. Ob začetku včerajšnje razprave pa je Arcangeli dejal, da je imenovanje v aktih. Dejansko je v kupu spisov imenovanje, ki ga je Cicuttini lastnoročno podpisal na papirju z natisnjenim naslovom urada odvetnika Arcangelija v Rimu. To pomeni predvsem, da je Cicuttini živ, po drugi strani pa, da je tudi «dosegljiv» in je morda celo skrit kje v Italiji, čeprav je Arcangeli med včerajšnjo razpravo jasno povedal, da je v tujini in pomiloval njegovo sestro, ker ga že štiri leta ni videla.
Ves razgovor je bil vreden odvetnikove osebnosti. Dejal je, da je neofašistična skupina «Ordine nuovo» filozofska organizacija in naglasil še predvsem «kameratizem», ki je vezal oba obtoženca z Boc-cacciom. Izkoristil je priložnost, da je dodobra oblatil Boccaccia (mrtvih ni mogoče obsoditi!), ki naj bi bil, po njegovih besedah sodeč, fanatik, ki je hotel s tem podvigom izkazati svojo osebnost in si ni pomišljal, da je bilo treba v to vplesti «kamerate», ki so mu v dobri veri posodili samokres in preskrbeli padalo (!). Zagovor pa je dosegel višek, ko je odv. Arcangeli naglasil, kako prav je naredil Cicuttini, ko se je zatekel v tujino, ker bi sicer moral prestati že štiri leta zapora, ko pa je vendar jasno, da je povsem nedolžen. Zato je zahteval od sodišča, naj ga oprosti in mu s tem omogoči, da zopet objame svojo sestro.
Sodišče je po uri in četrt posvetovanja izreklo precej težko obsodbo. Predvsem je ugotovilo, da je izsiljevanje že vključeno v ugrabitvi in zato znižalo Cicuttiniju kazen na 11 let zapora in pol milijona lir globe. Vinciguerro pa so sodniki spoznali za krivega vseh dejanj, ki mu jih pripisuje obtožnica, in ga obsodili na enako kazen kot Cicuttinija.
Danes 24-urna stavka delavcev lesne stroke
V prejšnjem tednu so bila v Rimu pogajanja med sindikati delavcev lesne stroke in delegacijo in-dustrijcev za obnovitev državne pogodbe. Dosegli so sicer nekatera soglasja, vendar glede najpomembnejših zahtev, ki jih postavljajo delavci (zaposlenost, organizacija dela, poviški plač) ni prišlo do napredovanja.
Zaradi tega so sindikati oklicali za danes vsedržavno 24-urno stavko za delavce v lesni industriji.
Ob 10.00 bo pri Domju, v sindikalnem sedežu, zborovanje.
ZVEZA KOMUNISTIČNE MLADINE IZ KRIŽA IN NABREŽINE
vabita na mladinsko zborovanje, ki bo danes,
10. junija, ob 19. uri v Ljudskem domu v Križu.
Nastopil bo
DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA
govorila bosta
STOJAN SPETIČ FAUSTO MONFALCON
Sledil bo ples z ansamblom
PRAPROT
Vljudno vabljena vsa demokratična mladina.
Odbor
AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL
V soboto, 12. junija, ob 21. uri gostuje v prosvetnem domu na Proseku Amaterski oder iz Brežic z dramo
J. P. SARTRA
« SPOŠTOVANJA VREDNA VLAČUGA»
Vabljeni.
ŠZ GAJA
priredi 12., 13. in 14. junija
ŠAGRO V GROPADI
Vse tri večere vas bo zabaval ansambel FURLAN
Delovali bodo bogato založeni kioski
Drevi ob 18.30 (in ne «včeraj', "kot smo pomotoma pisali) bo v Capri-novi dvorani na Gradu sv. Justa prof. Gillo Dorfles govoril-o umetnosti furlanskega kiparja Mirka v zvezi z razstavo njegovih del na Gradu sv. Justa v okviru manifestacije «120 dni kiparstva v Trstu» ter v zvezi s publikacijo o Basaldellovi umetnosti in umetniku samem.
Spominska razstava pokojnega slikarja Silvestra Godine v prostorih PD «Ivana Grbca» v škednju ostane odprta do sobote od 17. do 20. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure.
Izleti

PD Union — Ul. sv. Frančiška 20, IH. nadstr. — priredi v nedeljo, 13. junija, izlet v Moščeniško Drago. Odhod ob 7. uri s Trga Oberdan. Prostih je še nekaj mest. Vpisovanje v Ul. sv. Frančiška 20, od 7. do 19. ure. Cena 7.000 lir.
Sekcija ljubiteljev železnic organizira 27. junija ob 70-letnici bohinjske železnice posebno parno vožnjo Trst -Bled. Vpisnina pri Dopolavoro ferroviario Trst vsak dan od 8.30 do 12. ure. število mest je omejeno.
Včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 10. junija MARJETA
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 19.02 in zatone ob 3.50.
Jutri, PETEK, 11. junija SREČKO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 26 stopinj, najnižja 18,2 stopinje, ob 19. uri 23,8 stopinje, zračni pritisk 1015,9 mb pada, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 17 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 9. junija 1976 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 33-letni Marcello Godina, 79-letni Antonio Devescovi, 54-letni Mario Marzari, 83-letna Ernesta Cotar vd. Fabbro. 55-letni Giuseppe Pescatori, 82-letni Guido Stilli, 81-letna Giorgina Castro vd. Braz-zafolli, 67-letni Fortunato Sancin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Corso, Korzo Italia 14: Prendi-ni. Ul. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
AU'Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Ul. dell’I-strla 35.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. št. 732-627.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec; tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
vljudno vabi predstavnike tržaških prosvetnih društev na
POSVET
ki bo danes, 10. junija, ob 20.30 na
stadionu «Prvi maj» v Trstu,
Vrdelska cesta 7 (dvorana PD «S. Škamperle»),
Združenje staršev in osnovnošolski otroci iz Briščikov
vabijo na
CANKARJEVO
PROSLAVO
in otvoritev razstave ročnih del in risb, ki bo na šolskem dvorišču danes, 10. junija, ob 19.30.
Gledališča
VERDI
Jutri ob 21. uri (red A) in v soboto ob 18. uri (red B) bosta na sporedu simfonična koncerta, ki ju bo dirigiral Fernando Previtali. Sodelovala bosta sopran Gloria Pauliz-za in bariton Claudio Strudthoff ter zbor gledališča Verdi, ki ga je pripravil Gaetano Riccitelli. Osrednja točka programa je «Requiem» Gabriela Faureja. Pri blagajni gledališča (tel. 31-948) se nadaljuje predprodaja vstopnic.
Mignon 16.00 «Un ospite gradito per mia moglie». Barvni film. Igrata: David Niven in Gina Lollobrigida. Grattacielo 16,00 «Chi dice donna, dice donna». Igrajo: Janet Agren. Adriana Asti, Stephane Audran, Francoi-se Fabian, Lea Massari, Luigi Proietti, in Giovanna Ralli. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 16.00 «Gli amici di Nick He-zard». Barvni film. Igrata Lue Merenda in Gabriele Ferzetti. Excelsior 16.00 «Stupro». Igra Mar-gaux Hemingway. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale 16.00 «Ecco lingua d’argento». Igra Carmen Villani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «Camp 7 . Lager femminile». Barvni film režiserja Richarda Prosta. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 16.30 «Luna di miele in tre». Igrata Renato Pozzetto in Stefania Casini. Barvni film.
Aurora 16.00 «Lenny». čmo-beli film, v katerem igra glavno vlogo Du-stin Hoffman. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo 16.30 «Il comune senso del pudore». Igrajo Alberto Sordi, Claudia Cardinale in Florinda Bolkan. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capitol 16.00 «Scandalo». Barvni film. Igrata Franco Nero, Lisa Castoni. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fiiodrammatico 16.15 «Storia di Em-manuelle o II trionfo dell’erotismo». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «Sandokan». Igrajo Ka* bir Bedi, Carol André in Philippe Leroy. Barvni film.
Impero 16.00 «La terra dimenticata dal tempo». Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «Sussurri e grida». Barvni film režiserja Bergmana. Igra Ingrid Thulin. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ideale 16.00 «L’uomo di mezzanotte». Barvni film. Igrata Burt Lancaster in Susan Clark.
Radio 16.00 «Dalla Cina con furore».
Barvni film o karateju.
Astra 16.30 «Che c’entriamo noi con la rivoluzione». Igrata Vittorio Gass-man, Paolo Villaggio. Barvni film. Abbazia 16.00 «Il clandestino». Barvni film.
Volta (Milje) 17.00 «Siamo tutti in libertà provvisoria». Igrata Riccardo Cucciolla in Vittorio De Sica.
B MMBH
Ob 10. obletnici smrti drage mame Vladimire Danev darujeta hčeri 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
Namesto cvetja na grob Karmela Sedmaka daruje družina Davoda Sirka (Ljubljana) 5000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu in 5000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Josipa Tavčarja darujejo Lojzka, Ivo in Lucija 5000 lir za Glasbeno matico.
Ob 32. obletnici smrti dragega moža Josipa Tomažiča daruje žena 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah.
r,VSK„;om™«?»NK»
TRST ULICA P. FÌÌIzÌ IO - ’ ‘ C® ' si-44tV
TEČAJI VALUl V MILANU DNE 9. 6. 1976
Ameriški dolar: debeli	863,—
drobni	850,—
Funt šterhng	1571,—
Švicarski frank	340,50
Francoski frank	179.—
Belgijski frank	20,75
Nemška marka	331,75
Avstrijski šiling	45,90
Kanadski dolar	850,—
Holandski fiorini	312,—
Danska krona	138,25
švedska krona	186,—
Norveška krona	151,—
Drahma: debeli	22,35
drobni	23,—
Dinar: debeli	44.—
drobni	44.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
GORIŠKI DNEVNIK
Kandidati odgovarjajo
Loris Fortuna - nosilec liste PSI za poslansko zbornico v okrožju Gorica, Videm, Pordenon, Belluno
Vpr.: Parlamentarne volitve potekajo v hudo polemičnem tonu na vsedržavni ravni, v naši deželi pa je volilna kampanja bolj tiha. Kakšno je Vaše mnenje o tem?
Odg.: Potres in njegove posledice so vplivale na politično akcijo na področju, ki zajema 40 občin. Ljudje imajo razumljivo v ospredju vprašanju svojega obstoja in obnove dežele ter se bolj malo zanimajo za politična vprašanja in za volitve. Nekaj pa se je v zadnjih dneh tu sicer spremenilo. Medtem ko imajo vse druge stranke določene težave z volilno propagando, so demokristjani tisti, ki pod krinko oblastvene pomoči, področjem in ljudem, prizadetim po potresu, izvajajo močan političen pritisk in odrivajo vse druge politične sile, tudi z odkrito pomočjo tistega tiska, ki zelo podrobno in obširno poroča v teh dneh o delovanju raznih demokrisljanskih oblastve-nikov. Pri tem pa je treba poudariti, da se dela odkrita diskriminacija med raznimi kraji. Pozabljena so majhna naselja v goratih delih prizadetega področja, tako tudi v Reziji in Beneški Sloveniji, in ni nič čudnega, če so ljudje pred nekaj dnevi v zaselkih občine Grmek zavrnili volilna potrdila, ker niso še dobili.
mesec dni po potresu, nove električne napeljave.
V vsedržavnem merilu pa je volilna kampanja zelo ostra, kajti KD se skuša ohraniti na oblasti s tem da obnovi med volivci duha protikomunistične gonje iz leta 1948. Na pomoč so ji priskočile tudi tuje sile kot so Vatikan in tuje konservativne stranke in države. Mi socialisti pa se zavzemamo za to, da prevlada med volivci razum in da ti glasujejo 20. junija preudarno in trezno, upoštevajoč vse to, kar se je v državi zgodilo v zadnjem času.
Vpr.; Volilni programi raznih strank, tudi socialistične, vključujejo tudi manjšinska vprašanja. Kaj se bo dalo napraviti v naslednji mandatni dobi v rimskem parlamentu, da se stvari premaknejo z mrtve točke?
Odg.: Že pred leti sem, s skupnim podpisom drugih socialističnih parlamentarcev in ob predhodnem sodelovanju slovenskih socialističnih tovarišev, predstavil v poslanski zbornici zakonski osnutek o globalni zaščiti slovenske manjšine. Podobne zakonske o-snutke so predložili tudi drugi demokratični parlamentarci. Demokristjani, v prvi vrsti tisti iz naše dežele, so zavirali razpravo o mojem in podobnih osnutkih, ker jim ne gre za globalno rešitev manjšinskih vprašanj, marveč le za občasno razpravljanje o posameznih vprašanjih. Ker pa upam, da bo prišlo do drugačnega, bolj demokratičnega razmerja sil v novem parlamentu, sem prepričan, da bo prišlo do razprave o tem vprašanju, v parlamentu po 20. juniju. Swj osnutek bom ponovno predložil v poslanski zbornici, takoj ko bo ta sklicana. In tokrat se bo stvar premaknila, tako sem prepričan, z mrtve točke.
Vpr.: Kaj menite o izvajanju jugoslovansko-italijanskega sporazuma v Osimu?
Odg.: Ta sporazum je bil logična posledica dejanskega stanja na mejnem področju med Italijo in Jugoslavijo in je to stanje potrdil, kot je potrdil že dolgo vrsto let obstoječe prijateljske od-
nose med prebivalstvom obeh sosednih držav. Zato ga je treba v novem parlamentu takoj ratificirati. Čudi me le, zakaj je sedanja vlada z ratifikacijo tako odlašala. To se danes da razlagati s tem, da si je hotela krščanska demokracija pridobiti zaupanje med svojimi desničarskimi volivci in tudi med tistimi, ki volijo še bolj na desno. Zato se jim je KD dobrikala tudi s tem, da je zavlačevala ratifikacijo osimskega sporazuma, kot je prej dolga leta zavlačevala rešitev italijansko - jugoslovanskega vprašanja. Italijanska demokratična družba pa ima ves interes, da se mirno uredijo vsa odprta vprašanja med Italijo in Jugoslavijo, ima interes, da se Jugoslavija mirno razvija v svojem demokratičnem samoupravnem socializmu in državni neodvisnosti.
Vpr.; Kaj pa bo po volitvah v državi in v deželi?
Odg.: Volitve bodo brez dvoma pomenile preokret v levo in tudi če bi le potrdile rezultate lanskega 15. junija, se bo razmerje sil v padlamentu premaknilo v korist levih strank. Brez socialistov pa ne bo možna nobena vlada. Tega se socialisti dobro zavedamo in prav tako se zavedamo, da ni moč vladati brez pristanka komunistov in tudi brez njihovega sodelovanja. Zato se zavzemamo, da bi prišlo do široke vlade sil ustavnega loka. To mnenje smo izrazili že letos januarja, to trdijo danes tudi komunisti. Demokristjani pa v tem trenutku nočejo o tem ničesar vedeti. Mi pa smo prepričani, predvsem v naši deželi, po lanskih u-pravnih volitvah, da je proti de-mokristjanskemu monopolu možen tudi blok levih sil. Z napredovanjem teh sil smo lani uresničili, predvsem v naši deželi, pa tudi v številnih drugih krajih v državi, vrsto levičarskih, demokratičnih uprav, če bo naneslo, bomo našo levo alternativo ustvarili tudi v državnem merilu, čeprav se dobro zavedamo, da bi bila najboljša taka vlada, v kateri bi, v tem trenutku gospodarske krize, sodelovale vse stranke ustavnega loka.
Uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiMiiKiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiuiiitiii)
STROKOVNA SOLA ZA INDUSTRIJO IN OBRT
•£.rrc* W ari m * III. Hr* n
Seznam dijakov ki so uspešno zaključili šolsko leto
Objavljamo seznam dijakov, ki so kspešno zaključili šolsko leto na strokovni šoli za industrijo in obrt. S tem zaključujemo objavo seznamov dijakov, ki so uspešno zaključi šolsko leto 1975/1976.
°Ddelek za orodne mehanike
I.	razred.
Izdelali so: Karlo Gabrielli, Klav-Giacomini, Stanislav Perdec, Čavio Trampuš in Loris Zobec. En mjak ima popravne izpite, eden pa 1)0 moral ponavljati razred.
II.	razred.
.Izdelali so: Andrej Andolšek, Mau-rmij Corbatti, Edvard Doljak, Re-Čto Kneipp, Danijel Gabrielcig, meksander Paoli, Aleksander Per-^1. Gianni Rebula, Jurij Škabar, \*vel Škabar in Marino Zobin. Pet Čakov ima popravne izpite.
Jll. razred.
K zrelostnim izpitom so bili pri-imščeni vsi dijaki.
Edi Galante, Kazimir Majowski, Rudolf Markuša, Andrej Milič, Darij Škabar, Pavel Stransciak, Leo Žet-ko in Mitja Zonta. Trije dijaki i-majo popravne izpite, eden pa je izstopil med šolskim letom.
ODDELEK ZA ŠIVILJE III. razred.
K zrelostnim izpitom so bile pri-puščene vse dijakinje, in sicer 6.
Vpisovanje otrok v slovenski otroški vrtec v miljski občini
V miljski občini bodo letos, ob začetku novega šolskega leta, odprli prvi slovenski otroški vrtec. Vpisovanje, ki se je že začelo, je vsak dan v uradnih urah na občini v Miljah. Vabimo slovenske starše iz milj-ske občine, da vpišejo svoje otroke.
• Tržaški župan je odredil, da bodo morali mesarji mleti meso od 1. junija do 30. septembra samo ob prisotnosti odjemalca. Prodaja že prej zmletega mesa je prepovedana. Ravno tako so mesarji dolžni sproti čistiti naprave za mletje.
ZARADI POLITIČNE KRIZE
Najemnine zopet zamrznjene do konca letošnjega decembra
O njihovi sprostitvi bo odločal novi parlament - Kakšne so obveznosti lastnikov stanovanj in najemnikov
ODDELEK ZA MONTERJE 1 POPRAVLJAVCE RADIJSKIH V TELEVIZIJSKIH APARATOV
razred.
delali so: Edvard Crismancich,
KùttksTòbuA
0oPira jutn, v petek, 11. junija, v KOPRU v Čevljarski 22
NOV MODNI BOUTIQUE
2 izpopolnjenim
Asortimentom
Predčasni razpust parlamenta je zaustavil veliko zakonskih predlogov ter različnih reform. Med drugimi je bila preložena na boljše čase tudi razprava o reformi zakonodaje, ki zadeva oddajanje v najem stanovanj, trgovinskih in drugih obratov. Ta zakonski osnutek je bil bolje znan pod nazivom «equo canone», ali po naše «pravična najemnina». Zakonski predlog bi res prinesel po tridesetih letih nejasnih in začasnih odlokov, delno razjasnitev na področju, na katerem se vršijo velike špekulacije — seveda v primeru, da bi ga parlament uzakonil. Vladni krogi so si nadejali, da jim bo s pravičnejšim normativom, ki je predvideval višanje najemnin vsaka tri leta za stanovanja in vsaki dve leti za trgovske obrate na podlagi draginjskih lestvic ISTAT, uspelo zajeziti trenutno pretirano visoke najemnine za nova stanovanja. Najemnine bi odslej določala posebna komisija in bi bile delno prilagojene dohodkom najemnikov. Obenem pa bi periodični poviški najemnin držali slednje na rentabilni višini, tako, da bi se povečale naložbe v gradbeništvo, ki je trenutno v precejšnji krizi. Seveda je zakonski predlo» vseboval tudi veliko določb, ki ščitijo interese na-
jemnikov, da bi se na njihovi koži ne vršile nove špekulacije.
Kot smo v začetku omenili, je te načrte prekinila politična kriza in vlada je bila prisiljena izdati dekret št. 228 z dne 13.5.1976, s katerim je bila podaljšana zamrznitev najemnin od 1.7.1976 do 31.12.1976. Počakati bo torej treba novoizvoljeni parlament, da bo o zadevi odločal.
Omeniti pa moramo obveznost, ki jo ima lastnik stanovanja pa tudi najemnik (po zakonu sta oba odgovorna) , da vsako leto obnovita najemninsko pogodbo, v primeru, da mesečna najemnina presega 50.000,— lir. V to vsoto so zapopadena tudi tako imenovana «dodatna bremena» («maggiori oneri»), za ogrevanje, čiščenje stopnišč, itd. Dovolj je, da skupni znesek presega omenjeno vsoto, pa je treba registrskemu uradu predložiti izpopolnjeni obrazec «denuncia verbale» in placati ustrezno registrsko takso. Ker zapade večina pogodb konec junija, obveščamo vse zainteresirane, naj to obveznost izpolnijo. Kdor bi tega ne znal sam, se lahko obrne na Slovensko gospodarsko združenje, Ul. Cicerone 8/b, vsak torek od 10. do 12. ure, ko je nalašč za to na razpolago izvedenec.
V. K.
..............................................................................................."......
1
JSOlSlIGHERO
Mali oglasi
STANOVANJE Z VSEM UDOBJEM!
Povsem mirno, termično izolirano in izolirano tudi proti slehernemu ropotu, zares odlično za življenje v intimnosti in relaksu, ker je zaščiteno z Isolsughero
odlično prirodno izolacijo, ki je kot naročena za življenje «stena ob steni».
---------^------------1
STANOVANJA
veljajo več če so termično in zvočno zaščitena
iSOiSuGHERO
prirodna izolacija za življenje «stena ob steni»
G. M. Colombin & figlio SpA Trst — Tel. (040) 820182/3
PO DVEH SKLEPIH SPREJETIH 1 GLASOM SVETOVALCA MSI
Trkanje na protifašistično zavest pokrajinskih svetovalcev v Gorici
Poziv KPI in PSI svetovalcem sredine k obnovitvi protifašistične solidarnosti - KD napoveduje obnovitev preverjanja za sestavo nove večine
Goriški pokrajinski svet je v torek zvečer izvolil upravni svet ali upravno komisijo, ki bo od 1. julija do 31. decembra letos vodila poKrajinsko prevozno podjetje. U-stanoviii so ga na predzadnji seji in bo prevzelo naloge, ki jih je doslej v prevozu potnikov opravljalo podjetje Ribi. Če izvzamemo proračun pokrajinske uprave, ki so ga odobrili prejšnji teden, potem je bila ustanovitev pokrajinskega prevoznega podjetja morda edino, če ne ceio edino dejanje, s katerim se lahko «pohvali» sedanja koalicija leto po izvolitvi pokrajinskega sveta. Oba sklepa imata skupno napako, in sicer to, da sta bila sprejeta z odločilnim glasom neofašističnega pokrajinskega svetovalca, ki je jeziček na tehtnici in bo odločilni dejavnik toliko časa, dokler KD ne bo sprejela ponudbe KPI in PSI za široko demokratično u-pravljanje tega krajevnega upravnega telesa.
Nič čudnega torej, če je bil neofašistični glas vseskozi v podtonu prisoten na sejah pokrajinskega sveta in da je posebno v zadnjem razdobju, po odobritvi proračuna in u-stanovitvi pokrajinskega prevoznega podjetja, spet odprl v strankah ustavnega loka vprašanje vodenja uprave v prihodnjem razdobju.
Pokrajinska svetovalca Rizzi (KPI) in Cumpeta (PSI) sta namreč s svojima govoroma v sklepnem delu torkove seje potrkala na protifašistično vest svetovalcev sedanje večine (KD, PSDI, PRI) ter jih vprašala, odkod tolikšna moč, da po odločilnem glasu neofašističnega svetovalca za odobritev proračuna, še vedno vztrajajo na svo jem položaju v odboru in na pred-sedništvu pokrajine.
Izziv levičarskih svetovalcev je bil namenjen predvsem skupini svetovalcev krščanske demokracije, ki sama — ob zunanji pomoči svetovalcev PSDI in PRI — vodi pokrajinsko upravo. Načelnik skupine krščanskih demokratov Reverditto je izziv sprejel in odgovoril, da je v pomanjkanju stabilne večine potrebno ponovno preveriti politične odnose med strankami in ugotoviti, če je mogoče doseči novo politično soglasje in tako povečati število svetovalcev večine.
Kriza, ki traja že eno leto, izvira prvenstveno iz dejstva, da imajo KD, PSDI in PRI samo 12 od 24 svetovalcev, tako da je neofašistični glas odločilnega pomena za sprejemanje odločitev. Komunisti in socialisti so na celi vrsti pogovorov s strankami ustavnega loka predlagali demokratično upravljanje pokrajine na podlagi skupnega programa, vendar je KD vedno zavračala takšno rešitev, češ da ni mogoče uvajati skupščinskega sistema in da je potrebno točno ločevati vlogo, ki jo naš sistem prisoja večini in opoziciji. Kot posledica takšnega zadržanja je enoletna pasivi-zacija pokrajinske uprave, cilj, ki si ga lahko želijo samo sovražniki našega demokratičnega sistema. Zato tudi ni slučaj, če je neofašistični svetovalec izrazil zadovoljstvo s politiko meščanskih strank, ker niso pristale na sodelovanje z levico, ter je to svoje zadovoljstvo izrazil tudi s političnim dejanjem tako, da je omogočil odobritev proračuna. Ni treba posebej poudarjati, da v okviru takšne politike ni prostora za urejevanje naših narodnostnih vprašanj.
Koliko časa bo takšno stanje še trajalo, si mogoče napovedovati, prav gotovo pa je, da je večji del sredinskih svetovalcev v zadregi in da si bodo kmalu skušah oprati madež na svoji protifašistični zavesti. Zato je pričakovati obnovo političnih stikov ter začetek nove faze preverjanja razpoložljivosti političnih sil za sestavo nove večine. Ta faza preverjanja sovpada s političnimi volitvami, od katerih je v veliki meri odvisna nadaljnja usoda pokrajine.
normalno in civilno volilno kampanjo», ugotavlja v svoji obsodbi zločina v Genovi pokrajinska sindikalna federacija. Potem ko izraža sožalje prizadetim družinam in sodstvu, poziva «sa odgovorna telesa, naj z odločnimi ukrepi izsledijo in kaznujejo izvršilce zločina in njihove mandante. Sindikat izreka solidarnost s sindikati v Genovi ter poziva delavce, naj bodo budni ter naj preprečijo vsakršen prevratniški načrt ter se borijo proti političnemu nasilju, da zagotovijo dostojen potek volilnega boja ter zavarujejo ustanove m demokracijo.
Sindikalna federacija obsoja zločin v Genovi
«Potrebno je zaustaviti val nasilja in sovraštva, ki so sestavni del premišljenega načrta, da bi državo
Volilni shod PSI v Sovodnjah
V torek je bil pred sovodenjskim županstvom predvolilni shod PSI, na katerem sta govorila sovodenj-ski župan Jožef češčut ter Mario Del Ben, kandidata za poslansko zbornico. Pozdravni govor na torkovem shodu je imel občinski svetovalec dr. Vladimir Nanut.
Jožet češčut je ocenil splošno politično in gospodarsko stanje v državi. Večji del svojega posega pa je posvetil vprašanjem naše narodnostne skupnosti, za katera si PSI prizadeva, da b; se čimprej rešila.
Del Ben pa je prikazal smernice politike PSI na vsedržavni ravni. Večjo pozornost je govornik posvetil tudi mladini, ki naj z izbiro v levo prispeva k uresničitvi nove države.
ji so orisali smernice za bodoče delovanje. Sprejeli pa so tudi sklep, da podjetja, ki žele pristopiti v konzorcij in imajo sedež v po potresu prizadetih občinah, letos ne plačajo članarine.
Stavka uslužbencev javnih uprav
Od včeraj se kakih tisoč uslužbencev javnih ustanov z Goriškega udeležuje tridnevne stavke, ki jo je oklicala enotna sindikalna federacija, da bi s tem opozorila javnost in oblasti na nastalo stanje v javnih upravah. Delavci in sindikati namreč zahtevajo, naj pristojne o-blasti upoštevajo vse točke nove delovne pogodbe in naj ne bi birokratsko ovirale delavske pridob'tve.
V ta namen je bila včeraj v Gorici manifestacija, katere se je u-deležilo večje število uslužbencev javnih ustanov. Po sprevodu po glavnih mestnih ulicah so se stavkajoči . zbrali na, Travniku, kjer je sledilo sindikalno zborovanje.
Prva seja konzorcija Friulgiulia
Včeraj se je v Gorici sestal u-pravni svet konzorcija Friulgiulia. V konzorciju so včlanjena nekatera industrijska, trgovska in druga podjetja v naši deželi, ki se zanimajo za razširitev 'zmenjave s tujimi tržišči. Na seji so izvolili vodstvo konzorcija. Predsednik je videmski industrialec Gianni Cogolo, podpredsednika Eugenio Vatta in Gianni Parisi iz Trsta. V vodstvu so še Carlo Lualdi z Pordenona in Natale Comolli iz Gorice. Na prvi se-
V Villa Vicentina iztiril tovorni vlak
Na železniški postaji pri Villa Vicentina je v včerajšnjih popoldanskih urah iztiril tovorni vlak. Vzroki nesreče niso še pojasnjeni. Vse kaže, da se je pri vagonu zlomila os pri kolesju kar je povzročilo nesrečo. Kmalu po nezgodi so gasilci iz Červinjana poskrbeli za izolacijo tovora klora, ki se je prevrnil. Gasilci so ob pomoči osebja železnice tudi poskrbeli, da so prevrnjene vagone odstranili s proge, da bi čimprej usposobili promet. V tem času pa so potnike iz Tržiča v Červinjan vozili z avtobusi, ki jih je dalo na razpolago ravnateljstvo železnic. Pri nesreči ni bilo ranjenih.
PRISPEVEK K UTRJEVANJU PRIJATELJSKIH STIKOV
Topel sprejem pevcev iz Podgore
\r
na reviji pevskih zborov v Zireh
V imenu SPZ je gostitelje pozdravil Saverij Rožič Prihodnji četrtek izlet Podgorcev v Preddvor
Podgorski pevski zbor prosvetnega društva A. Paglavec, ki ga vodi Novogoričan Marijan Ciglič, je bil prejšnjo soboto deležen velikega uspeha na reviji pevskih zborov, ki jo je v žirovskem Kulturnem domu pripravila Zveza kulturno - prosvetnih organizacij občine Škofja Loka. Na tem večeru je namreč nastopilo 17 zborov iz škofjeloške občine in še podgorski zbor.
Pred pričetkom kulturnega večera, kateremu je prisostvovalo izredno veliko število občinstva, je goste iz zamejstva pozdravil predsednik ZKPO ;z Škofje Loke Peter Finžgar, ki je poudaril veliko pri-prijateljstvo, ki veže Škofjeločane z zamejci. Finžgar je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil željo, da bi se sodelovanje med tamkajšnjimi in zamejskimi društvi še bolj utrdilo. V imenu Slovenske prosvetne zveze se je za topel sprejem zahvalil podpredsednik Saverij Rožič, ki je dejal, da je podgorski zbor z veseljem sprejel vabilo za sobotni koncert. Taka srečanja, je nadaljeval, pomagajo k utrjevanju prijateljstva med Slovenci v matični domovini in zamejstvu.
Kar zadeva delovanje podgorskega pevskega zbora, bo ta sodeloval v četrtek, 17. t.m., na prireditvi, ki jo ob jezeru oripravlja folklorna skupina iz Preddvora. Prosvetno društvo je ob tej priložnosti pripravilo enodnevni avtobusni izlet. Kdor se hoče udeležiti izleta, naj se čimprej vpiše pri Saveriju Rožiču, Antonu Peršolji, Ivanu Bregantu in Ediju Maligoju.
Vpisovanje za kotalkarski tečaj na Peči
Prosvetno društvo Vipava s Peči in iz Rupe vabi vse mladince, da se udeležijo kotalkarskega tečaja, ki ga bo društvo pripravilo na prireditveni ploščadi na Peči. Društvo obvešča vse starše, ki bi radi svoje otroke poslali na tečaj, naj jih čimprej vpišejo pri Ivanu Petejanu. Udeleženci tečaja naj se za prvo vajo zberejo na plošči v petek, 18. junija, ob 19. uri. Tečaj bo vodil Livij Rožič iz Podgore.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiuiiiiiiiiin
PO NAVODILIH STROKOVNJAKOV IN ŽUPANA
V Števerjanu podrli staro hišo ki jo je razmajal potres 6. maja
Resno poškodovanih šest zgradb - Sestanek z ustanovo za gorsko gospodarstvo o najnujnejših posegih
Izmed vseh občin na Goriškem je. V Števerjanu so se pred dnevi na občina števerjan najbolj prizadeta | sestanku občinskih predstavnikov ter
zastopnikov ustanove za gorsko gospodarstvo pogovarjali o posegih
zaradi potresa. Ta občina je tudi edina, kjer so morali podreti eno hišo in kjer so večje število hiš ocenili kot neprimerne za bivanje. Z odredbo župana so podrli župnijsko zgradbo med borovci, ki običajno ni služila za bivališče, izjemoma pa so dovolili Riku De Reji, da je bival v njej. Hišo so podrli zato, kjer je bila razmajana in ker je s svojim položajem tik ceste predstavljala nevarnost za mimoidoče, stanovalca pa so preselili v županstvo, ki ga šele obnavljajo.
Tehnika pokrajinska uprave, ki sta pregledala stara stanovanjska in gospodarska poslopja v Števerjanu, sta določila -Še kakšnih pet zgradb, ki so zaradi starosti in zaradi potresa neuporabljive. Med te zgradbe sodijo poslopja Dominika Humarja v Uklancih, Rafaela Medveščka na Jazbinah, Justine Klanjšček v Uklancih in Ane Maraž na Sovenci. Potresni sunek je povzročil razpoke na cerkvi ter podrl dva dimnika, nadalje je neuporabno prvo nadstropje stanovanjske hiše Jo-sipine Pintar na Sovenci, medtem ko bodo v marsikateri hiši odluščili omet, ker je popokal in odstopil. Veliko škodo je občina nadalje utrpela na poslopju osnovne šole, ki so jo morali zapreti, razrede pa so premestili v druge solske zgradbe.
te ustanove v izvajanje določenih občinskih načrtov, ki zadevajo prvenstveno javna dela Občinska delegacija je predočila nekatere nujne potrebe, ki jih je ustanova sklenila vključiti v svoj kratkoročni in srednjeročni program. Tako so se na sestanku dogovorili, da bodo najprej poskrbeli za popravilo šolske zgradbe, nadalje bodo razširili most čez Grojnico, za kar se ogreva tudi občinska uprava « Gorici, zagoto-v'ti bodo skušali sredstva (22 milijonov lir) 'z‘a‘ zaključila dela pri obnavljanju županstva, popravili bodo vodovod, uredili javno električno razsvetljavo m zavarovali tiste ceste, ki jih ogrožajo zemeljski usadi.
Na sestanku so sestavili prednostno lestvico potreb, ki so nanizane nekako po zgoraj navedenem zaporedju. Občinarji pričakujejo, da bodo pri ustanovi za gorsko gospodarstvo hitro zadovoljili vsaj najnujnejše.
VOLILNA ZBOROVANJA
KPI. V Jamljah, na glavnem trgu, bo v petek ob 21. uri volilno zborovanje komunistične stranke. Govorila bosta slavist Ace Mermolja in pokrajinski svetovalec ter kandidat za poslansko zbornico Ivan Bratina.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiTiiiiii|uiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiil,iii|
PROŠNJA RAVNATELJSTVA NA ŠOLSKO MINISTRSTVO
Trgovsko šolo naj bi čimprej preuredili v tehnični zavod za zunanjo trgovino
Letošnjo maturo opravlja 16 dijakov - Optimistični isgledi za bodočnost šole
Včeraj so dijaki 3. razreda trgovske šole v Gorici zaključib pismene izpite in jih sedaj do sobote čaka ustno izpraševanje. Letošnjo malo maturo opravlja za slovensko trgovsko šolo v Gorici rekordno število dijakov, 16, 15 žensk in 1 fant.
Slovenski strokovni zavod za trgovino je v svojem osemletnem obstoju opravil precej pomembno delo, kar zadeva zaposlovanje slovenskih ljudi v raznih uradih in trgovskih podjetjih. Naj v potrdilo tega povemo, da so doslej vsi dijaki, ki so zaključib trgovsko šolo, takoj pahnil v nered in tako onemogočil1 našli zaposlitev. Sama šola se je
kakovostno izboljšala. Letos so od občine dosegb, da jim je uredila dva laboratorija, enega za električne pisalne in računalne stroje, drugega pa za mehanične pisalne stroje.
Izgledi za bodočnost te šole so še boljši. Goriška pokrajina je namreč prisluhnila želji ravnateljstva šole in poslala na šolsko ministrstvo prošnjo, da bi sedanjo šolo preuredili v tehnični zavod za zunanjo trgovino. Kot nam je ravnatelj šole prof. Albin Sirk povedal, bi z novo preureditvijo zavoda uresničili načrt, ki so si ga postavib. Novi zavod bi obsegal 5Jetno obvezno šolanje. O-
benem bi v tem slučaju ne prišlo v poštev število dijakov, ki obiskujejo posamezne razrede. Vemo namreč, da so prav letos nastale težave, ker niso pristojne šolske oblasti hotele odpreti četrtega razreda trgovske šole, češ da se je v ta razred vpisalo premajhno število dijakov.
Tehnični zavod za zunanjo trgovino (preureditev šole bi lahko stopila v veljavo že s prihodnjim šolskim letom) bi namreč pripravil sposobne ljudi za poslovanje v zunanji trgovini. S tem v zvezi velja omeniti perspektive o okrepitvi trgovine z Vzhodom ter načrt za izgradnjo avtoporta. Poznanje slovenskega in italijanskega jezika bi našim dijakom nudilo večje možnosti zaposlitve na tem področju.
(Na sliki dijaki 3. razreda med nalogo iz strojepisja).
Vesti iz bolnišnice
V	Mihaelovi ubci v štandrežu se je v prometni nesreči poškodoval 38-letni delavec Bruno Špacapan iz Ulice Colonia 8, katerega so v gori-ški bolnišnici zaradi poškodbe na levi nogi sprejeb na 20-dnevno zdravljenje.
V	splošno bolnišnico sta se včeraj zjutraj zatekla 26-letna Graziella Prinčič iz Gradišča, Ul. Zumina 5 ter 11-letna dijakinja Kristina Pi-nauto, Korzo Italija 256. Prvi so u-gotovib zlom nekaterih reber .zaradi česar se bo zdravila trideset dni Pinautova pa bo zaradi lažjih poškodb okrevala v desetih dneh. Obe sta se v jutranjih urah peljab v mestnem avtobusu, ko je šofer vozila, da bi preprečil trčenje z drugim avtomobilom hitro zavrl. Ženski sta tako izgubili ravnotežje in padb na tla.
Kotalkarska revija v soboto v Štandrežu
Prosvetno društvo Oton Župančič vabi vse, da se v soboto, 12. t.m., ob 20.30 udeležijo revije kotalkarjev iz Nove Gorice, ki bo v Domu Andreja Budala. S celevečernim sporedom bo nastopil kotalkarski in hokejski klub Yogi, ki šteje več kot 50 kotalkarjev, ki se bodo občinstvu predstavili v skupinskih in posameznih vajah. Z njimi bosta nastopila tudi jugoslovanski državni prvak Silvo špajger iz Ljubljane ter Jadranka Kos iz Nove Gorice, ki je pred kratkim v Ronkah zasedla prvo mesto med mladinkami.
štandreško prosvetno društvo obenem vabi domačine, naj se jutri zvečer udeležijo glasbene produkcije, ki jo bodo izvajali štandreški gojenci glasbene šole v Gorici. Na večeru, ki bo ob 20.30 v Domu Andreja Budala, bo nastopil tudi harmonikarski ansambel iz Nabrežine.
Razna obvestila
SPD v Gorici sporoča članom, da bo v nedeljo, 13. junija, vzpon na Blegoš. Odhod ob 7. uri z lastnimi sredstvi z mejnega prehoda pri Rdeči hiši (italijanska stran)
Kino
Gorica
VERDI 17.00—22.00 «Gli avventurieri del pianeta Terra». Y. Brinner in M. Von Sadow. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CORSO 17.00—22.00 «Emanuelle Nera • Horient reportage». L Gemser in G. Tinti. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «I giorni della chimera». R. Scarpa in A. Lualdi. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 17.30-21.30 «Il kamikaze del karaté». C. K. Tal. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VITTORIA 17.00—21,30 « B. Cyan -Grandioso film di karaté per tutti». Barvni film.
Irzic
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Apache». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Trio infernale». Barvni film.
Nova Gorica in okolica
SOČA «Dvojica nezlomljivih», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Ljubezen brez obveznosti», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE « Karambola », italijanski barvni film ob 19.30.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Francesco Veneruso, Antonio Rosano, Paolo Pontoni .Enrico Benvenuto, Daniele Bianco, Dario Del Negro, Pietro Simonetti in Matteo Tripodi.
SMRTI:	47Jetni šofer Oscarre
Sprynar, 61-letni zidar Giovanni Pe-teani, 53-letni delavec Ferruccio Ma-telli, 87-letna gospodinja Santa Spinato vd. Cantarin, 61-letna Arieda Peruch, 75-letna gospodinja Regina Casonato.
DEŽURNA lekarna v gorici
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Itaba 10, tel. 25-76.
ZAKLJUČNE PRIREDiTVE
IN RAZSTAVE NA ŠOLAH
Nekaj otrok openske osnovne šol e, ki so nastopili na svo.U šolski prireditvi
Šolarji slovenske šole pri Korošcih so pripravili lepo razstavo ročnih del, v slikarski razstavi pa so prikazali, kako oni vidijo posledice potresa v sosedni Furlaniji
Bogata razstava ročnih del in risb na slovenski šoli Donijo - Ricmanje
Boljunski šolarji pa so pokazali več risb kot ročnih del, ki pa jih tudi ni bilo malo
ZAKLJUČNE PRIREDITVE NA SLOVENSKIH ŠOLAH
Na Katinari bogat program in podelitev bralnih značk
V soboto zvečer je z vseh o-brazov, ki so bili zbrani v kati-narski šoli, sijalo zadovoljstvo. Srečni so bili učenci, ki so se z zaključno šolsko prireditvijo izkazali, in srečni so bili njihovi starši in prijatelji, ki so napolnili šolsko dvorano. Tudi učiteljstvo je doživelo svoje' zadoščenje za vloženo delo in trud, ki se je z izvedbo obširnega programa izkazalo. da ni bilo zaman.
Večer je začel šolski pevski zbor, ki je pod vodstvom učiteljice Novele Carli zapel dvoglasno šest pesmi. Pesmi so bile smiselno izbrane prav tako kot sledeče recitacije. S pesmijo «Rižarna», ki jo je spesnil domači župnik Albert Miklavec, so se oddolžili spominu žrtev, ki so darovale življenje za naš današnji boljši dan; sledile pa so še recitacije domačih pesnikov od Ivana Trinka Zamejskega in Dragotina Ketteja preko Srečka Kosovela in Iga Grudna do najmlajšega, sodobnega Miroslava Košute. Vsekakor smiselni izbor.
Na sporedu sta bila tudi dva
Vrsta je bila na glasbenikih. Najprej je mali violinist zaigral tri kratke skladbice, potem pa se je zvrstilo kar šest harmonikarjev (vmes dve deklici) vsak s svojo solistično točko. Nastopil je še duo, nato mali ansambel, na koncu pa še veliki ansambel. Vsi harmonikarji so bili sprejeti z ■ navdušenim odobravanjem. Harmonikarje je vodil Klavdij Furlan.
Med sporedom je šolska učiteljica Justina Petkovšek napovedala «najvažnejšo točko» večera to je podelitev bralnih značk Frana Milčinskega. Za to slovesnost so povabili upokojeno učiteljico Minko Pahorjevo, ki je službovala na šoli v času, ko je b.Ta šola poimenovana po Franu Milčinskemu in so bile po njem imenovane tudi takrat uvedene bralne značke. Pahorjeva je v nekaj besedah podčrtala pomen knjige v človekovem življenju in koristnost branja, kateremu se pa mora privaditi človek že v otroški dob;, če naj bo tudi kot odrasel vnet bralec.
K vzgoji k branju naj pripomore tudi akcija bralnih značk, ki
baleta; v prvem, ko so otroci na- je v matični Sloveniji razširjena
že na vse osnovne šole in so ob koncu preteklega šolskega leta podelili kar 80.000 bralnih značk. Pri nas v zamejstvu je ta akcija bolj malo znana. Poleg bralne značke Milčinskega na katinarski šoli je uvedena še Kajuhova bralna znač-
stopali v stiliziranih narodnih nošah, je bila zastopana vsa šola, saj je baletno skupino sestavljal po en par iz vsakega razreda; v drugem plesu pa so nastopili pari v pristnih okoličanskih narodnih nošah.
iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiii
Lepe šolske prireditve na slovenskih šolah od Devina do Korošcev
V	zadnjih dneh smo imeli na slovenskih šolah že celo vrsto zaključnih šolskih prireditev in razstav ročnih del ter risb, tako da so nekatere razstave in prireditve predstavljale že pravo presenečenje. O nekaterih prireditvah smo že obširno poročali, nekatere smo le o-menili, hkrati pa prav te dni objavljamo mnogo slik tako o prireditvah kot o šolskih razstavah. Preteklo soboto in nedeljo so pripravili zaključne prireditve učenci v Devinu in Sesljanu, nato na Opčinah in v Nabrežini, pa tudi v Zgoniku, v Križu ih na Katinari, o čemer obširneje poročamo drugje, končno še pri Domju, v Ricmanjih ter pri Korošcih. Razstave in prireditve so bile tudi na raznih šolah v središču mesta.
tf '•-*» n«*
Na vseh teh prireditvah je bilo zelo veliko staršev, pa tudi prijateljev naše mladine, ki so bili zelo zadovoljni z nastopom svojih otrok, ker so lahko na teh prireditvah spoznali, kako se naša mladina razvija in usposablja za življenje. Vse letošnje zaključne prireditve na šolah so bile posvečene spominu Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja in sicer ob 100-letnici rojstva velikega slovenskega pisatelja in pomembnega slovenskega pesnika.
V	sesljanski šoli so pripravili letošnjo zaključno šolsko prireditev in hkrati tudi razstavo ročnih del in risb skupno domači, torej sesljanski otroci pa tudi učenci iz Devina. Na šolski prireditvi so šolarji iz Sesljana in Devina podali vrsto recitacij in deklamacij pa tudi nekaj prizorčkov in igric, na koncu pa je skupen šolski pevski zbor zapel niz slovenskih pesmi.
V	Nabrežini je bila šolska prireditev na širšem hodniku šolskega poslopja, kjer se je zbralo razmeroma veliko ljudi. To je za Nabrežino še posebej razumljivo in po-mebno, ker obiskuje nabrežinsko o-snovno šolo nad 80 učencev. Najmlajši, torej drobiž iz prvega in drugega razreda, so imeli na sporedu nekaj pesmi in prizorčkov, ki govore o mamici in očku, šolarji višjih razredov pa so nastopili z deklamacijami, zbornimi recitacijami in prizori, s čimer so počastili spomin Ivana Cankarja in Dragotina Ketteja. Ob zaključku programa pa je šolski zbor zapel več slovenskih
V	Borštu je bila zaključna šolska prireditev v dvoranici šolskih sester, ki so jo za to priložnost starši in sploh Borštani napolnili do zadnjega kotička. Zelo pester in bogat spored so začeli najmlajši šolarčki, drobiž iz otroškega vrtca, ki so zapeli nekaj otroških pesmi in podali nekaj zares dobro pripravljenih prizorčkov.
V	drugi točki sporeda so nastopili otroci borštanske osnovne šole, ki so skupno podali recital v zvezi s Cankarjevo stoletnico rojstva. Nato so se vrstili nastopi učencev posameznih razredov: na vrsti so bile razne deklamacije in tudi majhni prizori. Prireditev je zaključil skupen šolski pevski zbor, ki je zapel tri pesmi in sicer beneško «Oj božime», «Otok poje» ter «Na počitnice».
Na Opčinah so zaključno šolsko prireditev pripravili v dvorani Finž-garjevega doma. Openski šolarji so nastopili s prizorčki, deklamacijami in s pesmijo. Tudi tukajšnja torej openska prireditev je, podobno kot v drugih krajih, izzvenela v smislu 100-letnice rojstva Ivana Cankarja.
Zelo lepa in prisrčna je bila prireditev slovenskih otrok miljske občine, ki obiskujejo šoli s celodnevnim poukom pri Korošcih in v Žavljah. Prireditev je bila v naj-večii učilnici, ki je bila ob tej priložnosti vsekakor premajhna, da bi sprejela vse tiste ljudi, ki so
t hoteli prisostvovati nastopu svojih I malčkov. Zato se je mnogo ljudi molalo zadovoljiti s hodnikom šolskega poslopja in so zato le poslušali, kaj se je dogajalo v razredu
Pester in bogat spored je štel kar trinajst točk. Začel se je s prikazom Cankarjevega življenja, sledile so nato recitacije in prizorčki, ki so bili prav tako skoraj vsi posvečeni spominu velikega pisatelja. Nato so otroci od Korošcev in iz Žavelj pod vodstvom Draga Žerjala zaigrali nekaj skladbic z OrfTovim sistemom, to se pravi z novimi inštrumenti, pihali in tolkali. Najmlajši iz prvega in drugega razreda pa so prikazali nekaj ritmičnih vaj. Tudi to šolsko prireditev je zaključil šolski pevski zbor, ki je zapel tri otroške pesmi.
ka v šoli Gropada - Padriče; ob letošnji proslavi stoletmce Cankarjevega rojstva pa so uvedli Cankarjevo bralno značko na srednji šoli Ivan Cankar pri Sv. Jakobu. Po vzpodbudnih besedah je Pahorjeva izročila štirim učenčkom prvega razreda knjižne nagrade, ker so se med letom, četudi novinci, izkazali z branjem njim primernih knjig. Nato pa je štirim «drugošolčkom» pripela Cicibanove bralne značke.
Značke Frana Milčinskega pa so namenjene višjim razredom: bronasto, je dobilo šest učencev tretjega razreda, srebrno kar sedem učencev četrtega razreda, medtem ko sta bili podeljeni zlati bralni znački dvema učencema petega razreda. Vseh skupaj je bilo torej nagrajenui kar 23 učencev, kar zriaša skoraj 64 odst. vseh učencev. Če pomislimo, da je akcija za bralno značko povsem prostovoljna, brez vsake prisile in da odvaja naše otroke od smortnega, resnega branja poleg «giornalinov» in televizije še več drugih dejavnikov, potem nas mora letošnji uspeh zadovoljiti, vendar ne toliko, da ne bi v prihodnjem šolskem letu stremeli še k višjemu dosežku. Knjige bodo otroci katinarske šole gotovo dosegli s pomočjo staršev, ki bodo vzpodbujali svojo mladež k intenzivnejšemu branju.
Na prireditvi se mi je namreč močno utrdilo zaupanje v starše iz Lonjerja, s Katinare in iz Rovt. Že iz izkušnje prejšnjih let vem, da so bili ti starši vedno zelo naklonjeni šoli, njihov nastop ob zaključku sobotne prireditve pa me je prepričal, da se je Združenje staršev zelo učinkovito vključilo v aktivno sodelovanje; konkretno so bili imenovani kot so-trudniki učiteljstva Borica Bechi, Magda Madotto, R:hard in Mario Lorenzi ter Fabio Lorenzi. Pa niso bili edini, saj je bila zahvala učiteljice Petkovškove naslovljena še na druge neimenovane starše.
Starši so na koncu prireditve izročili učiteljem in tistim, ki so se z njihovimi otroki trudili tudi pri popoldanskem dodatnem pouku, darove. Ne bi tega omenil, če bi ne ugotovil, da so dobili vsi obdarovani enake darove. Predvsem je podčrtat:, da niso bili ti darovi pretirano dragi, kakor so jih starši v prejšnjih letih, nekateri med njimi celo z odpovedjo, nabavljali učiteljem. Tudi skromnejši dar je lahko izraz priznanja in drag spomin dobremu vzgojitelju. Pomembno je, da so starši tudi v tem primeru nastopili kolektivno kot celota. To je tudi dober obet, da se bo- sodelovanje staršev z učiteljstvom še poglabljalo in razširilo. .	,
d. p.
■ iiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiii
Silos za 8000 vagonov žita
VUKOVAR. 9. — Gradbeni delavci osiješkega podjetja «Gradnja» zaključujejo zadnja dela v industrijski coni kmetijsko industrijskega kombinata «Vukovar», kjer dokončujejo drugi del gradnje žitnega silosa z zmogljivostjo 8 tisoč vagonov. Silos bo te dni izročen delovni or-ganiziciji in bo sprejel prvo žito že čez kak teden, brž ko se bo začela letošnja žetev. Pravzaprav je del velikega silosa že prišel v rabo, sedaj pride na vrsto celoten silos.
V okviru silosa so postavili tudi strehe nad železniškim in cestnim
dostopom, tako. da je iztovarjenje ali natovarjanje žita neodvisno od vremenskih razmer. Namestili so tudi specialne tehtnice, zgradili transformatorsko postajo in ogrevalne naprave z velikim skladiščem goriva, sušilnica ima zmogljivost 120 vagonov žita na dan. itd.
Za gradnjo silosa, ki ima. kot smo rekli, zmogljivost 8 tisoč vagonov, in za vse ostale objekte je kombinat porabil 160 milijonov dinarjev. Z novimi zmogljivostmi ima kombinat na razpolago silosov za skupno 14 tisoč vagonov žita.
Novost na knjižni polici
William Craig:
Bitka
za Stalingrad
V zadnjih tridesetih letih so mnoge založbe po vsem svetu, izdale številne knjige, ki govore o bitki za Stalingrad in o propadu nemške 6. armade pod vodstvom generala von Paulusa. Nekatere od teh knjig so osebni spomini, druge so zgodovinske razprave. Toda ruske in nemške knjige na to temo kazijo posamezne hibe. Ameriški publicist in zgodovinar Vil-liam Craig, ki se je lotil proučevanja vsega, kar je bilo v zvezi s Stalingradom in največjo bitko okrog tega mesta, je spoznal napake enih in drugih udeležencev vojne. Prehodil je bojno polje po-dolgem in počez, zapisoval si je izjave udeležencev bojev na tem sektorju vzhodne fronte, zbral je fotokopije številnih pisem in bogato slikovno gradivo, prebiral kronike in poročila ter tako ustvaril knjigo BITKA ZA STALINGRAD, ki je v Originalu izšla leta 1973 v New Yorku. zdaj pa smo jo dobili v slovenskem prevodu. Izdala jo je Cankarjeva založba v Ljubljani, prevedel Boris Tomič. Tako je slovenskemu bralcu posredovano delo, ki bo zaradi zanimivega prikazovanja dogodkov in zaradi pomembnosti odločilnih bojev, ki so pomenili preobrat v drugi svetovni vojni, pomenilo dragoceno obogatitev naše literature o drugi svetovni vojni.
Pol leta trajajoči boji za Sta: llngrad so pomenili najbolj krvavo bitko v vsej zgodovini vojn. Boji so zahtevali 2 milijona žrtev. Stalingrad pa je bil tudi prelomnica v drugi svetovni vojni. Ob Volgi se je začel pohod Rdeče armade, ki se je zmagoslavno končal v Berlinu. O vsem tem dogajanju od septembra 1942 pa do februarja 1943, ko se je nemška, armada dokončno predala, je ameriški publicist napisal knjigo, kjer nam z vso podrobnostjo, ki mu jo dopuščajo podatki, slika usodne boje, spopade, morije in trpljenje stotisočev ljudi, ruskih civilistov in vojakov na obeh straneh. Pisatelj pri tem v svoji knjigi sicer ni povsem dosleden. Kajti v posameznih poglavjih slika posamezne prizore iz zaledja ene in druge stranke, nas prestavi nato na bo jišče med vojake in generale, po tem pa spet dokumentarno prika zuje vojne operacije in spopade pa posreduje pričevanja posamez nih udeležencev, beleži njihove iz povedi in priobčuje njihova pisma Tako je nastala knjiga, ki je po svojem značaju svojevrstna zgodo vinska knjiga, ki pa vendar m zgodovina temveč pretresljiv, živ mozaik usod in' epopeja o človekovem trpljenju in tragiki.
Ker je v knjigi prikazana bitka za Stalingrad, ki je v svetovni zgodovini znana kot najpomembnejši dogodek in kot preokretnica druge svetovne vojne, je seveda pričevanje ameriškega publicista še toliko bolj vredno branja, zlasti ker nam skuša prikazati objektivno resnico. Pa tudi zato, ker prikazuje dogodke in stvari. primerjalno, z obeh taborov v istem časovnem obdobju, to pa nam daje plastično sliko razmer in človeških usod obenem. Ker se pisec zaustavlja ob zunanjih dogodkih in ob notranjih dogajanjih v ljudeh samih, je knjiga še toliko več vredna. Prebirali jo bodo vsi z zadovoljstvom ter bodo obogateni odlagali knjigo, ki nam v svojevrstni nazorni podobi predstavlja sialingrajski spopad in s tem največjo bitko vseh časov, ki je trajala 6 mesecev in zahtevala toliko žrtev.
Sl. Ru.
Il lil 111 II II 111 II ll'lllllll 1111111111 II 1111111111111111 ■ 111111| I lili 11 II II 11111II lili III II 1111111111111111 m 11111| 11| 1111111111111| 11 UH I Ul | Ul 111| |i 111111| 111111111111| 111| m 11111 m ] 111111111111 UlA)
V SESLJANU URADNO ODPRLI TURISTIČNO SEZONO
Letos poleti na obalnem pasu sest koncertov in več razstav
Kot prva razstavlja slikarka Gina Roma, ki je doskj veliko razstavljala
Z odprtjem razstave del slikarke Gine Rome, ki se je doslej uveljavila že na več prireditvah beneškega bienala in rimskega kva-drienala, se je preteklo soboto zvečer začel v Sesljanu ciklus kulturnih manifestacij in prireditev, ki jih pripravlja avtonomna ustanova za turizem in gostinstvo na obalnem področju devinsko - nabre-žinske občine. Ob tej priložnosti je predsednik avtonomne ustanove Parentin številnemu občinstvu in predstavnikom oblasti spregovoril tudi o turizmu v tem delu naše pokrajine in o turističnih perspektivah v zvezi z notranjimi razmerami v deželi. Predsednik Parentin je najprej podčrtal delež deželnega odbora pri povečanju turistične zmogljivosti in turizma nasploh, nato pa je spregovoril o nevarnostih, ki jih lahko turizmu na našem področju predstavljajo zle posledice katastrofe, ki je zajela del Furlanije. Ustavil se je nato pri specifičnih problemih Sesljana in podčrtal dejstvo, da dela ustanova v finančnih težavah.
Kulturni program, ki ga pripravlja turistična ustanova za obalno področje devinsko - nabrežinske občine, predvideva p-redvsem vrsto glasbenih prireditev v stari cerkvi v štivanu. Ta program predvideva šest koncertov, na katerih bodo nastopili znani izvajalci. Prvi koncert bo 24. t. m., ko bo nastopil duo Lana - Repini, ki bo izvajal B'cha in Beethovna, sledil bo koncert pianista Gina Gori-nija, ki bo prav tako izvajal Bacha in Beethovna, pa tudi Debussyja in De Fallo. Na dan 5. julija bo na sporedu Rossinijeva mala ma-
Preitsednik turistične ustanove Parentin bere svoje poročilo
ČETRTEK, 10. JUNIJA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
12.30	Poljudna znanost: Salgarijev mit 12.55 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever
13.30	DNEVNIK
16.45	Program za najmlajše: Kaj je pod klobukom?
17.15	Program za mladino: Risani film 17.20 Neznani svet
18.15	Amerigo Vespucci, dokumentarec
18.45	Mali teater, komična komedija
19.45	Volilna kronika 20.00 DNEVNIK
20.45	VOLILNA TRIBUNA 1976 21.40 Milleluci, glasbena oddaja
Oddajo bosta vodili znani italijanski pevki Mina in Raffaela Carrà Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika
15.00
18.00 18.15 18.30 18.50
20.45
21.40
Drugi kanal
Giro d’Italia, 20. etapa Protestantizem
Tedenska oddaja o judovski stvarnosti
nnoivnilf/i /
GOSPOD ALEXANDER NE ODGOVORI, serijski film 19.45 Volilna kronika 20.00 DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO VOLILNA TRIBUNA 1976 DAVE BARRETT, serijski film
Dave Barrett začenja preiskavo o neki tolpi, ki jo sestavljajo zelo mladi tolovaji. Med njimi je tudi Bobby Lee Dickerson, katerega oče je prišel k njemu, da bi naj kot agent odkril njegovega sina, ki se je komaj vključil v tolpo in ga prepričal, naj se vrne na pravo pot. Do pred enim letom je Bobby redno obiskoval šolo pri zakoncih Beai, h katerim je Dave stopil, da bi zvedel kaj več o mladeniču. Med tem pa tolpa nadaljuje pod vodstvom Tommyja svojo nečedno dejavnost, namreč ropa po bankah in vdira v razne ustanove. Tolpa se pravkar pripravlja na neki nov tak podvig . .
Koncert pihalnega orkestra vojne mornarice
22.30
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
18.30	Cvetlične pravljice
18.45 Neven. oddaja TV Beograd
19.15	Obzornik
20.30	DNEVNIK
21.00 D. Guardamagna: PUCCINI, tretje nadaljevanje
Za lažje razumevanje današnjega, tretjega dela bomo prikazali vsebino drugega dela:
Puccini ima težave s pisatelji, konkretno s pisci libretov. Prepričan je, da besedila libretov ne izražajo duha njegove glasbe. Illicu in Giacosi očita, da nista dojela romantičnih odtenkov njegovega izraza. Sledi prepir, nato spet pomirjenje in Puccinijevo ustvarjanje se nadaljuje v hiši ob jezeru, ki jo je kupil za svojo družmo. Toda Elvira hišo sovraži, posebno pozimi, ko še bolj čuti osamljenost. Puccini jo še vedno pušča doma, Elvira pa s svojo ljubosumnostjo ubija medsebojne odnose. In tedaj si Puccini najde ljubico Gianno. Medtem se v Turinu pripravlja premiera opere La Boheme. Tematika je nova in mnenja o uspehu so različna. Opera pa vendar doživi uspeh.
V	današnjem, tretjem delu bosta na sporedu odlomka iz opere «Tosca», nastopila bosta tenorist Mario del Monaco in baritonist Tito Gobbi
22.15	Kam in kako na oddih
22.25	Četrtkovi razgledi:
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
V	dneh, ko je Hitler zasedel velik del Slovenije in so nacisti izgnali iz Štajerske in Gorenjske večje število Slovencev v Srbijo, se je posebno v Srbiji navezalo še tesnejše prijateljstvo in bratstvo med srbskim in slovenskim človekom. Nekaj let po osvoboditvi so Slovenci iz Štajerske povabili v goste v Maribor družine, ki so jim dale v času okupacije streho. S tem se je začel Vlak bratstva, ko se iz leta v leto Slovenci odpravijo v goste k Srbom, ali Srbi v Slovenijo. Ta tradicija se bo pono-
> vila,‘Wljti čini*'jfe^jJrisfČ! flirti‘bratstva, v Krško. V letošnjem letu ima- ta manifestacija še poseben 'p°men- ^er Je pokroviteljstvo nad Vlakom bratstva in enotnosti prevzela zvezna konferenca socialistične zveze in bosta na slavje v Krško prišli tudi delegaciji iz Bosne in Hercegovine ter iz Hrvatske
22.55	DNEVNIK
23.10 GLASBENI MAGAZIN •
Koper — barvna
17.25	Nogometna tekma: RIJEKA — DINAMO, neposreden prenos
20.55	Otroški kotiček
21.15	DNEVNIK
21.35 Polnočna patrulja, celovečerni film z Oliverom Hardyjem in Stanom Laurelom
23.10 Grappeggia special, glasbena prireditev
23.30	MLADI RUDARJI IZ VELENJA SAMOPRISPEVEK V BOSENSKI KRAJINI (dokumentarni oddaji)
18.45
21.00
Zagreb
Tako so živeli PARALELE
21.50 Emigranti, celovečerni film
TRST A
posebna oddaja; 15.30 Radijska na
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 daljevanka; 15.45 Plošče za mla-
Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Slovenski razgledi: Ivan Cankar v Trstu; 13.30 Glasba po že
dino; 17.C5 Komorna in operna glasba; 17.U Knjižne novosti; 18.10 Giro d’Italia • 19.30 Jazz za mia
tjah; 14.45 Dejstva in mnenja; 17.00 dino; 20.20 Ponovno na sporedu Za mlade poslušalce; 18.15 Umet- 21.15 Ansambel in flavta; 22.30 nost in prireditve; 18.30 Skladatelj Dunajski oktet.
Aleksander Mirt; 19.10 Človek pred rojstvom; 19.25 Pisani balončki;
RADIO 2
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Ra
20.00 Šport; 20.35 Igorju ugaja dijski dnevnik; 7.50 Jutranji sp°' Bach, igra v dveh delih; 21.50 red; 8.45 Orkester; 9.35 Nadalje
Glasba za lahko noč.
KOPER
vanka; 11.00 VoTlna tribuna; 12.30 Radijska reportaža; 12.40 Alto gra
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.00, 18.30, dimento; 14.00 Plošče; 15.20 Volil 19.30, 21.30 Poročila; 8.40 Jutra- na kronika; 15.40 Glasbeno n ja glasba; 10.00 Z nami je; 10.15 V01’ni spored; 17.30 Reportaža:
17.50 Popularne plošče; 18.30 Kol-19.55 Superso
Oddaja za najmlajše; 11.15 Prisluhnimo jim skupaj; 11.45 Plošče dirka po Italiji; za mladino; 12.05 Glasba po že- n*c: 21.30 Popof. Ijah; 14.00 Pod vedrim nebom;
14.45 Nove knjige; 14.40 Operna glasba; 15.15 Orkester Mariani;
SLOVENIJA
7.00. 8.00, 10.00, 14.n, 16.00. 20.00 Poročila; 7.20 Rekreacija; 7.50 N
16.00	Oddaja za mladino; 17.45 Iz današnji dan; 9.08 jlasbena mati
opusa velikih mojstrov; 18.00 Tri- neja; 10;o5 Radijska šola: K» buna mladih; Mladinske delovne skladbe ,Vilka Ukmarja; 13.1(! sekcije; 19.00 Glasba po željah; Zvoki ..nanih melodij; 13.30 Kme-19.30 Gojenci glasbene šole Ajdov- tijski nasveti, 13.40 C vasi ščina, 20.00 Prenos RL, 20.30 Lah- vasi* 14 30 Pripono jo vam 15.03 ka glasba; 21.00 Večerno sreča- iz glasbenih šol: 15.40 Med šolo-nje; 22.00 Slovenski solisti in an- družino in delom; 16.45 «Vrtiljak»-sambh; 22.45 Plošča dneva.	17.45 Naš gost; 18 05 studio ob
RADIO 1	18.00; 19.00 Popoldansk. koncert:
7.00, 8.C), 13.00, 15.f0, 19.00 Radij- 20.40 Ansambel Jožeta Kampió,3' ski dnevnik; 6.25 Almanah; 8.30 20.50 Lahkj noč, o‘uoci! ; 21.00 Ve Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; čer-.' pačili pes v, 22.00 Literarni
10.00	Reportaža; 11.00 Volilna tri- večer; 22.40 Lepe melodija, 23--*' buna; 11.50 Na sporedu je kita- Slov. instrumentalna glasba:
ra; 12.10 Četrti ''rogram; 13.30 James Ugugi. Omejitve (Kenija)’ Volilne kronike; 13.40 Četrtkova 00.15 Paleta popevk.
ša za zbor, harmonij in dva klavirja. Koncert bo vodil Daniele Zanettovich. Deset dni pozneje, 1 . julija bo nastopil tržaški Rara En-samble z Mozartom, Brahmsom in Hindemithom, 22. julija pa Lo nastopil beneški Ensamble prav tako z Bachom pa še s Schoenber-gom in Schubertom. Zadnji koncert bo 30. julija, ko bo nastopil duo mladih koncertistov, violinista in pianista.
V dvorani na sedežu ustanove v Sesljanu, kjer razstavlja sedaj svoja dela Gina Roma, se bodo med poletno turistično sezono, vse do septembra, vrstile umetnostne razstave, vmes pa bo že bolj ali manj tradicionalna obrtniška razstava.
Horoskop
liiiinnMiiiii umi iiiiniiiiiiiiiiiiMiMMin m 11 umu m n im m itimi 11 mili m m 11H11111 mulili Hill m m m im ttiti m m m munii m 1111111111 Milimi 11 mm m an'a1"1111
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Če želite doseči uspeh, popravite svoje načrte. Vse vaše skrbi se bodo razblinile. Glavobol.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Nasprotovanja, vendar bo sreča na vaši strani. Skušajte na prijateljski način rešiti neko nevšečno zadevo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.)
Vaše možnosti niso gotove. Ne skušajte doseči nemogočega. Potrebni ste počitka.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Neko vprašanje bo v vas vzbudilo u-strezno domiselnost. Vaša široko-srčnost bo poplačana.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Če ho čete doseči uspeh, ne bodite pre-
nagljeni. DogodKi bodo potrdi'i pravilnost sprejetega sklepa.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Posvetite svoje moči delu, ki vam je pri srcu. Posrečilo se vam bo vse, kar zadova vaše počutje.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22. 10.) Za odoravo manjšega poklicnega spora je potrebna nepristranost. Ponovno boste našli svojo srečo.
ŠKORPIJON (od 23. 10. do 21. 11.) Ne spuščajte sc v nepotrebna poslovna tekmovanja. Pazite se pred indiskretnimi osebami.
STRELEC (od 22. 11. do 20. Prejeli bosti «anudbo za P°” ’ katerega uspeh ni prav got°v Vsi spori se bodo poravnali. , KOZOROG (od 2' 12. do 20. Površnost v finančnih zadevah .. vam utegnila moč.io škodo'-'a^' Trenutek za odprava starega n soglasja.	„ \
VODNAR (od 21. 1. do 19, t' Dajte prosto pot svojim Nepričakovana ljubeznivost v bo zmanjšala skrbi.	ca.,.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) šajte zgraditi svojo gmotno v°a nost na trdnih temeljih. Ne dov te, da bi se vas polastil P6 mizem.
KOLESARSTVO
19. ETAPA «GIRA»
De Muynck na vrhu skupne lestvice Prva dolomitska etapa za Gandariasa
Gimondi na 2. mestu skupne lestvice - Merckx ni odstopil
VAIOLET, 9. — Skupna lestvica «Gira» se je končno spremenila: na vrhu je zdaj Belgijec Jean De Muynck, Gimondi pa je na 2. mestu.
Današnja etapa je bila prva, katero so tekmovalci vozili preko visokih dolomitskih sedel in «potres», katerega je bilo pričakovati, ni izostal. Gimondi je sicer zagrizeno branil svojo roza majico, toda v boju z mlajšimi tekmeci je moral položiti orožje. Položil pa ga je z dvignjeno glavo, kajti če pomislimo, da je včeraj hudo padel in ni vso noč zaradi bolečin zatisnil očesa,' potem je 25 sekund, kolikor sedaj zaostaja za vodečim De Muynckom, res bore malo. Da je svoj poraz ohranil v tako ozkih mejah, je moral vložiti v svojo današnjo vožnjo vse svoje sile in kot je dokazal, teh ima še vedno precej.
Junaki današnje etape so bili Španci. Blesteli niso le na etapnem cilju s svojim Gandariasom, ki je svojega najbližjega zasledovalca, danes odličnega Italijana Bertoglia, prehitel za več kot minuto, ampak so tudi prednjačili na vseh ciljih za gorsko nagrado.
V nasprotju s pričakovanjem pa Merckx danes ni odstopil. Včeraj je bil celo sam skeptičen o svojih možnostih za nadaljevanje tekmovanja na «Giru», toda danes se je javil na startu, dosegel je še razmeroma dober čas (glede na njegovo zdravstveno stanje) ter se je na skupni lestvici celo povzpel za dve mesti višje, čeprav je njegov zaostanek nekoliko narasel.
Lestvica 19. etape je taka:
1.	Andres Gandarias (Šp.), ki je prevozil 132 km dolgo progo v 4.25’59” s p.h. 29,766 km na uro
2.	Bertoglio (It.)
3.	De Muynck (Bel.)
4.	Gimondi (It.)
5.	Riccomi (It.)
6.	De Witte (Bel.)
7.	Guadrini (It.)
8.	Nazabal (Šp.)
9.	Moser (It.)
10. Merckx (Bel.)
H. Poggiali (It.)
12.	Baronchelli G.B. (It.)
13.	Pujol (Šp.)
14.	Vandi (It.)
15.	Valdos (Šp.)
16.	Perletto (It.)
po 1’07” 1’25” 2’06” 2T0” 2’13” 2’15” e.č. 2’29”
17.	Jannsens (Bel.)	
18.	Fabbri (It.)	
19.	Panizza (It.)	
	Skupna lestvica:	
1.	De Muynck (Bel.)	104.orsi”
2.	Gimondi	po 25”
3.	Bertoglio	32”
4.	De Witte (Bel.)	1’48”
5.	Moser	1’53”
6.	G.B. Baronchelli	2’02”
7.	Merckx (Bel.)	2’26”
8.	Panizza	2’52”
9.	Nazabal (Šp.)	3’28”
10.	Vandi	4T9”
11.	Pujol (šp.)	
12.	De Vlaeminck (Bel.)	
13.	Bellini	
14.	Riccomi	
15.	Andiano (Šp.)	
16.	Poggiali	
17.	Bertolotto	
18.	Galdos (Šp.)	
19.	Oliva (Šp.)	
20.	Mendes (Fort.)	
Jutrišnja 20. etapa bo merila 170 km in bo tudi zelo naporna.
NOGOMET
ZORICH, 9 — Urugvaj je dokončno odstopil iz nogometnega olimpijskega turnirja v Montrealu. U-rugvaj bo v Montrealu verjetno zamenjala Argentina in morda celo Kolumbija.
ATLETIKA
SAO PAULO, 9. — Svetovni rekorder v troskoku Joao De Oliveira je po hujši poškodbi le začel priprave za bližnje olimpijske igre.
Brazilski atlet velja za enega glavnih favoritov v troskoku, pa čeprav je komaj začel s pripravami. Naj omenimo, da je njegov rekord 17.89 m in ga je dosegel lani na vse-ameriških igrah.
Mlade Borove odbojkarice s trenerko Anico Kufersin
.ir'i4iiiiiiiiiiiiniiiiiii iiiiiii ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuitiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiii iiiiii iiiii in in iiiiiiiiisiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii imi n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii mini um n m iiiiiiiiiiiiiin um iiiiiiiiiiiin
KOŠARKA
VČERAJ V GORIŠKEM DIJAŠKEM DOMU
Dom iz Gorice zasluženo prvi Ugo Dornik najboljši igralec
Domovci so v finalu premagali mešano ekipo Kontovela in Poleta - Rrcg tretji
Ob zaključku letošnje košarkarske, 4, Mermolja, Sošol 7, Sancin 10, De-sezone je Dom iz Gorice priredil za- vetak 26, Klanjšček 6, Dornik 20, nimiv turnir za letnik 1963 in mlajši. Košuta 7, Juren.
Organizator je moral spored nekoliko spremeniti, ker so bili borovci zaposleni s šolo, tako da je njihovo mesto prevzel Sokol, s katerim je igral tudi borovec Lokar.
Prvo mesto je zasluženo osvojil Dom, ki je uvrščal najvišjo ekipo
2’44” I na tem turnirju, poleg tega je bil 2’44” US° Dornik za vse nasprotnike ne-2’44” ustavljiv. Bil je gotovo najboljši i-gralec na tem turnirju.
IZLOČILNI TEKMI Dom — Breg 90:33 (49:20)
DOM GORICA: Cantelli, Bučinel
liiiuiiiiiiiiirmimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmmmimniniiiiiiiimmiiiiMiuiiiuiiiiiiMiiimiiiiuiiiiiiiii
VČERAJ V TRŽAŠKEM KULTURNEM DOMU
Delegacija ZSŠDI obiskala SSG
U	I : , li/jr.j/SiU 1 * »JI ^ l /L»i I v» V •» ' ■ I J > J
TRST, 9. — Danes je delegacija Združenja slovenskih športnih društev v Italiji obiskala v zasedenem Kulturnem domu kolektiv Stalnega slovenskega gledališča in mu prinesla solidarnost vseh zamejskih športnikov v borbi za dosego stalnosti in Uveljavitev vseh še ne rešenih problemov, ki se tičejo slovenske gledališke ustanove.
Delegacija je tudi proučila skupaj s kolektivom možnosti skupnih pobud in se seznanila z vsemi nerešenimi problemi in pobudami, ki jih ^eli Stalno slovensko gledališče iz-Prijati v bodočnosti.
Domenjeno je bilo, da bo v kratkem prišlo do drugega sestanka, na katerem bosta Združenje slovenskih sPortnih društev v Italiji in Stalno sl-ovensko gledališče proučili vse hotnosti bodečega sodelovanja.
košarka
TURNIR PRIJATELJSTVA
V soboto na Kontovelu tudi Mariborčani
ŠD Kontovel bo v soboto, 12. ju-b’ja, priredilo mednarodni mladinci košarkarski turnir za tekmoval-Ce letnika 1962 in mlajše.
Na tem turnirju bodo — poleg Kontovela — igrale še naslednje pe-terke: Marles iz Maribora, Bor in “reg iz Doline.
, SPORED
40-00: tekma v minibasketu (1964) med Bregom in Kontovelom.
X) V J C. J J VJ
Srečanje bo izven konkurence.
15.00: Marles ■— Bor 16.00: Breg — Kontovel 17.00: Finale za 3. in 4. mesto 18.00: Finale za 1. in 2. mesto Sledilo bo nagrajevanje. Vse tekme bodo igrali na odprtem igrišču na Kontovelu.
BREG: Korošec 9, Maver, Corbat-ti 4, Pečar, Žerjal 6, Čok 14, Pertot.
SODNIKA: Francia in Koren.
PM: Dom 2:6, Breg 1:4.
Domovci so z Ugom Dornikom in Diegom Devetakom brez težav polnili Bregov koš. Gostje so bili namreč v izrednih težavah pri lovljenju odbitih žog ,saj je bil nasprotnik zanje vsaj za glavo višji. V Bregovih vrstah so v tem srečanju zadovoljili David Čok, Franko Korošec in Florjan Žerjal.
Kontovel in Polet — Sokol 74:22 (41:5)
KONTOVEL in POLET: Leniša 10, Emili 6, Stefano Gulič 12, Hrovatin 8, Sedmak 10, A. Gulič 4, Ukmar 4, Kalc 6, Danieli 12, Pisani 2.
SOKOL: Lokar 11, Pupis 1, Zidarič, Slavec 6, Della Schiava 4.
SODNIKA: Tavčar in Križman.
PM: Kontovel in Polet 4:18, Sokol 2:10.
Požrtvovalni Nabrežinci, ki jih je ojačil borovec Lokar, se niso mogli upirati razigranim poletovcem in Kontovelcem, ki so bili točnejši pri metih na koš. V tem srečanju je prijetno presenetil Stefano Gulič (letnik 1966!).
Po izločilnih tekmah je organiza-
Poletovi košarkarji igrajo letos v prvenstvu 1. divizije s spremenljivo srečo. Po nekaj zanesljivih zmagah so namreč v nedeljo nepričakovano izgubili v Gradežu
tor poskrbel za skupno malico, ki je bila za utrujene igralce prepotrebna. Nakar pa zopet na igrišče za finalni srečanji.
FINALE ZA 3. IN 4. MESTO Breg — Sokol 42:25 (26:12)
BREG: Korošec 8, Maver 4, Cor-batti 6, Pečar, Žerjal 8, Čok 4 in Pertot 12.
SOKOL: Lokar 11, Pupis 5, Zidarič 2, Slavec 1, Della Schiava 6.
SODNIKA: Semolič in Dornik.
PM: Breg 0:12, Sokol 3:10.
Brežani so s hitrimi protinapadi (predvsem po zaslugi Corbattija in Pertota) že v uvodnih minutah strli odpor Nabrežincev in si priigrali zanesljivo prednost, ki so jo obdržali vse do konca.
Košarkarji Sokola so v sredini 2. polčasa močno reagirali (Della Schiava je lepo vodil igro, Lokar pa je ušpeštib'"metal na koš), bilo pa je prepozno, kajti Brežani so s protinapadi spet povečali vodstvo.
• • I»
FINALE ZA 1. IN 2. MESTO Dom — Kontovel in Polet 51:38 (26:16)
DOM: Cantelli, Bučinel, Mermolja, Sošol 1, Sancin 2, Devetak 16, Klanjšček 5, Dornik 21, Košuta 6, Juren.
KONTOVEL in POLET: Leniša 4, Emili 3, S. Gulič 2, Hrovatin 4, Sedmak 2, A. Gulič, Ukmar 4, Kalc 2, Danieli 14, Pisani 3.
SODNIKA: Francia in Koren.
PM: Dom 5:12, Kontovel in Polet 4:20.
Kontovelci in poletovci so izredno uspešno startali, saj so bili višjim nasprotnikom povsem enakovredni. Domovci so bili zaradi višine učinkovitejši pri lovljenju odbitih žog, gostje pa so presenetili zaradi bolj organizirane igre in tudi pri metih na koš so bili točnejši. Višinska prednost Devetaka in Dornika pa je naposled le odločila in domovci so tako zasluženo zmagali ter s tem tudi osvojili končno prvo mesto. Med gosti je dobro igral Robert Danieli.
KONČNI VRSTNI RED
1.	Dom Gorica
2.	Kontovel in Polet Opčine
3.	Breg Dolina
4.	Sokol Nabrežina
Po končanih tekmah se je referent za košarko pri Domu Vili Prinčič zahvalil vsem prisotnim za udeležbo. Ekipam pa je izročil pokale.
V tekmi naraščajnikov je Dom visoko premagal Bor. Končni izid je bil namreč 83:49 (39:28) za domovce.
B. Lakovič
ODBOJKA
ZA PRISTOP K NOVAL1NEI
15 mšiijo5!®v
za Jankoviča
TRST, 9. — Tržaška odbojkarska ekipa Novalinea je podpisala abi-nacijo s ■ tovarnarjem pohištva Mariom Nicolinijem iz Pesara, od katerega bo prejela letno 36 milijonov lir. Pogodba velja za tri leta.
Novalineo bo !etos treniral (in tudi igral za njo) 33-letni član zagrebške Mladosti Jankovič, ki je prejel za podpis pogodbe 15 milijonov lir.
Waies diskvalificiran
BERN, 9. — UEFA je izključila Wales iz prihodnjega tekmovanja za evropski nogometni pokal (1978-80) zaradi neredov, do katerih je prišlo med gledalci 22. maja letos, med tekmo Wales — Jugoslavija v Cardiffu. Tedaj so morali zaradi preveč razboritih gledalcev tekmo kar dvakrat prekiniti.

|z planinskega sveta
Teden dni v Dolomitih
Skrajni čas je že, da pomislimo, kako bomo organizirali naše poletne počitnice, oziroma naš poletni dopust. SPOT nudi svojim članom od 18. do 25. julija «Teden dni v Dolomitih». To je lepa priložnost, da to gorstvo dodobra spoznamo. Turo bo vodil Angelo Carli - Čiči, enotedensko bivanje pa bodo porazdelili na koče Auronzo, Mazzetta, Zsigmondi - Comici. Med turo bodo opravili vzpone na Cima grande di Lavare-do, na Croda dei Toni, na Croda Rossa, Monte Papera in Monte Gi-ralba. Vsi tisti, katere ta tura zanima, naj se udeležijo sestanka, ki bo v torek, 15. junija, v Ul. Geppa (bar) ob 20. uri, na katerem bodo odločili vse podrobnosti, kar se tiče te akcije.
Za predpripravo na to turo bo 3. in 4. julija izlet v Misurino ter dalje na kočo Fonda Savio z vzponom na Cadin N.E. Izlet bo z lastnimi avtomobili, ali pa z linijskim avtobusom do Misurine. Vse podrobnosti bomo še javili.
Sodelovanje članov SPDT
pri širjenju koče na Nanosu
Vojkova koča na Nanosu je eden izmed stalnih ciljev naših planincev, zato je prav, da Pri udarniškem delu za širjenje koče, ki je za toliko o-biskovalcev postala že tesna, sodelujemo tudi planinci iz zamejstva. U-darniškega dela, ki pod vodstvom DP Postojna traja že mesec dni, so se že udeležili nekateri naši člani, vendar le kot posamezniki. SPD iz Trsta organizira v nedeljo, 20. junija, izlet z osebnimi avtomobili na Nanos, da bi se tam udeležili vsakotedenskega udarniškega dela. Zbirališče je pred gostilno v Razdrtem ob 8. uri po italijanskem času. Kdor nima prevoznega sredstva naj to javi na sedežu ZSŠDI (Ul. Geppa 9 — tel. 31119).
Delovanje SPDG
Slovensko planinsko društvo Gorica je priredilo v nedeljo, 30. maja pohod - vzpon na Javornik nad I-drijo (1240 m). To je najvišja gora Idrijskega hribovja.
Izleta se je udeležilo lepo število članov, planincev in mlajših. Ena skupina je prevozila pot z lastnimi sredstvi skozi vas Col in nadaljevala po cesti za Črni vrh ter na odcepu «pri Cencu» zavila na desno za Javornik. Pot do Javornika je dolga 8 km. Po enem km vožnje so planinci parkirali na travniku ob cesti ter se podali še 7 km peš po lepi transverzalni stezi in po bližnji-
lli!imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiimni>iiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiMiiimiiiiiiiuiiiiiiiim!ii
TENIS

Na turnirju v Parizu
Adriano Panalta je že polfinalist
Zdaj bo njegov nasprotnik Amerikanec Dibbs
PARIZ, 9. — Italijan Adriano Pa-natta nadaljuje s serijo izvrstnih rezultatov: na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije v Parizu je v četrtfinalu moških posameznikov premagal velikega favorita za končno zmago, Šveda Bjoma Borga s 6:3, 6:3, 2:6 in 7:6.
Drugi polfinalist je postal Amerikanec Eddie Dibbs, ki je v četrtfinalu odpravil Španca Manuela O-rantesa s 6:3, 3:6, 6:3 in 6:3. V polfinalu bo Dibbsi zdaj igral z Italijanom Panatto.
Odlični Poljaki
MILAN, 9. — V prvem dnevu mednarodnega atletskega troboja Italija - Poljska - Romunija so dosegli naslednje najboljše rezultate:
kladivo
1.	Lubiejewski (Polj.)
2.	Podberšček (It.)
10.000 m
L Kovel (Polj.)
4. Fava (It.)
100 m
1.	Woronin (Polj.)
2.	Caravani (It.)
110 m ovire 1. Ronconi (It.)
70,32 m 68,82 m
28’22”4 28'26’'2
10”2
10”3
400 m
1. Werner (Polj.)	45”7
3.	Di Guida (It.)	46’’4
1500 m
1. Wasilewski (Polj.)	3’40”2
3.	Fontanella (It.)	3’41”0
daljina
1. Kedzierski (Polj.)	7,85 m
3. Molinaris (It.)	7,61 m
disk
1-	Nagy (Rom.)	62,14	m
3.	De Vincentiis (It.)	58,74	m
višina
1.	Wszola (Polj.)	2,24	m
2.	Bergamo (It.)	2,22	m
štafeta 4x100 m
1.	Poljska	39”0
2.	Romunija	41”3
3.	Italija	(diskvalificirana)
Po prvem dnevu je bilo stanje troboja naslednje:
Poljska - Italija Poljska - Romunija Italija - Romunija
67,0:37,0
68,5:37,5
59,0:45,0
13”8
Italijanski pokal
V tekmovanju za italijanski nogometni pokal so dosegli sinoči te rezultate:
Lazio - In ter	1:0
Milan - Napoli	0:2
Sampdoria - Fiorentina	3:3
Verona - Genoa	uo
cah, ki sekajo daljše ovinke ter ob vasici Kanji dol do planinske Pirnatove koče. Leta 1907 ,so postojanko postavili idrijski planinci — obnovljena je bila leta 1952. V zadnjem času pa je bila popolnoma popravljena in preurejena; upravlja jo PD Idrija in bo odprta čez vse leto. Ko so planinci prišli v kočo sta j:h prijazno sprejela oskrbnika Ivanka in Janez Likar. Notranjost koče je zelo prijazna in lepo urejena. Ivanka je povedala, da sta z možem prevzela oskrbo postojanke, tako da planinci transverzalci in drugi dobe prijazen kotič in postrežbo v postojanki, ki bo odprta vsak dan. Hvalevredna pobuda, <la je dobila postojanka zares prava dva oskrbnika -planinca.
Po kratkem počitku so se planinci podali še na vrh Javornika, kjer stoji visok, lesen stolp, s katerega je lep razgled na Julijce, pa tja do Ljubljane in. sinjega morja, seveda če je vreme lepo. Prvi skupini se je pridružila še druga naša skupina, ki je ubrala pot Col . Vodice. Po obisku vrha so se vsi zbrali v koči pri kosilu, Katerega sta postregla Ivana in Janez z okusno enolončnico in palačinkami.
Še žigosanje planinskih izkaznic in transverzalnega dnevnika, vpis v knjigo in čas se je bližal odhodu.
Skupini sta ubral vsaka svojo pot pod noge do lastnih vozil. Izlet je zelo dobro uspel, v nepozabni, prelepi naravi okoliških vrhov, travnikov in gozdov.
Prva skupina je šc obiskala izvir Hublja pri Ajdovščini. Za veselo planinsko razpoloženje je prav zares pomagalo lepo vreme.
Prihodnji izleti: Jesenice - Golica, Blegoš in en družinski izlet. Informacije na sedežu SPD - Gorica, Ul. Malta 2.
J. S.
Mednarodni zbor alpinistov
V Chamonixu v Franciji bo od 19. julija do 5 avgusta mednarodni zbor alpinistov, katerega se bodo udeležili plezalci dvajsetih držav, med katerimi tudi Jugoslavije, katero bosta zastopala člana Alpinističnega odseka iz Kamnika Janez Ažman in Cene Kramar. Slednja sta že zelo znana v državnem merilu, saj sta opravila v zadnjih treh letih nad 100 plezalnih vzponov.
Planinski tabor
v dolini Lepene
Planinsko društvo iz Nove Gorice organizira od 23. julija do prvega avgusta planinski tabor v dolini Lepene pod Krnom. Nanj so povabili tudi SPDT, ki se tabora lahko udeleži s petimi člani od 11. do 16. leta. Kogar td tabor zanima, naj se vpiše na sedežu ZSŠDI, do četrtka, 24. junija. Okvirna cena je 400 N din. Na vrogramu je planinska šola, izleti ter rekreacija.
Prva letošnja žrtev
naših gora
Na žalost smo morali to nedeljo zabeležiti prvo smrtno žrtev naših gora v tem letu. Na poti na Jalovec je Avstrijcu Petru Seppererju spodrsnilo, tako da je omahnil in obležal mrtev par sto metrov nižje na dnu Kuioarja. Devetindvajsetletni Avstrijec je bil izkušen plezalec, saj je med drugim že preplezal Matter-horn, Mont Bianc in druge zahtevne ture. Jalovec pa mu je bil usoden.
Jugoslovansko-poljska
odprava na Hindukuš
Šest naših alpinistov, in sicer trije iz Kamnika, dva iz Mengše ter eden iz Domžal, je v torek odpotovalo v Katowice, da bi se tam priključili sedmim Poljakom, s katerimi so danes že odpotovali proti svojemu cilju. Cilj te mednarodne odprave pa je pogorje Hindukuš na meji med Afganistanom in Pakistanom. Gora. katero nameravajo osvojiti je Nošak (7.492 m). Poleg tega nameravajo o-praviti tudi prečenje vseh njegovih petih vrhov, kar ni do sedaj uspelo še nobenemu. To je med drugim prva jugosiovanska alpinistična odprava v sodelovanju s tujo planinsko organizacijo.
Makalu spet osvojen
Konec prejšnjega meseca so na vrh Makaluja stopili dva čehoslovaka in en Španec. Na žalost pa je tudi ta odprava terjala svojo smrtno žrtev.
DUŠAN JELINČIČ
ATLETIKA
Na prenovljenem stadionu v Celju
Le še deset dni do balkanskih iger
Čez deset dni se bodo v Celju začele letošnje balkanske atletske igre, ki bodo največja letošnja a-tletska prireditev v Sloveniji.
Danes priobčujemo nekaj zanimivosti o tem velikem tekmovanju.
* * #
Pokroviteljstvo nad posameznimi reprezentancami so prevzele nasled-nje delovne organizacije: Toper reprezentanco Romunije, Aero Bolgarijo, Kovinotehna Grčijo in Zavarovalnica Sava Jugoslavijo. V naslednjih dneh bo znan še pokrovitelj za Turčijo.
* # *
Med tekmovanjem od 18. do 20. junija bo več spremnih prireditev: kongres atletskih zvez sodelujočih držav, zdravniški simpozij, kulturne prireditve (koncert godbe na pihala, folklora in gledališče) ter razni sprejemi, kot prvi dan (17. junija) zvečer sprejem organizacijskega odbora, naslednji dan dopoldne sprejem pri predsedniku skupščine občine Celje Jožetu Maroltu, 19. junija zvečer sprejem AZJ in v nedeljo zvečer zaključni banket.
* * *
Vstopnice prodajajo v poslovalnicah Kompasa in Centroturista. Do 10. junija bodo prodajali komnlete za ogled tekmovanj za vse tri dni, nato pa posamezne vstopnice. Za to priložnost je kapaciteta stadiona povečana na 2500 sedišč in 3500 stojišč. * * *
Zlatarna Celje je že dala v prodajo značke in obeske ter zlatnike in srebrnike s simbolom letošnjih 35. balkanskih atletskih iger v Celju. * * *
Sodniški zbor se bo predstavil v novih uniformah, ki jih bodo izdelali v Modnem salonu v Velenju. Suknjiči bodo tartansko rdeče barve, hlače svetle.
* * *
Sodniškemu zboru bodo pomagali sodniki iz Velenja in Kranja, ki so prevzeli celotno organizacijo in izpeljavo maratona in hoje.
* * *
Redakcija Novega tednika in Radia Celje bo na BAI 76 podelila pokal najboljšemu Celjanu v državni reprezentanci. Pokal bodo izdelali v steklarni «Boris Kidrič» v Rogaški Slatini.
* * *
Predsednik organizacijskega odbora BAI 76 Mitja Pipan je v dosedanjih pripravah poročal na seji predsedstva Atletske zveze Jugoslavije v Zagrebu, kjer so ugodno ocenili njegovo poročilo.
* * *
Doslej se je prijavilo za poročanje s tega tekmovanja že 40 jugoslovanskih novinarjev. Vsi akreditirani novinarji bodo stanovali v hotelu Evropa, ki je v neposredni bližini železniške in avtobusne postaje v središču Celja.
Organizator sporoča, da se bo tekmovanja verjetno udeležil tudi predsednik Europske clletske federacije Paulen, najavljen pa je tudi prihod ministra za šport v grški vladi Karamanlisa.
m * m
Strokovnjak za prehrano športnikov dr. Stanojevič sicer zdravnik državne reprezentance, je izdelal recepte za prehrano športnikov posameznih držav, ki bodo nastopile v Celju. Dnevni obroki morajo vsebovati okoli 5600 kalorij. To so poslali vsem sodelujočim državam, ki morajo dati svoje soglasje, oziroma pripombe 'n na podlagi teh bodo izdelam posamezni menuji.
OBVKSI 11.0
JADRALNA ŠOLA ZA SREDNJEŠOLSKO MLADINO. Slovenski pomorski klub «ČUPA» priredi jadralno šoio za srednješolsko mladino in sicer od 16. 6. do 23. 6. 1976 vsak dan od 9. ure naprej.
V primeru zadostnega vpisa udeležencev bo organiziran drugi tečaj, ki bo trajal od 24. 6. do 1. 7. 19<'6 od 9. ure naprej. Tečaj bo vodil prof. Franko Drasič. Vsak tečaj se bo zaključil z regato. Najboljšim tečajnikom bo «ČUPA» brezplačno dodelila jadrnico in to za celo sezono. Cena tečaja je 15.000 lir za vsakega prijavijenca (člani 7.500 lir).
Vse informacije nudi:	DARKO
MALALAN, tel. 211465 - 211688.
Zasede so jih spustile na približno 100 metrov, potem so jih — ko so prišli pri koti 647 iz gozda — napadle 0cl spredaj in v desni bok hkrati, četniki so se takoj v ^uredu umaknili v gozdiček. Potem so začeli od tam s bredo in lahkim minometom ter lahkimi strojnicami Obstreljevati položaje zasede, nato pa so jurišali. Vendar ^ bil njihov napad tako slabo organiziran, da ga je četa ‘uhka odbila in povzročila sovražniku izgube. Med napa-^0rn se je Jožetu Mezgecu, ki je tolkel sovražnike z mi-ra,jeZom v desni bok, pokvarilo orožje, zato se je umak-i1 u na glavni položaj. Tam so strojnico hitro popravili in L° Postavili na glavni obrambni položaj. Tudi drugi četniš-
i.	1 juriš je četa odločno zavrnila. Potem se je boj nada-levai še približno 2 uri. četa je odbila tudi vse nadaljnje .°iražnikove poskuse, da bi obvladal njen odpor. Četno v°VeIjstvo je že v začetku boja, ko je ocenilo sovražniko-
moč, pismeno prosilo 4. četo za pomoč. Toda, še pre-je prispela 4. četa s komandirjem Karlom Venetom t’a, Položaje 2. čete, je ta z energičnim protiudarcem raz-
j.	’1'1 četnike in jih prisilila, da so se v neredu umaknili, r'l“m pa sta jih obe četi zasledovali po gozdu proti Po-
srtvici in čeljam. Medtem pa je nastopila noč, ki je četnike obvarovala pred hujšim porazom. Navzlic vsemu pa so bili tako razbiti, da so se še ves naslednji dan zbirali v postojanki na Premu.
Po kasnejših ugotovitvah obveščevalca 4. bataljona sta
v boju padla 2 četnika, več pa je bilo ranjenih. Druga četa pa ni pretrpela nobenih izgub. Porabila je 890 nabojev za strojnice in puške.
Tedanja zmaga nad četniki je bila dosežena s skupnimi napori borcev 2. čete in pregarskega ljudstva, posebno mladink, ki so med četniškim napadom prinesle borcem na položaje kosilo, potem pa vztrajale v boju z njimi do zrnage. Po sovražnikovem porazu in begu so Pregarci — tem pa so se pridružili tudi sosedni Bujani — povabili borce v vas, ki je bila sicer popolnoma požgana, in jim spekli koštruna na ražnju, hkrati pa jih pogostili z brkinsko slivovko in moštom. Z borci so slavili zmago vsi vaščani. Ančka Konestabo, mati četnega obveščevalca Janeza, ki je tudi sodeloval v boju, pa je borce počastila z Zdravljico:
«Pijte in jejte, fantje, da ste jih le pregnali, ušivo čet-niško zalego: Naj vedo, da smo Pregarci vsi za partizane».
Četniki so se na Premu vandalsko obnašali: kjer so le mogli, so kradli in ropali, pretepali ljudi in jim uničeval: imetje. Tako so pokradli Adolfu Žnidaršiču - Bolcanu za okoli 70.000 lir blaga, mnogim kmetom pa teleta in drugo, čeprav so bili moralno in politično kompromitirani jih to ni motilo, da ne bi vsak dan vsiljivo po hišah «prepričevali» ljudi, da se partizani ne borijo za svobodo Ju-gosiavije, temveč za internacionalno Evropo. Prav zato je zmaga nad četniki še bolj odjeknila po vseh Brkinih. Z njo je propadel prvi poskus četnikov, da bi se uveljavili med ljudstvom, ki jim je že večkrat pokazalo, da jih ne
mara. Prav to pa je zadalo četniškim političnim prizadevanjem, ki so bila sicer že spočetka obsojena na neuspeh še hujši udarec, hkrati pa je ta zmaga okrepila bojno mc> ralo borcev in ljudstva. Iz sramu pred ljudstvom so se četniki že 1. oktobra umaknili proti Ilirski Bistrici in Pod-gori. Četniški poraz pa je imel za borce 4. bataljona tudi velik vojaški pomen, saj so zmagali v boju proti petkrat močnejšemu sovražniku. Prav to pa je dokazovalo nizko borbeno vrednost četniške vojske.
NAPADI NA PROMETNE ZVEZE IN ŽIVLJENJE V BATALJONU OKTOBRA 1944
V noči na 29. september je 2. četa dosegla še en pomemben uspeh. Medtem ko je bil pretežen del čete do 15. ure na položaju, ker so prišli Nemci v Hrušico, je skupina 6 borcev in 2 minerjev v bližini Narina s 16 kg razstreliva oziroma 4 minami uničila 110 metrov proge št. Pe-tpr Reka in 70 metrov električnega voda za pogon lokomotiv na elektrificirani železnici, s čimer je bil prekinjen promet za en dan.
Med 20. in 30. septembrom je sovražnik pritiskal v Brkine predvsem iz Ilirske Bistrice in Prema. Pretežen del tega pritiska je prestrezala 2. četa, pri čemer sta jo požrtvovalno podpirali 4. in 1. četa. Medtem je bila 1. četa zaposlena večidel z vafovanjem brkinskega območja pred nemškimi postojankami v Materiji in Kozini na severozahodu ter Divači in Vremski dolini na severni strani. Hkrati pa je četno moštvo ščitilo štab 4. bataljona in Frontno gledališče VIL korpusa, zbiralo opremo in obleko ter o-pravljaio druge naloge.
Tretja četa j^.bila po 20. septembru na Pivki, kamor je večkrat prenašala iz Brkinov material za VIL korpus.
Taborila je nad Juriščami in Koritnicami. Svoje operativno območje med št. Petrom, Knežakom in Juriščami je ščitila s patruljami in postavljala zasede proti čedalje aktivnejšim patruljam 7. čete Slovenskega narodnega varnostnega zbora, ki so vdirale iz Št. Petra v Palčje, v Zagorje, isJenik, Trnje in drugam. Pri opravljanju teh nalog je sodelovala s komando mesta Št. Peter, KIVP, četo 5. bataljona VDV in političnimi organizacijami na pivškem območju. Razen z Brkini in Notranjsko je vzdrževala zveze tudi z enotami IX. korpusa v Vipavi, kamor je njena 8-članska patrulja od 22. do 26. septembra spremljala 6 oficirjev anglo-amenške vojaške misije; 25. septembra pa je druga fai.r„-!a spremljala na Notranjsko transport tiskarskih potrebščin za centralno tehniko CK KPS Nato je sprejela v noci na 1 oktober od 4. čete nad Kilovškim predorom 15 nahrbtnikov zdravil in več drugega blaga ter vse to prenesia v lekarno Planjave na Notranjsko. Zasede in pa-tr jIjc je pošiljala tudi proti Rakeku in Postojni. Dne 29.
‘dznrftiv r,a 'e vnJena zaseda 6 mož, razdeljena v d\e nnS; m obo^zena z dvema lahkima mitraljezoma in puAami, spopadla s 15-člansko patruljo iz 7 čete SNVZ
s^0z10nfohnrltrem! lahkimi mitraljezi in 12 puškami’ ter od noveri a I	r° Ure’ k)esno*crdni skupini je med bojem
iernmTstrefnri^n’ levokrìlna ‘rejka pa je z dobro mer-padu ie hil v t k 3 .??vraznika k delnemu umiku. O spo-Khak m ié tako nnCtU,°bveščen komandir čete Cvetko 3 mitraljezi Pra J f thlte ^sedi na pomoč z 10 borci ter
tino 5. bataljona 1. "brigade "vdV vend^ “ •P°m0Č
Ph-kT 7Siubližtfve
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 * 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	10- iun'ia1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» . DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mfn) ob de-
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višin® v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih
pokrajin Italije pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja
in tiska
^ ^ ZTT - Trst
POSEG ARABSKE ZVEŽE ZA REŠITEV LIBANONSKE KRIZE
SOVRAŽNIKI JUGOSLA VIJE SO SE ZOPET «OGLASILI»
ARABSKI VOJAŠKI KONTINGENT Podel ÈM 00 il®SÌi8Éi8 BO SKRBEL ZA MIR V LIBANONU
Ih sestanku zunanjih ministrov arabskih držav so pozvali vse libanonske politične sile na spravo - Odgovor Tita na poslanico Arafata
KAIRO, 9. — Na kairski konferenci zunanjih ministrov Arabske zveze, na kateri so razpravljali o libanonski krizi, so sklenili, da se pošlje v Libanon «simbolični» arabski vojaški kontingent, da se omogoči umik sirskih čet in da še prispeva k takojšnji prekinitvi o-gnja med libanonskimi nasprotujočimi si silami. Med drugim so zunanji ministri pozvali vse libanonske politične stranke in palestinsko osvobodilno gibanje, naj o mogočijo čimprejšnjo «narodno spravo» pod vodstvom novega predsednika republike in zagotovili, da bodo vse arabske države branile in utrdile vojaško palestinsko gibanje. Sestanka se je udeležil tudi voditelj Palestincev Arafat, ki je opozoril arabske zunanje ministre na nevarnost, da postane Libanon nova Angola. Arafat je dejal, da «si mora vsakdo prevzeti svoje odgovornosti, hkrati pa te odgovornosti in obveznosti spoštovati, da ne bodo Palestinci prisiljeni zah Levati pri prijateljskih državah, naj pošljejo v Libanon svoje čete, kot se je to zgodilo v Angoli».
V Kairu so se tudi dogovorili, da bodo arabski «simbolični» kontingent sestavljali oddelki egiptovske, sudanske, libijske, iraške in alžirske vojske. V Damasku pa so danes sporočili, da pričakujejo v najkrajšem času v Siriji kontingent alžirske in libijske vojske, ki naj bi sodeloval skupno s sirskimi oboroženimi silami pri vzdrževanju varnosti in reda v Libanonu. Toda predstavnik sirske vlade je pojasnil, da sta ta dva kontingenta v okviru dogovora, ki je bil včeraj dosežen na pogovorih med predstavniki sirske, libijske in alžirske vlade.
Danes je bila v Damasku delegacija arabske zveze, ki jo je vodil tajnik Riad. Po pogovoru s sirskim predsednikom Asadom je Riad izjavil, da je Asad naklonjen kateremukoli skupnemu arabskemu posegu v korist arabske nacije.
Kot poroča nocoj tiskovna agencija Tanjug, je jugoslovanski veleposlanik v Libiji Mihajlo Stevovic obiskal predsednika izvršnega komiteja palestinskega osvobodilnega gibanja Jasera Arafata in mu posredoval odgovor jugoslovanskega predsednika Tita na poslanico, ki mu jo je poslal Arafat v zvezi z razvojem položaja v Libanonu.
Postopek za izvolitev
(Nadaljevanje s 1. strani)_____
litvah prejela več glasov (vsaj 5 do 7.000) in presegla 30% glasov, bi imela velike možnosti za izvolitev drugega poslanca na «indirekten» način, ker bi bil ostanek visok. Če bi pa MSI prejela glasove 15. junija 1975, bi izgubila svojega poslanca, ki je bil zadnjič izvoljen kot zadnji od vseh misovskih «indirektnih» poslancev. Vse ostale stranke bodo zelo težko prejele visoke ostanke, zato pa bodo šli njih glasovi v vsedržavni «kotel». Glasovi strank brez količnika ali brez 300.000 glasov pa bodo šli v skupni «kotel», da dvignejo vsedržavni količnik in nič več.
Vsekakor pa je pri vseh teh računih upoštevati, da lahko zmanjšanje števila veljavnih glasov zmanjša tudi količnik, in obratno. Za indirektne izvolitve pa so zelo pomembni ostanki ostalih volilnih o-krožij, kar lahko «sigurno» izvolitev sprevrže v neizvolitev, in obratno.
Verjetnosti in možnosti so najrazličnejše. Edina gotovost so le polni količniki.
Za izvolitev posameznikov pa je predvsem važen preferenčni glas. Brez njega se lahko zgodi, da je izvoljen kandidat, ki ima minimalno število preferenc in ga stranka ni mislila «resno» kandidirati. Oddajanje preferenc je v resnih strankah premišljeno politično dejanje, medtem ko je v meščanskih strankah zelo pogostoma navijanje za razne interne grupacije. V kand'datnih listah za poslansko zbornico pa je mesto kandidatov (štev. 1, 2, 3, 4 itd.) manj pomembno, ker je izvolitev odvisna od preferenčnih glasov. Glede preferenčnih glasov pa je naglasiti, da so tržaškem volilnem okrožju omejeni na dva (spričo omejenega števila kandidatov), v okrožju Videm - Belluno - Gorica -Pordenone pa na 3.
Tanjug: Zakaj ZDA doslej niso ukrenile nido bi odkrile in kaznovale krivce?
cesar,
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 9. — Ni se še poleglo vznemirjenje in ogorčenje jugoslovanske javnosti zaiadi poskusa uboja ju goslovanskega veleposlanika v Para gvaju Momčila Vučekoviča (ustaški zločinec je zamenjal avtomobil in po motoma ustrelil urugvajskega vele poslanika, ki je včeraj podlegel hu dim ranam), ko je dopoldne iz Wa-shingtona prišla novica, da so za zdaj neznani storilci podtaknili bombo pri vhodu v poslopje tamkajšnjega jugoslovanskega veleposlaništva. Bomba je eksplodirala ponoči, lažje ranila dva uslužbenca konzulata in povzročila večjo gmotno škodo.
O tem predrznem terorističnem dejanju je, kot so sporočili, na današnji seji razpravljal tudi zvezni izvršni svet. Sporočilo pravi, da je ZIS «ostro obsodil ta najnovejši v vrsti napadov na naša. diplomatska.
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimumiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiii
NASTANITEV V MONTAŽNIH HIŠICAH NAJ BO LE ZAČASNA
Prizadetim prebivalcem treba zagotoviti varna, suha in topla bivališča za zimo
Neučinkovitost italijanskih seizmoloških naprav - Koristen prispevek jugoslovanskih strokovnjakov - Število žrtev narastlo na 996 - Za pomočjo ponesrečencem tudi politični manevri
preiela 1 direktnega poslanca in ji je ostalo 22.031 ali 60,6 od sto glasov. Vse ostale stranke pa so imele le ostanke. Med temi MSI z 27.350 ali 75,3% glasov. Kljub vsemu je neofašistična stranka prejela v Trstu poslanca iz skupnega vsedržavnega kotla zaradi visokega ostanka.
Ko je bilo določeno na podlagi direktne in indirektne izvolitve, koliko mest dobi vsaka stranka posebej, je začel delovati mehanizem preferenčnih glasov in su bili v okrožju Videm - Belluno - Gorica - Pordenone ter v tržaškem okrožju izvoljeni kandidati, ki so prejeli najvišje število preferenčnih glasov. V zaključni fazi torej igrajo veliko vlogo preferenčni glasovi, kar pomeni, da je od volivcev odvisno, kateri kandidat stranke, ki prejme poslansko mesto, bo izvoljen.
Težko je predvidevati, kako bodo 20. junija potekle volitve. Vsekakor je jasno, da se bo marsikaj spremenilo. Predvsem se bo v volilnem okrožju Videm - Belluno - Gorica - Pordenone spremenil količnik ne le zaradi mladih volivcev od 18. do 21. leta starosti, pač pa tudi zaradi poslanskega mesta manj, ker se bodo veljavni glasovi delili s 15 (13+2) in ne več s 16 (14 + 2). Če bi bilo isto veljalo leta 1972, bi bil količnik preko 50.000 glasov. To pa pomeni, da je KD, ki je 15. junija 1975 zmanjšala število glasov, v nevarnosti, da izgubi v tem okrožju enega poslanca. KPI, ki je pridobila večje število glasov, bo verjetno z veliko sigurnostjo ohranila svoje tri poslance, PSI svoja dva poslanca, PSDI pa svojega poslanca. Če bodo neofašisti ohranili število glasov 15. junija, bodo težko prišli do poslanskega mesta. Ostale stranke pa nimajo velikih izgledov za poslanska mesta, kar bi pomenilo, da bi tokrat zastopalo to okrožje v poslanski zbornici Te 12 od 13 dodeljenih poslanskih mest.
V zvezi s tržaškim volilnim okrožjem je poudariti, da se je število volivcev zaradi mladincev od 18. do 21. leta starosti dvignilo od 235.575 leta 1972 na 241.040 letos (kar pa je še vedno 1464 manj kot 15. ju-nra lani. Zaradi tega bo verjetno količnik višji. Če vzamemo v poštev lanske pokrajinske volitve, se lahko si ka spremeni, ker bosta direktno izvoljena % dva poslanca: 1 KD in 1.KPI. KD je s 35,92% glasov dobila leta 1972 dva «direktna» poslanca. Z 31,69% (69.244) 15. junija 1975 bi imela visok ostanek, kar bi ji verjet'io zagotovilo še «indirektnega» poslanca. KPI je dobila direktnega poslanca in 60,6% ostanka, ki ni pi eveč visok. Z glasovi 15. junija 1975 (62 282 ali 28,5%) pa bi prišla na 72,7% ostanka. Če bi na teh vo-
se je položaj prizadetega prebivalstva znatno zboljšal, čeprav se z vročino pojavljajo novi problemi. V prvi vrsti, kako preprečiti, hitro kvarjenje živil, zlasti mesa, masla in podobnega. Ponekod primanjkuje hladilnikov, zaradi česar so si jih morali reševalci izposoditi pri zasebnikih ali za silo popraviti tiste, ki so jih rešili izpod ruševin.
Po včerajšnjem močnem sunku, ki je povzročil precej preplaha in tudi znatno gmotno škodo, so skoraj povsod znova prijeli za delo in nadaljujejo z rušenjem hudo poškodovanih poslopij. Kot smo že poročali v včerajšnji številki pa je položaj, vsaj kar zadeva rušenje, nekoliko drugačen v Beneški Sloveniji, Ljer dela napredujejo bolj počasi, ponekod, kot v občini Tipana, pa jih sploh še niso začeli. Medtem ko bagri in buldožerji odstranjujejo ruševine, pa se nadaljujejo srečanja in sestanki, na katerih vladni komisar Zamberlet-ti skupaj z občinskimi upravitelji ter tehniki dežele in občin preučuje glavno vprašanje, ki ni bilo še dokončno rešeno, in sicer, kako zagotoviti prizadetemu prebivalstvu kolikor toliko varno, suho in toplo bivališče za zimo. Jasno je namreč, da bodo do jeseni, ko pritisne že oster mraz, kvečjemu usposobljene le manj poškodovane hiše, medtem ko bo večina ljudi še brez strehe. Rešitev, čeprav zasilnega značaja, ki ne sme preprečiti ob-
VIDEM, 9. — Z lepim vremenom j nove opustošenih vasi, je v montažnih hišicah, vendar pa doslej ni bilo še sklenjeno, kje bodo Dostavljene in koliko jih potrebujejo Zelo koristen je bil v tem pogledu prispevek treh jugoslovanskih izvedencev, ki so danes obiskali Čedad. Gre za profesorje zavoda za protipotresno inženjerijo iz Skopja, Trifuna Baskalova, Borisa Simeonova ifi Miro.sl0.va Stojkoviča, ki so se po ogledu čedadskega središča srečali z županom Del Bas-som in občinskimi tehniki, katerim so v luči svojih izkušenj pri obnovi Skopja dali pomembna napotila za obnovo mesta ter za utrjevanje poškodovanih poslopij. Jugoslovanski strokovnjaki si bodo jutri in pojutrišnjem ogledali še druga pri zadeta mesta, v soboto pa bodo na tiskovni konferenci seznanili italijanske strokovnjake z rezultati o-gleda.
Medtem se je danes znova zvišalo število žrtev: s smrtjo priletne ženske, ki je bila hudo ranjena ob zrušenju njene hiše, je po podatkih videmske prefekture število mrtvih naraslo na 996.
Mesec dni po potresu prihaja dramatično na dan neustreznost italijanske seizmološke mreže, kot so poudarili na studijskem srečanju, ki ga je priredila fakulteta za matematiko, fiziko m naravoslovje pri rimski univerzi. Na tem srečanju so poudarili, da so. naprave, ki so leta 1954 in 1968 opozorile na nevarnost potresov, tudi letos zabeležile, čeprav manj jasno, bližhjo nevarnost. Žal pa so seizmologi dobili podatke, ko je katastrofalni potres že opustošil Furlanijo, Beneško Slovenijo in Rezijo. Naprave, o katerih je govor, so takozvani «klime-ri», ki so nameščeni v jezu pri Ambiesti nedaleč od Tolmeča in ki merijo naklon tal. Leta 1954 in 1968 so naprave pokazale, da so se pred potresom tla dvignila. Prav tako so privzdigovanje tal zabeležili, čeprav manj jasno, konec aprila in v začetku maja. Žal pa gre za «zasebne» študije in za «zasebne» naprave, ki jih uporablja družba za električno energijo ENEL pri nadzorovanju trdnosti jezov, zaradi česar so rezultati meritev na razpolago geologom in seizmologom, ko je že prepozno.
Kaj je torej ukreniti? Predvsem je po mnenju izvedencev nujno pripraviti seizmološko mapo Italije, tudi spričo dejstva, da so pred potresi skoraj .stoodstotno varne le Sardinija, Apulija in Gargano. Dosedanji izsledki protipotresne inže-njerije dajejo zadostno jamstvo pri gradnji novih poslopij, glavni problem pa so stare hiše, za pri merno utrditev katerih bi potrebovali okrog 200.000 milijard lir. Jasno je torej, da gre poseči najprej na področjih, ki so nevarnosti potresov najbolj izpostavljena. Vodilo za take posege pa je lahko le podrobna seizmološka mapa.
Iz ZDA pa so medtem sporočili, da bo v kratkem prispel na prizadeto področje predsednik organizacije «Unico», ki je zbrala že znatno vsoto za pomoč potresencem. Njegova naloga Do koordinirati razdelitev zbranih denarnih sredstev, živil in zdravil. Pri tem pa gre še poudariti, da je ista organizacija dala še drugo pooudo: v prihodnjih dneh bo .poslala Italijanom pisma, v katerih jih bo opozorila «na nevarnost zmage komunistov v Italiji». Kako ne videni tesne povezave med obema pobudama, zlasti še, ker se tovrstne pr'- 1e množijo. V teh dneh kroži jo m pr zadetem področju sumljivi ljudje, ki delijo
ljudem kuverte z manjšimi denarnimi vsotami (10.000 do 20.000 lir). Na kuvertah izrecno piše, da gre za dar kralja Umberta ali Lege nazionale.
konzularna in druga predstavništva v ZDA kot dejanje, naperjeno proti Socialistični federativni republiki Jugoslaviji in proti razvoju prijateljskih odnosov» med Jugoslavijo in ZDA. Jugoslovanska vlada bo pri a-meriški najostreje protestirala in zahtevala odkritje in kaznovanje krivcev ter sprejetje ustreznih ukrepov za zaščito jugoslovanskih predstavnikov v Združenih državah Amerike.
Ob tem napadu je Tanjug objavil poseben komentar svojega diplomatskega urednika, ki odločno opozarja, 'da so vsa dosedanja teroristična dejanja, naperjena proti Jugoslaviji, ki jih ni bilo ravno malo, ostala nekaznovana. «Ne gre več za vtis, temveč za spoznanje jugoslovanske jav-j nosti, da ameriške oblasti ne pod-vzemajo ničesar, da bi zločincem preprečile njihovo teroristično dejavnost, ki je brez dvoma tudi napad na ju-goslovansko-ameriško sodelovanje in prijateljstvo.» Tanjugov komentator ob tem tudi poudarja: «Jugoslovanska javnost je že davno prišla do spoznanja, da oblasti v ZDA ne kažejo niti najmanjšega prizadevanja, da bi kaznovale te zločince. Zato je tudi upravičeno razmišljanje o obstoju določene povezave med teroristi in določenimi krogi v ZDA, ki so v bivših sodelavcih okupatorja v Jugoslaviji našli sodelavce za uresničevanje načrtov za pohtiko pritiskov in izsiljevanj. Ne pozabljamo, da Jugoslavija in ZDA že desetletja razvijata prijateljsko sodelovanje na vseh področjih političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Toda kot zloslutna senca na te odnose pada ta, do danes nekaznovana zločinska in teroristična dejavnost sovražnikov ju-goslovansko-ameriškega sodelovanja.»
VLADO BARABAŠ
V	NADALJEVANJU PREISKAVE 0 ŠKANDALU LOCKHEED
Rumor, Tmassi in Fonali v škripcih
V	«črni knjižici» imena vseh italijanskih in drugih podkupljencev
PREPOTREBEN UKREP
Karabinjerji >.z Nuora so včeraj aretirali 23-letnega Giam-piera Foddisa, ki se je podal na zborovanje socialistov 'z o-strim nožem v žepu. Možje postave, ki so opazili, da je iz fantovega žepa molel ročaj, so nepridiprava idkoj prijeli, mu zaplenili nož in ga na osnovi določil zakona Reale odvedli v zapor, kjer bo imel dovolj časa za trezen premislek in u-gotovitev, da je nož vselej najbolje pustiti doma.
V trenutku ko poročamo,^ še ne vemo, kakršnega političnega prepričanja je aretirani Foddis, kot tudi ni še ugotovljeno, zakaj se je podal z bodalom na zborovanje, še manj. pa, če je imel v mislih provokacijo ali ne. Karabinjerji so se zaenkrat omejili le na ugotovitev, da je imel nož v žepu in so ga zato aretirali. Brez dvoma gre vestnim možem postave čestitati za oster vid, saj verjetno ročaj nabrušenega noža ni znatno molel iz Fod-disovega žepa. Vsekakor, če so karabinjerji iz Nuora zapazili nož, se vprašujemo, koko, da agenti in karabinjerji, ki so zastražili Trg Venezia v Rimu niso opazili, da so imeli misovci in izvenparlamentarci samokrese m zlasti železne drogove skrite vod suknjo. Ali so res kratkovidni? Notranjemu ministrstvu oi svetovali, da takoj korenito ukrepa in poskrbi, da bodo osi agenti šli brezplačno na okulistični pregled, katerega so očitno prepotrebni. Morda bi kazalo nakazati še nekaj milijončkov kot prispevek za naočnike: državna zakladnica očitno ne bo zaradi skromne vsotice bolj prazna kot je, za javni red pa bo brez dvoma koristen strošek.
DARUJTE
ZA ŽRTVE POTRESA
V okviru naše nabiralne akcije za žrtve potresa smo včeraj prejeli:
V	UREDNIŠTVU :
Otroci osnovne šole Albert Sirk - Križ 12.870 lir, družina Mokor 10.000 lir.
NA NAŠ TEKOČI RAČUN 1840 PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI :
Josip Kocijančič 5.000 lir, Vladimiro Luxa 20.000, Centropro-duct 300.000 lir.
* * *
POVZETEK
V	uredništvu	22.870 lir
Na naš tekoči račun
pri TKB	325.000 »
Prejšnja vsota
SKUPAJ
347.870 lir 20.794.240 »
27.142.110 lir
+ 545 N-din.
Prispevke sprejemamo v tajništvu uredništva v Trstu - Ut. Monteccfai 6 od 8. do 19. ure, v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20, v Gorici - Ul. 24. maja 1 in na tekoči račun Primorskega dnevnika št. 1840 pri Tržaški kreditni banki.
«Marksistični» duhovniki so škofu trn v peti
AGRIGENTO, 9. — V okvir sramotne gonje, ki so jo sprožili reakcionarni krogi in najbolj zakrknjene klerikalne sile proti zdravim in naprednim družbenim slojem v zdajšnjem vročem predvolilnem obdobju, sodi brez dvoma tudi ustrahovalna pobuda tukajšnjega škofa Giuseppeja Petra-lia. Na krajevno duhovščino in prebivalstvo je naslovil pismo, s katerim v pristno avtodafejevskem duhu grozi z izobčenjem štirim duhovnikom, ker «so se navzeli marksističnih doktrin». Pismo bo objavilo jutri v celoti glasilo kurije.
Pater Alfonso Di Giovanna in duhovniki Luigi Sferlazza, Antonio Monreale ter Damiano Zambito so se pred štirimi leti odločili, da se uprejo okorelim, protidemokratičnim in nič kaj krščansko navdihnjenim vodilom tradicionalne veroizpovedi ter uberejo v svojem dušnopastirskem poslanstvu novo pot. Pričeli so izdajati revijo «Scelta» (izbira), pa tudi prirejati razne debate, na katerih je tekla beseda o najbolj perečih problemih vsakdanjosti, tako zlasti o socialnih krivicah. Jasno je, da so s tem avtomatično navezali stike z demokratičnimi, levičarskimi krogi, a to je bilo nekje za msgr. Petralia preveč.
V omenjenem pismu jih obtožuje, da uredniki revije med debatami odkrito širijo marksistično propagando in jim grozi s suspendiranjem «a di-vinis», če se ne bodo ponovno krotko vrnili med čredo. Prizadetim, ki poučujejo verouk na šolah druge stopnje v Agrigentu in okoliških občinah, očita «monsinjor» tudi aktivno politično agitiranje ramo ob rami z levičarskimi predstavniki.
RIM, 9. — Veljakom krščansko -demokratske :n socialno - demokratske stranke res ne gre zavidati, ko pa sta se iz mozaika psevdonimov, pod katerimi se skrivajo imena italijanskih in tujih političnih osebnosti vpletenih v škandal o Lockhee-dovih podkupninah, že skoraj popolnoma izluščili podobi Mariana Ru-morja (KD) in Maria Tanassija (PS Dl). Zdajšnji zunanji minister je bil v časih, ko je ameriška letalska tovarna razdala poldrugi milijon dolarjev za pospešitev prodaje težkih vojnih letal «hercules» na tujem, predsednik rimske vlade, Ta-nassi pa obrambni minister.
Rumorjevo ime je zadnje čase sploh često odmevalo v sejnih dvoranah vplivnih ameriških mož, ki so dobro seznanjeni z zakulisjem afere .sedaj pa ga je pri nas potegnila na površje revija «Panorama». Ta bo v jutrišnji številki objavila tako imenovano črno knjižico, se pravi tajni kodeks z imeni podkupljencev, ki so se ga posluževali agenti družbe Lockheed. Humorju naj bi ustrezal vzdevek
«antelope Cobbler». sicer pa se ta nanaša v širšem smislu na predsednika vlade, a v tistih let h sta se z Rumorjem zvrstila v vladnem vodstvu tudi Aldo Moro in Giovanni Leone (prvi je danes prav tako predsednik ministrskega sveta, drugi pa predsednik republike).
Pod drugimi psevdonimi navaja omenjeni kodeks tudi bivšega predsednika britanske vlade Harolda Wilsona («pointer»), nekdanjega francoskega državnega poglavarja Georgesa Pompidouja («cosmos») in zahodnonemškega ieaderja Ludvviga Erharda («halibut»). Sploh pa naj bi «črna knjižica» omogočila istovetenje vseh, italijanskih in drugih osebnosti, ki so neposredno ali posredno bile podkupljene, da bi pri nabavi vojnih letal dale prednost Lockheedovim.
Predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Castelli (KD), ki se te dni mudi s poročevalcem j D’Angelosantejem rKPI) in Codac-cijem - Pisanelhjem (KD) v ZDA, je sicer zanikal, da bi med dosedanjimi stiki s pristojnimi ameriški-
mi oblastmi oziroma pričami (predstavniki družbe Lockheed) prišel do gradiva, ki bi utemeljevalo istovetenje psevdonima «antelope Cob-ler» z Rumorjem: pač pa je Castelli na tiskovni konferenci povedal, da je zbral novo dokazno gradivo, ki zadeva predvsem Tanassija in bivšega poveljnika italijanskega letalstva Fanalija.
Delegacija je danes zaslišala v Burbanku bivšega podpredsednika Lockheedovega «e’.Topskega sektorja» M. Egana, nekdanjega pariškega zastopnika te družbe L. Robo in nekega Martina, medtem ko se bo v prihodnjih dneh sestala z bivšim predsednikom upravnega sveta prizadete družbe Kotchianom in. funkcionar jem Cowdenom.
PO ZAKLJUČNEM KROGU PRIMARNIH VOLITEV V ZDA
Carter skoraj gotove kandidat demokratov
Veliko nejasnejši je položaj v republikanskem taboru, kjer si ne Ford ne Reagan nista zagotovila odločilne prednosti
Pred konferenco evropskih komunističnih partij
VZHODNI BERLIN, 9. - Tu bo jutri zadnji pripravljalni sestanek na bližnjo konferenco evropskih komunističnih partij. Na njem bodo sestavili skupni dokument, ki bo pomenil predmetno osnovo za srečanje med komunističnimi predstavniki na omenjeni konferenci. Italijansko partijo bosta .na jutrišnjem sestanku zastopala načelnik komisije KP za zunanje zadeve Sergio Segre in Antonio Rubbi.
WASHINGTON, 9. — Še pred poldrugim mesecem ni nihče od ameriških in tujih političnih komentatorjev imel Jimmyja Carterja za enega možnih kandidatov demokratske stranke za ameriškega predsednika, kljub temu pa se je bivši guverner Georgie zagrizeno vrgel v boj in zdaleč prekosil vse tekmece in si z včerajšnjo zmago na primarnih volitvah v New Jer-seyu zagotovil doslej nad 1.100 delegatov od 1.505, kolikor je potrebnih za «nomination» na kon-glesu demokratske' stranke, če je v tej stranki položaj sorazmerno jasen, je v republikanskem taboru še precejšnja zmešnjava. Predsednik Ford je naredil sicer še korak naprej proti imenovanju, vendar pa mu je bivši kalifornijski guver-ned Reagan tik za petami.
To je po mnenju političnih komentatorjev v glavnih obrisih slika po včerajšnjih primarnih volitvah v Kaliforniji, New Jerseyu in Ohiu, s katerimi se je zaključil krog primarnih volitev. Zmagi Carterja in Forda v Ohiu, ki je po mnenju vseh komentatorjev država ključnega pomena, sta v znatni meri odtehtali predvidena poraza v Kaliforniji, kjer so se volivci v demokratskem taboru odločili za sedanjega guvernerja Browna, republikanci pa za bivšega guvernerja Reagana.
Carter, ki bo na kongresu tudi po mnenju nekaterih političnih nasprotnikov izbran za kandidata demokratske stranke že ob prvih glasovanjih, je v Ohiu dobesedno pregazil arizonskega poslanca Morrisa Udalla (v pogovoru s. časnikarji je Udall pozneje priznal, da je s tem porazom pogorel) in senatorja Franka Churcha ter si zagotovil 117 delegatov proti 16 U-dallovim. V New Jerseyu pa je sicer dosegel relativno večino, kljub temu pa so največ delegatov zbrali pristaši Browna in Humberta
Hampbreya. Kot rečeno je tako Carter zbral nad 1.100 delegatov od 1.505 kolikor je potrebnih za imenovanje. Spričo prednosti, ki si jo je tako zagotovil, ni skoraj nobene ga dvoma, da bo določen za uradnega kandidata.
Veliko bolj nejasen pa je položaj v republikanskem taboru, kjer ima Ford neznatno prednost pred Reaganom. Predsednik je zbral skupno 911 delegatov proti Reaganovim 868. Prav zato bosta oba zaostrila boj, da si zagotovita naklonjenost ■ neodločenih delegatov in zastopnikov 13 držav, v katerih niso predvidene primarne, volitve. Za imenovanje na kongresu republikanske stranke je potrebnih 1.130 glasov.
Ugrabljen črnski senator v Rodeziji
SALISBURY, 9. — Rodezijski notranji minister Jack Mussett je spo ročil, da so neznani «gverilci» te dni ugrabili črnskega plemenskega poglavarja Makibo. Gre za enega od petih črnskih senatorjev v sa-lisburyjskem parlamentu. Do ugrabitve je prišlo v Bikiti, 250 km od glavnega mesta.
RIM, 9. — Drzen rop pri belem dnevu in na enem od najbolj prometnih trgov: mladeniča na motociklu sta 56-letnemu trgovskemu potniku Bernardu Harryju Eckstei-nu iz Varšave (biva sicer v Va-lenzi Po) bliskovito iztrgala iz rok usnjeno torbo z dragulji v skupni vrednosti okrog 150 milijonov lir. Komaj se je prizadeti zavedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, sta lopova bila že daleč, Ecksteinu pa ni preostalo drugega, kot da zadevo prijavi najbližjemu komisariatu.
Krvav spopad med turško policijo in gverilci
ANKARA, 9. — V mestecu Ga-ziantep v jugovzhodni Turčiji je prišlo do silovitega oboroženega spopada med poheisti in vojaki ter večjo skupino pripadnikov «turške ljudske osvobodilne vojske». Ubitih je bilo .5 oseb (agent, dva vojaka in dva gverilca), ranjenih pa 6, od tega pet agentov in mimoidoči pešec, ki je bil sprejet v bolnišnico v brezupnem stanju.
Policiji je uspelo obkoliti stavbo, v kateri so se nahajali gverilci. Te je pozvala, naj položijo orožje, vendar so jeli streljati na agente, ki so na ogenj koj odgovorili. Pozneje je nastopila še vojska, ki je s tanki pričela rušiti poslop^ je; tedaj so se preživeli gverilci zatekli v podzemske prostore, kjer jih ni bilo mogoče iztakniti.
Kolektiv SSG
(Nadaljevanje s 1. strani)
želni zakon, ki bo zagotovil delo gledališča. To je prvi rezultat skupne akcije zaposlenih in upravnega sveta, ki je prisilila odgovorno oblasti sprejeti stvarne pobude za rešitev pereče finančne krize. Kolektiv je sklenil prekiniti zasedbo gledališča na osnovi teh dosežkov in na osnovi navodil vsedržavne federacije CGIL-CISL - UIL v zvezi z volitvami.
Vendar pa ostajajo odprta osnovna vprašanja pravnega priznanja Stalnega slovenskega gledališča in konkretizacija deželneg" zakona ° finansiranju. Kolektiv in pokrajinska federacija sta zaradi tega mnenja, da se mora borba osebja nadaljevati do dokončne rešitve pravnih in finančnih vprašanj. Kolektiv je zato tudi sklenil, da se bo ponovno sestal na skupščini 1. julija 1976.
Med tem časom pa bo koordinacijski odbor povezoval nadaljnje napore in preverjal izvajanje sprejetih obveznosti.»
* * *
Včeraj, zadnji dan zasedbe Kulturnega doma, sta kolektiv SSG obiskali delegaciji delovnega kolektiva podjetja IRET in pa Zveze slovenskin
športnih društev v Italiji, ter m prinesli izraze solidarnosti.
najbolj ugodna
POLICA
AVTO
Polica «4R» je najbolj poceni
izmed vseh avtomobilskih polic: spodnja razpredelnica to potrjuje. Zelo visoke garancije (100/30/10 milijonov) nudijo maksimalno mirnost in gotovost.
Dalje v garancijah so vključeni tudi sopotniki.
Vse to po zaslugi fransiže (30.000 lir, ki se lahko zniža na 25.000 po dvet letih brez nesreče).
Fransiža je edini način, ki daje možnost
pri avtomobilskem zavarovanju, da je cena primerna
ter odnos z zavarovancem jasen in enostaven.
REGISTRACIJA
Lloyd Adriatico
ASSICURAZIONI
TIP POLICE			FISKALNE KM		
		Do to	10 - 12	12 - 14	14 - 18
					
4R"		37.900	55.500	61.100	79.300]
BONUS MALUS		50.820	74.445	81.900 ji 06.365	
POGOJENI POPUST		45.465	66.465	73.080	95.025 J
poiščite v «PAGINE GIALLE» pod geslom «ASSICURAZIONI» agenciio Lloyd Adriatico, ki Vam je najbližja.
Polica «pogojeni popust» predvideva v primeru nesreče 41% poviška premije. Poviški za polico «bonus - malus» pa so od 16% do 147%, medtem ko so znižanja od 13,50% do 25%.