Postnima platana v gotovini.
Lelo. Vil, St. 30. V llubllani, v tetrtek 3. februarja 1923. Posam. St. 1 Din.
Letnik V., Stav. 6.	■	■	■	■	9k	■	a	n	gm	m	A	m	Glasilo	kmetsko-delavsk«	zvezo.
Četrtkov* Številka „NAPREJA«	B	J	§J	O	J)	IC	I	O	[	M	1	—
izhaja kot tednik	■	m	■	m	m-m	trn	stane	!etno	42._	DJ(1(	mesečno	3*50	Din.
Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana*.
Frančiškanska ulica 6-1.
Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168.
Tel. int št. 312. uek. rac. št 11.959. Stane mesečno 15 Din, za inozemstvo 25 Din-Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Za naše
(Dopis iz
Vpričo grozno razoranlh in razburkanih političnih ter gospodarskih razmer, ni odpustljiyo, da se tisti, ki so radi teh razmer najbolj prizadeti, niti ne zganejo. In to smo brgz dvoma mi viničarji in sploh delavci na kmetih.
Vobče nas smatraiio za čredo brez‘pastirja. Pozabljeni in nepoznani životarimo; nihče se ne pobriga za nas. Sami pa smo po zaslugi gospodarjev in sedanjega krivičnega družabnega razmerja sploh preslabi in nezmožni, da bi mogli kaj predrugačiti. Zal, naša lastna nezavednost igra pri tem znatno, če ne najvažnejšo tdogo. Pribijemo pa lahko, da je gmotni položaj viničarjev, gostačev, dninarjev, hlapcev, dekel in tudi malih kmetov tak, da je to pravi škandal za civilizirani svet.
Ni mogoče našteti vseh krivic in nezakonitosti, kS jih morajo prenašati posamezniki. Napisali bi knjige teh obtožnic, nekatere bomo pa o priliki vendar točnejše popisali, čeprav smemo pričakovati, da se bodo našli ljudje, ki jim je »blagor ljudstva« nad vse pri srcu, in bodo hoteli dokazati, da so naše trditve pretirane. Da. pretirana so pač dejanja naših izkoriščevalcev, naša poročila so pa nepopolna, premila in zanikarno redka,
Tem ljudem moramo nasvetovati samb to: če ste prijatelji ljudstva in mu želite v resnici dobro, pridite v naše
viničarje*
Frama.)
vrste in opazujte in proučujte, kako živimo, s čim se hranimo in oblačimo, koliko časa nam odpade za delo in počitek; o razvedrilu niti govoriti ne smemo. Oglejte si stanovanja, poslušajte naše pogovore o draginji in o krivicah, ki se nam gode. Če ste nepristranski, morate priznati, da presega naša beda vse meje.
Take vestnosti pa od nikogar ne pričakujemo. ker bi se čakanja pravtako naveličali kakor praznih obljub, s katerimi nas krmijo pred volitvami. Da, te volitve! Če so volitve tako važne, da se radi njih celo gospodje iz meščanskih strank izpostavljajo raznim neprilikam, potem mora na njih pač nekaj biti. Zato jim bomo odslej posvetili več pozornosti.
Vse časopisje vseh meščanskih strank nam dan za dnem dokazuje, koliko dobrot imamo od njih delovanja. Če bi bila le desetina resnice, bi moralo ljudstvo kar plavati v samih dobrotah. Mi pa poznamo stvar drugače. Dočim lahko gospodarsko boljše stoječi pristaši vseh meščanskih strank stremijo za politično močjo in ugledom, jim vendar njihove lastne koristi ne dopuščajo, da bi se kaj bolj pobrigali za tiste, ki jih v svoji dobrosrčnosti imenujejo »najnižje sloje«. Med temi najnižjimi sloji smo vsi mi podeželski delavci in tvorimo celo veliko večino.
Ali bomo torej Še nadalje tako nespametni, da bi pričakovali pomoči od
A. L.:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto ,po Hngonu Vavrisu) (Dalje.)
Možgani Zaplotnikovega Franceljna to polagoma prihajali v pravi tir. Ah, da, Alfonzi Alfonz! Začne se spominjati: — gospod Zaplotnik, veste komu ste strašno t^obni? Španskemu kralju! No, ne jezite se, jaz sem samo..— gospod Zaplotnik, vi ste nekomu podobni. Ah, že vem, Alfonzu. — Kadarkoli je prišel v družbo, povsod je slišal: »Za boga, jaz vas moram poznati, čakajte, čakajte, že vem, Alfonz, španski kralj...«
Kaj? On naj hi...? Da. on naj bi bil ponarejen dragulj — nCt španski kralj. — 'Poskočil je. razširil zenici, odprl veke, namršil obrvi in spodnja čeljust mu je padla iz sklepa.
»Saj ni mogoče, jaz vendar ne znam »pansko!«
Sherloch Holmes se je nasmehni
tistih, ki nam po svojh programih in načelih pomagati n§ morejo? Če smo vi gospodarskem oziru njih sužnji, ne smemo in nočemo biti v političnem. Jasno! ko beli dan je, da naši osebni izkoriščevalci ne smejo biti tudi naši politični »voditelji«. če ne morejo zadovoljiti svojih' lastnih podložnikov, kako bi potem mogli milijone tistih, ki so jim še manj kakor deveta briga? Kdor je krivičen napram domačinu, ne bo pravičen napram tujcu !j
Priznamo, da vsi naši sotrpini doslej še niso izpregledali. Vemo tudi, da daje prav ta nezavednost našim izkoriščevalcem toliko drznosti, da se ne bojei izvrševati nasilja. To priznamo toliko lažje, ker tudi tisti, ki še niso izpregledali, ne spijo več tako trdno. Vsak najmanjši šum jih lahko zdrami in takrat jim ne bo več težko spoznati kam spadajo.
Ker se danes družijo vsi ljudje v političnih strankah, in sicer vsakdo v tisti* o kateri misli, da najbolj zastopa njegove koristi, tudi mi najnižji ne bomo delali izjeme. Izbrali bomo stranko, katera nima' interesa na tem, da ostanemo nevedni in nerazsodni še naprej, nasprotno — naša moč in zavednost morata pospeševati moč in ugled stranke, ki smo si jo izbrali. Samo socialistična stranka (kmetsko delavska zveza) je taka stranka. Da ne bomo od stranke izkoriščani, česan se mnogi nasprotniki resno »bojijo«, bomo skrbno izkoriščali njena pravila in šlo bo — naprej! Sicer očitajo tudi socialistom nerednosti in nasilja, kjer se jim je posrečilo priti na površje. Ne bomo presojali in obsojali, le eno lahko rečemo:
»Seveda, morali bi se naučiti, a ne samo špansko, temveč tudi francosko in angleško.. Ali to so postranske stvari. Glavno je. če se z mojim predlogom strinjate.«
Zaplotnik se ie vščipnil za bedro- To ie vendar nekaj strašnega! Sai je to nekaj izredno čudnega! Saj. — ne. to so sanje. On nai bo španski kralj?
»Nočem vas preveč pregovarjati, zakaj stvar ie lahko nevarna. To veste, da zavarovalnice mogočnjakov na življenje sploh nič več nočeio zavarovati, kvečjemu po najnižjem razredu. Toda človek si lahko tudi v postelji zlomi vrat ali izpahne nogo; ali ne bojte se. jaz bom vedno skrbno stražil.«
»Jaz nai bom torei imitacija...?«
»Da. imitacija španskega kralja. AH sprejmete moje pogoje?«
»No, ni slabo — ali, hm. motijo me, hm, neke zapreke.«
Sherloch Holmes je smejoč se segel v žep in položil pred Zaplotnika kup plačanih računov, račune krojača, čevljarja, gospe Urše in vseh drugih-
»Skupaj tristoosemdeset kron.«
Zaplotnikovo lice se je radostno nasmejalo plačanim računom.
»Ehm, še ena malenkost. To bi. ehm...«
»Da, že vem. Tu je predujem. Zadošča pet tisoč kron?«
Zaplotnik ni verjel svojim očem in roke so se mu tresle, ko je deva! bankovce v listnico. Juhuhu. to je naenkrat denarcev!
»Ali, dragi gospod Sherloch Holmes, ne vem, kako pojde, bom li znal igrati kralja? Kaj pa, če se izdam?«
»To ie moja briga. Vsega vas pošteno naučimo. Kdaj pa lahko odpotujemo?«
»Lahko takoj,« je delaj gospod Zaplotnik veselo, »moja služba je začasna in: lahko odidem kadarkoli. Zadošča dopisnica.«
»To je krasno! Kaj pa prtljaga?«
Zaplotnik ie bil v zadregi. Vendar je takoj odgovoril: »Imam samo nekaj oble-pe in — vivček.«
»Krasno,« ie dejal Sherlock Holme« in pogledal na uro. »Štiri in petnajst. Vlak
če dovoljuje kapitalistični družabni red
svojim oboževalcem uprav zločinske politične budalosti, ko razpolagajo vendar že z tisočletnimi izkušnjami, ne sme nihče zahtevati od socialistov nezmotljivosti. Poleg tega pa je naša socialistična stranka dokazala, da se zna otresti nesociali-stov na vodilnih mestih. Kdor ne izvršu-
V enotni fronti so se združili najradikalnejši komunisti z najbolj desnimi so-cialpatrioti. Generali so se vsedli skupaj in se dogovorili, kako si bodo razdelili plen. če se jim posreči z geslom enotne fronte preslepiti trpeče ljudstvo, ki zaradi komunističnega poloma in zaradi »desničarske« korupcije ni niti organizirano, niti nima denarja za knjige in časopise, niti nima časa Citati jih mirno in s preudarkom. Ker pa trpi, si želi zmage- Ve, da zmage ni brez enotnega nastopa. Zato res rado posluša, če sliši lene besede: »Pozabimo, kar je bilo, združimo se in udarimo kapitalista!« In ko pravi nagra-dar. ki ve. da mu nihče ne veruje več: »Ne glejte na to, kdo govori, ampak na to, kai govori!« — se zdi to trpečemu proletariatu kakor nebeška godba, češ. še ta se je spametoval
Toda te besede so farške. v najslabšem pomenu. Mi pravimo popolnoma dru- < gače, čeprav se sliši precej podobno: Ne glejte na to. kdo dela, ampak kai dela.
Govoriti in delati je kakor noč in dan. Zato so tudi zgoraj navedene besede na-gradarskega voditelja z mariborske konference 28. januarja našim (popolnoma nasprotne.
Kapitalisti govore tako leno o enotni fronti naroda, da jih narod posluša kakor nebeško godbo- Saj je res, če bi vsi Slovenci skupai držali, kako lepo bi zmagali nad vsemi sovražniki. In veliko jih je. ki so omamljeni od te godbe tako, da nič ne vidijo. Kapitalisti pa, ki godeio tako lepo o enotni fronti naroda, trgalo temu narodu kožo s telesa, če narod v svoji slepoti vendar kdaj kakega kapitalista zasači in zahteva, nat ga enotna fronta naroda kaznuje. pravijo kapitalisti, da to ne gre, to so umazane osebnosti, bodimo složni, kajti narod ie v nevarnosti. In narod nič ne gleda, kdo govori, temveč le kaj govori.
gre čez 32 minut. Pojutrišnjem ob enajstih in petdeset zvečer smo v Madridu.«
Štiri sedeminštirideset je odšel gospod Francelj Zaplotnik s Sherlockom Holmesom, seniorem de los Pajdalos de la Zalamanka, monsieurom Lafleurem in miistrom Smithom (učitelji španščine, francoščine in angleščine) na Špansko.
Drugo poglavje.
Lahko in hitro. — španska etiketa. — Spoštovanja vredni stoli. — To me veseli. — Razstava. — Ribniški krofi. — Frenofiziolog. — Goreč nos. —
— Buenos dias, senor Francesco!, Game esta usfced?
— Graoias, astoy bastante bien.
— Me allegro, mucho.
Tako krasno že govori po špansko naš Zaplotnikov Francelj, kajti on in nihče drugi ni oni senor Francesco. Oseba, ki ž njim govori, pa je njegov učitelj španščine, senor de los Pajdalos de la Zalamanka.
Sedaj sta v Madridu. V prekrasni vili zadaj za mestom, ki jo obdaja še krasnejši vrt, se pripravlja Zaplotnik na
je njenega pravilnika in ne spoštuje njenega programa, ta preneha biti član socialistične stranke in kmetsko delavske zveze.
Poznamo pot, po kateri moramo hoditi, za drugo, kar je še potrebno, bomo poskrbeli!	______
- s kapitalisti?
in ker govori lepo o enotni fronti naroda, pozablja, da ga je zasačil, kako mu je pod narodno zastavo drl kožo s telesa. Videli boste, da bodo dobili kapitalisti pri volitvah mnogo glasov na svojo puhlo frazo o enotni fronti naroda, toda narodu se bo godilo čim dalje slabejše, če bo pod vplivom te puhle fraze kupoval namesto hrane le puške in kanone in dušeče pline, če se bo namesto izobrazbi in napredku žrtvoval samo streljanju in ekserciranju itd. Gotovo bo zmagal narod, kadar bo enoten! Mi pravimo celo. da se o zmagi niti govorilo ne bo takrat, ker bodo naše žene same kar s cuniami nagnale vsakogar, ki bi nas hotel od zunai napasli in kaliti naše blagostanje. Toda tega blagostanja ne bo nikdar, dokler se bomo dali zaradi enotne fronte naroda goljufati od generalov te enotne fronte! Militaristom ne smemo verjeti, da bodo delali proti militarizmu, pa čeprav govore, da bodo! Ta razloček med delom in govorjenjem mora priznati vsak. kdor zna do pet šteti.
Popolnoma enako ie z enotno fronto krščanskega ljudstva- Generali te enotne fronte govore res prav lepo in nihče ne oporeka, da bi bilo na svetu blagostanje kakor v nebesih, če bi vsi živeli po Jezusovem nauku, če bi torej res prišlo do take enotne fronte. Toda socialisti vemo, da do te enotne fronte nikdar ne pride, če bodo njeni generali samo govorili o njej ne pa tudi delali zanjo. Dokler samo govore, vemo, da mečejo le pesek v oči trdemu ljudstvu, da ne bi moglo izpre-gledati da ne bi videlo niih generalskih plač. krasnih stanovanj in drugih udobnosti brez dela. dočim ima ljudstvo samo trpljenje. Kdor to ve, se ne da zapeljati v enotno fronto krščanskega ljudstva, čeprav si še tako želi sloge. Neumnost je, če hoče biti kdo v bratski slogi s tistim, ki ga izkorišča, s kapitalistom.
svoj vzvišeni poklic. Nihče bi ga ne spoznal. Sherlock Holmes mu je napravil črne brčice, zakaj v njegovi čisti podobi ga ne sme nihče preje videti, dokler ne nastopi svoje visoke službe.
Naš Francelj je ves dan vprežen. Rano pride dan Pedro Miguel, eden od »galanes de la corte«, (dvorjanik kraljevskega dvora), ki je vedel za Sherlocka Holmesa tajnost; ta mu odkriva tajnosti poklonov in nravnost španske dvome etikete, ki je izmed vseh etiket najetiketnejša. Ob prvi uri mu je Francelj dejal, da že nekaj zna, da je že doma obiskoval plesno šolo, ter čital »Knjigo o lepem vedenju«. Toda don Pedro Miguel mu koj pojasni, da se mora obnašati v družbi, kjer se bo kretal v bodočnosti, popolnoma drugače, večkrat baš nasprotno kakor stoji pisano v »Knjigi o lepem vedenju«. Tam se bere n. pr., da se nog ne sme dajati na mizo. Resnični kavalir pa je večkrat primoran, če hoče pokazati vrhunec svoje neprisiljenosti, storiti prav to. Na splošno se pa mora reči, kar se neprisiljenosti tiče, da je bil don Pedro Mignel s svojim učencem
Zal da le trpljenje tako veliko, da v
svoji bedi ne vidimo drugega nego krasni cilj, ki nam ga kapitalisti in njih hlapci kažejo. Lačni smo, pa pridno vlečemo kapitalistov voz enotne fronte, da dobimo v njegovi palači potem malo sena, ne Domislimo pa, da nam obljublja kapitalist to seno samo zato, da privlečemo s tem vozom njega v to palačo!
Kdor osla lovi,
seno mu moli!
Tako pravi pregovor in res je tako. Za
ljudi na Slovenskem pomeni seno tukaj , narodnostne ideale, tam vero v posmrtno življenje tam zopet kar navadno fronto brez vseh idealov, fronto črede, ki Jo hoče pastir molzti in io zato naganja v svoj hlev z lenimi besedami.. -
Gorje tistim, ki gledajo samo na to, kaj kdo govori, ne pa. kdo govori.
Gospodje lažisocialisti od »Delavskih novic« in od »Zarje« govore zelo lepo o enotni fronti, da je potrebna itd. Ml jih bomo pa pogledali, kako delajo in kako so delali. Z vsakim delavcem poidemo skupaj, s kapitalistom pa nobenim.
Gospod Tokan. ki je predlagal nagrade v bolniški blagajni, ki jo ie tudi sam prejel, in ki vse to še danes zagovarja na shodih, češ. g. Kocmur je zaslužil 50.000 K nagrade, ker ie delal kakor dalmatinska mula. ta gospod naj pove. koliko tisoč nagrade bi zaslužili tisti, ki so delali dvakrat toliko ur na dan. pa ne v topli posebni sobi, v gostilni, v kavarni in v avtomobilu temveč pri trdem delu v tovarni in na polju ter po tesnih uradih? Pa so imeli za to svoje delo petkrat manjšo plačo! Koliko nagrade bi zaslužili ti? Potem naj Da vsem tem pravično prisojene nagrade ne samo obljubi, ampak tudi predlaga, jih tako toplo kakor v bolniški blaeani zagovarja in tudi poskrbi. da bodo izplačane — potem poj-demo vsi za njim v njegovo enotno fronto- Dokler pa tega ne stori, se bomo držali enotne fronte enotnih organizacij, ki se neomaimo drže progresivnega davka, čeprav se »Zarja« norca dela iz njega. Ne maramo biti osli. ki bi šli za obljubljenim senom, vedeti hočemo o tistih, ki poidemo z njimi, koliko zaslužilo in s kakšnim delom si to zasluži?o. Dokler nam komunistični in Zarjanski generali tega ne maratio povedati, imaio gotovo preveč
prav zadovoljen. Zaplotnikov Francelj je položil svojega rojstva kosti v fotelj tako naravno, kakor da je rojen baron. Sicer je trdil, da se tako pri njih doma v Velikih Laščah sedi za gostilniško mizo, česar pa don Pedro Miguel ni hotel verjeti In je bil trdno prepričan, da je senor Francesco vznesenega rodu.
Več težav mu povzročajo lekcije V hoji. Francelj mora hoditi z obrnjenimi stopali na znotraj in sicer z levim stopalom bolj kakor z desnim, pripogibati mora nalahno kolena, da bi bila kopija hoje Alfonza XIII. kar najpopolnejša. To izčrpava vso njegovo pozornost, da pozabi celo na ne manj važno reč. namreč na spodnjo ustnico, ki mu mora viseti globoko navzdol. Don Pedro Mignel nima zadosti opominov:
»Senor Francesco! Ustnice! Spodnje ustnice!«
A Francelj zaviha ustnice, da nrn ušesi poka.
»To je premalo! Še, še!«
»Bolj ne morem,« mrma Zaplotnik, v duhu pa doda po špansko: *Lo siento yo«. (Obžalujem zelo.)
Enotna fronta —
zaslužka fn ipreveS nagrad. kajti drugače bi se ne branili. Delavci ne le. da se ne branijo, temveč se morajo z javnimi mezdnimi boji za vsak vinar zaslužka boriti, za vsakih 300 kron nabavnega prispevka spomenice pisati itd. — tam pa sl drug drugemu tajno izplačujete 50.000 K nagrade iz zneskov, ki iih je delavstvo znosilo skupaj od svojega skromnega zaslužka za pomoč v svoji bolezni!
Da o vsem tem še vedno pišemo, se vam zdi umazan osebni boi. Tudi o gosp. Tonetu Kristanu pravite, naj nikar več ne pišemo, češ. saj ste že povedali, pustite političnega mrtveca v miru. Toda vaši komunistični bratci v »Delavskih novicah« nam teden za tednom mečejo vaše grehe na glavo, mi naj bi pa molčali, da bi proletariat mislil, da smo grešniki mi! Plan ste napravili lep. vsa čast vašim diplomatskim zmožnostim, toda, poiskati si boste morali tudi oslov, ki bodo verjeli vašim besedam! Mi hočemo dejanj!
Tedenski pregled.
Nedelja, 28. jan.: Okrožni zbor v Mariboru, ki ni rešil vprašanja, če pojdejo Mariborčani z SSJ ali z »enotno fronto«. Podeželske organizacije so odločno proti enotni fronti s kocmurjanstvom In fabjančičevstvom. — Srezki zbor SSJ za ljubljansko okolico. Proti enotni fronti. Določitev kandidata.
Ponedeljek, 29. Jan.:	Radikalci	so
Iznašli nov volilni šlager: Kralj je radikalec. — Amnestija za vojaške obsojence. Na šest mesecev obsojeni se oproste, na eno leto obsojeni se pomiloste na šest mesecev. — Drugi obrok ameriškega posojila se z vladinim privoljenjem izplača spomladi. — Laška vlada sklicala za 6. febr. parlament. Rapalska pogodba — ni na dnevnem redu. — Načelstvo ljubljanske narodno-napredne stranke v Ljubljani sklene nastopiti pri volitvah samostojno. Na deželi z radikalci skupaj.
Torek, 30. jan.: -Jutranje novosti* glasilo slovenskih radikalcev, pričelo v Ljubljani izhajati. — Namestnik Hribar bo vodil posle mariborskega velikega župana dr. Ploja, ki je odšel v Pariz. — Vlada sklene ne sklicati več finančnega odbora, temveč na svojo pest odobriti razne kredite. Več nese to. — Da se »dvigne« dinar, sklenejo vladni finančniki — izvoz 3000 vagonov koruze. — Novi vpadi bolgarskih četašev na naše
Tudi učitelj španščine, sefior de los Pajdalos de la Zalamanka, pride in včasih še celo Sherlock Holmes. Potem pa skupaj vadijo važne funkcije vladarja španske države,
Prišla je n. pr. deputacija mesta Za-ragose, ki jo predstavljajo štirje stoli. Don Pedro Miguel je senator in uvaja Reputacijo. Malo butne ob vsak stol, kar Pomeni poklon in v imenu prvega stola ogovoii gospoda Zaplotnika po dvornih predpisih za deputacije.
najjasnejše Veličanstvo, po božji milosti vsemogočni kralj Španskih provinc, vseh kolonij in zemelj na obeh morskih bregovih, vitez svetega Orala in zelene papige, najvernejši jeruzalemski princ! Mi najudanejši podložniki vedno zvestega in lojalnega kraljevskega mesta, zlate Zaragose, polagamo k nogam Vašega najjasnejšega Veličanstva najpokornejši izraz globokega spoštovanja in najspoštljivejšo čast vsega prebivalstva, ki vsak dan vstaja in hodi spat z Vašim divaim Imenom na ganlenja tre-
ofcemlje. — Poostreno obsedno stanje V Poruhrju. Ultimat železničarjem, naj se takoj povrnejo na delo.
Sreda, 31. jan.:	Zvišane	telefonske
pristojbine za medkrajevni promet stopijo v velijavo. Dinar se dviga. — »Slovenski narod« priobčuje neko brzojavko boljševiške »Pravde«, ki imenuje dr. Periča — komunista, zmago črne reakcije v Ljubljani — komunistično zmago. — Kočevski »Radikal« je umrl. — Zagrebška »Slobodna Tribuna« piše. da se pripravlja uradniška stavka- — Finančno ministrstvo preklicuje vest. da bi bilo dvig dinarja doseglo s prodalo zlate podlage Narodne banke- Kdo bi verjel? Kontrole ni nobene. — Hrvatski blok se je razbil. Radič nastopi samostojno. — Radikalna stranka se je na zboru Protičevcev konično razbila. Protič nastopil proti Pašiču in muslimanom., dr. Ivanič proti samo-stojnežem, ki da so državo oškodovali za stotine milijonov. — Rumunska sklene u-postaviti vzdolž madžarske meje vojaško kraijino- — Železničarska in rudarska stavka v Poruhrju ponehavata. — Angleška delavska stranka zahteva sklicanje parlamenta radi francoskega zasedanja nemškega ozemlja — V Lozani so Turkom predložili mirovno pogodba
Četrtek, 1. febr.: Bedaste demonstracije slovenskih šovinistov v Celju proti državljanom nemške narodnosti, ki so ta večer priredili svoj lovski ples, katerega dobiček je bil namenjen invalidom in drugim vojnim žrtvam. Orjunci iz Ljubljane. Maribora in Zagreba razbijejo šipe v Narodni kavarni (100.000 K škode), streljajo in kričijo. Ranjen en Orjunec-Demokraško časopisje .ie že teden prej hujskalo na izgrede. »Nemška nevarnost«, ki so o nji liberalci še pred kratkim pisali, da je ni, in ki jo sedaj, ko ne sede več v vladi za volilno agitacijo potrebujejo, je »odstranjena«. — Radikalna vlada podpisala ukaz za upokojitev in premestitev večjega števila železniških uradnikov, ki ji niso po volji. — Ruske strokovne organizacije sklenejo podpreti poruhrsko der lavstvo s 100.000 zlatih rubljev. —{ Avstrijski predsednik poroča na seji Zveze narodov o izboljšanju avstrijskega finančnega položaja.
Petek, 2. febr-: Oblastni zbor SSJ za kranjsko volilno okrožje. — Slovenska 'Pokrajinska uprava izdala proglas proti vsem ponovitvam celjskih dogod-kov. Grozi z energičnimi koraki. Liberal-
scčih se ustnah in blagruje Vašo modrost in pravično nepristranost. O da bi...«
Oospod Francelj mora napeto poslušati. Stoji, levo roko oprto na ročaj meča (ima generalsko uniformo) desno oprto na mizo in gleda prvemu stolu blagohotno v oči. Ko je dogovoril, pravi na znamenje dona Pedra Mignela:
»Zaragosa je jako lepo mesto. Veselim se, da ga zopet ugledam.«
Don Pedro Mignel pripne na to vsakemu stolu visok red na prsi, nato po kratki zahvali vsakega malo sune, kar pomeni, da je deputacija zadovoljna odšla.
Takih deputacij se zvrsti vsak dan več. Pridejo kmetje iz Andaluzije. Tem pravi Zaplotnik:
»Andaluzija je biser vseh provinc. Khko so se letos narodih biki?«
»Vaše Veličanstvo«, odgovarja stol, »hvala lanskim vetrovom ,narodih so se izvečine dvojčki.«
»To me zelo veseli«, odvrne nato gospod Zaplotnik.	(Dalje	prih.)
no Časopisje piše O celjskih detnon&raci-«
jah v zvezi z radikalnimi kupčijami 2 Nemci v Sloveniji. Preje so sami delali take kupčije. Na vsak način ne gre teh kupčij pobijati nad mirnimi ljudmi s krvavim nasiljem po fašistovskem zgledu 20001etnih kultur. Kdor je močan in ima! pravico na svoji strani, se bori z možgani. — Nemška vlada zahteva izpraznitev po Francozih zasedenih bolnišnic. — Vj ruhrskih premogovnikih in tvomicah normalno delo. — V Splitu napadejo fašisti! bivšega blokaškega poslanca Šegviča. —*■ Poročajo o atentatu na Stambolijskega, '
Sobota. 3. febr.: Slovenska pokrajinska uprava objavlja, da ima »do na*« daljnega« navzlic velikožupanskhn imenovanjem polno moč v obeh oblastih. —» Belgrajsko sodišče razveljavilo zaplembo -programa Proletarske stranke. S tem ie ustanovitev te stranke nekako molče! potrjena. Buržoazija rabi razcepljenje v proletarskih vrstah. — 1200 novih ruskih beguncev prispelo v Kotor. — Luden-dorff je prišel r Celovec. Delavstvo ga izžvižgalo in zahtevalo njegovo takojšnjo odstranitev. Spopad z vojaštvom. — Nemška vlada poslala reparacijski komisiji protestno noto radi njene odklonitve moratorija.
Nedelja. 4. febr.:	Volilno	zasedanje1
pokrajinskega odbora SSJ v Celju. —* Nemci v Sremu in Vojvodini so se odločili nastopiti samostojno, na Slovenskem pa!: bodo glasovali za radikalce- Zahtevajo za! to povrnitev ljubljanske filharmonije in: Kranjske hranilnice, v Mariboru kazinsko poslopje, v Celju hotel »Union«. — Aten-^ tat na Stamboliijskega je ta dan v resnici' izvršil neki komunist. Brezuspešno. Lozanske konference je konec. Turki so! odklonili zavezniške mirovne pogoje.
Politične vesti.
-f- O krvavih volilnih bojih prihajajo poročila iz Hrvatske. Preteklo soboto je sklical Radič v Kostajnici ob bosanski meji volilni shod. Orjunaši so set' zbrali hitro v precejšnji množini in krenili v Kostajnico, da razbijejo Radičev shod, kar se jim je posrečilo. Drugi dan so demokrati, kakor pišejo hrvaški listi, razširjali po vsej okolici vesti, da so Radičeve! pobili veliko Srbov, med njimi žene in otroke. Tamošnjih Srbov se je polotila velika razburjenost, zbrali se in odšli proti Kostajnici, kjer so poškodovali 35 hiš. Okrožnemu načelniku se je končno posrečilo napraviti mir. — V Cri-kvenici v hrvaškem Primorju je bil pa boj krvav. Tudi tam je imel Radič shod, prišli so orjunaši, začel se je boj z bombami in samokresi, v katerem je padel 11 kmet. 4 so bili lahko, 14 težko ranjenih. Dolžnost vlade je omogočiti mirne shode tudi Radiču kakor vsakemu drugemu. Kar se godi po Hrvaškem, ni mogoče imenovati drugače kakor anarhijo.
H- Pogajanja glede zaključka trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo se bodo pričela v prvi polovici mar-, ca. Najvažnejše bo vprašanje carin.
+ Italijani so začeli preganjati komuniste. Pri nekem Amadeu Bordigu so našli 240.000 lir. Sumijo, da jih je prejel iz Rusije, ker se v Moskvi zelo trudijo, da bi vzpostavili italijansko komunistično stranko. Fašisti se pa boje, da bi se začel italijanski proletariat reorganizirati, zato hočejo v kali zadušiti vsak nov! pokret.
-(-Saška socialistična vlada je odstopila, ker je večina v saškem parla-
)4‘ c ........
mentu glasovala ptofi njenim predlogom. In to večino so tvorili z vsemi buržujski-
strankami — komunisti. Principi »enotne fronte« torej niso samo pri nas udomačeni namesto prepovedane prosti-; tucije.
+ Razširjenje francoske okupacije v Porenju. V nedeljo so prekoračile francoske čete meje badenske države. Zasedle so Offenburg, Appenvvein in Briihl. 'Francozi proglašajo razširjenje okupacije kot odgovor na skrčenje mednarodnega železniškega prometa, ki ga je odredila nemška vlada, v resnici pa gre le za to, da si Francozi zavarujejo transport premoga iz Poruhrja v Francijo. — Delavske organizacije v nanovo zasedenem ozemlju so proglasile protestno stavka Železniški promet počiva. Razširja se tudi stavka železničarjev po vsem Poruhrju, ker Francozi niso izpolnili danih obljub.
+ Socialisti proti zasedbi Poruhrja. Na socialističnem kongresu v Lilleu na Francoskem so sklenili nasloviti prošnjo na Zvezo narodov in vlado ter prebivalstvo Zedinjenih držav, da posredujejo v francosko-nemškem sporu radi reparacij. Resolucijo so predlagali nemški, belgijski, 'italijanski in angleški delegati.
+ Konferenca v Lausauni ni končana. temveč samo odgodena, Ismet paša ie še ostal v Lausanni, ker dobro ve, da .bi pomenil konec pogajanj vsai hud spor iv antanti, če že ne njen konec. Francoski delegat Bompard je imel pred svojim odhodom v Pariz konferenco z Ismet pašo, vsebino pogovora je brzojavil v Pariz in ;v London. V obeh glavnih mestih upajo, da bo prišlo do nadaljnjih pogajanj. — Grški delegat, znani Venizelos, ie brzojavil vladam male antante, da bi bil koristen sporazum, kaj bi bilo treba ukreniti, ;če pride do popolnega razkola med Turki in zavezniki.
+ Poljski nacionalisti manifestirajo ;za Niewiadomskega. ki je umoril predsednika poljske republike Narutowicza-4. t. m. so odredili žalno službo božjo, nato Pa priredili shode in manifestacije. Niewiadomskemu hočejo postaviti spomenik.
+ O vojaški zaroti v Moskvi poročajo iz Rive. Čeka je baje zaprla veliko množino vojakov, ki so stražili Kremi. Pripadali So organizaciji, ki je imela namen pomoriti vse člane sovjetske vlade.
Širite naš tisk! Dnevnik »Naprej« stane mesečno 15 Din, tednik »Ljudski glas« pa samo 3.50 Din mesečno. Pridobivajte novih naročnikov, da oslabimo moč kapitalističnega časopisja.
Agrarna reforma.
(Izvlečki in podatki iz referata sodr. Iv.
Barage na strankinem zboru.)
Kako je nastalo vprašanje agrarne reforme? Vprašanje agrarne reforme je nastalo radi tega, ker izkorišča na gospodarskem polju močnejši slabejšega. Najbolj v dno posedajoča gospodarska pre-uredba ie agrarna reforma, zato je potrebno, da se temeljito prouči.
Najbolj izrazita potreba po agrarni reformi j© bila v Bosni in Hercegovini, to Vprašanje so vsako leto avstro-ogrske 'delegacije pretresale, a nikdar niso prišle do kakega uspeha.
Kaj hočemo doseči z izvedbo agrarne reforme? 1. preprečiti hočemo nadaljnje nagromademe velikih kompleksov v eni roki. 2. Zadovoljiti revne sloje z last-
no zemljo, na kateri bi se revne družine malega posestnika preživljale-
Kako so nastala veleposestva? Po veliki večini v celi vrsti let, ko je propadal mali posestnik radi različnih gospodarskih neprilik in so pokupili zemljo sedanji lastniki. Še na drug način so sedanje graščine prišle do velikanskih posestev in to tako: ta veleposestva, ki se imenujejo fideikomisi, niso bila pokupljena, nego so jih predniki sedanjih lastnikov dobili v dar. najbolj v različnih vojnah. ko so jim vladarji za »usluge« dajali koncesije, predvsem to. da so upravičeni uživati tam in tam toliko in toliko zemlje. Toraj ie bila ta posest ljudstvu naravnost ukradena in bi morala biti tudi revnim ljudem brezplačno razdeljena.
Skupna površina vse zemlje v Sloveniji je 1,600.000 ha. Neplodne zemlje je v skupni površini 71.000 ha, skupna površina kmetske zemlje je 1,390.000 ha. neplodne zemlje v kmetski posesti je 62.546 ha.
Skupna površina oralne zemlje, travnikov. vrtov, vinogradov, pašnikov in planin 849-000 ha. od te je kmetske posesti 803.073 ha.
Skupna površina veleposesti je sledeča: pašniki skupaj 8208 ha, v tujih rokah je pašnikov 2793 ha, v pravnih 725 ha, v domači veleposesti je pašnikov 4690 ha.
Skupna površina veleposesti planin je 7272 ha, v tujih rokah je 1340 ha, v domači veleposesti 3135 ha. v pravnih rokah 2797 ha.
Skupna površina veleposesti oralne zemlje, travnikov, vrtov in vinogradov je 30.447 ha, v domačih rokah je velikih travnikov, oralne zemlje v velikih kompleksih, velikih vrtov in vinogradov 8664 ha. malih travnikov, oralne zemlje, malih vrtov in malih vinogradov 4298 ha. Od skupne površine veleposesti oralne zemlje. pašnikov, vrtov in vinogradov je v tujih rokah 15.052 ha, v pravnih rokah 2433 ha-
45.927 ha je veleposesti preko 75 ha, ki bi morala biti oddana v najem. Pripomniti pa moram, da znaša po zadnji naredbi maksimum 50 in ne 75 ha. Od teh 45.927 ha je v domačih rokah 19.693 ha, v tujih rokah 20.250 ha, v pravnih rokah je 5984 ha. Za prosto oddaio v najem je na razpolago oralne zemlje, travnikov, vrtov in vinogradov preko 75 ha. skupaj 18.914 ha. v tujih rokah 12-802 ha. v domačih rokah 4614 ha, v pravnih rokah 1498 ha.
Pod agrarno reformo spadajoča veleposest ima skupno površino 209.314 ha, od te površine je neplodne zemlje 8454 ha. od te skupne površine ie v posesti 41 tujih državljanov 107.970 ha in v posesti 163 naših državljanov 77.673 ha. Neplodne zemlje ie v posesti naših državljanov 2788 ha. 76 pravnih oseb poseduje 22.606 ha, od teh je neplodne zemlje 2738 ha-
Gozdovi v Slovenil/.
Skupna površina gozdov znaša 680.000 ha. Od te skupne površine pripada kmetskim posestim 526.043 ha. veleposestnikom 153.957 ha. v rokah tujih državljanov (41 oseb) je 85.111 ha. v domačih rokah (163 oseb) je 53.826 ha, v pravnih rokah je 14.760 ha. 16 oseb poseduje teh 14.760 ha.
Na industrializiranih veleposestvih v Sloveniji, ki so v ztfezi z gozdarstvom In produciranjem lesnih izdelkov, je sledeče število obratov: parnih žag 100, vodnih žag 1944, tovaren za razne lesne pred-
mete 10, tovaren za topita 2, tovaren pet za čevlje 1. tovaren za pohištvo 14. tQ-varen za čreslo 7, tovaren za sode 3, tovaren za parkete 5, tovaren za zaboje in kovčke 3, tovaren za stavbno mizarstvo 10, tovarne za tesarski obrt 1, tovaren za impregniranje 2. tovaren lesenih klinčkov za čevlje 1, tovaren za etrovo olje 1, tovaren za galanterijsko robo 1, tovaren za pletenje stolov 2. tovaren za šibice 1, tovaren držal za metle in okvire za opeke 1, tovaren za lesno volno 1, tovaren za merila 1.
Prometna sredstva na večjih veleposestvih v Sloveniji. Urejena je plovba po rekah in potokih na 173 km, vodne riže je 30 km. ozkotirne železnice 16 km, žične vzpenjače 43.7 km.
Socialisti spoštujemo vero, zato je ne vlačimo v politiko, da z lažnjlviml frazami privabimo nezavedno maso na svoj mlin. Socialisti pravimo: Vera brez del je mrtva.
Dnevna vesti.
Razpis častnih nagrad za 'najboljši odgovor na sledeče vprašanje:
Proletariat ima tri sovražnike: glad. nevednost in strah- Kateri izmed teh treh' sovražnikov je najbolj nevaren?
Odgovor mora biti napisan s črnilom iti samo na eni strani papirja (druga stran mora ostati nepopisana). Cim krajši odgovor, tem boljši bo.
Razsodišče se na imena rešiteljev ne bo oziralo. Kdor .pa hoče. naj žrtvuje še drugo kuverta v katero vloži listek s svojim imenom in polnim naslovom, na kuverto nai pa napiše svoje geslo in to geslo naj napiše tudi na svoj odgovor. Take kuverte bo razsodišče odprlo šele, ko bodo nagrade že določene.
I. nagrada	100	Din
II. nagrada	50	»
III. nagrada	20	«
IV. in V. nagrada po	15	«
VI., VII., VIII., IX. in X. nagrada po 1 knjiga.
Vsi dobri odgovori bodo objavljeni, nalprei najboljši. Kdor ne želi. da se objavi njegovo ime. naj to obenem sporoči.
Nagrado dobe samo naročniki »Na-prea« in »Ljudskega glasu«. Ce bo prisojena nagrada kakemu nenaročniku. zapade tiskovnemu skladu »Napreja« — odgovor bo pa vseeno objavljen.
Ce bo dobrih odgovorov mnogo, smo jih pripravljeni objavljati čeprav 100 dni. — Pri enako ali podobno rešenih odgovorih bomo objavili seveda le enega in pripisali imena drugih, ki so vprašanje tudi podobno rešili (razen tistih, ki ne žele, da objavimo njih imena). Odgovore je treba poslati do konca februarja.
Pokrajinski odbor SSJ.
Odgovore pošiljaite na naslov: Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Ljubljani. p. predal	168. Upoštevani	bodo	samo tisti, ki iim	prejmemo	najpozneje	dne
1. marca 1923.
Pokrajinsko tajništvo SSJ.
Potrdilo o prejetih odgovorih na vprašanje pokra:'inskega odbora SSJ z dne 4. februarja 1923 (Razpis častnih nagrad) :
1.	P. B. iz	Trbovelj.
2- A. K. iz	Ptuia.
»Ljudski glas« 2krat tedensko. Polovica naročnikov nam sicer še ni poslala svoje izjave., če so za dve tedenski številki »Ljudskega glasu« ali proti njim,
z žadovoljstvom pa naznanjamo, da smo prejeli samo 2 izjavi proti — nasprotno pa že precej plačil za naročnino dveh tedenskih Številh »Ljudskega glasu« in tudi izjav, da se z našim predlogom strinjajo. Sodruge zamudnike prosimo, naj se potrudijo povedati svoje mnenje. Člani krajevnih organizacij, ki niso za to, da bi prejemali 2krat tedensko »Ljudski glas« naj oddajo svojo tozadevno izjavo krajevnemu odboru.
Upravništvo »Ljudskega glasu«.
Volilni ozir. tiskovni sklad. Zadnji izkaz 621 Din. Franc Naraks, Celje nabral 215 Din, Vinko Eisinger, Slov. gradeč 105 Din, Gustav Kordon, Celje 10 Din, Alfred Grobelnik, Celje 2.50 Din, skupaj 953.50 Din.
V »Ljudskem glasu« štev* 4. z dne 25. januarja je objavljeno v notici tiskovni oziroma volilni sklad, in sicer: krajev, org. SSJ v Brežicah 95 Din. Pravilno se nai na glasi, da je darovala krat. org. KDP Globoko 45 Din in kraj. org- KDZ Brežice 50 Din.
Ne moremo si kaj, da ne bi priobčili tudi dopisa, ki ga je priložil sodrug — preprost delavec — ki je napisal članek, za naše viničarje. Piše takole: »Pošiljam vam člančič s pripombo, da ga nisem pisal iz agitacijskih nagibov, temveč iz potrebe in iskrene odkritosrčnosti iz želim samo, da bi našel mnogo odmeva. Naši ljudje so res pravi siromaki in pa od sile — nespametni. Godrnjajo in zmerjajo, pravo pa malokdaj zadenejo. Od sile ponižni in potrpežljivi napam gospodarju, so med seboj pravi sršeni. Starejši ljudje postanejo radi krivic in neprestanega dela topi in za vse ideje nesprejemljivi in nedostopni. Mlajši rod bi bil dov-zetnejši, če bi bilo manj gostilen. Položaj bi bil obupen, če bi ne bilo — kakor povsod — tudi v tem oziru precej izjem. Manjka pa vzpodbude; manjka takih, ki bi kaj delali. Tudi brez tipičnih demagogov (»socialističnih«) nismo. Volitve menda ne bodo izpadle preslabo, če se bo le kdo pobrigal za čuvarje skrinjic.« — Kakor v članku, tako tudi v pismu nismo ničesar spreminjali. Le kako piko ali vejico smo pripisali. Pismo in članek naj vsi sodrugi prečitajo in premislijo.
Vojni invalidi v volilni borbi. »Jutro« poroča o invalidskem plesu v Mariboru. Ob tej priliki pa ve povedati, da se je plesa udeležil tudi državnozborski kandidat državnih nameščencev in invalidov profesor Fran Mravljak iz Celja. Tako si je »Jutro« polastilo pravico povedati invalidom, da imajo svojega državnozborskega kandidata in sicer demokrata. Državni kongres voj. invali-•dov v Brodu pa je sklenil, da ne postavi tokrat svoje kandidature. Kaj pravi »Jutro« na to? Ali misli, da bodo zavedni invalidi volili demokrate in sicer one demokrate, ki so zavlačevali sprejem invalidskega zakona? Mi invalidi se zgražamo nad političnim lopovstvom tiste stranke, ki nam skuša proti naši volji vriniti kandidate. Ko se nam bo zdela stvar Preneumna, bomo začeli pošiljati naše kandidate — berglje in proteze — v središče volilnega bojišča, naj one odločujejo nad politiki, ki so nas od prevrata do sem za nos vodili. 18. marca bomo pa s kroglico povedali, da smo vse kaj drugega nego podrepniki demokratskih, klerikalnih, narodno socialnih, komunističnih in Pašičevih pijavk. Volilna borba nam daje pravico, povedati vam to v obraz. — Invalidi.
Delavc ! kupujte čevlje samo z znam-ko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši.
Glavna zaloga na drobno In debelo, Ljubljana. Breg 20.
Ljubljana.
Rodilo se Je pretekli teden 28 otrok (17 m-). 1 mrtvoroiienec, 23 oseb (14 m.) je umrlo in med temi 7 za jetiko. 2 za pljučnico. 1 na možganski kapi. 6 zavoljo srčne hibe, 1 za rakom. 2 slučaja Škrlatice.
1 noric. 1 influence so bili prijavljeni.
Ljubljanska podružnica čevljarskih pomočnikov sklicuje za nedeljo dne 11. februarja t. 1. svoj redni mesečni shod, ki se bo vršil ob navadni uri v restavraciji pri »Zlatorogu« Gosposka ulica 3. Opozarjamo vse člane, da se tega shoda točno in v polnem številu udeleže.
Celje«
Volilna agitacija v znamenju Izgredov fanatične nacionalistične mladine. Celjski Nemci prirejajo vsako leto par veselic pod imenom Jaga Bal, Šport Fest itd. Vsak nepristranski človek mora priznati, da te veselice niso imele nikdar značaja politične manifestacije, temveč so bile le zabavni večeri, na katere so prihajali tudi Slovenci. — Za 1* t. m. so pripravljali zopet takšno veselico, kar je dalo celjski »Novi Dobi« povod za kritiziranja. Zahtevala je, da nai vlada to veselico prepove. Pravi vzrok tei zahtevi je najbrže, ker so demokrati opazili, da koketirajo radikalci z Nemci. — Ustanavljajo se v večjih krajih orjun. organizacije. Kakšen namen imajo te organizacije? Celjani to lahko danes že povemo. Po celjskih ulicah je bilo ponoči streljanja, kakor da bi se nahajali kie na diviem zaoadu. in to vse zato. da se prepreči nedolžna veselica domačinov, ki je imela povrhu še humanitaren namen, kaiti čisti dobiček le bil namenjen za vojne žrtve, invalide, vdove in sirote. Narodnostni hujskači so že več dni bobnali skupai tudi tujce iz oddaljenih krajev. »Jutro« zagovarja tiste goste češ. da so prišli na obrtmški ples. Ne pove pa, da so se pripeljali tisti ne zaradi tega, da bi se na obrtniškem plesu zabavali, temveč da bodo v Celju razgrajali. Cernu bi hodili na ples oboroženi? Ugotovili smo. da ie to samo volilni manever. Na žalost pa moramo kon-štatirati. da ie to silno slabo sredstvo, ker napravlja mirnim državljanom škodo. Kako pride meščan do tega. da mu napravijo demonstranti za 200.000 kron škode, ne da bi dal demonstrantom povoda k temu. Kako pride:'o mirne stranke, ki se niso udeležile? ne obrtniškega plesa in ne Jaga Bala do tega. da se naha.ia.io v smrtni nevarnosti, kaiti streljalo se ie po mestu kakor na kakšnem zajč em lovu. In streljalo se ie pri nekaterih hišah na okna v prvem nadstropju! To že ni več demonstracija, temveč razbojništvo. Med razgrajači smo opazili sledeče ljudi: nekega Šibenika, ki se nahaja že pol leta brez vsake službe v Rogaški Slatini, od česa živi, to naj poizvedo drugi, gospoda Fertina, tajnika drž. zdravilišča in dr. Koltererja. Tem gospodom je očitno pre-dolgočasno v Rogaški Slatini. Nadalje je bila cela vrsta mladih vzgojiteljev naroda, katerih imena so nam na razpolago. Zaenkrat jih še ne objavimo. V mestnem parku je bil napaden v jutru gospod Lun, ki se ie baje vračal z veselice. Ne more se natančno ugotoviti, kdo ga je napadel, ker ga g. Lun ni videl. Napadalec je skočil nanj izza drevesa, udaril ga po glavi in zbežal. Lun je bil tako močno ranjen, da so ga morali peljati v bolnico. Roparski napad Pa to ni bil. Kajti če bi
n
bil to roparski napad, potem Dl napadalec najbrže poizkušal napadanega tudi oropati; tega pa ni storil. Torej se lahko sklepa, da je bilo vzrok maščevanje ali pa nahujskana narodna čuvstva.
Ce pregledamo vse to gibanje malo bolj kritično, potem lahko ugotovimo sledeče: popolnoma falirana demokratska politika bi rada pred volitvami vso svojo sokrivdo z radikali prikrila. Zato je pa treba posebnih sredstev. Marsikaterega dezerterja — upajo — si bodo s tem pridržali. Nemcem pa je treba malo vodo skaliti, da se ne bodo svojih državljanskih pravic posluževali, s tem jih seveda ženejo direktno v naročje radikalov. So-cialisti imamo svojo sodbo seveda že davno gotovo. Spoštujemo vsakega poštenega človeka in naj si bo to Nemec ali Lah ali karkoli. Odločno smo proti umetnemu podžiganju narodnošovinističnih strasti. Poznamo edino boj delavnega razreda, ki ne pozna sovraštva do svojega sočloveka in naj pripada ta h katerikoli narodnosti. Naš boj je boj za napredek k človečanstvu.
Tržne cene. Moka stane od 27 K do 31 K. pri nekaterih trgovcih od 31 K do 34 K. Močnati izdelki (makaroni in podobno) so se podražili od 58 na 84 K. Krompir 8 K kilogram, kisla repa 8 K, kislo zelje 16 K. zelje v glavah približno 1 kg 30 K, fižol 18 K, jabolka 20 K. mleko 28 K (napišimo osemindvajset kron. da ne bi kdo mislil, da je tiskovna napaka!).
Us strank®.
Izvršujmo! Pokr. odbor SSJ je na svoji seji dne 4. februarja 1923 v Celju sklenil pozvati vse organizacije SSJ na Slovenskem, naj odločno zahtevajo od vseh članov, da vsaj enkrat na leto naznanijo svojemu odboru, koliko dohodkov imajo ter da plačujejo progresivni davek po razpredelnici, ki je objavljena v »Socialističnem koledarju 1923« in ki jo danes zopet ponatiskujemo. Tiste člane, ki tega ne izvrše do konca februarja, naj dotični krajevni odbor na svoji prvi seji v marcu črta iz imenika članov.
Seveda ta sklep ni naperjen proti tistim, ki gotovo ne zaslužijo 800 Din na mesec, če kak tak revež ne zna natanko izračunati, koliko znaša njegova dnevna mezda v celem mesecu. Pač pa je ca sklep naperjen proti tistim, ki zaslužijo več, kakor smo n, pr. v »Napreju« 4. t. m. pisali o nekem članu, ki ima okoli 4000 Din na mesec, pa je izjavil, da nikogar nič ne briga, koliko dohodkov ima. Socialisti hočemo drug o drugem vedeti, s kakšnim delom in koliko si kdo zasluži. Stranka proletarcev smo, stranka malih ljudi. Tudi srečnejših socialistov se ne branimo, toda takih pa ne maramo, ki nam skrivajo svoje zaslužke.
Zaupnikom organizacij. Naročnina za člane stranke, ki plačujejo obenem s članskim prispevkom pri zaupniku, je za »Naprej« 12 Din in za »Ljudski glas« 2.50 Din, za vse druge pa 15 Din in 3.50 Din. Toliko v pojasnilo, ker prihajajo dopisi, kako naj se zaračunava, kljub temu. da je bilo v »Ljudskem glasu« štev 3 z dne 18. jan. to že objavlieno-
V tajništvo prihajajo čestokrat razni dopisi brez navedbe kraia in datuma. Ker je to precejšnje važnosti, naj zaupniki to upoštevalo. Tudi podpisi naj bodo čitljivi in s nolnlm naslovom.
Za december 1922. je obračunala še sledeča organizacija: 43. Žalec 30; po zadnjem seznamu v »Lj. gl.« so obraču-
nale organizacije za 1832 članov, po današnjem za 30 članov — skupaj za 1862 članov.
Za januar 1923. so obračunale sledeče organizacije: 1. Križe 29; 2. Sevnica 9; 3. Stara vas — Videm 9; 4. Dravograd 53; 5. Ebensfeld 9; 6. Velenje 33; skupaj za 145 članov. Organizacija v Mi-slinjah se je oprostila s tem, da poravna za januar s februarskim obračunom.
K naši zadnji pošiljki vsem krajevnim organizacijam SSJ in KDZ smo priložili mesto 5 položnic samo 1, ker so nam iste pošle. Ostale 4 sledijo prihodnjič.
Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ.
Krajevna politična organizacia v Spodnji Šiški vabi vse člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v sredo. 7. t. m. v »Zadružnem domu«. Začetek točno ob 19. Dnevni red: 1. poročilo predsednika;
2.	poročilo blagajnika in tajnika; 3. volitev novega odbora in kontrole; 4. raznoterosti. Udeležba vseh članov dolžnost!
— Odbor.
Poljane. Krajevna organizacija KDZ v Poljanah ima svoi redni občni zbor v nedeljo. 11. februarja oh 8- zjutraj pri so-drugu M. Demšarju d. d. pri »Palirju«. Člani morajo prinesi izkaznice s seboj, ker se bo pobirala tudi članarina. Udeležba dolžnost vsakega zavednega člana.
— Odbor.
Iz strok, gibanja.
Sejb centralnega odbora kovilnariev se bo vršila v četrtek, dne 8. t. m. takoj po delu v društvenih prosorih. T. O. D. K.
Vestnik Svobode.
Sv. Lovrenc na Pohorki. V nedeljo, 18. februarja se bo vršila druga ura espe-rantskega tečaja ob 5. popoldne v ljudski šoli. Eno uro prei (t j. ob 4- popoldne) se bo vršilo v istem prostoru predavanje »Mednarodnost in esperanto«. Vabljeni vsi »Svobodaši« in drugi, ki se zanimajo za velevažna vprašanja modernega časa.
Volilni boj.
VOLILNI SHODI SSJ IN KDZ.
V nedeljo dne 11. februarja: Ob 7. zjutraj pri g. Alojziju Gostiši v Stari vasi pri Žireh.
Ob 15. (3. pop.)	pri	»Kamničanu«
na Višnjigori.
V	pondeljek, dne	12. februarja: ob
18.	(6.	zvečer) v Kozarjem	pri Brezovici
pri »Klobasarju«.
V nedeljo dne 18. februarja: ob 16. na Brezovici pri Ljubljani, pri Velkavrhu.
Ob pol 8. zjutraj v Dobori, ob 11. dop. v Kapelah (Brežiški okraj).
Zjutraj po prvi maši v Ponikvi ob j. ž. pri	Josipu Župniku po	domače pri
»Štofleku«, ob 14. pa pri Josipu Ratajcu v Dolgi gorL
Ježica Dri Ljubljani. Na občnem zboru tukajšnje krajevne organizacije KDZ. ki se je vršii dne 1. februarja, so bili izvoljeni v odbor sledeči sodrugi: Karel Jakopič iz Ježice 38 za predsednika. Franc Černe iz Stožic 58 za podpredsednika. Franc K u n s t e 1 i iz Stožic 59 za blagajnika. Ivan Čibej iz Jstožic 70 za tajnika. Dalie ss-: Andrei Č or man iz Malevasi 4, Rudolf Stembor iz Tomačevega 45 in Andrei Jakopič iz Ježice 13. V nadzorstvo so bili izvoljeni ss.: Ivan Dorič iz Stožic. Ivan Kos iz Malevasi 26 in Valentin Verbič iz Malevasi 28.
Radeče orl Zidanem mostu. Na seji
dne 28. jan je bil izvoien sledeči volilni odbor za Radeče: Ivan Karlošek in Alojz Kranižar iz Jelovega. Franc Šunta in Franc Šunta I. izStarega dvora, Andrej Satler in Jakob Zupančič iz Hotemeš, Ivan Pohar in Ignac Fabijani Iz Močil-nega, Vilko Skačei in Matko Ferlič iz Radeč, Ivan Bevk in Ivan Kremžar iz Dobrave, Ivan Simončič in Ivan Kavšek iz Podkraja Anton Glavan in Ferdinand Muser iz Rudne vasi, Alojz Knavs in Fr. Pohar iz Njivice.
Dobova — Kapele pri Brežicah. V nedeljo 18. t. m. vsi na volilne shode KDZ.
Gorje. V nedeljo. 4. februarja se Je vršil redni občni zbor SSJ in KDZ. Novoizvoljeni odbor tvorijo sledeči sodrugi: predsednik: Vinko Veber, Sp- Gorje 88; podpredsednik: Jakob Ambrožič; tajnik in blagajnik Martin Jakopič. Sd. Grabeft 35; kot odborniki pa: Janez Zalokar, Valentin Lipovec. Blaž Ambrožič, Janko Praprotnik; v kontrolo pa: Jakob Vodnov in Franc Sodja. ;
Ponikva ob J. ž. Na sestanku kraj. org. KDZ v Ponikvi ob j. ž., ki se je vršil dne 21. januarja je bil izvoljen za čuvarja skrinjice na dan volitev 18. marca sodr. Anton Grosek p. dom. Debenjak; za namest. sodr. Martin Lah. Nadalje naznanja kraj. org. Ponikva, da se bo vršil volilni shod KDZ dne 18. februarja zj. po prvi maši pri Josipu Župniku po dom. Štofleku, popoldne ob 2. pri Josipu Ratajcu v Dolgi gori. Drugi volilni shod se bo vršil dne 4. marca v Zaverših pri Gobcu pri Grobelnem. Sodrugi volilnega odbora agitirajte, da bo udeležba obilna. Resni časi se nam bližajo; kakor si bomo sedaj pri volitvah postlali, tako bomo ležali. Torej vsi, ki čutite z namd, pridite vsi na shodi — Odbor.
= Vrednost denarja. 1 dolar velja 101—103 Din. 1 češka krona 3.08 Din, 100 avstrijskh kron 14.8 par, 1 lira 5 Din. V Curihu velja 100 naših dinarjev 4.95 švicarskih frankov.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Sodrugu M. U.: Tvoj dopis bomo priobčili prihodnjič, ker smo ga za današnjo številko prepozno prejeli.
Dopisi.
Griže. Kakor povsod, tako si klerikalci tudi pri nas na vse mogoče načine pete brusijo. Hočejo pač na vsak način vse občane preslepiti za njih glasove, čvekalo brez konca, kako da je bilo v stari Avstriji dobro, baje zato, ker smo imeli cesarja. Seveda pa ne povedo, da so ravno cesarski roparji in pa klerikalci krivi, da ie sedaj tako slabo, in tudi ne povedo da ie bilo takrat tudi drugod dobro, in še celo boljše nego v Avstriji- Posebno dobro je bilo tam. kjer ni bilo cesarjev in klerikalcev, sai vendar vemo, da se ie v Avstriji kar na stotisoče delavcev izseljevalo v Ameriko. Klerikalci pa dobro slutijo, da ie v Grižah že dosti ljudi, ki mislijo s svojo glavo, da na ne bi ti misleči prepričali tudi drugih, da je boljše s svoiio glavo misliti, zato sklicujejo shode pri najbolj zagrizenih klerikalnih kmetih. povabilo vse vaščane pismeno, samo onih ne, ki bi utegmli s svojo mislečo glavo se javiti k besedi, če bi pa prišel kateri sam. ga ne pustijo noter. Radovedni smo, kako se jim bo ta sleparija ln
zvjača obnesla. Ml delavci smo pač prepričani, da nas bodo kakor doslej še tudi nadalie vodili iz blata v blato. Klerikalci so bili tisti, ki so nas leta 1914. pahnili v klavnico in tudi potem so nas ves čas potapljali v blato, saj so bili doslej najmočnejša stranka v Sloveniji. Delavci, naša dolžnost je, da tei črni pošasti za zmirom vajeti iz krempljev izpulimo.
Pragersko. Dolgo časa smo čakali, da se bo kdo oglasil, ki je opazil škandalozne razmere na Pragerskem. Potrebna so bila očitanja v zadnjem »Ljudskem glasu« in tudi popolnoma resnična, a najbolj potrebne stvari je dopisnik pozabil ali ni hotel očitati: spregledal ie cenik v mesnici g. Leskovarja, kjer prodajajo isto vrsto govejega mesa po dveh različnih cenab, česar pa iz cenika ni mogoče kar tako videti. Če se kdo pritoži, da to ni pravično, mu gospa Leskovarjeva kratko odgovori:	»Jaz	sem gospa in napravim
kar jaz hočem I« Saj bi lahko privoščil g. Leskovar vsakemu nekaj zaslužka, ne samo tistim železničarjem, ki mu vagone dostavliajo. Verižniki, ki nobenih davkov ne plačujejo. imajo z gosp. Leskovarjem mnogo opravkov- V Slovenski Bistrici se je že pojavil mož. ki ie naznanil dva mesarja radi cen, oba sta bila tudi občutno kaznovana. Na Pragerskem se pa v gostilni ne upa nihče pogledati cenika, ki je vsak teden predrugačen, da so nekatera jedila dražja kakor v Mariboru. Za kislo juho, v kateri plavajo različni odpadki, včasih tudi kaka svinjska noga, so morali plačati železničarji 30 K za porcijo! Na pritožbo je g. Leskovar odgovoril, da od železničaiiev itak nima dobička. — Pred nekaj meseci je določil ceno za goveje meso: I. vrsta 48 K za kg. II. vrsta (vsako soboto in nedeljo) 30 K za kg. Pa smo dobili meso druge vrste le bolj redkokdaj. navadno ie prišel vsak prezgodaj, ko meso še ni bilo razsekano, kdor pa ni prišel Drezgodai. je prišel prav gotovo prepozno, ko je bilo že vse prodano. Prar vijo da bi bilo dobro svetovati g- Leskovarju. da bi si ogledal, kake vrste meso in za kako ceno se dobi v Mariboru, kar bi pa bilo brezuspešno. G. Leskovar itak: ve. četudi ne gre nikamor, da le za ljudt na Pragerskem vse dobro, kakor si misli on. ker drugače ne bi tako nastopal. Pač pa svetujemo občinskemu sanitetnemu odseku, nad si še letos ogleda zdravstvene razmere, in določi sam nai se spravljajo odnadki iz klavnice, da ne bo smrad ob okrajni cesti pomagal razširjati bolezni. Obrniti se bomo morali do višjih instanc. če občinska sanitetna komisija g, Leskovarju ne bo ukazala, da napravi posebno betonirano iamo za odpadke. Zdaj teče kri v cestni jarek v katerem navadno ni vode in nsi vlačijo drob po cesti. — če dopisi v »Ljudskem glasu« ne bodo pomagali bomo še temeljiteje posvetiti v opisane razmere.
KandiJa še ni administrativno združena z Novim mestom. To vprašanje so reševali kranjski predsedniki že 30 let. Pa nobeden ga ni mogel rešiti. Tudi namestnik Hribar ne. Mogoče da bo razrešil ta gordiiski vozel orvi veliki župan dr. Baltič. Potem bo pa zaslužil priimek Veliki. Odvisno ie vse od njegove eneržije katere oa Hribar nima.
Sv. Lorene na Pohorju. Tukaj se je na pobudo nekaterih delavnih članov »Svobodine« podružnice v soboto 3. t. m. otvoril esperantski tečaj, ki se ga je precej od začetka udeležilo kakih 25 1 udi. S tem smo at od Ih korak naprej in ustva-
rili temelj za novo gibanje v naSem o3 sveta nekoliko oddaljenem kraju. Imamo že pevski in dramski odsek in sedaj še esperantski, katerega se bomo zagotovo krepko oprijeli, a še vedno mislimo ustanoviti kaj novega, da bo imel ves naš kmetski in industrijski proletariat priliko za sodelovanje. Razširiti tudi pri nas abstinenco to bi bila ena glavnih nalog, nuditi delavstvu namesto zakajenih in nečednih gostilniških prostorov telovadno organizacijo, razgibati ga s špotnim odsekom, pokazati mu s pomočjo planinske sekcije lepoto narave in njeno premoč nad »užitki« štirih zaprtih sten — kdo si more misliti kaj boljšega In zdravejšega, nego so te namere! Vemo, da tičijo v proletariatu čudežne sile. Te obuditi in napeljati v pravo smer, razmahniti Jih za duševno in telesno osamosvojitev delavskega razreda — to, menimo, da ni naloga samo »Svobodinega« in vsega socialističnega gibanja, temveč sploh naloga vseh, ki hočejo napraviti iz našega ljudstva res nekaj dobrega in zdravega. Skoda, da bolehamo tudi mi za tisto boleznijo, ki zanjo boleha v začetku vsaka poštena ideja vsepovsod — manjka tudi nam ljudi, ki bi nudili svoje roke tam, kjer bi bilo potrebno. Delavstvo se ne zaveda, da je organizacija njegov rešitelj, a če ze organizirano, ne ve, da bi mu bilo treba v nji tudi delati, zahtevati svoje pravice in izvrševati dolžnosti. Inteligenca, kj bi nam lahko marsikaj dala, čepi raje nad kupo alkohola in se pomenkuje o tem, kako da le vse, kar je dobrega, nemogoče izvesti. In tudi nič ne izvaja. Zato pa je tembolj potrebno, da začnemo izvajati delavci sami. Uspehi so odvisni od nas. Saj vemo, da se vsaka reka začne s pronicanjem
posameznih' kapljic Iz 'trdega kamna. Tako tudi ne bomo pozabili, kaj nam je dejal s. učitelj v svojem otvoritvenem govoru: Začetkoma je bil pri rojstvu vsake stvari en sam oče, danes je na milijone otrok. Marx in Engels sta bila samo dva, ko sta uvajala socialistično organizacijo — danes jih je sto milijonov organiziranih ljudi, ki vedo, kaj hoče socializem in kS verujejo vanj, pa čeprav jih večinoma zanj še ne dela kakor Marx in Engels. Nas je danes 22 šentlovrenških esperan-tistov-učencev, jutri nas bo 22 esperan-tistov-učiteljev, da bomo našo idejo zanesli tudi drugam. Tako gre razvoj polagoma a vztrajno naprej. Naj bi se tudi drugod tega zavedali in naj bi se tudi po drugih podružnicah našli delavni začetniki — veliko lažje in hitreje pojde potem tisti razvoj. — Na koncu smo se domenili, da se snidemo čez dva tedna, ko se bo vršilo predavanje o temeljih interna-cionalizma in njegovem otroku Esperantu. Prva ura je prešla zelo zanimivo in je bilo videti, da ne prireja udeležencem, med katerimi je večji del mladine, pouk čisto novega jezika nikakih težav. Zahvala gre kraj. šolskemu svetu, ki je dobremu namenu dal tako blagohotno šolsko sobo na razpolago, da se bo pouk lahko nemoteno vršil.
Dobrava pri Jesenicah. Mnogo novic smo že poročali iz naše elektrodne tovarne, ali vsikdar smo se branili bratomornega boja. vedno smo se krotili in nistpo napadali posameznih članov naše strokovne organizacije. Sedaj pa, ko pri hajajo k nam volkovi v ovčjih kožah, moramo to javno povedati. Kdor ni z nami, je proti nam! Ze dalje časa opazujemo, da naš podpredsednik Jože Kuraš nekaj za našim hrbtom mešetari. Ko smo
T
pa čitali v zadnjih »Delavskih novicah«, kako neustrašeno nas je zastopal 21. januarja v Ljubljani pri ustanovitvi Socialistične) S(tranke) D(elovnega) L(jud-stva), smo le radovedni, katera organizacija je g. Kuraša v to pooblastila, poli-čna ali strokovna? Nam članom kakor tudi odbornikom je bila cela stvar popolnoma tuja. Naše organizacije pošiljajo svoje delegate vedno po pravilniku, t. j. vedno jih članstvo izvoli; g. Kuraš pa so je kar sam pooblastil, dasi vedno jadikuje o svojem težavnem stanju, sedaj pa lo spoznavamo, da temu ni tako, če zmore toliko, da se na lastne stroške vozi na »enotno fronto«. Žalostno je, da g. Kuraš še danes ne ve, da že imamo na Dobravi enotno politično in strokovno fronto. Zakaj mu pa naša ne diši? Preveč reda jo v njej in delati je tudi treba v naši enotni fronti! To pa g. Kurašu ne diši, ker ga ie le težko opaziti na odborniških sejah. Od odbora dobravških kovinarjev pričakujemo. da postavi g. Kuraša iz enotno razredne fronte in mu tako da možnost, da bo sam sebe zastopal na ljubljanskih enotnih frontah, ker dvema gospodoma ni mogoče služiti. Nikdar nismo bili prijatelji tajnih zahrbtnosti, vsakomur smo še povedali resnico v obraz. Če misli g. Kuraš razdirati naše razredne strokovne in politične organizacije, mu pa povemo, da so si že boljši gospodje razdirači razbili glave na dobravski fronti in odšli z razbitimi udi. Zavedni člani dobro poznamo delo koncesioniranih razdiračev razrednih organizacij in lovcev na poslanske mandate, ostali bomo zvesti načelom socializma in organizacije. Vsiljeni boj bomo sprejeli! Razdiralci pa se zavedajte, da vam bodo preskrbeli na Dobravi poraz organizirani kovinarji!
..Socialna stranka Jo«la«iit“ in ..Rmelska Muka zveza" za Slavenlja-
Pristopna izjava.
Št. izkaznice: ..........—-------
Sprejet na odborov) seji dne:
Prostor u Stomplljo in podpis:
me in priimek:
Naslov (tudi pošta): —--------------------------
Poklic (kaj in kje?): ...-----------------------
Rojstno leto in kraj:---------------------------
Rodbinski podatki: (samec ali oženjen?):
Koliko nepreskrbljenih otrok? --------■■■■.....-
Mesečni dohodki v dinarjih:---------------------
Na katere časopise naročen? — .................
kulturno pri   —
Organiziran: } gospodarsko pri strokovno pri —
Pristopam h krajevni politični organizaciji SSJ (KDZ)  .—------------------------in	Izjavljam,	da	se	bom	vestno	ravnal
po strankinem pravilniku. V------------------------------
-, dne
Podpis zaupnika:
Lastnoročni podpis:
bJD
03
r\
cs
s
N
PMM
cd
• »M
O
O
xfi
3
col
c
a>
.£>
'u
k:
3
03
o
cd
bo
6Q
a
IS
C
G
■M
*os
cu
O
-M
*SF
u
S
• PN
e
C3
bfi
u
o
<r\
0>
Izdajatelj In odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Tisk Učiteljske tiskarne v Llubljanl.
CS
„Ah! te bolečine!
Malo Pollerjevoga pravega Elsaflialda In proč so bolečine.
Drgnenja s Fellerjevim Elza* fluldom jo prava dobrodejnost! Umivanje s Fellerjevim Elzafiuidom jači mišičevje in živce I De uje antiseptično in osvežujoče t Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrz emu zraku I Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Zn vrat in usta! Za hrbet in udel Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosme-tikum. Felleijev Elzaflu d ie veliko močnejši in izdatnejši kakor francosko žganje. En poskus zadostuje, da tndi vi rečete:
To je najboljše, kar sem kedaj okušal!
V vseh dotičnih poslovnlcah zahtevajte samo pravi Elzafuid od lekarnarja FELLER Pri naravnih naročilih stane s pakovaujem In poštnino če se pošlje denar naprej ali po povzetju:
3 dvojnats	ali	1	špecijaina steklenica	24 dinarjev
12 dvojnatih „	4	špecijalne	steklenice	84	,
24	,	»8	špecijalnih	steklenic	146	„
86 »	»	12 , ,	208	,
KOT PRIMOT: Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Elzn-šved'ka tinktura za želodec 10 dinarjev; E'za-zagorski prsni in ka?eljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda 18 dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15dinarjev; Glycerin 4 dinarje in 15dinarjev; Lysol, Lysoform 12 dinarjev; Kineški čaj od 1 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velka steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pak .»vanje in poštnina posebej računa. Na te cene se računa sedaj 5 °/o doplačila. Adresirati natančno:
Ev«en V. Feller, lekarnar
Stublta cflonja Elzatrg št. 358, Hrvatsko.
Majvetja Izbira	j
ii Mm mi nogavic |
In rokavic pri tvrdki
H* & E, Sfeabernč 1
Ljubljana, Mestni trg 10. I
+ Žene +
pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in za dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov:
K. Fesq
flamlrcrg H. 155, F.pensiralte 95.
Kons. društvo za Slovenijo
Ljubljana.
Hranilni oddelek
Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178.
Pošt. ček. rač. št. 10.532. Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana.
I,
naznanja, da je s 1. ItOVeitlbrom 1922
zvišal obresti m sicer
za navadne hranilne vloge..........na	6°/o
za vloge proti četrtletni odpovedi. . na 6V2°/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7 °U
smr Hr
Vlagajte vse svoje prihranke v lastno hranilnico!
Nosife zaradi
n j ihovih ve likih prednosti
P,
ol-pol" plaie
Naročajte „NAPREJ“
Najboljše peči sedanjosti so emajlirane
LUC-ove peči.
Glavna zaloga, prodaja in zastopstvo za Slovenijo in južne kraie pri
F. P. Vidic & Ko m p.,
trgovina stavbnega materljala Prejemov« u»,a LJUBlJANA SžSfTCUg*
l
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BALKAN“)
N
O
>
S
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni  ---------------- izdelki.	..............
sr
-a
o
N
Telefon 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana, čekovni račun štev. 10.473.
Črtajte naš tisk!
Dnevnik „NAPREJ« stane
mesečno.............
Tednik »LJUDSKI GLAS« stane mesečno ....	»	3*50
Mesečnik »NASI ZAPISKI« stane letno .....	_	25’—
Oskar Wilde: .PRAVLJICE4, elegantno vezane ...	,	12 60
Karol Marke In Frderik Engels: »KOMUNISTIČNI Din 15*— MANIFEST«....................!•—I
Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč!
Pletenine
kakor Jopice, zimsko perilo, nogavice, rokavice
po zmernih cenah pri
A. SINKOVIČ nasl.
K. SOSS,
Ljubljana, Mestni trg 19.
GO
m
Razpredelnica
strankinega davka SSJ.
(Veljavna od 1. januarja 1923.)
"5* o. 3 co	Mesečni dohodki v dinarjih	Če imaš nepreskrbljenih otrok						
		- 1 1 1 2 | 3 | 4 | 5 | 6*)						
		znaša mesečni davek v dinarjih:						
		a I b 1 c 1 č d					e 1 f	
1.	pod 800	2	2	2	2	2	2	2
2.	nad 800	3	2	2	2	2	2	2
3.	. 900	4	2	2	2	2	2	2
4.	. 1000	5	3	2	2	2	2	2
5.	„ 1100	6	4	2	2	2	2	2
6.	. 1200	8	5	3	2	2	2	2
7.	, 1300	10	6	4	2	2	2	2
8.	. 1400	12	8	5	3	2	2	2
9.	, 1500	15	10	6	4	2	2	2
10.	„ 1600	20	12	8	5	3	2	2
11.	. 1800	25	15	10	6	4	2	2
12.	, 2000	30	20	12	8	5	3	2
18.	„ 2200	40	25	15	10	6	4	2
14.	, 2400	50	30	20	12	8	5	3
15.	„ 2600	75	40	25	15	10	6	4
16.	2800	100	50	30 r 20		12	8	5
		*) Za vsakega nadal bljenega otroka se 2 stopn				nega nepreskr-sniža davek za II.		
Pri dohodkih nad 3000 Din se plačuje davek po 16. stopnji, poleg tega pa še 10#/o od vsote, za katero so dohodki večji nego 3000 Din.