\
i
Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Vetfa za vse leto • . •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
n
GLAS NARODA
List slovenskih dejavcev vAmerikL
The largest Slovenian Daily^lS the United States.
a Issued every day except Sundays n and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: COBTLANDT 2876.	Entered u Second Cl&u Matter, September 21, 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CORTLANDT S87C.
NO. 59. — ŠTEV	NEW YORK, TUESDAY, MARCH 11, 1924 — TOREK, 11. MARCA, 1924.	VOLX7MS XXXn. — LETNIK XXXI?.
PREMOGARJl SO RISKIRALI ŽIVLJENJE
■
Reševalni oddelki so vprizorili velike napore, da prodro do trupel sto in petinsedemdesetih mož. — Le malo upanja za premogarje, katere so eksplozije zakopale v rovu. — Veliko reševalcev so morali odnesti iz jame, ker jih je premagal plin.
Castle City, Utah, 10. marca. — Osemnajst trupel premolar je v. ka1<Te je v soboto ubila cela serija eksplozij v rovu številka 2. I'tah Fuel Company, vsled katere je bilo zakopanih 175 mož. so spravili zgodaj danes zjutraj na površino.
Sedemnajst reševalnih oddelkov je hitro prodiralo, in reševalri so preiskali vse vhode v rov. Vsled tega so » pustili rudniški uradniki vsako upanje, da bi našli kakega ponesrečenega- še živega/
Tekom pretekle noči so prodvli reševalni oddelki približno dva tiso«"* in tristo f-evljev globoko v Escapeway Portal, odkoder se vrši naprej vsfe reševalno delo. Pri ioni jr bilo treba pogasiti požar, ki jsMivjal ves dan. Z * b javo, da je bil požar zadušen, je prišjp tudi sporočilo, da ni v rovu nikakih nadaljnih znakov po&fiU'a.
Xa<laljni r«*ševaliii oddelki so tako.tnato prodrli v rov in podvojili napore, da najdejo ter spravijo na površino nad a I jna trupla. Zjutraj se lotili dela sveži reševalni oddelki.
Kdino upanje, katero š<* goje reševalni oddelki glede 'oonesrereiiih. obstaja v tem, da se je mogoče zajetim i»re-moLiarjein ]»osrečilo zabarikadirati se proti smrtnonosn^mu učinkovanju plinov. Reševale! so našli cel kup orodja ter nobenega trupla poleg, kar je vzbudila donmeva, da so nekateri ponesreeeni še vedno pri življenju.
\*sj ri'"o nevarnosti za reševalne oddelke, ki jim preti od plina, so bile ustanovljene nove zraene postaje na kratke razdalje v notranjosti rova, in nadaljne posadke so za-poslene s polaganjem eevi iz majhnega potoka, ki teee skozi kanjon, da se porabi vodo za gašenje novih požarov, ki hi mogoee izbruhnili.
Številne reševalec je premagal plin in odnesti so jili morali ven. Kljub temu pa se je posrečilo oživiti vse. A' soboto ponoči je umrl vsled zadušenja George Wilson, vodja nekega reševalnega oddelka. Ne manjka prostovoljcev, ki so pripravljeni izpostaviti se nevarnostim plina. da reši jo svoje zakopane tovariše, in njih junaški napori se vrše naprej, noč in dan.
Reševalnim oddelkom se je posrečilo podreti poldrugo miljo v rov. a*pyekoračiti morajo približno še štiri tisoč čevljev, predno bodo dospeli d<ypozorišča nesreče. V glav nem hodniku je število majhnih stranskih razpok, katere je treba preiskati, predno bo reševalno delo dovršeno.
Tekom pretekle noči je dospel iz Salt Lake City 7 avtomobilom governor Charles T?. Mabev ter j" odšel ta ko j v rov. v spremstvu MacShane-a. člana državne indu strijalne komisije. Guverner je stavil občini ter preuio-garski družbi na razpolago vse državne vire.
"Spoznavam, da store rudniški uradniki ter reševal ei vse. kar je sploh mogoče storiti v takem slučaju." * rekel. ikHočem pa vam nuditi vso pomoč, kater i lalikr nudi država.'*
Prva misel govemerja je bila dati nekaj počitka generalnemu superintendentu rova, Littlejohnu. ki ni za-lisnil oči izza časa, ko so se završilc eksplozije.
Pet trupel ponesrečenih so identificirali, a dvoje trupel je bilo brez glave ter tako obžganih, da je bila vsakr identifikacija nemogoča.
Dvorano Knights of Pythias so uporabili kot mrtvašnico. Trupla, katera so prinesli iz rova, so postavil tam na ogled. Dvorana je postala s tem zbirališče sorod ilikov in prijateljev ponesrečenih premogarjev, kajti nobenemu izven rudniških uradnikov, reševalcev in časi karskih poročevalcev ni dovoljeno stopiti v kanjon, v katerem se nahaja rov.
Reševalni voz rudarskega urada Združenih držav j< dospel semkaj iz Wyoininga, in zvezni uradniki nudijr vso mogočo pomoč.
Kljub veliki nevarnosti ne manjka mož. ki so priprav ljeni riskirati vse, da spravijo svoje ponesrečene tovariše iz rova.
Salt Lake City, Utah, 10. marca. — Vzrok eksplozije v rovu Utah Fuel Company v Castle Gate ni znan. so glasno z ugotovilom J. R. Rusella. pomožnega glavnega inženirja. Russell je rekel, da ni bila to nikaka eksplo zija smodnika. Vsa nadaljna pojasnila glede vzroka ek sj dozi je bodo objavljena po z a vršen i preiskavi. Čas za preiskavo pa je odvisen od razmer v rovu.
Russell je rekel, da je bilo odrejeno vse potrebno, da se prepreči eksplozije. Ljudje so dobili navodilo, naj si zmočijo obraze, predno prično kopati premog. Rov ie bil
opremljen z vsemi modernimi pripomočki, da se zmanjša nevarnost eksplozij. Pred kratkim se je baje vršila natančna preiskava celega rova.
NOUA PREISKAVA V WASHINGTONU.
m -
DRASTIČNE ODREDBE FRANCOSKE VLADE
Pariz namerava uveljaviti drastične odredbe, da spravi francoski frank zopet na površino.; Vlada hoče na vsak način pre prečiti nadaljno padanje.
nHil
■ X

SLAVNOSTNI SPREJEM ITALIJANE RAZBURJA AMERIŠKIH NADŠKOFOV PRISELJENIŠKA POLITIKA
Slika nam predoča poslanca Wall ace II. AVhite-a, zastopnika tretjega. okrožja v državi Maine, lei je bil izbran načelnikom posebnega odbora. kateri bo prcis kal delovanje ameriškega ladijskega urada ter Emergency Fleet korporacije.
Rimu pripravljajo slovesen sprejem za o^a ameriška nadškofa, katerim bo papež podelil kardinalski klobuk.
Italija je strašno razburjena radi priseljeniških odredb, katere nameravajo sprejeti Združena države.
.\a<l-
Napolj, Italija, 10. marca. — irka 1 »'i' V-p ameriških i>riseljen"5kiii
Pariz, Francija, 10. marca. — Francoski frank so prodajali danes na borzi 27 frankov ter 67 centimov za en dolar, ker .si francoska vlada ne vsot mogoee načine prizadeva obdržati frank 11a višini ter na vsak način prepro-luidaljno nadaljno padanje de-
PREDSEDNIK C. CODLIDGE NA DELD
Predsednik Coolidge ima na delu agente Burnsa. — McLean in Leonard Wood mlajši sta bila pozvana pred posebni senatni komite j. — Pričala bosta glede njih stikov s petrolejskimi interesi. — Vsak, kdor je imel kaj opravka s to zadevo, se bo moral zagovarjati.
Washington, D. C., 10. marca. — Predsednik Coolid^e je iskal in našel .številne informacije j;lede različnih faz petrolejskejja škandala, s pomočjo privatne tajne službe, ki obstaja iz najbolj izkušenih in premetenih detektivov v Združcnili državah.
Vsled teh informacij je bil stalno boljše poučen o dejanskem položaju kot pa senatni preiskovalni komitej. soglasno z nekim ozkim osebnim prijateljem predsednika. Te informacije so vodile predsednikove akcije v njegovem postopanju s položajem in očividno si je svest vsakega ko-
PARNIK JE DOBIL DRUGO IME.
Liverpool, Anglija, 7. marca. CHtnard črta je prekrstiLa parmk I p.imik fjancasfria.
Tyrrbeiua. k°r je bilo sterilnim iK.tnikom skrajno težko izgovoriti in ie fezie koroktno znisati to irne. Od r,edai zanarvrej se bo imenoval
Rim, Italija. 10. marca, škofa Ilaves i/. New V Mundelein iz Chicaga. ki bosta vj oblastih,.da preiščejo zdravniško' v rat ke in postala kardinala rimsk'jlla Ei lis Island n tudi potnike tiru-cerkve, bosta deležna velikanske- f?ega razreda, ki prihajajo iz ev ( jra sprejema, ko bosta dospela tropskih dežel, je vzbudil' tukaj! llim. Vse potrebne priprave za,n(jVO <)?0rčenje. ker znači vedno sprejem se nahajajo v rokah ame-j Večio strogost ter uničuje upa-iške katoliške kolonije. Xad-kof:nja €>11 iij. ki so pričakovali. <la bo Haves se namerava nastaniti viJOdoči Mednarodni izseljeniški American Čolejie. a nadškof Mun-j kongres, ki s«- !><> sestal tuka/ma-delein se bo najbrž nastanil v ka-j ja lnt.Seea. olajšal sedanjo nape-kem hotelu.	i tost.
Neki dobro znan rimski pn>lat, i Vspr:«'o delikatm ^ti položaja ki je povori'1 o možnosti nu<lal.» j jt. 1,51,, italijanskim izseljeniškiin nega kardinala za Ameriko, je re-1oblastim strogo prepovedano da-kel. da je sicer malo vrjetno, da: tj kakršnekoli informacije časo-bi bil imenovan Se kak nadaljni pjsjr. a v interesiranih krogih se Vardinal tekom najnovejšega kon iz,aja. da so oblasti lojalno sistorija. da pa bi prišel v tr-koui lovale z ameriškimi oblastmi pri slučaju najbolj vix stev nadškof| izboljšanju kakovosti izselj"iicev iz San Francisca. Ker za.^pr« ve- v Združene države, lik okraj ter je globoko naobra-j šr^vilno težkoČe so zvezane s žen. zasluži nadškof Iianna j:oča- ,H(>kusoin. da se ohrani u>.pe5-stit-ev. ki je zvezana z podelitvi- no^t sist,.ma. Ženske, otroci in jo rdečega klobuka. sta'-i ljudje mi bili zadržani tukaj -------in poglavarji družin prodajo pogosto vse. kar imajo, da dobe dosti denarja za prevoz preko morja.
Učinek najnovejših omejitev je - Prednji	(la s(> skušajo sedaj izseliti
bolj dobro stoječi in premožni razredi, katerim ni dosedaj niti padlo v glavo, da bi se izselili v Ameriko. Kljub vladnim -vari-lom in objavi, da je dobila vlada 300.000 prošenj za izselitev v Ame riko in da je dovoljeno izselj-Mijt le 42.<K)0 ljudem, vsleil česar morajo ostati csi nadaljni doma. je se ve<ln/» dosti žrtev brezvestnih izseljeniških agentov, ki vzamejo
---od svojih žrtev približno po de
PAPEŽ SI JE OMISLIL RADIJ, i set tisoč lir na glavo- Vsi napo
--ri. da se obrne tok priseljevanja
Rilll, 7. marca. — V soboto se bo drugam, so ostali brezuspešni ra-pridruzil papež velikanski nni«^ž:-.di velikega ugleda, katerega uži-ei ljudi po celem svetu, ki imajo va Amerika kot "obljubljena de-radijske aparate. Neka angleška; žela'T Italijanov.
tvrdka je podarila papežu krasen:---- —--
radio-aparat in dane* so dvignUi' pežev državn: tt-jnik. in ve? Romana strehi Vatikana <droge -za an-.čih preJat' v je bilo povabljenih, tene. — presenetljivo znamenje j nn <troritev.
i ap ren lin j a joč i 1 se easov	j Papež Pij j;» bilo zelj vesel tega
F^pež bo "blagoslovil inštalacijo! daru. ki bo spravil ^tik s ee-ter bo sprejel nato prvi klie izjlim svetom, bre^ v«tkega poredo-Liondon^. Kardinal Gasparri, pa- vanja.
KRONPBINC ZAHTEVA POROČNO DARILO.
Berlin, 7. marca, krenptšnc WMhelm je naperil proti >icniš:ki vl«"di nrc-s da izsdi iizi-iicitev darila- k:*tero i-- d.obil leta 190o "b priliki -voje p"-oke. 100 nemških me^t ir.u je iaki"'t pokloirln nai1v7.no opremo, ni-prnvljcTLo v glavnem ;z ^ '-bra Med tem pa so se na.bajali tudi predmeti iz "bvušenega st?kla in dragocenega poree.iana. Zaklad je vselwval v celem 20(H) k -s .v.ter je bil namenjen za ^0 oseb.
narne vrednosti-
Frank se je izboljšal v eni uri 'raka, katerega stori v tem pagledu. ai pol po otvorjenju trga in ob pol flvanjasstih so ga prodajali po 2G frankov in 90 centimov za do- jjpg y lar. Angleški funt so ob isti. uri kvotirali s 115 franici in 9 centimov.
Francoski kabinet se je sestal ob desetih, v ministrstvu za zunanje zadeve, da razprav.lja o drastičnih odredbah, kojih namen je ustaviti nadaljno padanje franka. Kabinet je razmišljal tudi o po* stopanju, katero bo uvedla vlada. To postopanje se bo obračalo v glavnem proti finančni komisiji senata, kt ni hotel v soboto podpirati onih delov vladnega finančnega programa, katere je že sprejela poslanska zbornica in kojih namen je dati ministrskemu predsedniku pravico, da uveljavi potom vladnih dekretov, brez dovoljenja parlamenta, varčevanje, ki naj bi znašalo 11a leto tisoč milijonov frankov.
Po pos veto vaju. ki je trajalo trideset minut, je sklenil kabinet, da bo zahteval od senata sprejem vladnega finančnega programa, kot ga je predložila vlada, brez < krajšav in da naj pomenja glasovanje glede tega vladnega finančnega programa obenem zaupnico za sedanji kabinet.
V finančnih krogih krožile govorice, da bo Francoska banka intervenirala na denarnem trga, da ojači frank.
London, Anglija. 10. marca. — Francosko frank je bil danes tukaj nekoliko močnejši, ker >0 v bančnih krogih krožile govorice, da je sklenila francoska vlada uveljaviti drastične odredb«', kojih namen je preprečiti paniko na denarnem y*gu ter ustaviti na-daljno padanje franka.
('e!o londonsko časopisje je razpravljalo danes o slabem stanju francoskih financ ter izjavljalo, da je to najbolj važni problem. s katerim se mora pečati vropn v sedanjem ča-su. Liberalni li-.fi ^mesijo poročila iz Pa riza. da je polom franka posledica niahinacij "inozemskih, finančnih zarotnikov**.
S pomočjo izbranih mož pori vodstvom načelnika Bnrnsa skuša predsednik ugotoviti, kot se je izvedelo <la-koliko so petrolejski interesi kontrolirali ali skušali kontrolirati zadnjo republikansko narodno konvencijo.
Ta novi povratek k tajnemu preiskovanju je bil posledica ugotovila Leonarda Wood a mlajšega, da je skušal Jack Hamon. zastopnik mogočne skupine pctrolejskih magnatov. diktirati, kdo naj bo prihodnji tajnik za notranje zadeve v povratek za to, da bi isti intersi pospeševa1 kandidaturo Leonarda Wooda starejšega, ki je bil takrat vodilni kandidat za republikansko nominacijo.
Republikanci so označili kot "napačno in absurdno*' ugotovilo, da se je vršilo kako pogajanje s petrolejsko skupino za delegate, ki so konečno glasovali za nominacijo pokojnega predsednika Tlardinga. Predsednik Coolidge si baje* na vse mogoče načine prizadeva, da izve notranjo povest katerihkoli naporov pctrolejskih interesov, da upli-vajo na konvencijo.
Njegovi zaupniki pravijo, da je njegov glavni namen ugotovili identičnost kateregakoli, ki bi bil involviran v to zadevo. Preprečiti hoče obenem tudi ponovitev tako-zvane^a Itamond dogodka. Znano je, da se je predsednik Coolidge v zadnjih par tednih poglabljal v vse podrobnosti škandalov, ki so prišli v zadnjem času na dan, vključno mornariške petrolejske reservacije, ki so bile oddane v najem privatnim podjetnikom.
Vsled ugotovila Leonard Wooda mlajšega, ki je vzbudilo v številnih krogih pravcato senzacijo, pa jc predsednik ! I podvo jil svoje napore v namenu, da ne izčisti le administracije. temveč tudi republikansko stranko "vsakega smradu po petroleju**.
('e obstaja še kaka stvar, ki mu 111 znana, jo bo v krat-<em izvedel in dejanski položaj mu bo dosti znan, da lahko prizori potrebno akcijo.
Značilno je, da je generalni pravdnik Baughertv, ki ie aktivno uačeloval Hardingovi kampanji, odločno zanikal vsako vednost, da so skušali petrolejski možje izvajati vpliv na nominacijo pokojnega predsednika.
Edward B. McLean, wasliingtonski založnik ter rutin 31 prijatelj pokojnega predsednika Hard in ga, bo nastopil pred senatnim preiskovalnim komitejem, ki zaslišuje priče. od katerih skuša izvedeti za okoliščine, ki so do vedle do »odelitev pctrolejskih koncesij. Nadalje hoče komitej 11-iotoviti. če so ameriški petrolejski interesi v resnici podpirali mehiške ustaše ter pregovorili vladne carinske agen-e, da so puščali v Mehiko pošiljatve orožja in municije.
ŠTEVILO ROJSTEV SE MANJ-ŠA V PARIZU.
Par-"z, Francija. 9. marca. Se nikdar ni bilo v Parizu tako malo rojstev kot jih je v sedanjem času. Le!a 1!>"2o je bilo Parizu rojenih 1600 otrok manj kot pa v prejšnjem letu.
STJEPEO BROZOVIC UMRL
Včeraj j" umrl v St. Lukes bol-nisnici v Now Vorku hn*atski žurnalist Stjepko Brozovič.
Rojen je bil leta 1873 v .laski v Ameriko je pa dospel leta 1900 Bil je dol«0 časa urednik "Na rodnega LL^ta".
Bil je mož izrednih žurnalist ie nih zmožnosti. Izza konca vojne se je v vseh rojili člankih in spV siJi zavzemal za ustvarjenje svo bodne Hrvatske.
Naj mu l»o lahka aaneriška zemlja!
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
m potom ulc bank« Irmrajejo nnasljiro. hitr« in po nizUk
etsik:
D»m >0 nate cent iMofe: JUGOSLAVIJA
BrnepoSUja oa tadoje pofite ln IzplaCoj« "PoitnJ Crkom! ■»▼od** ln "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, Maribora, Dubrovnika, Splita, Sarajeva ali drugod, kjer je pad n. hitre lapiačilo najugodneje.
1000 Din....... $13.50
2000 Din....... $2680
5000 Din....... $66.50
Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot en tlaoft dinarja« ratuntma paaabaj p* IV cantov ra poitnlno In 4rug« atroika.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJI: Baspoiilja na aadnje poftte ln lspla£oje "Jadranska banka" ▼ Trata. Opatiji ln Zadra.
200 lir ........ $ 9.60
300 lir ........ $14.10
500 lir ........ $23.00
1000 lir ........ $45-00
Pri nakazilih, ki snaiajo manj fca« S0t lir raiunlma »oaabaj pa 11 aentav aa poitnlno In druga atroika.
Za peiUJatre, Id prisegajo snesek pet tiso« dinarJer ali po ira tiaei Ur
dovoljujemo po m^oCnoetl le posebni popust. Vrednost dinarjem in Hram «edaj ni stalna, menja se rečkraf in nepH-GakoTano; ia tega razloga nam nI mogoče podati natančne cene vnaprej. Bačunamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar t roke.
Glede lzpla<il v ameriSkifa dolarjih glejte
oglas v tem lista.
Denar nam je poalatt najbolje po Doxneatle Money Order alt pa Saw York Bank Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
9M OortUndt Street Tai.: cortt.net mm "" New York, V. Y. Glavno nstopiditro Jadranfka Bank.
mmm
FRANK IAKUR,
ud Publish«« l|
Pnhliihinf
LA Corporation)
LOUIS BKNKPIK.
Pfaet of Butlnwa H th« Corporation and Addrotaoa of Abo^o «t Cortlandt »troot. Borough of Manhattan, Now Yarfc City,
N. V.
I L A I NAROD Ar" (Volao of tho Poopio)
laauod Evary Pay Kneapt Sunday« aad HoOdajra.
Ca ooio toto valj« Hat In Canada _»....
sa Amarlko
a*
(at*
...... Hi*
Za New York sa lata lata..........
Za pol lata ..............................W
Za Inozamatva aa aata tola ..v.m	1W>
Za pol lata ............. ■ .»«•»»«»	m
Cubacrlptlon Yaarly %&J0*
Advartlsamant on Agroomant
"Olaa Naroda' lahaja voakl dan Ixvxomil nadalj In praanlko*.
fern podpla* Is Mbenoatl ao n« prlobčujojo. £>enar naj aa Wagprott w-r-Hjail j-c Money Order Pri spremembi kraja naročnlkoT, pro«1 mo da aa ua adl pre] An J i bllvalllfte naananl, da hitreje najdemo naalomlka.
MQ LAS NARODA" •0 *»r«ta»*t	Serough of Manhatttan. Nom VaHu PI.
Telephone: Cortlandt W7i
DRAG POUK V "DEMOKRACIJI"
\* kongresu imajo zakxijdbti osnutek, ki hoče dati Fili-2 >i • mm ■ 111 /j' dolgo zahtevano ter večkrat obljubljeno neodvisnost. Kongres pa ninua zaenkrat časa, da bi se pečal s Filipini, (ieneral Leonard Wood vlada otočju z železno rok<>, prav po volji ameriških imperijalistov.
Komite j reprezentančne hiše v Wasliingtonu je sicer sprejel poročilo, ki se zavzema za sprejem te predloge, in tudi neki senatni komitej se je v številnih sejali bavil s to predlogo, vendar pa je le malo upanja, da bi se kongres še v sedanjem zasedanju pečal ž njo.
Za to pa je zavzel predsednik Coolidge odločno stališ-če proti neodvisnosti Filipinskega otočja. V nekem pismu je izjavil, da niso prebivalci otočja še zreli za samovlado.
rtemeljitev te trditve je precej čudna. Nezrelost Filipincev za samoupravo se kaže po mnenju predsednika Ooolidga v tem, da ne čakajo pokorno, da jim bo stric Sam podedil neodvisnost, temveč da nasprotujejo ameriškim okupacijskim oblastim v prizadevanju, da si pridobe odvisnost. Proti neodvisnosti pa je ves ameriški kapital, ki obvladuje tudi zvezne vlade v Washington!!.
Nekateri meščanski list v Zdniženih državah, ki se dela jo liberalne, so opomnili predsednika na neodvisnostno gibanje v Združenih državah proti angleškemu tiranstvu ter na vojno, ki je dovedla do proglasitve neodvisnosti. Ti listi pravijo, da je sedanje stališče Združenih držav napram Filipinom malo v soglasju z zgodovino in tradicijami nase dežele. Noben vladajoči razred nobene dežele pa se ni še nikdar ničesar naučil iz svoje zgodovine.
Nadvlada Združenih držav nad Filipini je danes v in-teresu imperijalisl if-nega kapitalizma v Združenih državah. Radi tega ne pomaga noben sentimentalen opomin na preteklost republike in vpoštev tudi ne pridejo drugi razlo g i. če je namen okupacije bogat plen.
Argument predsednika, da je treba prebivalce Filipinskega otočja šele vzgojiti predno bodo mogli sami prevzet i vlado, je koncem konca dober dovtip, posebno v sedanjem položaju. Že par tednov dokazujejo v senatu in njegovih komitejih, da je bila cela ameriška demokracija igrača majhne skupine kapitalistov, ki so napravili iz proslavljene demokracije velik madež petroleja.
Nasprotniki neodvisnosti Filipinov so navajali pred-vsem takozvano "mornariško i;>olitiko" Združenih držav. Filipini so baje ameriška opora napram Angliji in Japonski. V resnici pa so Filipini prednja straša ameriškega kapitalizma, ki si skuša zavojevati Orijent. Predstavljajo nadalje direkten ter upoštevanja vreden vir dohodkov za nekatere ameriške kapitaliste. Dokler bo otočje pod ameriškim nadgospodstvom, bodo vsa najeta posojila pripadla ameriškim bankirjem. Ti bankirji dobivajo tudi mili-
An*erike. listu "Glas Naroda" pa mnogo uspeha. Frank Donas.
Iz Belokrajine.
Kadar je dolg predpust, je malo pirov. Tako je tudi letos. Na Pre-lctki se je vdata Sirkova eura za Lavdana v Žunielh, na Pribincih se je oženil Mike Jobov a Konja-rovo Johano iz Dolenjcev, na lied-nju Viktor Sniakoe z Angelo Kraljevo iz Fučkovcev, na Vrhovcih Ive Veselič p. d. Lovree s Katico Novak, Vueeeo iz Sel. V Gribljali .se je poročil mladi kovač Prane Muc. Ženitovanja so letos jako draga, ker so prepisi, pisma in drago jajko dragi. Vem. da se boste prijeli za glavo, če vam povem, da velja notarsko pismo, preipis in ži-iiitovanjsko pismo za malega posestnika kakih 14,000 kron, kje je pa potem še pir in drugo? Ljudje bi «ti lahko prihranili mnogo teh stroškov, če bi bili složni, tako pa žanjejo plodove ljudske nesloge drugi in se smejejo v pest. Tako je prav. Kadar se ho narod iizpa-nletoval, se bo pa nn lahko smejal drugim v pest.
Ijovska sreča je obiskala letos Miketa Gotnarja in Jureta Rozmana, prvega iz Adlešič, drugega
iz Purge. Prvi je dobil v kratkem /t kune. katerih kože se plačajo komad po oOGO kron. drugi pa je ustrelil en clan 2 lisisei, a da je imel pomagača. dobila bi jih lahko 5.
Na gribelj>;ko /.^gnanje je nastopilo prvič tamburaŽko društvo. Narrx.1 je bil jako zadovoljen, da so .se dečki t:ik<> brzo in <lobro naučili Pri Štrausu jo bilo čuda lju-

Peter Zgaga
Najprej je odkleitkalo Trstu-Potem Gorici. Istri in Primorju. Preti kratkim je odklenkajo Reki.
• Sugnslimmt^ka
i
Ustannvliena l i 898
Kalni. SrŽtnnfe
Inkorponrana 1. 19l>'
GLAVNI URAD v ELY, rVHNN
Vojska je pobrala slovenskim di. Prav lepo je govoril bivši žu-! krajem večino zvonov, pan Poželi, ki je pozival navzoče j Upamo pa, da je ostal v zvo-k slogi in nadaljnjemu napredku V j ku ljubljanskega Šentklavža v društvu. Dobit; je pogodil, ko WtvaSki cingeljček. je rokol, da je društvo podobno j še uebrojkrat se bo moral o.' mlademu detetu, ki ne more mč' ?lasiti) ^ bf> belgrajska vlada
narediti brez materinih rok, toda •	„ i ,	- !
v ' . izkazovala take usluge svoji pri-. to nase dete ne rabi v asm rok,	1
ampa-k IZ vaših rok kako podporo, da bo napredovalo. — Sedaj so tamburaša društva v teh krajih na Belokranjskem« v Črnomlju. Semiču, na Vrhu. ua Vinici, v Po-brežju, v Gribljali in Gradcu. Mesto pohajkovanja in ponočnije naj imajo fantje raje lopo zabavo, lei nič ne stane pa je prav prijetna.
Sneg kar noče letos od nas. Ljudem je za en del ustreženo, ker vsaj lahko na saneh spravijo marsikaj domov in gnoj na njive, kamor vodijo navadno slaba pota in kola preveč tipi j o.
Novice iz Slovenije.
362 let staro društvo.
"Nui\ Dnevnik" v Ljubljani je prejel sledeči dopis: Vaš list je prinesel vest. da je Meščansko strelsko društvo v Osjeku, ki praznuje letos svojo 1-IOletnico, najstarejše v Jugoslaviji. To je po-motno, kajti ljubljansko Ostrost ralsdco društvo je staro nad 362 let. Že neka celovška kronika iz lota 1562. omenja, da .se je vi-šila istega leta dne 14. julija v Ljubljani velika strelska tekma. Društvo je ob&tojalo v 17. stoletju pod imenom Meščansko strelišče, v 18. stoletju kot Nova strelska družba. Lota 1737. je bilo ustanovljeno Klaro strelišče za Gradom. Svojo "MOletnico je slavilo društvo na slovesen način 1. 1862. Novo strelišče pod Rožnikom je bilo otvor-jeno 27. avgusta 1876 Društvo je obstojalo do preobrata pod imenom "Družba ostrostrelcev ljubljanskega glavnega strelišča". Pa preobratu je pristopilo k društvu mnogo naših visokih državnih tiuikcijmiarjev, industrijalcev in drugih uglednih meščanov. Dru-št\o je svoja pravila izpremenilo v državnem smislu in si nadelo naziv: Društvo ostrostrelcev ljubljanskega glavnega strelišča. Prvič po preobrata je ?iastopilo pri tekmovalnem streljanju v Ljubljani dne 3. junija 1923, ki ga je priredilo Slov. lovsko društvo na vojaškem strelišču. Pri tem streljanju je društvo postavilo dve tarči s pripadajočimi darili, ena izmed tare je bila pristopna tudi nečlanom. Vojna leta iu tožke povojne raj mere so povzročile, da je lastno strelišče pod Rožnikom težko trpelo, vendarle upa društvo, da kljub težkim neprilikam vzpostavi letošnjo spomlad svoje strelišče in da prične zopet z rednim streljanjem. Namerava tudi propagirati strelski sport vobče in zlasti vzgajati našo mladhu) v streljanju, v to svrho bo prirejalo pod svojim 'pokroviteljstvom tečaje z malokalibrskimi puškami, ki •j od o dostopni vsem slojem.
Ameriškemu kapitalu ne pade niti v glavo, da bi izpustil iz svojih rok tak masten vir dohodkov. Sentimentalne izjave ue koristijo prav nie. Filipinci bodo dobili samoupravo šele tedaj, ko ne bo otoeje nie več neslo ameriškemu kapitalu.
t i
opisi.
Indianapolis, Ind.
š-j par tednov prihajajo dopisi v različnih časnikih iz Ind>.ana-poliva. "ki večinoma poročajo • svabbali in krstih. No, sem si mislil, zakaj bi se tudi jaz nc oglasil in poroičal o krstni zabavi, ki se je vršila pri gospodu in gospej Ludvik in Karolina Stanič v nedeljo 2. marca. Med povabljenimi, katerih je bilo veliko število, sem se prijetno zabaval tuli jaz kot brat med brati in sestrami. Dasi-ra-mo sme bili iz različnih krajev doma • Primorci, Kranjci in &ta-jeret. smo se vsi dobro raizumeli. Naš vobče spoštovani rojak Jakob Stcrgar nam je napravil par dov-tipurh g-ovorov, da smo se vsi od srca smejali Naše pevsko cflruštro "Zarja" nam je pa zapelo reči
krasnih slovenskih narodnih pesmi, tak« da se nam je zdelo, kot bi bili med domačimi plarrinamr v mili slovenski domovini. Gospod in gospa Stanič pa sta nam pridno stregla z olpiqnimi jedili. Seveda ni manjkalo pustnih krofov in potk-. Na kratko povedano: prav izN-rstno smo se zabavali in bili veseli kot malokdaj. Pozno v noč smo se razšli .s polnimi želodci in prijetnimi spomini na hišo gospoda L. Staniča. Ne smem pa pozabiti povzročiteljice te zabave, čvrste novorojenke Bernardike, kateri sta kumovalc gospod BVank Markjč in gospiea Albina Premru, katera je došla na obisk iz Nor-walka. Conn.
Pozdrav vsem rojakom . sirom in svatbe je bilo konec
jateJjici Italiji.
* * i
jZnani nemški general Luden-dorff je pred sodiščem.
Če bi pa bili slučajno Nemei i Francijo porazili, bi brez dvoma stal pred francoskim sodiščem vi. j h o vn i poveljnik francoske arm a. 1
de general Foe h.
* * *
Iz -Johnstowna mi poroča ro- i jak. da sf> t a mošnje ženske jako j hude name.
.Taz st> ni' razburjam preveč.
Saj poznate tisto staro resnico: i le pravi ženska, dn je huda, ni; buda.
Kadar pravi: "Ne vtiu" -lahko upaš.
Kadar pravi: "-Ta" — kar lepo •klobuk vzemi ter se poslovi za vedno.
Tatvine v Trbovljah.
Dne 11. februarja ponoči je neznan zlikovee vlomil v leseno barako branjevke Justine Lelihar in ji pokradel klobas in drugih stvari za več sto dinarjev.
Pri podjetju Dirkič zaposleni delavec Ivan Jelčič. rodom iz Mo-stara v Hercegovini, je poneveril
slikarskemu pomočniku Konradu	Pariza poročajo, o najnovej-
L'amt rju več slikarskih predmetov ženski modi. v \ rednosti 300 dinarjev ter ipo- Poročilo pravi, da se ženske ne be gnil.	jpudrajo več. Obraz, vrat in rame-
Nočni čuvaj Valentin Plevnik'na si mažejo z zlato peno.
Francoski frank je tako dolgo lovil nemško marko. <la je revež padel in ne more iz blata-
Poročil ie je
Ptuju tamkajšnji lekarnar Orožen z gdč. Nado Kolšek.
V.
Nesreča z revolverjem.
Pavel Kolhviitz, nadstrojnik v Delniški tiskarni v Ljubljani, jc čistil samokres in pri tem potzabil. da je naj)it. Samokres se mu je sprožil, krogla ga je zadela v levo roko ter mu razbila kost.
Aretacija '' republikanca'
Ptujska policija je acetirala Lazarja Rudolfa, mizarskega pomočnika, ker je delal nemire v gostilni *4 Weisenstein" ter se hotel pretepati. Kričal je tudi: "Icfc bin eirt Rannfcr Republikanec!"
Nesreča pri poroki
Na B reč jem vrhu pri Mokronogu s* je poročila hčerka Sinjdrja, župana občine Trebeljno.. Po stari navadi se je tudi streljalo. Neki posestnik iz Radje vasi. oče treh otročičev. se je hotel prepričati, čemu možnar ne po«i, čeravno je vrvica že dogorola. V tem trenutku, poči; možnar na eno, možakar 7. razbito glavo na drugo, stran —
na Dobrni je bil ponoči na 11. februarja roparsko napaden in o-k rad en za 100 dinarjev. Storilec ni znam.
Gostilničarko Marijo Zmrzlaik v Mariji Reki nad Trbovljami je opeharil invalid Florjane za ."HJO dinarjev, katere mu je izročala, da ji kupi tebak v Zagorju. Denar je baje zapil iu pobegnil.
Nov most
ixdo gnidili pri Kiiiuskih toplicah čez Savinjo na mestu, kjer je stal nekdanji kateri je sedaj popolnoma razdrt. G remi j trgovcev v C<*-Iju je za tombolo, katera se bu v ta namen vrš:la v Rimskih toplicah, -dovolil pri svojih članih nabiranje prostovoljnih tpi-ispevkov, ker je prireditev v prid javnosti.
Cerkvena vest.
Župnija Ljutomer je bila podeljena Antonu Kocipru, dosedanjemu župniku v Ponikvah oh južni železnici, župnija Hoče pa Alojziju Sagaju, dosedanjemu župniku pri St. Ja-nžu na Dravskem polju.
Žaljivo govoril o kralju.
Jožef Mrvar, rudar v Trbovljah. je dne 11 februarja v Poči-Vavškovi gostilni razlagal drugim irostoni nekaj o solunski fronti in pri tem žaljivo izrazil o kralju. Odvedli >o ga v zapor.
Uboj v ptujski okolici.
V Kiča rje je prišel k posestniku .Mlakarju, kjer so fantje iu dekleta luščili koščice, precej vinjen Jllutni Jože Kolarič iu zakričal: • S:?daj sem tukaj jaz. :iani Lucifer!" ter v t"m hipu potegnil n in y<i vrgt;l ua lTletnega fanta Janeza Pihlerja. Sunil ga je z nožem meti rebra ter mu prerezal žilo vodnico. Pihler j'- bil takoj nntev. Kolarič je napadel, še druge, dokltr se ni posrečilo ga ugnati. Orožniška patrulja sa je aretirala in od ved .'a na sodišče.
Qlavnl odbornlklt Preaednlk: RUDOLF PERDAN, BU E. IBS St.. C1«To1*b4. O. Podpredsednik: LOUIS BAT.ANT, Box 10C Pearl Ave., Lorala. O.
rajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Box 961. Ely. Minn.
filagajnik neizplačanih »mrtnln: JOHN MOVKRN. 611 — Utk An. Bast* Oulutk, Mini,
Vrhovni zdravnik:
Or. JO«. V. QRAEEK, 101 American State Bank Bid*.. «H Orait 9% aa Wxth Ave., Pittaburgk. Pa.
Nadaornl odbori
e-NTON EBA&NIS. Room M« BakewaU BMi, nr. DUaoU aa« GMat
Streets, Pltteburxh. Pa. MOHOR MLADIC, 1SS4 W. It Street, Chicago, UL **RANK 8K&ABEC, 4S22 Washington Street. Denver.
Porotni odbor. UBONARD SLABODNTK, Box 41«. Ely. Mina.
GREGOR J. PORENTA, 810 Stevenson Bldx.. Puyalln®. Wask. '"SANK BORICH. 6217 St. Clair Ave., Cleveland, a
Združevalni odbor:
VALENTIN FJRC. 71» London Rd-, N. E., Cleveland, ft.
PAULINE ERMENC. 8?S Park Str.. Milwaukee. Wla. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo. Colo. 0.TTON CEi^ARC, S83 Market Street. Waiikegaa. Ilk
----JednotJno aradno glasilo: "Glas Naroda".	■ ' ■ ■
Vse »tvari tikajoče se uradnih sadev kakor tudi danarne »odlljatv« imj se pf.rfljjajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ee pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnJe za »prejem novih članov la kolnllka spričevala na1 ee pofillj* na vrhovnega zdravnika
Jugoslovanska Katoliška Jedhota be priporoča /sera Jugoslovanom ad rbllen pristop. Kdor ž?ll postati član te organizacije, naj se zglasl tajnik« »lltnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev ae pa obrnite oa gl tajnika Novo druStvo se lahko vstanovl a • Clan! ali tls.nlcaml
Jugoslavia irredenta.
FOZQR SLAMNIKAR1GE!
Pri nas dobita službo dve iz-vežbaiii in uspešni šivalki brimov. Gartniramo jima STALNO DELO in IZBOR-NO PLAČO tekom celega leta. Le tiste naj se oglasijo, ki so jako izvežbane ter prvovrstne delavke.
SIL - GOR HAT CO. M9O^^h^neSK,
Xi vse zlato, kar se sveti. * * *
—	T;iko seiu zaljubljen. — rekel fant punc i — da kar norim.
—	X<». pa me vzemi — mu ji svetovala.
—	Ne, tako zelo pa «e nisem znorel.
* ' * "■ *
"Edinost" piše. da je gospod Tainta voditelj brooklj-nskih Slo-j vencev.
Vsled preobilnih tele.snih Ii*jiot I ni dotičnik ustvarjen za voditelja.
Brooklynskih Slovencev ne more voditi.
K večjem vali se Lahko pred njimi.
Ce bo jemal Rev. J. M. Trunk podatke o Leninu iz "Evening PoNt", ne bo mojrel o njem dosti j dobrega, povedati.
To je približno tako, kot ee bi) kdo pri laških fašistih iskal in-J formacij glede Slovencev.
Ali pa pni Koverti informacij j
glede pokojnega Sojarja.
* ^ *
* j
Trijf eleftienti se ne brigajo i dosti z;i merisko ustavo.
Ti trije elementi so: ljubezen," vreme in ameriški narod.
* u, * .....*
Xa milijone in milijone dolar-, jev st» dali ameriški katolieani vi za dn j rim letu Vatikanu.
V zahvalo bo imenoval papež, dva ameriška nadškofa kardina-j lom-
Vattkan je hvaležen. Za mate-riijalno podporo daje moralne ■ obresti.
Originalnost goriških fasistov. |
Kakor szirle« 1;;. zae<'li 'j*'>r ^.\i' ''iiš'.-!i posnema!*! svojca>uio pi-ee-; tie tiž^kih tov-r-ev. Zaenkrat j * se sprav ii na dr. liitežnika iu; "C !\.ško Stia:>.'»". Os'.biro, kar sej • leilnjo tiče. je stvar zelo zan:m:-( va. Odjn^slanei fašistov >■ > prinesli v u' odn:>tv«> L: 4a d<»].is. ki zahte-'«>. da *"Croiiška Straža" v svojem imenu piekliče v«-sti. da bedo nit je med Ju<. slavijo in Italija av::.;ene. da >-•• bo vi-^.l pouk " prvem razredu ljudskih sol \ iiuiteriuem jeziku in da bo izdana no\a uredba glede uptM'abe slov.
y.ika v javnih uradih: vse Jo pa r.rdi re-U"-e in l rin -ti. 1 ji>-t hi •ocrai In prinesti ua prvi strani, lebt.'Io t:^ka»!o in brez vsakega ki-iuentarja P:*, nitiv.nrk. kateremu je ta d-ijiis i/.fM-il l>«»rties. .i" t'» i ateii--rien«' odklor.il in se šf! pri-i /.it ua komisar' jat. Ta lupa mu i" kont'sar izjavil, da -je njegova : 'I'.m -t skrli za zaščito materijol-n:h in osebnih pravic italijanskih državljanov. CJovoiil je t<M-;-i tako. kakor da bi v toni slučaju ne. šlo za zaščito pravic, ali pa tako. kvt govori v Italiji uradnik, ki se m see zameriti fašistom. To je eklatanten dokaz o mržnji ltalij<i-nov do	slovenskega.
Gb.mske volitve v Gorici.
IMcležba pr". občinskih volit vali v (• j ; -: • -1 j«* bila nadvse klavrna. Vi !:tev s - je ml<-l'v.ilo ke.maj 2t»!r vseh volih-. --. Zm-iga fašistov je bila "'svja.iiia". kajti nasprotnik- v liisn imeli n henib. Slovenci se v -lite-v n!<o utlehž'K, ker j*1- za-i.je vseeiu?. a'i jim 'ki-mandira.jo' f;:V.\-ti uradno ali privatno.
Zcpet nf.^reca s razstrelivom.
Neki mladenič iz Zagrajea na Krasu i-> pobiral blizu '1'eniu.ee železo. ';i je i ^t;Uo p vi jn:. Po nesreči je z a d -1 <>b !:ap-'d granate, ki ^e je razpočila in ga --mrtno nevarno ranila. l"b »gi mladrniv
je vlekel nekaj korakov < d :n'-^rečmega mi«-".ta ter nal < umrl.
Fašist.ovska trdnjava
v Kf j-kem v Urdih ^e j,* podila. Nesloga je rodila črva. ki j'> je ra-'.jedel. Sedaj p= hira neki p-si b-ni komisar raztresene drobce.
Kje je moj sin FKANK K<nM.W'-l '|C? Jaz njegova mali želim izvedeti k;«j > njem. zato ga prosim. da m- mi oglasi, ali pa če kdo kaj ve o lijem, da mi .-apo-r-u-i. — - Frančiška Koejančič. vas Lošiijak št. p. Sv. Vid nad Cerknieo, Slov«-nia. Jug'slavia.
'11-12—'i)
Iz pogrebnikovega oglasa: 1 Pri nas stane zemljišče za grob 1 samo deset dolarjev. Bolj vabi j i- i ve in ugodnejše prilike si ne mo- j rete misliti. Kar danes lahko sto- j
rite ne odlašajte na jutri!
* * 4
Mir je tisto razdobje, v katerem lahko človek napol izrazi svoje mnenje, ne da bi ga zaprli.
bova uniovi nuno*
POLJANAH
Spisal hrm Mibžiž
Nakazila v ameriških dolarjih za Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo.
V vseh treh državah lahko izplačamo dolarje poljubnim osebam proti naslednji pristojbini: za zneske od $5. do $25. po 75 centov za nakazilo; od $25. naprej po 3 cente od vsakega dolarja. Znesek za pristojbino nam jc poslati ob-enim z onim, ld naj se izplača. Nakazil za zneske pod $5. nc moremo prevzeti.
Ako pošljete sorodniku ali prijatelju dolarje samo za potne stroške, pripomnite vidno na nakaznici: Izplačati le proti predložitvi vidiranega potnega lista (posa) za Združene države. Pod tem pogojem nakazani znesek se izplača le, če predloži naslovi j enec pri banki vidiran potni list. Ako pa dovoljenja za potovanje ne bi mogel dobiti, se mu denar ne izplača, temveč se stavi nakazani znesek zopet na razpolago vplačniku.
Povdarjamo pa, da je najbolje in najenostavneje nakazati od tukaj dinarje oziroma lire zlasti onim, ki bivajo na deželi daleč od banke ter v menjanju dolarjev niso izkušeni.
Na zahtevo izvršujemo nakazila tudi brzojavno in potom brzojavnega pisma. Stroški za brzojavno pismo (Cable Letter) znašajo $1., stroški za direkten brzojav — (Cable) pa: v Jugoslavijo $5., v Italijo in Avstrijo $4,
FRANK SAKSER- STATE BANK
^P RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivfteg* slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vbi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in t polkovem opora ter fcjega zakletvi.
I*.
sa
_Je. tedo v«m% v»bgJ» 270 itrnl ta a^sBh l> toJb*
"0X44 *ABOfeA" 8S Cortiiaft Htm«,	forfcTvT
Originalna ideja zaljubljenega fanta.
i
Ženin je odvede 1 nevesto, oblečeno samo v kopalni plašč. — Beg v avtomobilu. — Odvesti jo je hotel preko avstrijske meje. — Konec tragikomedije.
Dunajska policija je pro šle dni imela opraviti z nenavadnim slučajem pobega mlade neveste. 23-letni brnski trgovec Ernest Stau-ber jc bil že dve leti zaročen z nekim dekletom. Dekletovi starši izprva niso nasprotovali zaroki iu so popolnoma sogldišali z žeui-iKivo namero, da njihovo hčerko poroči. Stvar pa se je zasukala, ko se je doznalo, da se je mladi trgovec vdal lahkomiselnemu življenju, da popiva noč in dan po barih, se zabava po varijetijih in pohajkuje v družbi sumljivih žensk. Razveljavili so torej zaroko svoje hčerke z mladim pustolovcem in so poslali svojega otroka na Dunaj k sorodnikom, kjer naj bi se dekletova ljubezen do Stauberja ohladila čimprej mogoče-
Dekle se je odpeljalo na Dun a; in se nastanilo v VI. okraju, kjer je hnolo za. gosjwdarja nekegp klavirskega virtuoza. za nadzor nieo pa neko gledališko igralko Stauber je dozual, da so rodite !ji jKislali dekleta na Dunaj sa luo zaradi tega, da se otresejo njega. Prišel je zato na originalno misel in je pritisnil na svoje starše. Zahteval jo. da morajo zp vsako eeno izposlovati povratek dekleta z Dunaja in obnovitev prejšnih zvez z njim. Ako se jim 1i ne posreči, je dejal, da si In končal življenje potom samo-krosa.
Stauber j e vi Starši so se sinove grožnje prestrašili. Ker je star' Stauber i>o poklicu častnik in bi mu bil tak dogodek a- rodbini neljub. se je dal speljati na led in je pregovoril tudi svojo ženo, d;: se odpeljejo skupaj s sinom na Dunaj, kjer bodo skušali dobit' dekleta v svoje roke. To se je tudi takoj zgodilo. Oče, mati Ln sin so jo nekega dne.mahnili na Dunaj. Nastanili so se v hotelu in so par dni opazovali hišo, kjer se je Ernest ova bivša zaročenka dolgočasila v pregnanstvu. Bivšemu zaročencu je postalo to čakanje neznosno ter se je. da prej izsil njeno izročitev, poslužil fingira ga samomora pred stanoAanjem v katerem je živelo dekle- Oče in mati pa. v strahu za življenje svojega sina. sta se odločila za nenavadno postolovščino. Ernesto vii mati se je podala pred dekletovo stanovanje ter je začela stokati in javkati, da žene lep-? Lilijana. kakor ve je imenovala K mostova bivša nevesta, njenega ljubega sina v smrt. Liiijana je bila ta čas baš v kopeli. Stokanj^ jo je tako pre sunil o. da je oda vila vodo, se ogrnila saino s plaščem, in šla z ženinovo materjo pred hišo, kjer je čakal avtomobil z ErnAt^m.
Ko je dekle pokukalo skozi o konce v avto, so se vrata nenadoma odprla in mladi Stauber je delke potegnil k sebi, zaprl vrata in ukazal šoferju, naj krene z mesta. To se je takoj zgodilo Kmalu je bil avtomobil v največjo m diru. Enestova mati pa se je med tem vrnila v stanovanje ir je prosila d«kletovo gospodinj* za Lilijanovo obleko, katero je tudi dobila. Nato je najela drug avtomobil in se odpeljala za si nom in njegovo ljubico.
Satuber je najprej hotel zdir jati z dekletom kar čez avstrijsko mejo. Šele na pritisk bivše zaročenke se je udal in pristal na to. da se izkrcata v nekem dunajskem predmestju, kjer je sta noval Lilijanin stric. Odložil je svoj zaklad stričevem stnova nju in obljubil, da se naslednjega dne vrne ponjo. da se skupaj od peljeta domov, v paradiž ljubezni-
Naslednjega dne pa Ernesta ni bilo k dekletu. Policija, ki je bila obveščena o manevru mladega pustolovca in njegovih starišeV, je Stauberja aretirala in ga spravila pod ključ, dekleta pa je vrnila v oskrbo, kateri ko jo zatrpali a jeni roditelji, i
Potomci živalskih rodov, ki so izmrli.
Piiiiaaiflrain^___
■■■■■■■nilSMfMMfaSBittSMi
Avstralija ima najbolj čudne živali. — Ena teh je kenguru- — Žival, ki ni ne riba, ne kuščari-ca, ter lahko diha s škrgami in s pljuči.
Že večkrat so se v zadnjih desetletjih pojavile vesti, da žive še vedno na zemlji zavriji, t. j- oni zmaji, ki so živeli v sekundarni dobi naše zemlje ter bili v srednjem jura-oddclku te dobe najbolj razširjena vrsta živali na zemlji. Pred nekaj leti smo čita-li, da. so lovci v Alaski naleteli na tako pošast, v najnovejši dobi pa so prišle iz Konga vesti. da so jih odkrili v Kongu v Afriki. Znanstvene ekspedieije, ki so bile odposlane, da kontrolirajo te vesti, pa nivo pri vsej pazljivosti in natančnem zasledovanju našle ničesar. Bilo je vse le fantazija lovcev, kakor toliko in toliko lovskih zgodb. In vendar po-tomci sekundarnih živali še žive: ohranili so se v degeneriranih formah še do dandanes na najbolj osam Ijenem kontinentu naše zemlje v Avstraliji .in njenem otočju.
Zoologi so z ozirom na razširjenost različnih glavnih živalskih vrst razdelili zemljo na sedem regijonov. Prvi. nearktični regi-jon tvori Severna Amerika z Grenlandijo: drugega, neotropie-nega tvori Južno Amerika s Srednjo Ameriko, tretjega, etiopiške-ga, tvori srednji in južni del Afrike z južnim delom Arabije: četrtega palearktičnega severni del Afrike, cela Evropa in cela Azija, razen obeh Indij in Indonezije; petega, avstralskega, tvori Avstraliga s svojim otočjem: šestega madagaškega, tvori otok Madagaskar; sedmega, orientalskega pa obe Indiji z Inuomezi-jo. Noben teh regijonov pa ni za geologe tako zanimiv, kakor avstralski, ki se kakor nobeden drugi razlikuje od ostalih. Že ko je odkritelj Avstralije, Cook, prvič prišel v ta osamljeni svet Južnega morja, so njegovi ljudje srečali na svojih izletih nenavadno in dotlej popolnoma nepoznano žival — kenguruja. To pa ni bil le slučaj, kajti jw>zneja raziskova-nja so dognala, da so vrečarji kateri največji še danes živeči predstav it elj je kenguru, faktič-ni in najštevilnejši živalski pri bivalei tega "najmlajšega" kontinenta. Vrečarji niso pravi sesalci, ampak neka predhodna vrsta med reptiLi in pravici sesalci-Njihovi pradedi so živeli v sekun-d orni dobi jhj vseh zemeljskih celinah. do današnjih dni pa so s« ohranili razen v dveh inajših in skoro brezpomembnih vrstah v Južni Ameriki, samo v Avstraliji, kjer tvorijo cele rodbine od najmanjših do največjih vrst. Iz iz-kopin pa so zoologi dognali, da so nekoč živeli v Avstraliji, in to š< novejših dobah zemeljske zgodovine, ko jih že nikjer drugje ni bilo. tudi vrečarji, ki so po svoji velikosti prekašali nilske konje in slone.
Komaj se jc .svet seznanil s ken-gururjem in njegovimi čudnimi sorodniki, a je presenetila zoolo-ge že druga avstralska žival, š* bolj čudna tin še bolj zanimiva kakor kenguru. Ta žival je bila kljunaš. Podobna je našim vidram, razlikuje pa se od njih po tem. da ima mesto gobca rožen račji kljun, da je njena telesna toplota spremenljiva, kakor toplota naših žab, da leže jajca kakor želva in da svoje mladiče — doji. Ko so prinesli prve nagačene ekscmplarje v Evropo, soljudje in tudi naravoslovci mislili. da so ponarejeni, tako neverjetni so se jim zdeli. Danes sta znani dve vrsti, ena, ki živi ob vodi kakor naše vidre in druga, ki živi po luknjah v gozidovih, katere skpp-Ije sama. Tudi ta čudna žival je zadnja živeča potomka svojih pradedimj, ki so živele v jura-do-bi in so nekatere po velikosti daleč nadkriljevale današnje. Ohranila se je izključno samo v Avstraliji jn na njenih otokih.
Na prvem, svojem posetu avstrat ake celine, so Cookovi spremljevalci dozoali tudi za ogromnega kuščarja, ki žre ljudi ter o tem
"1®
■ainii
■sssasBici
I« asu snsscaws
aansa
ggtŠKaSKHM
P
M!*®:®«« ■IMW

ZASTONJ!
Samo za mesec M are
S
m\
TA PONEV
za 50 labelnov Star in Magnolia Mleka
Vsaka gospodinja potrebuje v svoji kuhinji ponev ket je naslikana zgoraj. Ta ponev, katero damo z labelni našega kondenziranega mleka povsem b^ez-plačno, je iz čistega, solidnega aluminija. Debela je, da bo dolgo trajala ter drži tri kvarts. Cc ste varčna gospodinja in uporabljate kondenzirano mleko, kupujte samo naše vrste, ki vam dajo dragocena darila za svoje labelne.
POSEBNA PONUDBA
Če hočete Izpolniti kupon v Um oglasu ter ca odnesti v bližnjo premijsko trgovine kot je označena spodaj, ali sa pa pošljite nam. in dobili boste ilustriran rremijski sez nam in Poselnui Premijsko Karto, ki je vredna 1» brezplačnih labelnov. Sprejme se samo ena taka Premijska, Karta s 40 ali več labelni. Vsaka naša Premijska Trgovina bo sprejela to liarto zaeno z nekaterimi a'i vsemi vašimi labelni s tih kan. t e nI v vašem mestu nobeno trgovine, kjer bi zamenjali te labelne in Posebno Premijsko Kart; jih pošljite nam zaeno s številko darila označenega v Ilustriranem Premij sli epi Seznamu, in mi vam Imnio poslali brez--plačno.
NEW YORK CITY. N. Y.
44 Hudson Street near Duanc Street
434 West 4£r»d Street near Ninth Avenue
1427 Third Avenue near EOth Street
61 East 125th Street near Madison Avenue
57S Courtlandt Avenue near 150th Street, Bronx
BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue ne?r 4th Avenue
2 Sumner Avenue near Broadway
LONG ISLAND CITY
44 Jackson Avenue near 4th Street
JERSEY CITY. N. J.
350 Grove Street near Newark Avenue
581 Summit Avenue near Newark Avenue
NEWARK. N. J.
23 Warren Street near Washinoton Street
BAYONNE. N. J.
225 Broadway near 15th Street
Prijazno vas vabimo«, (la obiščete Katerokoli našo trgovino, če imate tabelne ali ne, da si ogledate veliko in privlačno izbero JioristnUi iu oriiameutalnih daril, katere lahko dobite povsem brezplačno s svojimi labelni.
[aghouA Brane
KUPON
Borden's Premium Co.. 11 Hmlsoii fSt., N. V. C. 11. marca 1!)'.! 1.
Ta kupo i mora bili zamenjan tekom petnajstih dni fzza zgornjega dne za Posebno Premijsko Karto.
IME ......
^xVXSLOV
.......... Stv. 1
< Slovenian)
Iz močvirja velemesta.
Sestajstletna deklica se je obesila s pomočjo ravno tako mladih tovarišlc. — Najprej je zahtevala, naj jo sprejmejo med prostitutke.
Dunaj ima zopet novo senzacijo. Pred krakim je prišlo na neki policijski komisarijat mlado, komaj KMe.tuo dekletce Ana Jug in zahtevala, naj jo sprejmejo v seznam prostitutk. Ker je bila za to še premlada, so jo obdržali za časno na policiji, dokler ne bi pr>. iskali zanjo mesta v kakem mladinskem zavetišču- Jugov a pa se .:e neko soboto zvečer v svoji celici obesila.
Tragičnemu koncil mlade izgubljenke daje posebno senzaci-|on;:!no obeležje od preiskave ugu tovljeuo dejstvo, da so ji pri samomoru pomagale tri deklice, ki biV skupno ž njo zaprte. Tudi j m tri so ?e otroci: stare so namreč 15. 1(» in najstarejša 18 let. Ko jih je Jngova nagovarjala, naj ji pomagajo. da se bo obesila, ker noče več živeti, so se samo upiral«*. da bi to storila podnevi, dokler se to vitli. Ko jim je obljubila, da bo počakala mraka, so ji šle brez na daljnega odpora ua roko. Odtrgale so od posteljne rju-| lic za pet širok trak in ga zvile >v vrv. Zvečer so im»> ile nadzornico. unj ugasne luč. da bodo lažje zaspale, v temi pa so nato pritrdile vrv na steno, dvignile Ju-govo. da si je ovila vrv okrog vratu in jo pustile. "Bila je takoj mrtva. Deklice so čakale kakih deset minut in šele potoni pokli-e.'ile nadzornico, ki je Ju go v o si-eer takoj snela, a je biLo že prepozno.
Mlade zločinke so sprva tajilo, da bi bile pomagale pri samomoru a že v par trenutkih so se izdale in naposled priznale vse. celo to. da so ipnmagftle Ju gov i snovati načrt, kako se najlažje \usmrti.
Najstarejšo, ki je že dopolnila 18. leto, so izročili sodišču, kjer se bo morala zagovarjati radi umora. druge dve pa sta začasno ostali š;1 v mladinskem zaporu.
Smrtna nesreča
V I.ouačevi tovarni na K»Iiče-V'in je »mrtno prme-rečll delavec Anton Kovic. Polil se je namreč po \>em životu s kropom. V težke.n stanju .so ga prepeljati v bol-n "nieo, kjer pa je že prehod njega dne izdihnil v velikih mukah/
z grozo pripovedovali dalje. Raz-iska vanja. ki so se pod vzela pozneje pa so dognala, da žival, katero so imeli v mislili, ni prvič noben kuščar, drugič ni tako velika in tretjič absolutno ni nevarna ljudem. Zoologi. ki so si jo natančneje ogledali, so spoznali v ujej nič manj iu nie več kakor poslednjo potomko predpotopnih dinozavrov, bronUj^avrov, ihtio-zaurov in podobnih zrna jo vitih pošasti. Oziroma še več. ta tau-t ara, kakor se imenuje, je celo starejša kakor omenjene velike pošasti; oživljala je zemljo že davno pred njimi in bila pravzaprav njihova — ibati. Ona je bila prva. ki se je iz ainfibij razvila v poluzavrije in pravi zavriji so se razvili komaj iz nje! Takrat, v tistih davnih pradavnih dobah je bila v vseh mogočih vlikostih razširjena po vsej zemlji, daues pa živi degenerirana, komaj meter dolga, svoje samotarsko življenje na obalah Avstralije in Nove Zelandije. Preživela je zavrije, ki so se razvili iz nje in je še vedno tu, dočim njih že davno, davno ni več, samo njihove kosti
-krase znamenite »svetovne muzeje.
Toda ta čudna Avstralija ima še neko drugo žival, ki je starejša kakor vsi sesalci in sploh živalski in človeški prebivalci koi>-
ne zemlje, žival, ki je živela že i .... . ... milijone m milijone let pre 1 tan
; taro, pred kljunašem in kenguru jem. Ta žival je t^eratcdias,, žival. ki ni ne riba ne Jtuščarica, ki diha ravno tako lahlco s škrga-jmi'v vodi. kakor s pljuči/ na suhem. ki je pokrita z luskinami, j kakor prava riba in ima plavuti. katere vporablja na kopnem tako kot noge. Ta čudna žival, kf . je v sivih davninah prva zapustila vodo in preizkusila izmenoma tudi svojo srečo na kopnem, živi danes samo še v. oziroma ob dveh rekah avstralske pokrajine Queensland i je. čeprav je nekoč živela po vseh morjih, danes pa žive samo še ob nas. ua ozemlju današnje. Jugoslavije- Razen navedenih potomcev praživali pa ima Avtsjtraiija že [predstavnike} prvih ptic, kin i je, ki so podobni afriškim nojem, v njinih morjih po žive amonoidi, neke vrste sipe,
ki grade polževim podobne hiše. ■samo s to razliko, da se, ko raste, j pomika vedno bolj na izven, mašeč za seboj prejšnje stanovanje prostore. Te sipe so nekoč živele po vseh morjih, danes pa žive samo še ob avstralsih obalah.
Avstralija je torej pravi zoolo-gični vrt za potomec praživali. doeijn pravili. živali poznejšSh dolt, v prvi vrsti pravih sesavcev sploh nima. Zaimau bi iskali v Avstraliji d vo parkljarjev in sploh goved, zaman levov, tigrov Ln po#-Jdobnih mačk, zauian veveric, opic
I itd. Divji pes. dingo, ni prvotni J prebivalec Avstralije kakor ne prašič Nove Gvineje, prišel je j tjakaj komaj z ljudmi. Istotako tudi par vrst netopirjev in nekaj vrst miši. nima v Avstraliji prvotnega domovinstva. Iz: te po-.polne oddeljenosti Avstralije od .ostalega sveta so faiutasti ustvarili nekaj čudno teorijo, ki jc seveda nesmiselna, da je ta kontingent le ostanek dela drugega svt-tovnega telesa, ki je priletel na našo zmljo. V resnici pa je stvar čisto drugačna. Avstralija, ki je tvorila v sekundemi zemeljski dobi skupaj z Afriko in Južno Ameriko skupen »kontinent Conidva-no. se je prva oddelila od nje in živela od tedaj dalje vedno popolnoma samostojno in ločeno življenje. Živali ki so takrat živele po vsej zemlji, so se na njej ohranile, čeprav v degeneriranem stanju do dandaus. dočim so drugod povsod radi raznih klLmatič-nih in drugih katastrof izumrle. Tako nam je ohranila Avstralija v svoji samoti dragocene živalske rodove, ki bi jih sicer že davno ne bilo in <bi jjh. vsaj živih, kulturno človeštvo nikdar ne pozabilo.
Mednarodni slepar.
Skoraj vsa evropska mesta so že izdale tiral nice za španskim hohštaplerjem Antonom Slui-sio. — Izdajal se je za častnika in duhovnika.
Moški - ma-serka.
Dunajske dame so jako razočarane, ko so izvedele, da je bil moški preoblečen v "maserko". Igralec brez službe je igTal žen-slo ulogo.
Menda je redko večje mesto v Evropi, ki ne bi še izdalo tiralice za glasoviti-in goljufom in pustolovcem Spancem A nt on i jem Slui-sio iz D us ca. V zadnjih letih je Sluisio pokradel okrog 4 milijone frankov in poročil kar sedem žen. Ze kot mladenič je Sluisio zapustil svoje rodno -selo Capellades. v pokrajini Barceloni in odpotoval v Ameriko. Leta 191."> je okra-del nekega trgovca v državi Ekva dur. predstavivši se mu kot vrhovni poveljnik španske armade. Ne dolgo nato je oblečen v duhovniško obleko oropal nekega zlatarja.
Po doibrem "zaslužku" se je hotpustolovec naužiti sladkosti rodbinskega življenja in se je začel ženiti. Najprej se je poročil v Montevideu. kmalu nato v Boliviji. v Ekvadoru. četrtič v Valenci. petič v San Jose de Costarica, šestič v Ilavan i. kjer je vzel hčerko policijskega ravnatelja, in zadnjic v Barceloni, kjer je opeharil neko mladenko iz visokih krogov. Bilo je to leta 101 G. a tudi njo je kmalu zapustil. Prej pa ji je še ukradel 700D zlatih frankov. Ko so.ga aretirali, se je delal blaznega in oddali so ga res v blaznieo, iz katere je bil izpuščen leta 1920.
Nastopil je dveletno potovanje po Evropi. Obiskal je Bruse1-.). London. Pariz. Rim. Carigrad. Prapro. Sofijo in druga evropska mesta. V vsakem mestu je nastopal pod drugim imenom iu se legitimiral z drugimi listinami. 10. novembra 1921 ji' izvršil dve ve-1 rki tatvini v dveh zelo oddaljenih mestih. Ob 9. zjutraj je iz-ropal neko praško banko in ■ odnesel .'ioO.OCO čehoslovaškiu kron. popoldne pa je izvršil zl-of-in iste vrste v Parizu, kamor je dospel z zrakoplovom. Par tednov pozneje se je pojavil na otoku Sv. Ma-vricija. kjer je živel par tednov kot — španski kralj. Znal je nastopiti tako, da sr> mu vsi verjeli in ga imeli za veličanstvo. Ko so mu prišli na sled. je izginil brez sledil- Nedavno je bil v T.ar-celoni, kjer je bil celo tako drzen. da je poiskal uredništvo nekega lista in se pustil "intervju-vati". Na vprašanje, kaj ga je d o vedlo do takega pustolovskega življenja, je odvrnil: "Mojega očeta so upropastile banke in ženske. Ilotel sem ohladiti svojo j< zo in se znesti nad bankami in ženami. Moja misija še ni dovrše-
_„ !! na . . .
Kje je Sluisio danes, zopet ne ve nihče.
Ženska roparska tolpa.
Najnovejša berlinska senzacija ie odkritje ženske roparske tolpe, ki se je imenovala "Titus-kopf" banditi. Tolpi je pripadalo vse polno žensk, ki so se vestno udeleževale vseh umorov, tatvin. biT^ in vlomov. Ženske ban-ditke so dale. policiji razumeti, da se že v naprej vesele na vse poizkuse policije, da jih aretira. Pr-sale so tudi več zlobnih pisem detektivom. ki jih zasledujejo.
Pomanjkanje katoliških duhovnikov na Čehoslovaškem.
Češki listi poročajo, da število duhovnikov katoliške vere v po-samni'h čeških dijccezali stalno pada in ako pojde tako naprej, bo tekom prtih let polovica župnij pa tudi šol brez katoliških duhovnikov.
O stanju nalezljivih bolezni
v območju rac 'no občine mariborske objavlja mestni fizikat za dobo od 10. d/16. februarja nastopno poročilo: griža 1 prejšnji, škr-lat-nka 4 prejšnji, 1 nov slučaj.
Zaplenjeno zlato.
Cariniki uradniki v Mariboru so v zagrebškem vlaku zaplenili dko-li tni kg težak paket. V paketu se je -nahajal-* samo zlato v vrednosti nad 400,000 Din. "St-ccntura'' lastnika dosed a j še niso našli.
Kakor se- poroča, je vzbudila med ženami, ki praviloma obiskujejo neko dunajsko kojKilišče, pozornost nova maserka, ki sicer ni bila posebno spretna, a je znala pridobiti naklonjenost Dijan iu Vener s svojo nenavadno ljubez-n.jivo>tjo- Ločila pa se je od ostalih žen. ki so bile v kopališču zaposlene. tudi po svoji zunanjosti. ki je bila bolj moška nego ženska. Imela je kratko pristri-ene lase. Dame so se ji dale po-sebno rade masirati. Nekega lepega dne pa se maserka ni več pojavila. Dame so vpraševale po njej. toda nihče ni mogel zadovo-'jiti njihove radovednosti. Kopališki nastavljene i spočetka sami niso vedeli, kam je izginila, pozneje pa so si tajnostim šepetali. Toda tajnost ni <vstala dolgo tajnost. Začudene dame so izvedele. da mlada mSserka ni -bila ženam. ampak — mož. Igralec brez službe se je hotel preživeti in je zaigral žensko ulogo. — Toda zakaj je izginil? Dame so bile z njim popolnoma zadovoljne in morda bi mil bile ohranile svojo naklonjenost tudi po odkritju tajnosti. Odgovorile so na to vprašanje ostale uslužbenke, ki >o z igral-cem skupaj delovale in masirale, češ, da se mu prav nič ne čudijo, da ni mogel vzdržati v novem po* klicu. jZakaj ? Ker >o žene lepe Ie tedaj, če so oblečene — tako je dejat- Pogled na nje v k opciji prenese le stara maserka.
.Usoda glasovitega londonskega pevca iz varijeteja.
Angleški listi se na dolgo m široko bavijo z usodo, ki je zadela nekdaj nadvse, priljubljenega varijetnega pevca C- 0. Grif-fithsa. Slednji je moral med vojno v vojake in je avanziral do častnika- Vsled težke bolezni pa je J>il kmalu demobiliziran in odpuščen kot invalid. Zadnja leta je opravljal službo pomožnega pi-smonoše in je moral s svojim bornim zaslužkom preživljati še ženo in otroke. V skrajni bedi je po-neveril večjo svoto denarja. Radi tega je pred kratkim vršil v Londonu proti Griffitsu proces, ki je vzbudil ogromen interes, kajti Griffiths-je bil znan po celem mestu. Živel je pred vojno izredno lifksurijo/no. Pri obravnavi sodnik Wilberforce navajal, da je to eden mnogoštevilnih slučajev. pri katerem je mož. ki jc pred vojno zavzemal ugledno mesto, v vojni vse izgubil iu nikoli več ne bo v stanu povspeti se na svojo prejšnjo pozicijo. Griffiths je bil nato oproščen.
Kako se je oženil Lenin.
"Rabočaja Gazeta" poroča, da se je našel v policijskem arhivu me^ta Krasnojarka zaprašen akt, v katerem je bilo popisano, kako se je Lenin oženil. Ko je živel Lenin v bližini Minun^inska v pro-giianstvu. se je nahajala Nadežna Konstantinova K.rupskaja s svojo prijateljico v. Krasnojarsku v prognanstvu. Krupskaja je prosila pol ie i jo. da ji dovoliti preselitev v Minusinsk, kjer je bival Lenin. Prdieiia ji je to dovolila pod pogojem, da se v enem tednu z Leninom poroči. To se je tudi zgodilo. Bil je to menda edini slučaj. da so si' Lenin. Krupskaja in carska policija popolnoma razumeli.
Samo eden je Mussolini.
Brat Mu-sol oni j a. Arnoldo, ki je glavni urednik lista '' Po pol o d'ltalia" je izjavil, da ne bo kandidiral pri sedanjih volitvah. En Musolini popolnoma zadostuje za italijanski parlament, zato ni treba delati še kopije manjšega format. Alah je eden in Mohamed je njegov prerok, ta stavek se bo odslej pri fašistih glasil: Bog jc eden in Mussolini njegov je pre-
Izpred sodisča.
V službi ponesrečil.
Strojevodja Ilencik Kocbek je!
Grozdje so kradli.
.	Dne :>0. septembra so Avgust
vozil JO oktobra 7 vlakom iz Jva- BerUui. Marija Unterleelmer iu niio v Maribor. Malo pfred odho- Mapiia Šnes mod tk>Ho twali
d/»m je tror^al kurjač Ivan Lorbok i s trt! j. Koc bek je <Lil znak za, will od iu je začel voziti, ate da bi bil počakal, da pride kurjač ua svoje mesto. Lurlieka so, prijeli drogi in uiu zmečkali nogo, nakar je moral v bolnišnico, kjer so mu nogo pod kolenom odrezali. Kocbek je bil radi neprevidnosti obtožen in 11. februarja 'pri okrožnem .sodišču v Mariboru obojen na 14 dni strogega zapora iu na plačilo 15.000 K za bolečine Ivanu T/orbeku.
grozdje Ivana Kargerja. Zato sta bila Avgust Berlu.li hi Marija Unterleelmer oi>S'.jena vsak na 2 dni strcfgcga zapora. Špes je bila izločena, ker je ni bilo k razpravi
Alkohol in nož.
Jože Petkovšek, posestnik v Belih vedah v sostanjskem okraju, je prišel slučajno dne 24. septembra ua dom J4laža Kugovniča v I>e-
Knjigarna "Glas Naroda"
Molitveniki:
Dušapopolna ....................L—
Marija Varhinja:
v platno rezano ............ .76
v usnje vezano ............ L60
Rajski gUsovi:
v platno vezano.............7®
v usnje vezano	... 1.30
v fino usnje vezano ........ 1.60
t usnje vezano............. 1.30
Skrbi za du£o:
Dr. Vošnjak contra "Slovenec".
Iver je Srol sedin urice v Zagrebu pi vo obs'dho odgovornega u rednih« 'Slovenca" na obtožbo dr. Vodnjaka radi žaljenja -časti mzveljav il. bi se utoraln v-nšiti po j lumia razprava pred deželnim so-j dim'<MU v Ljubljani. Ra^rarva pa j je Jula orlgodejia na nedoločen oas, Kur je odgovorni urednik **?floveiiear', Miilia Moškrtre. težko iioJan iu se zdravi več tednov v deželni bolnišnici.
Zadnji odmev pretepa poslanca Žebota.
Dne 12. lebr. se je pri ukrotiem sodiiiču v Uariboru defindUvmo končala afera poslanca Žebaia in ^tavbenejfa tehnika Bauerja. Meseca aprila preteklega leta je namreč Žeb(t v Tattenbachovi ulici v Mar i baru ob j. popoldne sunil po-
pi ji ji vi, kjer sta se pri jabolčiiiku; zmenila, da gi-esta prihodnji dan na skupno delo v Črno. Že doma. še bolj pa med potjo stase »se vdala prihodnjega dne zopet a.lkoho-1 !u. ki je tudi primerno vplival na Petkovikove rabijatne živce. Na-enkrat je ta po hudem gostilniškem prepiru zapustil svojega to-rariša. :n s«; vrnil zopet domov. Ko ga je par ur poiskal Kugov-nič in mu prcdbaclval njegovo ne-])ošl<-uo obnašanje, ir.-j je Petkuv-->»'k iit-UjidoiHa sunil v bližijio ledvic ter ^ii smrt uonevarno ranil. Pred hujšim zluiiimiii ga je komaj /adnžala njegova /ena. Pet'tov&tk. kije že Gkrat predkaanovan, je bil eksojen pred okrož. sodiščem eeli-skim na S mesecev težke ječe.
v platno vezano........... .86
v usnje vezano.............. 1.65
v fino usnje vezano ........ 1JJ0
Sveta Ura:
fino v platno vezano, z debelimi črkami ................ 1.00
v usnje vezano .......1.B0
v najfinejše usnje vezano .. 1.80
ANGLEŠKI MOUTVENIKI:
(ZA MLADINO.) Child's Prayerbook:
v barvaste platnice vezano .30 Child's Traycrbook:
v belo kost vezano ........1.10
Key of Heaven:
\ usnje vezano .............70
Key of Heaven:
v najfinejše usnje vezano
(ZA ODRASLE.)
Key of Heaven:
v fino usnje vezano Catholic Pocket Manual:
rT ...	„ _ ..	! v fino usnje vezano.....
Vebka poneverba v Celju. Ave Maria:
Drajyotan Marge tie, 271etni za- v fiuo usnje vezano .....
'"bni uradnik iz Klanjea na Hrvatskem, ter Bogomir Bii^seliitz,! PoUCIlC knjige?
.	.	....	, knjigovodja, pristojen v Celovca.!
polnoma uiinio mmioadoeega teh- ,ta od MJX)mladi 1922 do ^ 310. j Abecednik slovenski:
n.ka Bauer.,a s tlaka, ga udaril s j Yembn 192:J j spcdiei^U trrdid l™*™ ...........
palveo od zadaj m s pestjo tolkel »Kmlo Peile vd „ c ^ I trdo vezan..........
, ..	, JU |H Joji-ško slovenski slovar
nevenla od raznih strank sprejeta| (Dr. Kern) .......T.
izplaČHa v znesku nad SOOO Din. | ln^tf.^ služba
po glavi, nakar ga je Bauer v o-brambi udaril z roko. Žel>ot je potem v svoji ovadbi na sodišče sli-
1.30
1.50 1.30 1.40
.30 .50
6.00
all Bank kako
j Mangetič je bil zaposlen pri eks-i naj m k sv. maši strele .... At
kal zadevo obratno m trdil, da je! "Z,;?• .T - T pri ,,	'	, ? , JU|P0ditu m je tudi kasiral denar. Po-
li auer noa:l orjunaski znak, ki ga	-
lomači živinozdravnib ..........L25
11 ever jene svote je nato razdelil !Dva ^»»U« P1««: Cetvorka in
je dj-aKi!. Bauer pa ni niti elan Or- rn«t™«t^: ,	1 beseda spisano in narisano.......35
d • v - • i i j ! enakomerno med	Bn-seliutzean ter ____,
june. Pn sod,sen se je izkazalo, da „„«», t; L-; k i t ! »o^owJ« .................... .76
je Bauer popolnoma nedolžen i u " . dl°'	b '	P.°" I '«S«^vUa. Zemljepisni pregled 1.25
je Bauer popolnoma nedolžen in je bil zato oproščen, češ, da je u-darhl 2k*bota v silobranu. JMedteni
ntyorbe že pred tem deliktom ob- Kubična knjiga aU hitri raiunar
sojen na .'Juiesečno jeco. Margetie, 211 trgovce z lesom
: 4	i ,	, , „ J(1 veČino v obtožnici navedenih;KniI«a ° ,ePem vedenja,
je tudi narodna skup-icma (držav- j ntah ei'zacij trdovratno tajil Bir- K LTrd°	* * * .V''
na zbornica) na zahtevo državne-'	^ ■	. * \ . Kako se postane ameriški
pravda) 1st va poslanca Žebota	daje, državljan
1.00 1.66
ga
izročila s »dičču, ki ga je	°d ^^^tiča prejel, j Knjiga o dostojna vedenju
J ,	sam pa pri poneverln ni bil neno-'r
na lOUtl J>;n globe in v plačilo zasebne odškodnine ter stroiskov. Zaradi oprostitve Bauerja je državno pravduiistvo vložilo vzklLe. katerega pa je 12. febr. vzklicni senat okrožnega sodišča zavniri in oprostitev Bauerja potrdil.
nepo
sredno soudeležen. Xu podlagi ne-pHbitnili dokazov je obhodilo celjsko okrožno sodišče IMargetiea na
.15 .66 .40 .40
sa živi-
.76 .60 #86
M 60
j65
L56
.40
'Kako postanemo stari Katekizem (veliki) Mlekarstvo s črticami nore J o ................
,	r^- ,	i"Nenižko angleški tolma« ...
« em mesecev, Birsehitza ipa na|>iajve«jl spisovnik Uubavnib dva meseca poostrene ječe.	Nemščina brex učitelja
X» dQl •••Hpaa««
Poneverba v Prekmurlu.	2" .....................
...»	..	Pravila za oliko................
Kupovali ukradene stvari.	u,na MaCu8a.posep.lnik v Dolini, Pshičue motnje na alkoholski pod-
, •• O • • 1 -1 10 1 pli Lll"davi. je dobil od Jakoba lagi.......................... 1.—
Antonija bon je kupila de- Dol)I.isei;a dmaar za a„rarnj urad | Praktifni računar ali hitri računar .75 eeinbra od dveh neznanih moških Ke]. ^ pa Matu& tf mu u- od "'! Slovensk^angleška slovnlea, za«rore, nlatneiiMi rjuh 111 malen-' - j-T	_ • ,, -	".' s slovarjem, trdo vezana
čdk za 940 K. Zato je bila ob«oje-L«n	P °krOZnffm ^""ISpol. lji.be.en in materinstv
na P> fcin uaria nri oklrožnem so T ' Marib°1U °bs°Jen	te-j Splošno knjigovodstvo. 1 in 2 del 62.50
L„ '	' Modern so- J(.u . zapora.	Siovrnsko-italjanski in ItaU.-sIov.
dfcscu v Mariboru na Din glo-:	___slovar ................TT... 166
be, oziroma na 2 ni zapora in po-j	~	Srbska začetnica za SloVenw "...*. '.40
vrnitev stro-škor. K<» je sodnik za-1	v	j 'lovensko-nemški in nemško-Gloven-
hbeval še 50 Din za kolek razsod-	7fl IfTdtplf H5I0	8ki riovar ................... M
be, je v:>ta! njen u.ož, ki je bil pri	" Rltll0,V	(Slovenska Narodna mladina .... 1_
razpravi pričujoč, iu rekel, da je	--Spretna kuharica ............1.25
. : - , „ , . „ Spretna kuharica, trdo vezano L50 njegova zeua Antonija ze zadnjic	Sedaj se ze poznata.	Vmai jebelar .................. 1^0
plačala 50 Din za kolek., ko je bila .<Star revež im za milodarMv 'oSilna knjlžie. .............. 36
r»vwo radi tega d olik ta obsojena,	- . , - _ . . . ..'Veliki slovenski spisovnik raznih
na 200 Din denarne kazni. Soduik TiJ	VCCFaJ J ' ' razail1	tr<3°	1J5»
je nato izjavil, da se naj pritoži, '	milostljiva, ali Vi mi Veliki vsevedež ................ 1.00
ker je ob^ba že jzrečena. Ukra-'niste daii	in Bte l'ekli> ker! Zbirka domkih ,drav.l kakor Jih
deni predmeti so bili last Ivana ™6 Qe poznate. Vendar se sedaj ^;w.pta^lv..* Ilobiča v Kamilici, ki je sedaj kou-|P°,!aaYa- •	Zgodovina Srbov. Hrvatov In Sla-
vencev
Žalostno.	Evese^c ..................
, llt,	2. zvezek ................
Dama; — Malček, zakaj jo-, kaš ?
na Tržaški eesti od nekoga nežna-'
Filozofska zgodba ...............60
Farovška kuharica .............75
Vra Diavolo .................. ^0
(lozdovnk (2 zvezka) .......... L2I
Grešnik Lenard. (Ivan Cankar) .75
Oočevski katekizem .......... JS5
Gruda nmira .................. JS0
Golem, roman .................. .70
Gentleman vlomilec, tnlo vezano 1.20
lledvika ...................... .35
H am oreške. Groteske In Satire .66
Iz dobe punta in bojev ........ .50
Iz zapeske globeli .............. 1.50
Igralec, roman, spomini mladeniča .90 'os. Jurčič spisi: zv. Cvet in sad. Hči mestnega
sodnika. Broširano ........ .75
Trdo vezano .............. 1.60
. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega tesarja itd. Broširano.......75
Trdo rezano .............. 1.00
. zv. Dr. Zober, roman. Tngom-tmgedija v 5. dejanjth.
Trdb vezano .............. 1.60
larmen, trdo vezano............ .40
Ljubice Ilabsburžanov ..........40
judske povesti, — Od hlSe do hl-
Se, — Sin .................. .60
Jndiiks knjižnica:
2.	zv. Darovana. Zgodovinska povest ........................Jt
3.	zt. Jeruai Zmagovat. — Med Plazovi.................... .56
4.	zv. Malo življenje ........ .45
5.	zv.	Zadnja kmečka vojska .75
7. sv.	Prihajač ...............60
S. zv.	Pasjeglavci .............75
9. zv.	Kako sem se Jai likat.
(Brencel j 1 ....................M
10. zv. Kako sem m jas likal,
< Brencel j) ....................60
11- zv. Kako sem se jas liksii,
(Brencel j) ....................60
2. zv. Iz dnevnika malega po-
redneža, trdo vezano.......... .60
14. zv. Ljubljanske slike. —
' Brencel j) ................... .60
5. zv. Juan Miseria. Povest is
Španskega življenja ...........60
e. sv. Ne v Ameriko. Po resničnih dogodkih ................ .60
Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti.
Broširano ...................76
Trdo vezano ................ 1.23
Mimo življenja. <iTan Cankar) .80
Mrtvo mesto ...................70
Mrtvi Gostač ................. 4J5
Materina trte* ................ .80
Morski razbojnik, trdo vezano .. 1.10
lowfico .................................46
Mall Klafei ...................76
Mesija ...................... .30
Mirko Poštenjakov ič ...........SO
Mitva srca. Povesti; (I. Tavčar) 1.50
Marjetica .......................70
Notarjev nos, humoreska........
Naša Vas. 1. del vsebuje 14 po-povesil. (Novsčan) —
Vezano ...................... l.so
BroSlrano .................... 1.00
Nato Vas. 2. del vsebuje 9 povesti
Vezano ...................... 1.5$
Broširano .................... 1.00
Na Indijskih otokih ..............£0
Naseljenci .........................JO
Novele^n črtice..................90
Na Preriji .................. jtO
Naša leta ......................45
Nihilist ...................... m
Na krvavih Poljanah. Trpljenje in strahote z bojuib pohodov bivšega slovenskca polka .......... 1.50
zid na Oeškottfiovaiafkeni.
Posestnik Tit Uolzkneeht iz Sv. Lovrenca je nekega dne, vraičajoč mj iz Maribora proti domu. kupil
.75 .30
.J6B M
Fantiček
Kako ne bi? Ves
nega fanta, ki mu je rekel, da je!
živinski spremljevalec, vrv za 40 tlan *em sPrical" «olo in ravno
krmi ter jo prodal za 60 kron. Ker je pa bila vrv ukradena, je bil Itolzikneeht obtožen im VI. februarja ipri okrajnem sodtoču v Mariboru obsojen na r»0 l>m denarne kažni, oziw>ina na 24 ur zapora.
Vojaška mast.
Se lani koueem avgusta sta bila ukradsma iz skladišča neboraoke čete dva soda masti. Tatave so dobili še isti dan fu so aretirali vojake Urha, Čonča in Sirrrekarja. Urh je takoj prrzaial, da se je pogovarjal n svojim'tovarSiem najprej o dekletih, nato sta pa prešla na niant v skladwcu. Spravila sta ol>a soda v hlev in ju nato odpeljala na Fužine, kjer sta ju q>ro-dala g0t4ilničai ju Kališku za 2000 Din. Urh je itrroeS 500 Din svojima tovarišema osfcaaak pa aa je obdržal. Še isti dan je (bil na ta način pijan in tudi aretiran. Ob
sedaj sem se spomnil, da imamo danes — prosto!
Razne povesti in romani:
Naravoslovje.
Učiteij : — Janezek, ali mi moreš navesti par prilagoditvene sposobnosti člioveskega telesa? , Janezek: — Da. Moa teta se je f^j^ v enem letu zredila za 40 kil, ne j Čini panter
da bi ji počila koža-
Glavno je, da je.
—	Torej je poročila Erna bogatega trgovca Pomarančo in tne svojega oboževat el j a, medicinca Žago?
—	E. toda ta je vedno pri njej na posetih. Saj ni stavil na zmago, temveč na —^prostor.
Amerika hi Asnerikanei, trd. ves.	4.06
Andrej Hofer ................................J66
Seoeška vedeievalka ..........
Belgrajskl Biser ........................JS
Bedakova izpoved............... 1.20
lejl rojaki, trdo vezano................LN
ioy, roman, trdo Tesano.............75
Božja pot na Šmarno Gere ... „	M
Balkanska Turška vojska............JI
»•••tsssessost«	«20
•	* • m •6«'
Sganova opveta .......................JB
^as je zlate ....................................JM
Vetina Beregrajska ............jB6
Doli z orožjem ............................JM
Deteljica aH življenje treh kranjskih bratov ........................40
Dva sliki Njiva, Starka —. (.VaSko) ...........a......
Dolga roka
Devica Orleanska............................M
Duheiid Boj ..................JI
F3fasbrta .........................JS
Baron Treok ........................M
Narodna biblioteka:
Ko/V* ka^cn. Plaveč na Sa vini.
Čudovita zma^a.................35
BeAč. — Elizbctha, angleška kraljica ...........................35
Emanuel, lovcev sin. — Berač .. .35
Svitoslav...................... .35
Spiva .........................35
i\r\na osveta ...................35
General Lavdou ................70
Napoleon I.....................1.—
Babica ...............-........ 1.20
Popotniki v Arabski puščavi .... .35
Nesrecnica .....................70
V gorskem zakotju .............35
Za kruhom .................... .35
Ža!ost in \eselje .............. 1.—
Z ognjem in mečem............4.—
Grška Mytologija. 2 knjigi .... 1.40
Rimska Mytologija ............ .70
Kranjske čebelice, poezije...... .35
Narodna knjižnica: Bilke	«20
Bele noči. — mall jnnak	J6
Izbrani spisi Valentin Vodnika M Malenkosti ............••••.. J6
MoJe življenje. (Ivan Cankar) .46 biski. (Cankar)	1JS0
Jbiski. (Cankar) Trdo vezano .. 1.50 N> 66 letnici Dr. Janesa K. Kreka JB6 'ovestice, Rsbindranath Tag one,
TCeetmJe 6 povesti ........ .66
Ob tihih večerih. Trdo vezano 1.10
Prepozno spoznanje.
u Gospod, kako ste mogli mojo
toženi so bili obsojeni, in sLc^m- Urh|hr>er^°	lla balkonu PoliuM;
na 9 mesecev, Čone na 3 mesece; ^1
fi Sjnrekar | wesee jw. Ker] <1>a» da verjemite n^ ko sem no k&zen že prestali, bodo	to danes videl podnevi, sem tudj
aaiuo &e atrcnažce iaa 2Q ZHn tadae. Uebe to vpražal."
Pasti in sanke. Kriminalni roman Petelinov Janez (Alešovec, —.
BroSifcano ..................
Pariški zlatar ..................
Poslednji Mehikanec ............
Povesti Maksima Gorkega.......
'ravljice H, ^mjar ..........
Povesti storm *ffap UbMii v
peak in sabav« .............
Pot za razpotjem. Trdo vezano.. Požigalee ......................
Praprečanove zgodbe ............
rredržanl Preteča ia drogi svet-
niki v HJrmofoQQ Patrla, povesti' is Irske juoaSke
dobe .........................M
P* tedner v zraksplorsL trd. m
.35 .30 .75
JS
1.20 .25 Jtd
JS
1'tice selivke. (Kabiudraiiaib Tagore)
— 1.00
Pred nevihto ................... .35
Revolucija na Potrugnlskem..... .S6
Robinson ........................70
Slovanska knjižnica, zuruui. api-spisl, vsebuje 10 povesU ....
Suneški invalid................ ^0
Skozi širno Indijo .............. j&O
Sanjska knjiga .............. Jf6
Sanjska knjiga, nova arabska .„ 2.00 Strelce ....................... JO
Straliote vojne ................
Sosedov sin, irfurčič) ...........30
stezosledec ..................... .30
Strup iz J unč je..................15
Sisto Šesto, invest iz Abrucev .. .30
»veta noč ....................
Siri povesti: Nagla beseda; Tujčeva o see ta; Gospt^i Grahar; LLst
rapirja ...................... J&i-
Stric tomova koča ..............
Sveta Notburga .................35
Spi^manove pripovedke:
I.	zv. Maron, krčanski deček Iz
VJbanans .................. 2t
zv. Marijina otroka, povest iz .... kn vknskili pora ............ JS6
J. v.v. I'ra>ki judek .............2"»
S. zv. Tri Indijansko povesti ......30
— Kraljičin nečak. Zgodovinska povili, iz Japonskega .... JO lo. zv. Zveti sin. Povest iz zvlatle Akbarja Velikega............ J5
II.	zv. Bdeča in bela vrtnica, povest ....................... J0
12. zv. Korejska brata. Črtica iz
mlsjonov v Koreji ............JO
l.t. zv. Boj in zmaga, povest .... 30 14. zv. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .................... JO
5. sv. Aogelj sninjev. Braziljska poiest ...................... JO
10. zv. Zlat okopi. Povest ...... JO
17. zv. Prvič med Indijanci ali
vožnja v Nikaragno ........ JO
38. sv. Preganjanje Indijskih mls-
jonarjev .................... JO
0. zv. Mlada mornarja. Povest .30
Svitanje, roman, tnlo vezano ____l.Ofl
Turki pred Dunajem.............60
Trenutki oddiha .............. ^40
išnjeva Repa tira. Satiričen roman. 2 knjigi ...........i.. 1J55
Veliki vsevedež..................1.06
Vrtnar. Itubindrannt Tagore. trdo
Velikonočne, božične in aovoletae
ducat ............................................J5
Iz raznih slovenskih krajev, ducat	.40
Posamezne po ............. ...05
Narodna noša, ducat.....................40
posamezne po .........................65
Planinski pozdravi, ducat.............46
posamezne po.........................05
Panorama mesta New York ....	.15
Prerokovane karte	L66
Ig *
Dca
>olina Solz. S enodejanke: svetova, dediščina, trpini .... 1.66 »nevnik. Vesoloigra v 'J dejanjih J* Cyrano dc Bergerar. lleorir-na k.»-
medija v ."». dejanjih. Trdo vez. 1.70 Ce sta dva. šala v vmni dejanju Divji lovec. Narodni igrokaz s i>ft-
jem v 4. dejanjih ..........
Krivopriscžnik. Nanxlna i.^ra s jm t-
jem v dejaujili ..........
Pogodba. linrka s intjem v dveh
dejanjih ....................
Ob vojski.	v iiiriii slikah
Za križ in svobodo. Igrokaz v 4.
<U'j;ilijih ....................
Tončrtove sanje na .Miklavžev večer. Mladinska Igra ■ petjem v
3 dejanjih ..................
'.blrka Uo&kih Iger. . snopič. Mlin pod zemljo. Sv.
Neža, Sanje .................
. snopič. Na Betlehemskem poljanah, Kazen nc Izostane, Očetova kletev, Čašica kave ....
2.	imoplC. Izgubljen sin, V Ječi, pastlrlei in kralji, Ljudmila, — Planšarica ..................
3.	snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ......
4.	anopie. Jnnašk* deklica, Rv. Boštjan, Materin blagoslov ..
D. snopič. Turki pred Dunajem,
Fabjola in Neža ........
8. Id 19. snopi?."Pijavka, Skr)*« zaklad, Rešitelj, Emet avtomat; Dekla B*žja; Junašk«
Blejlte ....................
0 snopič. Rv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ..............
.50
.35
.so .30
M Jt Jt
Jt
Jt Jt 8«
Jt
Jt
.60
.80 1.00
.65
.35 .35 .35 .35
J5
.75 .75 .75 1.25
vezano ......................
Zgodila Napoleonovega huzarja.
Trdo vezano ..............
Zidni dnevi nesrečnega kralja
/arina pravd* ................
Zmaj iz Bosne................
Zlatarjevo ZTato .............
Zločin in kazen. 2 knjige. 1. in
del. Trdo vezano .........
Za miijoni, trdo t«-/.ano..........
Ženini naše Koprnele ...........
Zmote in konec gospodične Pavle 'blrka slovenskih p»vrstl: t. zv. Vojnomir ali poganstvo ..
2.	zv. Hudo brezdno ............
3.	zv. Vesele povesti...........
4.	zv. Povesti in slike ..........
5.	zv. Študent naj bo. Na5 vsakdanji kruh ................
Zabavna knjižnica:
22 7.v. Pe^an in Lambergar......
23. zv. Črna smrt................
4 zv. Zločinci ...............^
"i. zv. Mož z razregano dnšo ..
Razne povesti in zabavne knjige za mladino:
J6 .40
JS .40 JO
• mladino:
...... JO
........ JO
pesmi .25 l mladino:
Volk spokornik in druge povesti za
mladino .................... L00
Zbrani spisi za mladino:
1.	zv., trdo vezano. Vsebuje 15 povesti .«...........v«....«••
2.	zv., trdo vezano. Pripovedka ln pesmi ....................•*
3.	zv., trdo vezano. Vsebuj«* 12 po-
4.	zv., trdo vezano. Vsebuje 8 povesti .................••■•■
5.	zv., trdo vezano. Vinski brat
6.	zv., trdo veeano. Vsebuje 10 povesti	J®
Tmetaiike knjige s slikami: Mlada sreda; pravljica s sllkemi J6 Pepelka; pravljica • ftlkaml 1.66 Bdeča kapi A; pravljica a *iika-^
Snegaljčiea: pravljica s iMkaml 1.66 Trnoljčlea. pravljica 'njlge Mladi
SUke Is pravice ..................76
Bjfc* sa slikaaje i^lrfi popolna s barvami in nrwodflom:
Mladi MeMk '.............. ***
Omiki vrte« U6 Za kratek čas 1-20 Zaklad sa dnhl ............ U6
Razglednice:
Zabavne. Različne, ducat ........ A
4#m Ttršk«. RacMčaa. ducat .. Ji
Pesmi in poezije:
Godec; poleg narodnih pravljic o Vrbskem jezera. (A. Fun tek)
Trdo vezano ................ .75
Ign'Moje obzorje. En*. G angel. Poezije
.60 Trdo Tt?zan<> ................ 1.26
J0'Narodna pesmarica. Zbirka najbolj
priljubljenih narodnih in drugih pesmi ...................40
balade in romance. (A. Aškerc)
Trdo vezano ................ 1.25
Broširano ...................75
/i5j >sml. (Simon Jenko) .35 Pesmi Ivan Zonnana.
.45
Sob sa mladi safe, pesmice .... Dedek Je pravil, pravljice .... Mladim srcem
Narodne pripovedke, 8. zvezek., arodne pripovedke, 4. sveaek.. 'rsvljice ia pripovedke a
1.	zvezek ......#«.«..t
2.	zvezek .............
SlavČek, zbirka solfiklh
vončeld. Zbirka pesnu 1 trdo vacano .........
Ji
J6 Ji Ji
Sifksmf 1*
..........4
Originalne slovenske pesmi ln prevodi znanih slovenskih ^esinl v
angleSčlni.................... l.jj
'oezlje. (Simon Gregorčič) ^
trdo vezano .................. i.oo
'llGHi*£. Pesmi za mladost.....60
levensi^ Narodna lirika. Poeaij« Jt Sto ugank. (Oton Zupančič). — Poezije .................... j®
Pesmi z notami:
Ameriška slovenska lira —• Koncertne pesmi za moške ln mešane zbore......................1.59
Gorski odra e vi. (Laharnar.) Zbirka moških zborov in čvetero spevov. 1. zvezek ..............45
2.	zvezek ......................45
Narodne vojaške. (FerJanClč).....20
Narodne pesmi. (Marolt) ....... JO
Naši himni; Lepa na&a domovina;
Bože pravde. (Marolt).........15
Narodne pesmi Žirovnik
1» zfv. ........................ .20
-- zv..........................20
3.	zv............................
Narodne himne in domorodne
pesmi. Marolt ................ JZ%
Pesmarica Glazbene Matice, za čtl-ri moške glasove. Vsebuje 103 najboljših pesmi z notami	3.00
Pomladanski odmevi. Pesmi sa zoran, sit ln bas 1- »vezek ••..,................ .43
S' zvezek ...................... .45
Planinke. (Laharnar.) Pesmi sa spran, alt, tenor ln bss:
1* LVCZGk	e a «46
a«. ZVGZ^k	»40
En starček je živel. Za has solo in
možki zbor ................ .40
Dve pesmi.l. Zapoj mi iiesem dekle.
2. Škrjančku. (Prelovee).. .20 16 Jugoslovanskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor. —
(Adamič) 1. in 2. del ...... .50
Jaz bi rad rdečih rož. (Prelovee) .15 Vojaške narodne peanL (Kosi) .. JO Orlovske himne. (Vodopivee) ... L90 Ura, srednoSolska pesmarica:
a« Ivuck	UB9
Priložnostne pesmi sa izven eerhve-ne in drnitvene sla vnesti —
(13 meSanlh ln 3 mogkt zbori) 1.16 Nočne pesmL (Adamič)	US
KtipietL (Gram) —
1.	Kranjske fiege in navade .... .28
2.	Učeni Mihec; Slabi časi____ JS
3.	Nesadovoljnei; To aarea ulit-ksjnl «««*«««««>s«««f«9v«cvsv»
S!oven.ski akordi. (Adamič) t-« Zbirke 22 zceSanih in mofidh zborov :
1.	zvezek........................
2.	svezek........................
Mešani in moški z bori. (Al jai) — 1 svezek: Domovini; Nevesti; Ne zveni ml; Na^a zveada; Ujetega ptiča tožba; SočL ............ .46
2.	zvezek: Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim ; O j planine; OJ a Bogom ti planinski svet; Šolskodomskl mladini; Na bregu.............40
3.	zvezek: Psalm 118; Ti veselo
poj ; Na dan; Divns noč....... .46
4 svezek: Ujetega ptlCka tožba; Zakipl duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu...............41
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva i.am prpelji žar; Z vencem tam ovenčam slavo; Triglav........ .46
6.	zvezek: Opomin k Veselju; Sveta noč: Stražnik?; Hvalite Gospoda : Občutki; Cieslc.............40
7.	zvezek: Slavei5ek; Zaostalipti5; Domorodca I-krica, Pri svsdbi; Pri mrtvaškem (rprevclti; Geslo .«0
8.	zvewk : TI osrečiti Jo hotd (me-?an zl».) ; Ti osreči^ Ijo hotl (mo-5kl : Prijatelj ln (moJSkl rb. i ; Prijatelj ln seuoa (meSau z^.) ; Stoj. solnClce stoj; Kmetski hiffl ......................... .46
zvezek : Spominčice: VoCernlzvon Siroti: Oče vefn!: Slovenska zemlja : Zimski dan : Večerni svon ; Zdravile T.: Zdralve© II.; Oče večni; Tone Solnee...............71
Cerkvene pesmi:
DomaČi glasL Cerkvene pesmi za
mešani zbor.................. 1.26
12 slovenskih pe?ml za razne prilike tekom cerkvenega leta. —
(Foerst*»r • .................. J6
12 Tantum Ergo. (Foerater) .....60
12 Tantum Ergo. (Premeri) .... .66 Mtssa In Honcr?m CaecUiae —
(Foerster> .................. .66
MaŠue pesmi za mešan zbor. —*
(Sattner) .................. .60
Slovenska sv. maša, za mešan zbor * spremljavo orgel. (Lahsrnar) J6
Note za citre:
Slovenski citrar Safaran. Kn>ka (AVilfan»
(Wilfau > Itesem.
.25
Note za tamburice:
Slovenske narodne pesmi za tambu-
raškl zbor in petje. (B&jlk) .. L36 Bom šel na planince. Podpori
slov. nar. pesmi. (Bajuk) .... 1.66 Na Gorenskem j« fletn«. (Baluk) 1J6
Note za gosli:
Narodni zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .78
Note za klavir:
Ob morski obali. Valček. (.lakli .40 1'ripoznanje. Polka mazurka. —
(Jaki) .....................40
Srčno veselje. Polku frum*. —
(Jaki) ....................10
Vesela plesalka. Polka mazurka.
(Jaki) .....................10
Ljubavno blebetanje. Polka mazur.
(Jaki) .....................10
Kot nekdaj v maju. Valček. —
(Jaki* .....................45
V eseli brat«><-. Kone.'-nb a. i Pahor t .45 Slovenski biseri. Veliki nanulni
P'xJpurL (Jaki) .............fi0
Našim rojakom. Koračniva. <Jakl> .o0 Primorski odmevi. Palhazija. —
(Breznik i....................50
Orel. Koračnica. (Jaki)..........25
Buri pridejo. Koračnica. —
(J. Skorpik) ................25
Bratje i Slovensci smo. Koračnica.
(Premrl»....................25
Edit ha. Intermezzo. 'AVetter) .. .20
Mabel. Intermezzo. (Aletter)..... .20
At a Penguins Picnic. Intermezzo.
( Alletter t...................20
Ritter von Herz. Koračnica. (Jakli .20 Golden Rain. Intermezzo. (Aletter) .20 Waffenrouf. Koračnica. fJakl). .. .20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) .20
Zemljevidi:
Združenih držav, veliki'..........
Zdrnžanih držav. Mali_____- JI
Nora
Zemljevidi: Alabama,
Colorado, Kansas, Kesrtncky la
Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missisnippl, Washington, Wyoming, — vsaki po .... zemljevidi x
ta, »"Alp. TTIaemata, Virginia, Ohio, New York — vsaki po VeUka stenska mapa Bvropo
Naročilom Jt ptilofitf iMdiff ▼ gotovini, Atf iU Doitna ah
aU2
Ca
Or.
44G LAS N ARODAw
(Slovvnlc Publishing Company)
Vorlc
Ne naročajta knjig, katarik ni t oanika.
Knjiga pošiljamo poilnfna prosto.	- ' -
t-r ■■ . v . * • . v
GLAS NARODA 11 MARCA m.
Morilec družine.
Poroča Angus Perkerson.
Egoman ali najbolj nečloveški morilec, kar >e jih jc kedaj pojavilo v južnih državah?
V katero dveh kategorij spada Frank McDowell, star devetnajst let. ki je sežgal do smrti
in da so vsi možni morilci, če bi se skušalo nasprotovati njih po-sebnrri halucinacijam. Po njegovem mnenju trpi McDowell na isti obliki blaznosti. ' ki je napotila Czclgosza, da je zavratno umoril
svoje dve sestri dne 19. februar-j predsednika MeKinl-eva, Bootha
la je umoril predsednika Lincol na in prebivalce Salema, da so se/.igali copernice na grmadah.
Dr. Marion Smith, psihiater iz Tam pa, FTa., je pre iskal Mac-Dowella v njegovi celici ter ga oroglasil blaznim. — Nobenega Ivoma ne more biti glede njegove blaznosti, — je rekel dr. Smith-
—	.Tasen je dokaz, da trpi na več kot eni obliki duševne bolezni.
Frank McDowell sam pravi, da ima dvojno osebnost, čeprav pojasnjuje to na precej komplicn-an način. Pravi, da trpi na "viharjih v možganih", to je na obliki blaznosti, katera se je prvikrat omenilo tekom procesa proti mi lijonarju Harry Thaw.
V opisu svoje dvojne osebnosti pravi:
—	Kadar se obvladujem. sem nad vero. .laz sem ateist. Kadar na se polasti kontrole nad meno' moja podzavestna narava, verujem v Krista in v živega Roga Moj podzavestni Jaz mi ukazuj« nekaj, česar ne more omalovaževati moj zavestni duh in moj telo se pokori. Ravno pred svojimi zločini sem kristijan. a nato mr prevzame groza v spričo velikost'" mojih grehov in vrnem se k ateizmu.
Neki Payne, za katerega je delal Frank McDowell nekaj časa kot zavarovalni agent, je re kel: — Ta dečko je bolj lazy kot pa erazv. Rajše bi se pustil ubit' kot da bi delal.
Sedaj je prišlo na dan dej stvo, da so policijske oblasti a Decatur sumile Frank MeDoweMa ob času. ko sta zgoreli njegov: dve sestri, a njegova mati je preprečila vse napore policije, da zasliši dečka.
—	Mrs. McDowell je nasprotovala našemu križnemu zaslišanju ter zahtevala, da ostane v sobi ves čas, ko smo ga zaslišavali.
—	je rekel solicitor mestnega so duše a v Decatur. — Zaslišali p p smo ga vendar in njegovi odgovori bodo važni pri obravnavi proti njemu.
Nekateri domnevajo, da je Mrs. McDowell vedela, da je njen sin umoril obe hčerki ter da ga jt ščitila tegom zadnjega leta le zi: za to, da jo zadene smrt iz njegovih lastnih rok.
,Za to pa seveda ni nikakih dokazov.
Dne 19. februarja 1923 sta dvf sestri McDuwella zgoreli ua d nun« v Decatur, ki leži nekako šest milj od Atlante. Zajeti sta bili v sobi. ker so bila vrata zaklenjena od "zunaj. Ogenj je zapazil sosed, ki se je vračal domov malo opolnoči. in čeprav so prostovoljni reševalci rešili sta riše. ni.so mogli dospeti do deklic. Ni jasno, kako je prišel Frank McDowell iz hiše.
Sosedje so videli obe deklici, ko sta skušali odpreti okno. Nato pa sta izginili. Zjutraj so našli obžgana trupla obeli poleg rat.
Reševalci so začutili močan duh po petroleju v sobi in našli so tudi kose bombaža, prepojenega \ petrolejem. To je dovetblo do pre i ska ve ter aretacije prejine kuharice, ki je bila odpuščena pai dni poprej. Aretirana sta bila tudi mož kuharice in nadaljni Črnec, a par dni pozneje so vse tri izpustili.
Eno leto pozneje, v noči 19. februarja 1924 sta bila Mr. in Mrs-McDowell oče in mati Franka, umorjena v postelji, ko sta spala, na njih domu v St. Petersburg, Fla. Oba sfta bila ustreljena v levo sence in soiba je bila polna krvi,-ko so dospeli sosedje.
Frank sam je oddal alarm ter izjavil, da ga je pobil do neza
jy preteklega leta ter natančno eno leto pozneje umoril swjega očeta in mater v St. Petersburg. Fla.. ko sta ležala v postelji ter spala. Kazenski uradniki izjavljajo, da dečko demon, a popolnoma duševno zdrav ter ga hočejo poslati na električni stol. Prepričani so, da je umoril svoji dve sestri in očeta ter mater izključno le v namenu, da dobi denar. s katerim je hotel potovati po svetu ter naj prvo obiskati New York in Pariz.
Iz ugotovil sosedov McDowello vih, ko je družina še stanovala v Decatur, Pa., v predmestju Allanfe. je nabralo okrajno pravil ništvo tallko dejstev, da je našlo motiv za umor. Frank Mac-Dowell je umoril svoji sestri s tem. da ju je zaklenil v sobo. v kateri je preje razlil petrolej.
Sosedje in znanci so izjavili, dar ni hotel Frank delati, da je neprestano sahfeva! denar od sta-riSev in da je zavidcl sestri za vsako najmanjšo stvar, ki sta j« dobili. Okrajno pravdništvo trdi, da je obe sestri namenoma izročil plamenom, da dobi vse, kar bi drugače pripadlo sestrama-
Denar je bil baje tudi motiv pri umoru očeta in matere. Policijski načelnik iz St. Petersburga iti neki detektiv iz istega mesta sta prepričana, da je upal dobiti Frank McDowell *17.0C0 vsled smrti očeta in matere. Ker sta bili sestri s poti, je bil on edini dedič p > stariših. Ta denar bi vključeval zavarovanje na življenje očeta, nadalje zadolžnice, katere je dobil starejši McDowell, ko je prodal neki list v Decatur po smrti svojih hčera in denar iz prodaje doma McDonwellovih v Decatur.
V podporo svojega naziranja so izjavili uradniki, da je bil edini posel, katerega je kedaj izvrševal Frank McDowell, posel zavarovalnega agenta in da je prodal le dve polici, s katerima je zavaroval življenje svojega očeta. Obe ti polici sta bili izstavljeni preteklo leto, |>o nesrečni smrti obeh hčera. Vsaka polica je imela klavzulo,, ki je določala, naj se svota podvoji v slučaju, da bi starejši McDowell umrl nasilne smrti.
• V nadttljuo podporo svoje teorije, da jo devetnajst let stari mladenič umoril svoje sfarise radi denarja, ne pa raditega, ker je bil blazen, so navedli uradniki ugotovilo nekega Kelly-ja iz St. Petersburga. dobrega prijatelja McDowellovih. v katerem pravi Kelly, da je bila ambicija mladega človeka potovati po svetu in da se je neprestano pritoževal, da mu manjka potrebnega denarja.
T'radniki De Kalb okraja. Ga-, kojega sedež je Decatur, so tudi prepričani, da je IJraiik MaDoweil duševno zdrav in v slučaju, da bi ne bi! spoznan krivim umora v Floridi, so naprosili, naj se ga vrne v Georgijo, da ga -sodijo tam.
Na drugi strafli pa so sorodniki. prijatelji in zdravniki mnenja, da trpi mladi človek na neki obliki blaznosti, ki je znana kot egomanija. Vsled te blaznosti misli le na samega sebe ter ne pozna lwbenega obzira do drugih, uiti do matere, ki ga je rodila. V zvezi s tem je podal neki znan znanstvesnik v Atlanti ugotovilo, da ni egomanija tako neobičajna duševna bolezen in da ima vsako mesto svojo kvoto McDowelJov, ki se izprehajajo po ulicah, prav tako zmožni istih strašnih zločinov kot jih je prizu.rl ta devetnajst let stari deček.
Rekel je,daje imel v Aflauti priliko opazovati 250 ljudi, ki tr-PM m. 'isti' bolezni, ki je nappti1^l.vcsU morilec, |ti je. unwnl atari HcDowella k umoru štirih oseb^še. y podporo te povesti je poka-
zal rano na glavi. Pozneje je našla policija 32-kaliberski revolver v nekem kovčegu v hiši ter našla, da je bil pred kratkim iztreljen in da je vseboval dve izstreljeni | patroni. Ko so pokazali ta revolver Franku, je priznal, da je njegova last, da je umoril žnjim oba stariša iu da je pred letom dni uuuičil z ognjem svoji dve sestri.
Kot vzrok za svoje zločine je navedel, da je v starosti enajstih let grešil proti Svetemu Duhu in da je moral vsled tega žrtvovati svoji sestri in sta riše, da dobi o-proščenje svojega greha in da doseže stanje dovršenosti, ki ga bo napravilo clovekom-in-pol.
Rekel je, da je naipravii greh proti Svetemu Duhu, ko je stanoval v Forsvth, Ga. Neka deklica po imenu Mary Birdsey, le malo mlajša od njega, ga je prišla obiskat in odšel je navzgor, da obleče čisto srajco. Na srajci je manjkalo gumba in praklel je Svetega Duha. Izprva ni dosti mislil ua to, — jc nadaljeval, — a pozneje je šel v cerkev, slišal duhovnika govoriti o tem grehu ter spoznal, da je grešil.
To je baje tako razburilo njegovega duha, da je postal prepričan, da obstaja le eno sredstvo rešitve za njega, namreč s pomočjo človeških žrtev.
V nekem pismu, katero je pustil ležati na postelji starišev, je govoril o 4'ognju, krvi in vodi". Njegovi dve sestri sta ogrnili od od gnja, njegove stariše so našli v mlaki krvi in nekateri preiskovalci so mnenja, da je nameraval pozneje izvršiti samomor s tem, da bi se v topil ter na ta n^čin '.aključil trikot.
Po zaslišanju glede umora sta-rišev, so ga vprašali:
—	Koga ste ustrelili pr.ega? -— Očeta, — je odgovoril.
—	Ali se ni vaša mati prebudila ter kričala
—	Vi bi seveda mislili, da se bo, ker je bila v isti postelji. — je pritrdil Frank McDowell. Jaz se ne spominjam, če se je zbudi-a. Streljal pa sem tako hitro, da ne mislim, da je imela časa storiti kaj.
—	Ali -ste kedaj ubili kakega drugega, poleg sestra in stari-šev:
—	Se ne spominjam. — je odvrnil. — Če bi storil, ib napravilo to tak utis na mojega duha, la bi se gotovo spominjal-
Pri opisu umora je rekel, da je šel spat v sobo poleg sobe, v kateri sta spala oče in mati in da ni imel ob onem času nobenega namenu umoriti ju. Ponoči pa mu je neki glas v sanjah ukazal, naj umori očeta in mater in sanje so bile tako žive, da se je prebudil. Oborožil se je z revolverjem, stopil v spalnico stariše v ter ustrelil oba. Oddal je baje v celem pet strelov. Preiskava je pokazala, da sta bili obe žrtvi ustreljeni v sence iu opekline smodnika so kazale, da je moral morilec držati revolver tik poleg glav obeh.
Ko je izvršil zločin, — je rekel Frank, — je postal njegov duh zopet normalen. Skril je revolver na dno .svoje skrinje, se zaletel z glavo r«b vrata, da se poškoduje ter nato prerezal mrežo ua glavnih vratih, da vzbudi utis. da je morilec od zunaj udri v hišo. Nato je oddal alarm.
Neumni ljudje se poslužujejo svoje neumnosti bolj konsekvent-no, nega pametni svojega razuma.
5LVLKUVM £UKHVILH V^UtUUJLJU ZDRAVJE V DRUŽINAH
!
JlC&ifo
5EVERA s
e s k a
Aq"ti»cpiicqo i|d»lo
Priporočljivo Zd odppiqoc pri zdravljenju jrbečlce raznih IpŽJiif] bolezqi.
CENA SO c Vprašajte pri vbeen) Iclpijli*
W. F. SEVERA CD.
Kdaj bo medflarodnftMerttica?
varjanja in prigovarjanja, da se znova utrdi. Mirovna misel si gradi pot z velikimi tež kočam i ali če se da, da napreduje in da se v naj boj j nemirnih deželah ustalja pri lagodnost no razpoloženje. Mc-Donaldov nastop ospešuje mirovno prizadevanje, kateremu je zve-stj bojevnik napram Vzhodu in Srednji Evropi Mala autanta- Gotovo je, da Mac.Donaldova vlada ne opusti svoje pacifistične smeri, d asi ne pričakuje takojšnih velikih uspehov. Seda/ ni čas. misliti na daljno bodočnost, ampak ces je za delo. Trcnotja treba izrabiti v dobrem obnovnem smislu, potem vzraste gotovost za uspeli. Kadar se spravita Nemčija in Rusija v okvir evropskega plodonosne-ga ude j st v o v a n j a, se kmalu i>okaže Evropa konsoHdirano napram
Č U DE Ž.
Znani profesor na neki univerzi je predaval v svojem seminarju o čudežih. Po predavanju se imi mlad slušatelj zahvali za predavanje, pa prosi za pojasnila glede čudežev, ki mu niso bili dosti ja-! sni. Profesor je takoj u videl, da si _ ga hoče mladenič privoščiti. Po-: kaže mu prostor, kjer ga naj tre-j notno počaka. Slnštelj čaka in taka, kar mu profesor, ki je neopa-ženo prišel za njegov hrbet, priloži krepko zaušnico. Mladenič ga1 začudeno pogleda. Profesor: '*No ali ste občutili bolečino.'"	_
Slušatelj: '-Mislim .la!"
Profesor: "Tako? Vidi:t bil čudež, če bi vi zdalje n Idi nikake bolečine.
ANDR'v
z Ilirske iz Trpenn.
' Ur.d bi izv-del za ph^oa •I-A ŠIŠTAR. doma
j llis-triee. podoniačc
P, ~j"m ira. na i mi javi. ali i>;i
1 * i. i • i
ce Kilo v«k njegov naslov naj
na:<n;rni. ker mu imam neka i
važ.ne.ra "-poročiti. — Frank še-
>tan, 101S Ji St , Cleveland.
Ohio.	(11-12—3>
-ai v.vrjrga brata JAKOBA (iOR^EK, d' ma iz (i^ovel.j pri Žalcu. Ak	ne čita teh vr-
vi ie. pro? "m ako ga kdo izmed či»a*nljev p! zna. naj naznani njegov na<lov mojemu prijatelju: A. S . G:? St. Mark's Plt.ce. New Ve; k, N. V.
to h
obi-p
Neškodljivo sredstvo za odpravo masti, i
Veliko ljudi m boji navadnih aredatav ■a odpravo teže To Je lzyanredeo način, tevanreden, ker Js cisto neSkodUtv — nia i poštenja, nlfi vežbanja. Marmola Predpis- ' ne Tablete (Marmola Prescription Tab-lets) so napravljene v polnem sogasju a i slavnim Marmola Predplaora. HuJSate stalno ln lahko brez slabih ufllnkov. Dobite Jih od svojega lekarnarja ca en do- ' lar zavojček ali poSUlte svoto naravnost I na Marmola Company, C84 Garfield Hid?., Detroit. Mich.	—Adv't
Prav vsakdo—
kdor kaj Itf«; kdo* kaj ponuja; kdor kaj kupuj«; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo prixnava, da imajo čudovit uspek —
mali oglasi ▼ "Glu Naroda".
Pred začetkom pomladi
1
Na Angleškem sodijo, da je bila genovska- konferenca, katero so evropski uarodi z velikim upanjem pozdravljali, zmota stare diplomacije. Pravijo, da se genovska napaka ne sme ponoviti. Mac-Donald je mnenja, da mora biti konferenca konec iu ne začetek poglavja. Najprvo je treba razgovorov in posvetovanj. Potem se mora priti do nekega predsporazuma. Pričakujejo se sestauki, ki bodo pripravljali pot svetovni konferenci, katera so bo mogla ba-viti z naj vita Lnej šimi problemi. Korak za korakom, potreben bo velik trud, predno dozori zborovanje z značajem svetovne koufe- ^Ameriki renče. Prezgodmja so vsa tista poročila, ki napovedujejo skorajšnje sklicanje takega zbora.
MacDooiuald dela v smeri po mednarodnem zbtližanju, izjavljajoč, tla hoče luxliti po tej poti skupno s Francijo. Tu stopa pred nas pred vsem Rusija, katere beseda bo na mednarodnem sestanku gotovo zelo tehtna. Rusijo sedaj priznava država za državo. Evropa ni mogla več pre na« št i izločenja Rusije iz vrste svojih držav in zadnje čase je šlo le še za to, kdo prične s priznavanjem njene vlade. To je nemogoče, da bi se .sklepale pogodbe in alijancc, pri tem pa bi se prezirala tako ogromna dežela, kakor je ruska. Zato.se i-az-pletajo stiki, v katerih se išče rešitev problemov ruskih dolgov, opustitve komunistične propagande, pravnega stališča inozemecv iu privatno-premaženjskih ter posetnih pravic. Na zapadu mislijo da je za trgovca ruska kupčija še vedno riskira.no podjetje in slabo nalaganje kapitala. Za diplomacijo tvori ruska trgovina neizogibno medstopnjo. Nezaupanje, ki more odpasti le polagoma, kakršne bodo pač izkušnje po priznavanju sovjetske vlade. Rusija pa pride ne konferenco s konsolidacijskimi nameni samo takrat, kadar se bo na zapadu rešpektirala moskovska volja. In Nemčija! Nemški soeijalisti bedijo v London, ker uvidijo, kako je angleška delavska vlada v svoji zunanji politiki prevodna, še toliko bolj. ker uiiua doslej zadosti trdnih tal po seboj. Ona sedaj tipa < koli iu Lsče trdno črto srctln obilice problemov. MacDonald je znan kot prvovrstni taktik ter se svojo zunanjo politiko šele v stadiju preračunavanja in skrbnega tehtanja. Pri tem ima pred vsem dovolj vzrokov, da se opira v glavnem na Francoze in jih ne riskira. Pri sprejemu nemškega poslanika Hoescha v Elyseju v Parizu s strani predsednika l"ranco>ke republike Millerauda so bile spregovorjene prisrčne besede o odstranitvi težkoč, ki vlaidajo med obema državama. Poslanik pričenja delo v to svrho, ker upa na sopumoč francoske vlade. Millerand je zagotovil podpiranje poslauikovc naloge in govoril je v duhu spravlji vosti. To naj bi pomenilo končno prizadevanje 2a spravo med Nemci in Francpzil. MacDonald ima prav, ko je postavil načelo, da treba najprej zgraditi t*\melj. za mednarodno konferenco, ako hoče bneti uspešen zaključek- Do zgradbe takega temelja pa pote<'e gotovo še precej ča^a. Na, kon-rercnc bi morale priti tudi Združene države.
• Neizprosen nasprotnik boljševikov je eehoslovaški politik dr. Kramar. Na vprašanje glede prizuanja sovjetske vlade, odgovarja loslednje: nemogoče. Gotova temeljna načela v morali mednarodnega prava so zanj nepremostljiva ovora proti priznanju sedanj ill gospodarjev v Rusiji: Stališče: pred vsem trgovina! mu je vendar premoderno. Tudi ne veruje v ono famozno ''evolucijo*' boljševikov. Francoska revolucija je seveda evolucijonirala, ali razvija>a >e je na socijalni in politični podlagi, ki jo je postavila revolucija sama. Boljševišku država sloni na odpravi privatne lastnine, na gospodst»vu proleUirijata, na uniecvauju V fburžuazijie in njenega miselskega na" ua. Da bi se ta temelj evolueijonarno predrugačil. je pa n cm o c ,ča. ker komunistična- stranka ni dovolj močna za izvedbo takega preobrat. To bi se moglo zgoditi samo z revolucijo proti str .nki. pa naj bi jo vodil kak dosedanji komunist ali kdo drugi. Rusiji se da pomagati samo s temeljito izpremembo funda-raentov gospodarskega življenja, samo z zopetnim uvcljavljenjem privatuogospodarskega sistema. Za to pa boljševikov ni dobiti. Jasno je, da de jme-priznanje ne pomeni boljševikom nič drugega ne-^o novo bazo za kreditne operacije. Kdor ima dosti denarja, da ga posodi na boljševišku hipoteko, naj to stori, toda naj ne bo presenečen, ako nova Rusija — in ta pride — ne prizna takih dolgov. Tako govori ugledni Celi sredi širokega razpravljanja o Rusiji po vsej Evropi, Ogromna večina je za zbližan je odnosa je v s sedanjim ruskim režimom in si obeta po dobrih trgovskih stikih rusko pri-lagodenje zapadu. Rusija se pogreša na svetovnem trgu in ker treba to pogrešanje odpraviti, hitijo k njej drug za drugim in v Mo-svi čakajo, da pridejo vsi. 3osebnu se podviza'Italija, ki hoče biti prva v Rusiji. Na široko snuje svojo ekspanzijo na ruskih «tlch in nred kratkim je italijanska valda ustanovila narodni kreditni zavod za pospeševanje Italijan.kega dela a' inozemstvu. Emigracija V- Rusijo ima skoro pričeti na debelo. Politično stoji Italija daleč i>roč od Rusije, kolikor, mogoče, daleč, saj so znani notranji boji v Italiji zadnja leta. ali gospodarski interesi narekujejo približevanje ; Rusiji. Italija si hoče utrditi iu razširiti svojo industrijo z ruskim premogom, ki jej go dotekal jako po ceni iu sc bo mogla tako izkopati izpod vpliva dragega angleškega premoga. Tu priiiaja na dai za Italijo važen političen moment. V 'krogu velesil si hoče z ru--kimi produkti pridobiti svobodnejše gibanje in večje uveljavljanje. To so italijanski velokopotezni načrti, ki pa bi se morda porušili z nameni drugih držav vred. ako bi nastopila nova Rusija, kakor jo pričakuje dr. Kramar. Pa ali je pričakovati v kratkem v Rusiji kake izpremembe ? Težko. Boljševiki skrbijo dobro tudi za upravni naraščaj. Sinovi delavcev študirajo in se vzgajajo po Leninovih naidtih ter se sprejemajo v državno službo. Sovjetska vlada si ž njimi gradi bodoočnost. Oprta hoče biti krepko na kmeisko maso. Boljše viški listi izvajajo, da mora vlada, v času, ko jo priče--ujjo priznavati druge države, posvetili• vso svojo skrb kmetskim vasem. Kmetijstvo potrebuje izvoz za svoje pridelke. N^kuppvati stroje v inozemstvu, bo lahko, prodajati domače pridelke pa bo težje. Konkurenca z deželami, ki imajo organizirane, trge, bo zahtevala mnogo truda. V obnovi kmetijskega gospodarstva se mora združevati državno in strankarsko delovanje. Ta'ko se hoče utrditi v prostrani Rusiji sovjeteki rsžim. Evropa prehaja od misli na boj proti sedanji ruski vladi na njeno priznavanje. Ali je prav ali se moti?
Ako smemo vrjeti znakom, izvirajočijn iz nemškega političnega meteža, se v Berlinu končno pripravljajo na. obnovo ust&vnopri-mernih razmer, Tudi Bavarsko, stareznujp pritislt grenkih priezku-šenj. Notranji položaj v nemških deželah, je bridefc zunanji polo: žaj nad vse resen- Napovedujejo se direktna pogajanja m§d Nemci in Francozi in obveščeni ste o njih tudi angleška in italijanska vlar da, Nemčija jima je poslala noto pač zato, da bi bila vsa pozornost Anglije in Italije obrnjena na ta pogajanja. Ako vsppjo, se otvarja široka pot k nadaljnemu pomirjevanju evropske napetosti. Pri MacDonaldu je bilo odposlanstvo Lige narodov, J^i mu je Tzjavilo, ^e vse delovanje Lige narodoy izpostavljeno stalno škodljivemu sumničenju, ker ni v njpm udeležena Nemčija. .MacDonaVd je rekel, da treb^ vprašanje Lige narodov spraviti v sklad z drugimi vpršsnja mednarodne politike. Teh pa je mnogoi. Plote. m ve*, ki . bi spravila, v nekako skupnost rastne spore med narodi, ali šibka je
se rtrga, pa Je toeba potrplj«aja in vstrajauja, razgo-. Um^...........................................................
je najboljši čas za pošiljanje denarja v staro domovino, ker je pomoč, katero nudite Vašim sedaj, bolj izdatna nego vsako drugo dobo v letu. Zemljo in vse kar je ž njo počivalo, je treba obnoviti in obdelati, a vse to se more boljše izgotoviti z Vašo pomočjo.
Vsled naše dovršene organizacije Vas glede točnosti, naglosti in cene za
Pošiljanje denarja
lahko bolje poslužimo, nego katerakola druga banka. Našim mnogim strankam je to dobro znano, a da se tudi Vi o tem prepričate, pošljite nam Vaša naročila.
DENARNE VLOGE OBRESTUJEMO PO 4%
NA LETO.
ODPREMA IN DOPREMA POTNIKOV.
Frank Sakser State Bank
82 Cortl&ndt Street :	: New York, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.	|
Nusa-Tone
Uspehi v dvajsetih dneh ali se vam pa vrae denar. 6
Proizvaja bogato rdečo kri, močne stanovitne živce, življenja polne možice In ženske.
če ste slabepa zdravja in pri slabi moči, če se vam spomin mrači in vaše telo mračl, če ste se že naveličali jemati	-----•	- •
izpeli«vanje, anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevrnittija, tek_. neprebava, vetrovi in kolcanje, zaprtje.
pomanjkanje energije, pomanjkanje živahnosti, nervornost, ne-
•P^noBt, ish»j» » BomjajUnjft ii-ržno moči, redke ivodtnelo Icrvi
ia slabe krvne cirkulacije.	%
,, vsako delovanj- telesa je odvisno cd iivŽno sile sa svoje < tivijenje m cclovanje. 2i,čna moč je poglavitna stvar za ielodec, jetra, ledico. drob. utripanj« srca in lcrvno cirkulacijo. Nmi-Tone 3* najbolj uspešno zdravilo za nervozne In fizično izdelane Zakaj ? f-er, »estoii i* oamero vainih sestavin, ki vračajo zdravja tec jlh predpisujejo najslavnejši zdravniki. — Ntaea-Tone jo bogat ni iel«u 10 fosforja — ter jo hrana kn,-i ia livceoi. jrfnsra.ToDe proizvaja £ivlj«nje v jetra. 'ter	________
T+d?o deljujejo. Oživlja ledjee trr iiganj« is njih athipene so-
■tavme. N»« T«i vetrov- ln koleanja. ti
Življenje v jetra. ' ter ojaSuje čreva, da
lediee trr izganjs is njih b tin pene sc-
.__ . - - - -- ,----V in koleanja. teftke sapo in pokritega
ve4. bolciia in boletfil Nu«n-Toit« daje čudoviti tek. TObro prebavo, stanovitne iivce ter zdravo okrepčujoče spanje.
?J2SiTon* .f^P-H ^ "rcdir	cirk*h»cUo" ter pri ženo iar enjo
zd«kna na lica in jasnost v oil. Gradi močna in postavne moieTzdra-vejie in krasne^se ženska. Nuza-Ton« ne vsebuje emamljivih sredstev, »o sdnvil. katerih bo člbvek navadi. Zavit ji v pripraven zavojček
*---"""»TO^^rtJlrtereiJ °ku***	^ jemati. Poskušajte
„ ._______LNA. CAR -^^1^ -	■
Vsaka steklenica vsebaje
PiiperožBi

ia enaki ^arancljL
mesečno zdravljenje. Vi lahko ($5.00) dolarjev. Jemajte Nuaa-. vrnite preostanek zaeno a škatljo oretp ižjrubiti niti penija. — Mi
VSlb
lekarjih po enaki ceni
.....M .. ^O NAROČATE, SA POSLUŽTTE TEGA KI/PONA.
NATIONAL lABORATORY, S-2O . 1018 S. Wtbuh Ave.. CHJc**o, U
Gospodje:—Prosim, dobite priloženo................ kar mi nošljiU.
steklenic N us a-Tone.	-
Ima
ia itv. tli B. F. D.
O našem dedu.
Spisal F. M—i.
Ni ga več.
Imel je prodajalno na vogalu uliee, pa C-e si se bližal prodajalni z desne strani ali z leve in si bil tujec v Ljubljani, si se zavzel J11 ii je strmeuemu zastal korak — glej rudo; en meter nad pragom v prodajalno je prosto v zraku plavala obilna temna krogla, polovico si je videl, poloviea krogle je bila skrita za podbojem vrat! Nad kroglo — nit", pod kroglo nie!
To je bil nas ded. Stal je na pragu, pa mu je čez prag molel okrogel trebušček na ulico in če je pri šla mimo kmetica s piščanci, ni zamudil se zanimati za dnevni tečaj
robe v prid omenjenem svojemu okroglemu čudesu.
Bil jo star 7.', let. V nemi grob j«* s >aho vzel tajnost, kako si je navzlic svoji obilnosti obuval čevlje. Dogmi no je le. da 11111 ni nikdo pomagal pri tem poslu, in tudi to stoji, da se jih je vsak večer sezul in da obut ni hodil spat.
l'a jc to edina tajna stran njegovega življenja. Vse drugo je bilo kakor na dlani, njegovi nazori in preudarki so bili kakor pod steklom — vedel -si: to bo storil, to bo govoril.
ln zdaj ga ni vrč. Življenja ura je dotekla in se ustavila — mirilo. tiho — nič se ni potrlo, le zmet, ki uro goni. je doslužila in odnehala. Pa ni bil pozabil poprej še južinati in ni prezrl opozoriti hčera, naj pazita, da v prodajalni ne zamrzne plin. Tako je bilo vse v redu. Daj Hog. da za nami, ki mu bomo sledili, ne bo drugače!
Pa škoda, da ni prisostvoval svojemu pogrebu — ta stvar bi ga bila močmo zanimala.
Nataknil bi si bil na nos naočni-in s»» zraven kakor vsakikrat z ne všečno besedo spomnil moža. ki jih je bil od njega kupil. Pazno in temeljito bi si ogledal krsto iti potem počasi in z veliko važnostjo povedal strokovnjaško mnenje, ali bo povoljno služila svojemu namenu ali ne.
S krste bi mu krenile oči n.ipogrebno nfc-ebje, ali je v snažnih krojih ali ne — v veliko spotiko so mu bili živemu obilni madeži na teli krojih.
Mislim, ti madeži so bolj «.<1 svee nego od golažev in ni nič gnusnega na njih. Pa smo vendar rajni-kovo željo, naj bi bili kroji brez madežev, sporočili pogrebnemu zavodu in je la ustrežljivo odgovoril, da bo osebja iihelo dokoleniee. in ni imelo le dokolrnic, kajti smo sredi zime. nego je bilo od nog do glave oblečeno brezhibno, in bi bil tudi naš ded priznal: "tVdno so bili oblečeni, res čedno, kar se leče. da so bili oblečeni prav čedno'' in bi bil gospodo od pogrebnega zavoda odslej še bolj prijazno pozdravljal, nego jo je.
Od teh krojev bi mu pogled zadri od skrušene svojce, sorodstvo, s\ aštvo pa bi bila starega moža zgrabila ganjenost in bi se bil razjokal nad svojim pogrebom — stavim, da bi se bil!
Solze so mu rade prihajale. Kadar so 11111 vnuki šli čestitat za god. so si obetali: "Ded se bo jokal!" Pa so drdrali svoja voščila, zraven so mu strumno gledali v oko, kdaj se bo pojavila solza. Tista solza jim je šla! Dal je vsakemu srebrno kronico ali dve, pa jim ni bilo kaj za kroniee. kronice je ilajk spravil atek. Ali dedovi solzi se ne bi bili radi odrekli.
Pa bi se bil naš ded razjokal tif-di ob svojem pogrebni, toda bi te bil kmalu zavedel-svojih dolžno-ti kot gospodar družine in bi bil poučil svojce, da se človek ne sme preveč vdajati žalosti, ker to čl o veku ne de dobro, in bi se spomnilf da je zgorej v kredenci steklenica z okrepčilom, in bi nemara sebi privoščil požirek in drugim tudi. kdor bi hotel.
In potem bi se ozrl po številnih udeležencih svoje zadnje poti in bi se jim odkrival in jih pozdravljal "klajn!" — to je bila njegova okrajšava za "klanjam se!" in je sploh jako rad pozdravljal. Dražil sem ga, da zato. da mu odzdravi jajo in si tako izrabljajo klobuke ia so prisiljeni si kupiti
Dunajski opereti, ki slovi po vsem svetu, grozi prav resna kriza. Pred vojno so imela vsa operetna gledališča 6232 sedežev, po vojn: 10.G30, torej za dve tretjini več- Do deset opereti imamo v sale večer. Cene so zelo visoke, Ua ne rečem liorendne. kar je vzrok, da ze niso več vedno razprodani sedeži in lože- Ca^i so minuli, ko je bilo poleg revščine tudi dovolj šibarskili srečolovcev. ki so z lahkoto pridobivali milijone in jih istetako lahkomiselno izdajali. Valuta je štabilizovana, kupčija postaja čedalje bolj normalna, življenje tudi, da imajo ljudje sicer dovolj za vsakdanje potrebe, ne pa še za ilraga gledališča. — Dunajski "finančni minister" IJreit-ter je bii naložil za vse mogoče zavode in podjetja visoke davke
nove. Ivajt i ded je prodajal klo bukc. — Poznal je vse ljudi — le za imena jim ni imel spomina in kadar nam je hotel opisati dotični-ka, ki ga je imel v mislih, pa mu zopet ni šla z jezika označba nje govega poklica ali urada.
Zapel mu je pevski zbor svoje ganljivo slovo, pa bi bil naš ded odkrit in z dostojanstveno pozor-1 pod raznimi naslovi. Operetna gledališča so posebno visoko obdav-
nostjo poslušal in potem povedal: Dobro so peli. res so peli dobro, kar se reče. da so peli prav dobro —'" in bi bil to povedal s sigurnostjo vrhovne slopnje, ki zoper njen izrek ni pritožbe. Pa se vendar ne spominjam iz njegovega življenja nikakršne okolnosti, iz katere bi se dalo slepati, da je imel tudi le mrvieo posluha.
Vse ga bi bila silno zanimalo iu se niti ne bi bil bal, da se mu bo prehladila "notranja sapa"' — ta vrsta prehlada je bila njegova osebna posebnost — in vse bi bil opremil s svojimi modrimi opazkami.
Od pogreba smo se potrti vrnili domov, pa bi bil ded stopil z nami na čaj. da si ogrejemo prezeble ude, in bi moralo biti v dedo-vem čaju veliko sladkorja, in bi zraven izjavil, da ne bo nič jedel, pa bi bil le jedel po malem in brez p rest an k a — tako blaženo lepo mu je/vse dišalo!
Pri čaju pa bi prebiral došle so-ž.alnice. tudi od sodne gospode jih je bilo mnogo: naš ded je bil 42 let trgovce, pa ni bil vsa leta ne enkrat tožen. 011 pa je v vseh le tih tožil enega samega in še tir lega na k 011 tu mac — take trgovce čisla sodna gospoda !
Pridi bi sožalniee in naš tied bi dodajal svoje opombe: "To je fin rospod! — To je fina gospa! — To so pošteni ljudje, prav pošteni ljudje, kar se reče, da so res pošteni !"
Pa lii se med sožalnieami znašel tudi že kak račun, ličoč se smili in pogreba.
Tedaj bi našega nenadoma zapustil dobri sluh iu bi rekel: —
Kaj.'" iu bi se spomnil, da je <-;is. kar se reče, da je- resnično čas. in da nima s sabo ljuča in da mora kar koj na oni svet. In bi izpil svojo lužico čaja in z dna post rji a I sladkor in bi šel. Kajt: davkov in računov ni ljubil in mu tega ni zameriti in se mi zdi tudi mi drugi se bomo zategadelj -Jo boko oddahnili na onem svetu in
ne bomo želeli nazaj.
Cvetni prah - povzročitelj nahoda.
V času, ko cvete trava, na^io pa vsako leto po svojih .simptomih tipični nahod. Na tej infekcijski bolezni pa zbolijo h* neka teri in vedno isti ljudje. Povzročitelji te bolezni so v naših kra jih cvetni praški rži. koruze iu še Irugih trav in žitnih vrst.
Zrak je posebno napolnjen cvetnim praškom pri, gorkem ir salnčnem vremenu. Pri tak ir vremenu prenaša zrak ta cvetni prah daleč lieokoli in tudi v me sta. Ako pride nekaj tega pra ška 11a nosne in očesne sluznice <e tam pri nekaterih osebah raz topi. Vsled reisorbcije vstopa po tem strupena snov v organizem* in povzroča tam splošno znani na hod za časa košnje. IJolezen se razvija taJco. da se sluznice v nosu in očeh napnejo in da začnejo :z!očati tekočino. Pri nekaterih nastopa tudi v zvezi z vročico. Profesor Dunbar je/ dognal, da povzročajo infekcijo le gotove rastline, med njimi: žito. rž. ječmen. koruza, oves, bičevje, plavi-*e. potočnice itd.
Po kemični analizi cvetnega prahu se je dognalo, da vsebuje ta. razun .'ogljikovih hidratov, maščob in drugih kemičnih s;k>-jin približno 40 odstotkov beljakovin. Te poslednje učinkujejo toksično, to s« pravi, le one pov-zročujejo nahod, ker se v krvi in sluznicah popolnoma raztope. Profesorju Dunbar ju se" je
Pismo iz avstrijske prestolice.
ROYAL MAIL
pm JumI. lUi »mMuciu iXr.tt.i«! pr»i> mJ
NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Orduna" "Orca" "Orbita" Ti parniki so novi In mu<lerni v vsakem oziru. najbolj priljubljene potnikom in glasovite rudi komudnosti In —
Kom KO RTA.
Zdrava, tečna ln obilna hrana se ser-vira vsem potnikom na belo pokritih mizah. Družine, žene in otroci imajo POSEBNO PAZLJIVOST.
Za podrobnosti se obrnite na naše zastopnike v vašem nr-stu ali na ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. Broadway.	New York
čena, tako. da jim odpada 52 odstotkov kosmatega dohodka; z ostalimi 48 odstotki pa ne morejo kriti svojih režijskih izdatkov. Prvovrstni umetniki prejemajo ogromne gaže. Na pr. Oe.-tevig v "Silberne Taenzerin" 10 milijonov vsak večer; gčna. Kartaouseh. ga. Werbezip in g. Tantenhavn po 5 milijonov. — Zato so se uje-dinili vsi ravnatelji in zahtevali, da jim Breitter zniža "davek na zabave". Naglašali so, da morajo začeti misliti na znižane vstopnice, da privabijo širše sloje, ki bodo bolje polnili gledališča- Tako bo tudi za mestne blagajne bolje. Toda Rrerttcr je ostal neizprosen. On meni. da ne bo nikaka škoda, ako se nekatera operetna gledišča zopet pretvorijo a navadna, da bomo imeli predvojni status quo. kajti tako bodo preostale operete bolje zasedene, ta podjetja bodo dobro izhajala, in mestne blagajjpe ne bodo ixč trpele. Vsa pogajanja so ostala brezuspešna in vsi ravnatelju razun enega (Joliann Strauss Theater) so že odpovedali vsemu osobju. da s koncem avgusta prenehajo vse pogodbe. Na tisoče oseb je s tem na cesti; za vse ne bo drugod prostora, davno mnenje je močno na strani ravnateljev in obsoja nerazumno trdoglavost Breitterjevo. Dunajska opereta jc brez dvomu o velika privlačna sila in razširja o Dunaju dober glas po svetu.
O Stinnesu jc prinašal "Abend"' cele stranice samih imen delniških družb in velikih podjetij, ki *vo bodisi naravnost njegova last ali pa jim je glavni delničar. Po vsem svetu so te družbe riz-trosene. K.dor je to prečita!, si j«« mogel šele napraviti jnalo sliko o velikanskem bogastvu, ki ie tu nakopičeno v enih rokah in koliko dela 111 energije se združuje v eni sami osebi.
Dunajski Tržačan Oamillo Castiglioni je mali avstrijski Stiu-ues, o katerem sem že marsikaj sporočal. Tudi on jc lastnik, solastnik in glavni delničar neštetih družb ne le v Avstriji, marveč tudi v drugih državah. Pred nekaj dnevi je bil občni zbor Alpine, ki je moral sprejeti na znanje, da Cast igli on i izstopa iz upravnega sveta, v kateri" pa vstopi neki drug član njegove trgovske hiše. In tako. Je dejal Cast iglioni. hoče izstopit i iz mnogih družb, ker s:nn ne more sodelovati in — nadzorovati. Pošlje pa t je — sv«-je zastopnik**. Pridržal si je par ducatov družb, kjer št' volno ostane. M« 1 temi je tudi "Lloyd Triestino"'. lf>. februarja je priredila "Lega Študenti Universitari Italian!" (kakih .">0 je vseli skup! 1111 hallo goliardieo: med pntronesami j<- tudi gospa Cast iglioni. torej soproga moža. ki igra v nemški ja\nosti velikansko vlogo.
Dunajske banke zelo izkoriščajo svoje uradništ-vo. Zahtevajo od njega delo, kolikor ga je potreba, da so vsak dan mize čiste, brez zaostankov — al ida bi nadure tudi plačale, to pa ne! Fradni-štvo težko izhaja, a banke imajo ogromne režijske stroške, ki gredo v milijarde, kar dela ravnateljem te^ke skrbi. Samo za uradniške plače morajo banke delati kolo^alne kupčije iu dobičke. Ze dolgo rasa si uradništvo prizadeva, da bi banke bolje negradile njegovo delo. a vsa pogajanja so bila doslej brezuspešna- Zato je poseglo po prisilnem sredstvu, za sedaj le še v obliki pasivne rezi-stenee, ki pa je baje le znanilka bodočega štrajka, kar bo imelo neugoden vpliv na promet z vsemi sosednjimi državami.
V prejšnih časih je bil železniški premet proti severu kol osa-len. Vršil se je s štirih kolodvorov: Ost. Nor;!. Ne.rdwest in Franca fožefa. Vsled zmanjšanega prometa, pa tudi zaradi varčevanja so zdaj popolnoma opustili veliki kolodvor Severozapalne železnice in zdruzili ve spromet na Nordbahnhofu. Za kaj vse porabijo ogrom-iu prostor, se še niso odločili.
Smotke so bile že doslej za nekako 20 od s t ot kov dražje nego v Jugoslaviji; zdaj so jih spet podražili za 25 odsotkov. Navadna portorika bo stala 1000 kron. trabuka 2400. britanika 25CO kron Ud. Vzrok povišanju je ;a. da — gre kupčija predobro. Iločejo vsaj toliko, če ne vre zaslužiti 111 raju manj delati!
Dobimo pa novo smotko "Kanzler" za 1400 kron, ki bo baje izvrstna! Cigarete se ne podražijo. Dcsti vrst jih je. za vsak okus. r*ene ugodne. "Svereovanje" iz Jugoslavije "se ne izplava"! Čemu toliko strahu, morebiti ee!o visoka plačila in globe carinarnico!. ko je tu dobrih cigaret po primerni ceni!
NAZNANILO IN ZAHVALA
Tiižnim srcem v-aznanjamo preža!« rno v s». da - . 11:1111 umrli po kratki in mučni b. lezni naš preljubi jeni oče
JOHN JERŠAN v stare-iti .-'H b>t. PrLšVi so v Ameriko piv d pi-ti« ii uit seei. Ker sa močn želeli videti še enkrat vse svoje ' 310ve in -e ž njimi veseliti. Ali nemila sini t ,i;!i ni pustila dolgo vihati m« d nami veselja. Preminuli so dne 1. ltiarea v Cauders-porf. Py„ bobiišniei.
Ni1 jpi !.*TČnejša zahval:' mojemu bratu Primožu, ki jih je prišel ob-t iz Detro ia. Mich., iu jc bil piti njih ves ("as v bolnišuiei ter jim zatisu:! za ve<bio o£*i. prav lepa livaH Tonetu Vidmarju. Vencu KauOV-i;. Žauu Zakrajdku, Že-ku Ilabjanu in vsem ostalim, lei so jih pravjep > spremili k večuciiiu počit ku.
V.im pa. 'juMjeni očn iu stari > V. naj !>o !ah!:a tuja žemljica, kjer zdaj pi čivate. in večna luč n-'.j \ a-m svH:. Na svidenje nad zve/, lami. pre'juhi oče mil jen:!
Tukaj v Ameriki zapuščajo šti-
• u vr in eno hčer, s'cer dva '"na a" Miehiganu. en»'ga \ Cleve-l«*Mi !u. Oii i o. m kaj v Roulette, pa mene in eno hčer.
Frank Jeršan, n. F. L). No. l. Roulette. Pa.
(1
Kretanje parnikov - Shipping News
15. marca:
Aquitanla, Cherbourg; Or dun*, Cher bourp: Orduna, Cherbourg, Hamburt Sew Amsterdam, Boulogne; Conte V«r le. Genoa.
20. marca:
Cleveland, Cherbourg tn Hamburg Mlnn^kahda. Cherbo"«-» tn Hamburg.
22. marca:
Leviathan. Cherbourg; Olympic. Cher jourg; Rochambeau. Havre; Saxonl* Cherbourg; Zeeland, Cherbourg.
M. marca:
Bremen, Bremen. 27. marca:
Dullo, Genoa. 2t. marca:
T^a Savole, Havre; Pre«. Harding. Chr» bourg; Orca, Cherbourg, Hamburg; Anda ala, Cherbourg.
2. aprila:
Berengaria, Cherbourg. 2. aprila:
Eertiigaxia. Chtrrbourg: l'.iris, Havre. 5. aprila:
Maje.sti«', Cht-rbourj?: Tyrrlieni.-i. Cherbourg; (Jeurgc Was h i us t« >n. Cherbourg.
s
9. aprila:
America, Cherbourg. *
!2. aprila:
LvvUithun, Clicrliirtirs; Olympic, Clier-bourg. Veendani, Cherbourg.
16. aprila:
Aiiuiiauia, Cherbourg; Chicago. - Havre.
13.	aprila:
I tumeric. Cherbourg: Ausonia. Cherbourg: 1'res. lUM'sevelt. Chi-rbourg: Ni-w Amsterdam, Kotterdam: Kochambeau. Havre.
23. aprila:
i'aris. Havre; L5erct»garia. Cherbourg.
26. aprila:
Majestic, Cherbourg; Allmnia. L'hct-ln>urg~, l*res. Harding. Cherbourg.
29.	aprila:
Republic, Cherbourg.
30.	aprila:
Alauretania. Cherbourg.
3. maja:
I-eviathan. Cherbourg: Oljmpic. Clier-hourg; Pres.. AVilson. Trst; L.a Savoie, Havre.
7. maja:
Aijuitania. Cherbourg.
10. maja:
Homeric, Cherbourg: America, Ciier-btAirg.
14,	maja:
I'aris. Havre: Martha Washington, Trst; Uerengaria, Cherbourg.
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA
od NEW, YORKA do TRSTA
(preko Genov«) Najboljia in najkrajša pot po Sredozemskem morju z našimi veličastnimi parniki,
* D UI LIO----27. marca: 1. maja: 17. Juni.
COLOMBO ., 16. aprila: 24. maja; 1. julija
TAORMINA ---- 25. junija: ____ 4 avg.
G S U L. i O CESARE 8 juli.; 16 avg.; 19 sept. •Največji In najhitrejši parttik na olje za
Sredozoinslto morje. Udobne kabine trttdeRa razreda t !, < li % posteljami za druiln® ln iennka. Pri okusnih obedih je vino brezplačno. Za podrobnosti vprafiajte naS"ga agent« v vaSem mestu ali na naravnost prt
mmmi als mmi
Italta-Amerlca Shipping Corporation 1 Stat* Street G*-n*-ral. ApenUNew YorK Nafil zastopniki v Jugoslaviji: Jadranska Banka. Belgrad In njene podružnice
C ^j^avnort ?
Edino oirtktno spotnlaano odplutja
Otvoritven« vožnja inaneca
Presidente Wilson — 11. mar.; 3. maja. Martha Washington—14. maj.; 12. Jull. v Dubrovnik ali Trat.
Železu na v notrajajuat z.mern»- Nobenih vl-te'«>v. Vfrašnjte pri bliinjem agentu ali pri PHELPS BROS. & GO.. 2 West St.. N. Y.
Pozor čitatelji.
Opoxorite trgovce U o-brtnlke, pri katerih kupujete ali naročate in ate s njih postrežbo zadovoljit, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". 8 tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
KAVNOKAB JE
34JVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Cena s poštnino $2.— SLOVENIO PUBIsISHZKO 00 82 Cortlandt St, Haw York City, H. T.
kot prvemu posrečilo, da ji" <ul ločil iz cvetnega pralni onieiijem beljakovine z ekstrahiranjt-ni praškov v slani vo<li. Po natlalj-nem prepariranju teli cktraktt>\ r>o določenih ]>ostopkih. je dobi1 neki strupeni ekstrakt. Ta. ek-strakt je vbrizgal v kri kuncem pozneje je cepil s tem ekstralctom tudi konje- V krvi teh živali na stali protistrupi se zbirajo v krvni vod; ali serumu, ki se oil časa do časa odjemlje živali.
,Ta serum. ki ga imenujejo '4 Pol lan t in", je sredstvo proti omenjenemu nahodu.
Profesorja E merici A in Locav sta v novejšem času zdravila ta nahod s tera, da sta dajala paci-jentom precejšnje ntnožine apne-nih soli in sicer: Calc. lactic, ji eol. chlorat. Te soli znižajo tfb-cutljivost živcev, ki povzročajo kihanje. Ker se z zavživanjem o-menjenih soli izboljša tudi prehrana, vsled večjega proizvajanja encimov v telesu, postane tudi cel organizem bolj odporen proti nabodu.
Končno naj še omenimo, da nastopa-t Amieriki tudi neke vrste nahod v jeseni, ki je omenjenemu sli cen. Povzročitelji tega nahoda so cvetni praški vrst solklago in ambrosia.	*
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBURGH, PA.
"*edini SLOVANSKO govoreči zdravnik
ŠPECIJALIST MOŠKIH l2i>LEZNI. MoJe stroka Je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz
sam z« zdravim nad 25 let ter imam skušnje v vseh boleznih ___
,|fl_ k<,r znim slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti' in spoznati vase br.ezni, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem oridob.l posebno skušnjo pri ozdravljenju moških bolezni. Zato se morete poDOlnoma zanesti na mene, moja skrb pa je. da vas popolnoma ozdra-vim. Ne odlašajte, ampak pridite čimpreje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in lise po telesu, bolezni v grl-.i, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabelost, živčne in bolezni v mehurju. ledicah, Jetrah. želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato žilo, naduha itd. Uradne i;re: V jtonedeljek. sredo in potek od 0. dopoldne do 5. itopoldne: v torek, t < trtek in j«-bota <«l dopoldne do 8. zvečer; v nedeljah iu pmziiil-ih f «| io. dopoldne do 'J. popoldne.
Potovanje v Jugoslavijo.
K<Ior namerava jtotovati to sjtom-atl v stari kraj na ultisk ali za stalno, i»riiK»ročamo, <la si> odlor-i za paritik "1*AKIS", nnjveT-ji in najnovejši jiarnik fram-tiski* ]iart»l»n«l-ue tlrnžht', ki odfinje ix Hfw Yorka
14. MAJA 1924.
Žfl«»zni^ka /.voza prokti Francije. Sviii« in Avslrije je za Ju^osluvum najbolj r»ri|>rarna jmi franeo-ki t:i. zlasti pa še s j>ariiik>nn 'PARIS' in so pride v tlevetili tlneh v I.juln ljaito; eni pa, ki jnitujejo v zase-tlno ozemlje, se jieljejo iz Pariza naravnost v Trst.
S tem parnikom potuje tedaj tutP naš uradnik, ki I>o spremljal potnike <1<> IJubljane, in bo pazil tu<li na prtljago, tla b«» šla naprej veti no z istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki 11 T. razreda so na-itanjeni ua tem parnikti v kahinali U -1-1» v eni kabiui; kdor želi p<>-tovati takrat na tem parnikti. naj nam ti«»pošlje elm pr« j ?lo.oo are zi' III. mzred in $.">o za dru^i rn/.re«l da ntu preskrbimo dobro kabino žt •=tedaj. da ne bodo boljši prostori vsi oddani.
Frank Sakser State Bank New York, X. T.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T^* DOB je namenjen potovati 9 Btarl kraj, je potrebno, da J« natančno poučen o potnih lisrUi, prtljagi ln drugili stvareh.
Pojasnila, ki vam jih nmorciM dati vsled naše dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstna parnike, ki Imajo kabine tudi t IIL rasreda.
Tudi oni ki Se niso amerliki državljani, morejo potovati v stari kraj na cbisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev in so pripušteni bres vsake neprllik* w to deielo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor teli dobiti sorodnika ali pa svojca Is starega kraja* naj nam
pi£e za pojasnila ln navodila. Jugoslovanska letna kvota snaSa 8420 novih prlselJe»>oev.
Za potne stroSke lspla£oje po nagem naročim JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser State Bank
8? Cortland« Street New Torti
Glavno zastopstva Jadranska banka.
«5F5ŠF
POZDRAV.
I'reilim so otipe! j«»m v starn »1 • >-iin>v'i:o s narnikiMU I'resident Wil-
iv«z»lravljiiMi še enkrat .Mt^staja in n,i'*^t)Vo ze to ter Mary in AUtina Ril>ie:> v Adanisbitr^i. Pa. -— -it '111 Iviltie.
Vsak ysvoo bi moral imnk
novo izdajo " P2SMA&ICA GLLAZBBNI MATIC*" £a i tir i moike glaaov« Uredil Matoj Haba4 Knjipa ima 296 strani, ter rsebtz-I je 103 najboljaib in najnovejilk pečmi a notami Cena a poitnino |3.0i "GLAS NARODA,r Cortland t St.. Xtw York. K. T
ADVERTISE IN "GLAI NARODA*.
SLOVENSKO-AMEtelKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO ŠE SAMO PAR STO
IZTISOV.
Kdor ga še nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
%
Cena 40 centov. , Za Jugoslavijo je isto cena>
SLOVENIC PUBLISHESTG COMPANY
New York
82" Cortlandt Street
Potrebna knjiga za pravilno priučen je angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov,-Angleška Slovnica
Obsega sledeč«:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN<KLEŠKI BESEDNJAK Rest! del: yPEAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav* ljanskega papirja.	*
* Vse angleške besede so navedene, kako se pile-Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Is^ts knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani, V | 50 cena s poštnina	V
Slovenic Publishing Company
82 Cortlandt 8treet
New York, H. T