Političen list za slovenski narod.
r* mM »Njraua Z« oelo leto predpisu 1& fld-t poi let» 8 rld., la ^trt leU
4 rld.. za en mesec 1 rld. 40 kr. ▼ ■talBiitnelJt prejeman TelJi: Za oelo leto 13 rld., za pol leta 6 fld., ta četrt leta t fld., M en Beiec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiijan velja 1 rld. 30 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Rareinln* prejema opraTiiiltTO (adminiitracija) in ekspedicija, Semeniške ulice st. 2, II., 28.
Xaxnanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsU: 8 kr., se tiska enkrat; 12 kr ee 16 tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša
Kokoplsl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških alieah h. št. 2, I., 17. Iihaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludne.

V Ljubljani, v torek 24. juuija 1890.
Letnik XVIII.
Delegacije.
(5. seja.)
Iz Budimpešte, 21. junija.
Avstrijsiia delegacija je danes svoje delo dovr-čila ter lep zgled dala ogerski delegaciji, ki le počasi napreduje v svojem posvetovanji. Glavna točka današnjega dnevnega reda je bil proračun vnanjega ministerstva, ki je bil odložen zaradi bolezni vnanjega ministra grofa Kalnokjja. Mislili so namreč, da bode ministru že čez nekoliko dnij mogoče priti v Budimpešto. Ker pa mora po novejših poročilih še nekoliko dnij ostati dom4, zdelo se je avstrijski delegaciji nevarno, čakati na njegovo ozdravljenje in še dalje odkladati proračun vnanjega ministerstva.
Vzela ga je torej danes v pretres; bolnega ministra je nadomestoval prvi sekcijski načelnik 8z6gyeny, ki je imel pa jako lahko nalogo, ker je bil grof K al no ky že v odseku delegaciji razložil vse potrebne reči in si pridobil splošno priznanje in zahvalo. To priznanje so mu izrekali danes tudi vsi govorniki, ki so ob jednem obžalovali, da se minister zaradi bolezni ne more vdeleževati javne seje, ter izrekali nado, da skoro zopet okreva.
Prvi med njimi je bil dr. Plener, ki je po večletnem prestanku letos zopet prišel v delegacijo in takoj udaril ob veliki zvon. Poudarjal je važnost zveze z Nemčijo, ki stoji trdno, dasi je odstopil Bismarck in umrl grof Andrassj, ki sta napravila to zvezo. Nemčija je v največji nevarnosti na zunaj, ker se mora varovati na dve strani, proti Francoski in proti Busiji. Mi se moramo braniti samo proti Busiji, ki ob naših mejah zbira svoje vojake, ne da bi sprevideli, kdaj bode tega konec. Se težavnejše pa so naše razmere proti Rusiji, ker ne vemo, kaj ona na vzhodu sploh namerava. Naše
vnanje ministerstvo hodi torej pravo pot, ker se zlasti zaradi Bolgarije ne prenagli. Knez Ferdinand hvalevredno posluje v Bolgariji, in od raznih stranij silijo, da naj ga vlade priznajo kot postavnega vladarja in potrdijo. Ali kaj bi se s tem doseglo? Če tudi vse druge vlade to store, Rusija bi temu nikdar ne privolila; veljava naše države bi vsled tega trpela, veljava Rusije bi se pa pomnožila, ker bi bilo očitno, da je njena beseda vendarle merodajna na vzhodu.
Glede Srbije omenja, da je prijateljstvo z Rusijo tam jako veliko; v Rumuniji in Bolgariji je že ponehalo, ker ste te dve deželi občutili ruski objem; Srbija je predaleč, zato gori za Rusijo, katere ne pozna še prav.
Proti Avstriji razodeva veliko mržnjo; velikim državam se sicer ni treba brigati za vsako reč, ki jo počenjajo male, ali kar se zdaj v Srbiji godi, je že preveč. Ker je ogerska vlada iz živino-zdravstve-nih ozirov prepovedala uvažanje srbskih prascev, so Srbi silno razjarjeni, in v tem ukrepu vidijo politične namene ter se hočejo maščevati, ali menda bodo kmalu izprevideli, da je nemogoče, z Avstrijo dolgo časa v neprijaznih razmerah živeti.
Glede trgovinsko-političnih zadev priznava govornik silno težavo, ki jo ima v tem oziru vnanji minister, ker spadajo trgovinske zadeve v oblast obestranskih vlad, ki dostikrat razodevate enostransko stališče. Temu nasproti naj vnanji minister pokaže krepko roko in z vso odločnostjo zastopa enotno stališče.
Kar je govoril Plener glede Srbije, je pač res; ali kaže se, da se tam ne bodo tako hitro zmodrili, kakor on pričakuje. Danes došla telegrafična poročila namreč naznanjajo, da se utegnejo trgovinske zveze med Srbijo in Avstrijo popolnoma raztrgati. Razburjenost med trgovci je velika, in v skupnem za jutri napovedanem shodu se hočejo dogovoriti o
skupnem in enotnem ravnanji glede blaga, ki s ga dozdaj dobivali iz Avstrije. Sestavil se je poseben odsek, ki dela na to, da se iz Avstrije ne dobiva nobeno blago več, in mnogi trgovci so se zavezali, da molče vrata pokažejo avstrijskim in oger-skim trgovskim agentom.
Opravništvo vladnega lista .Odjeka" razpošilja po deželi telegrame, v katerih hujska za carinski boj z Avstrijo; .Srpska Nezavisnost" pa minister-skemu predsedniku Gruiču prigovarja, da naj se maščuje uad Avstrijo zaradi besed, ki jih je govoril grof Kalnokj gledč razmer v Srbiji. Koliko časa bi mogla Srbija tako vojsko prenašati, ne vemo; ali dolgo bi to ne moglo trajati, ker se govori, da hoče vlada za ta slučaj prepovedati paruikom donavske parobrodne družbe, ustavljati se v kateremkoli srbskem kraji.
Drugi govornik, dr. Biirnreither, je govoril o zgolj trgovinsko-političnih razmerah, ki so jako žalostne, zlasti za manjše obrtnike. Mnogo obrtnij se je sicer povzdignilo, mnogo jih pa propada. Glavni, ali ne jedini vzrok temu so pokroviteljski nameni; v Ameriki imajo velike carine, katerim se skušajo evropejski trgovci s tem izogniti, da nastavljajo jako nizke tržne cene; ali napravili so posebne urade, ki preiskujejo te cene in ki potem kaznujejo naše trgovce, češ, da niso napovedali pravih cen. Sreča za nas, da se ni vresničilo prizadevanje, celo Ameriko spraviti v jedno carinsko zvezo iu evropejsko trgovino na ta način popolnoma izključiti iz Amerike. Pa tudi Evropa kaže žalostne razmere. Z Nemčijo, pravijo, smo že v dokaj prijaznem položaji; ali pri vsem tem ima Nemčija nekatere take carine, ki naši državi silno škodujejo, dasi ž njo živimo v prijazni zvezi. Južna Nemčija je za našo živino in naše žito zaprta; kam torej pridemo? Delajo se silne priprave za vojsko, in poleg tega naj imamo še gospodarsko vojsko? Še
LISTEK.
E O Ž a.
(Zgodovineko-pripovedni obrazek.)
Rožica zlata, rožica mila Na vrtu je ostala. Kožica zlata, rožica mila, Je bridko jokala.
Levstik.
Že za davnih časov pove nam povestnica o roži, kako so priznavali in čislali lepoto njeno, koja ji je podelila ime .kraljica cvetlic". Nijedne druge cvetlice niso tako uporabljali za simbol nego rožo, o nobeni drugi cvetki ni toli pravljic, kakor o roži, koja je bila v velikih čislih že pri obeh kulturnih narodih stare d6be, pri Grkih in Rimljanih, a tudi v krščanstvu.
Na Grškem poznali so rožo v zgodni dobi, in tndi v mitologiji odkazan ji je prostor. Homer se često spominja v svojih poezijah rože; rožnoprstno nazivlje jutranjo zoro, z rožami diči Ahilejev ščit, krasi Hektorjevo čelado. Herodot opisuje Midajeve vrtove v Macedoniji, v kojih rasto mnogoperesne rože. Zlasti grški pesniki, opevajoč ljubezen in vino, omenjajo rožo, a tudi njeno minljivost opevajo v pesnih; opisujejo jo kot znak človeške minljivosti, in je torej tndi simbol smrti. Badi tega so grobe
potresali s cvetlicami in na nadgrobnih spomenikih so se večkrat nahajale vklesane rože, nad kojimi poletava metuljček.
Na Laško so kmalu zatrosile rožo grške naselbine, in je tu izborno procvitala. Čuditi se ui, da se je pri Rimljanih vplela roža v užitečno življenje ; tu je bila miza pri pojedini vsa pokrita z rožami, plesalke imele so glave ovite in istotako i vino nalivajoči dečki z rožnimi venci. Zlasti za ddbe cesarjev, kakor v vseh druzih stvareh, tako tudi glede gojitve in posluževanja rož negovali so ogromno potrato, in marsikaka zabelježena zgodbica zdi se nam skoro neverojetna. Cesar Neron, ne gledajoč na troške, kedar se je moralo ustrezati njegovim željam, potrošil je pri neki pojedini skoro za 400.000 gld. v našem denarji za rože. — Slaboumni vojaški cesar Heliogabalus napolnil je po vzgledu necega iztočnega kneza ribnik z rožno vodo. In da so imeli rože tudi po zimi, dobivali so jih za vsako ceno iz Egipta. Mark Antonij prosil je Kleopatro, naj okrasi gomilo njegovo z rožnim grmičevjem. — Antijoh je spaval na ležišči iz rožnih peres, in pri pomehkuženih sibaritih ni bilo to nič kaj neobičajnega.
V Torcelli blizu Benetk nahaja se napis, ki pove, da je neki testator v svojem volilu odkazal, naj se na gomili njegovi vedno vzdržuje rožni vrtec. Kakor na Grškem, istotako postala je roža na Laškem cvetlica gomil.
V krščanstvu pojavlja se nam roža v marsikaki mistični obliki, zlasti znotraj cerkve, ter se rudeča kri Kristova primerja z rudečo barvo rože in jo prispodabljajo roži. Sicer ni bila roža prvim kristijanom po godu, in jo često odklanjajo v spisih, svojih cerkveni očetje, ki so se izjavili, da jim je neumevno, kako more kdo misliti na rože, če se spominja Izveličarjeve trnjeve krone. Vzlic temu poprijeli so se rože in rožnega venca za simbol mučeništva, kmalu se je roža smatrala kot sel smrti.
Pri rastočem češčenji Marijine podobe ni moglo izostati, da je marsičesa prešlo od rože v to slavljenje tudi na devico Marijo. Dočim imajo pa najstarejše Marijine pripovedke samo krasoto rože v čislih, razplodila se je pozneje alegorija, in pripi-savali so mnoga svojstva roži. Tako so na pr. apostoli, hoteči pokazati Tomažu, ki je bil pri Marijini smrti odsoten, truplo njeno, našli mesto telesa samo rože in lilije.
Legenda pripoveduje o roži Viterbški, da jo hotela ob lakoti prinesti ubogim živil in ko jo la-komui oče vpraša, kaj nese v predpasniku, odgovori mu hčerka: rože. In glej, bile so v istini rože. Ali ko se oče obrne, postale so ruže zopet okrepčujoči kruhek. V mnogih legendah označena je roža kot ljubezni znamenje, poslano z nebes na zemljo. V mnogih slučajih je bila povod založenju cerkve ali kapelice.
slabeje so naše trgovske ratoiffre i Bamunijo in Srbijo; večjidel uirj^t ^oljede)«lltt	BMtall lo
med Djima in ogerskim dežil<M>i nek»t«ri prepiri; Ogri streljajo tja, oni •treljajo sem; ali U streli li^ devajo avstrijsko industrijo. Mi 0|roil ialimo vm> stranski razvitek in podvzetne moM, tli preobilost te moči naj se obračajo proti Avstriji. Konečno priporo^t, di taj se o vseh trgovinskih zadevili obe drlftTi oi	iasu do|ovorit« in aporaiU'
mile, predno bode treba leta 1893 ponavljati trgovinske pogodbe, ker moramo biti pripravljeni ne le T vojnem, ampak tudi v trgoviaako.političnem oziru.
Tretji govornik knez Alfred Windiflchgriitz je pohvalil ministra vnanjih zadev, da krepko vodi vnanjo politiko in tako obrača, da se obvaruje mir. Njemu in vsem drugim so bile izjave ministrove v odseku prav po volji, zato mu tudi v javni seji izreka zaupanje ter hoče v tem pomenu glasovati za njegov proračun.
Sekcijski načelnik Szogjenj zahvaljuje delegacijo za zaupanje ter Plenerju nasproti omenja, da se je moralo vnanje ministerstvo gled^ trgovinsko-političnih zadev strogo držati svojih mej, da je pa zmerom z vso odločnostjo varovalo koristi našega cesarstva.
Za njim se je oglasil levičarski delegat Demel, ki je na vso moč hvalisal grofa Andras8ya, rekši, da so se on in njegovi levičarski tovariši nekdaj hudo protivili Andrassju in njegovi politiki, zdaj pa izprevidijo, da je bila prava, zato vladi zaupajo, ki se je drži, in zato je prav, da se danes spominjajo tudi pokojnega pričetnika te politike!
Ta govor je bil jako čuden, kakor je vedenje levičarjev v delegaciji sploh čudno; na Dunaji na vso moč nasprotujejo vladi, napadajo in grajajo ministre, tukaj se ponižno uklanjajo vladi in med seboj tekmujejo, kdo jo bode bolje pohvalil. Neki delegat je torej prav imel, ko je opazil, kaj naj počne vladna stranka, če nasprotna tako gine pred njo. Dr. Rieger torej ni mogel gledati tega neomejenega hvalisanja, in si je štel v dolžnost opozarjati delegacijo, da ni vse tako lepo, gladko in mirno, kakor nekateri mislijo. Eeč je sicer jako sitna, 1. za vlado, ki ima na vzhodu opraviti z jako zdražljivimi ljudmi, 2. za javnost, ki vse pretresa in kaj rada podtika napačne namene, 3. za delegate, ki morajo trezno pretehtati vsako besedo. Pred vsem pa naj vnanje države vidijo, da je vodstvo vnanjih zadev enotno, zato mu tudi on izreka zaupanje. Tudi on pritrjuje zvezi z Nemčijo, in Avstrija je gotovo ne bo prelomila. Ali vendar naj bo vnanje ministerstvo previdno in oprezno. Saj vidimo, da zveza z Avstrijo v Italiji nima posebnih privržencev in da se Italija približuje Franco.ski. Na Nemškem se pripravljajo reči, o katerih ne vemo, kako se izidejo, in ki utegnejo predrugačiti politične razmere. Največe previdnosti je pa treba na vzhodu; berolinski kongres se ni oziral na enako narodnost Bolgarije in Eumelije in ji je delil, namesto da bi bil precej ustanovil veliko Bolgarijo, kakor je omenjal tudi Plener. Razven tega bi bil
Izza srednjega veka blagoslavlja sv. Oče v nedeljo „Laetare" zlato rožo, pomoči jo v sv. olje ter nad njo izreče svoj blagoslov. To blagoslovljeno rožo podari potem zlasti kaki osebi kraljevega ali cesarskega rodu, ki je posebno vdana sv. cerkvi. — Sv. Dominik je vpeljal I. 1208. pobožnost rožnega venca v sedanji obliki, in v razširjenje te pobožnosti so se snovale pozneje bratovščine rožnega venca.
V obče je pa roža kot pomenljiva dika pri resnih in radostnih prilikah in dogodjajih. Posluževali so se je in jo nosili v grbu. Komu ni znana ona tridesetletna meščanska vojna v angleški povestnici, vojna med belo in rudečo rožo? V poslednji dobi nameravajo na Angleškem nositi v znak lojalnosti v rojstveni dan kraljice — rožico na prsih.
Pri vseh teh odnošajih ni moglo izostali, da ne bi pripisovali roži posebnih svojstev in vraž. Dandanašnje opevajo jo zlasti pesniki, ki radost iu bol svojo spajajo z rožo. In na vprašanje: Kje raste nebeška roža brez trnja? odgovarja nam lepo nemški pesnik Herder:
Im Kranze bliihet sie Schuldloser Liebe; Engel bevraehen gie, Laben und dfiften sie Par»diM»8.
A. S.
moral pred očmi imeti tudi enako vero obeh dežel, kar I« na joga zop«| v^ike T^osti. Tap«hi a« Tilt(>dtt 10 za aks jak^ llabi; i iumuii|j[l smo «|illiU vso kupčijo in m politični vpliv, V Srbiji i« pa Se slabeje. DeMid je sicer r«|[«l, di Šrbi žt i> hvaležnosti ne mor^o biti nam DMprotni, ali n4 hvaležnost se pri narodih ne sme	v Srbiji
sodijo drugičB kakor Depel, tam i|||»l^o, da na| nimajo m no^no reH |«||Taljevati. O^fornik ne v^, bi li naša veljava v Srbiji kaj pridobila, ali ne, če bi se kralj Milan zopet vrnil na kraljevi prestol. To naj sodijo drngi, ki so o raamerah v Srbiji bolj poučeni kakor on. Trgovinska politika v smislu poslanca Plenerja se mu zdi nemogoča, pač pa bi bilo prav, sedanje razmere predrugačiti, ker se carinske zadeve prav nekonštitucijonalno obravnavajo; kar dvorni sovetniki obeh vlad sklenejo, morata ljudska zastopa sprejeti. On vidi silne težave, ki jih ima vnanje ministerstvo, zato mu ničesa ne očita, marveč mu tudi on izreka zaupanje.
Vladni zastopniki z Riegrovim govorom niso bili prav zadovoljni, poslanci so pa priznavali, da je bilo prav povedati tudi to, dasi se je nekaterim zdelo nekoliko britko in grenko.
Pri posebni razpravi je dr. Rus govoril o Llojdu in ponavljal svoje dotične razprave iz državnega zbora, potem je bil po nekaterih opazkah delegata S tali i t za o Lloydn sprejet proračun vnanjega ministerstva brez premembe. Ravno tako je bil brez razprave potrjen računski sklep za 1. 1888.
Seja je trajala od 11. ure dopoldne do dveh popoldne. Zadnja seja bo najbrže še le v četrtek, ' 26. t. m. zvečer, da se rešijo naznanila ogerske de- j legacije.
Primorske razmere.
v.
Govoril dr. Vitez i č v državnem zboru.
Toda ne samo omenjeni politiški uradniki, < temveč tudi uradniki pri davkariji in žendarmi so se mešali v volitve politiškega okraja lušinjskega. Videti je bilo, kakor pravi interpelacija, kakor da bi c. kr. služabniki vodili in snovali vse volilno gibanje. Saj je okrajni glavar zagotovil svoje somiš- , Ijenike in prijatelje, ko je moral potrditi volitev v Beski, v njih pomirjenje, da ne bodo poreške volitve pripoznane za prave in se bodo torej vršile nove volitve.
Žendarmi v Beski so pili in jedli tistega dne, ko so se vršile volitve, s pristaši italijanske stranke, in to pojedino je plačal kandidat iste stranke; žen-darmerijski stražmojster na Krku se ni le odločno priznal za pristaša italijanske stranke, temveč tudi javno naše volilce hujskal proti duhovščini ter jib silil, da naj glasujejo proti slovanskim kandidatom. Kontrolor pri davkariji je brez ozira agitoval za italijanske kandidate in delil v ta namen celo denar med volilce. In menite, gospoda moja, da je bilo to postopanje kaj kažnjeno? Kaj še! Žendarmerijski stražmojster lušinjski, ki je prišel na Krk, da bi preiskal protipostavno postopanje, katero je bil zakrivil krški stražmojster, bil je celo posvarjen, ker je v svojem poročilu povedal resnico. In adjunkt pri davkariji je bil mej tem časom povzdignen in pri slovesnem obedu, katerega mu je priredila v čast italijanska stranka, bahal in hvalil se je očito, da se nič ne boji, naj le interpelujejo slovanski poslanci in ustregli bi še njegovi želji ter mu koristili, ker je preskočil štiri uradnike, ki so bili zmožni slovanskih jezikov. Oba ta dva uradnika, namreč kontrolor in adjunkt sta dobila pred nekoliko meseci celo remuneracijo od višega oblastva za zasluge.
Zdaj pa preidem na novega deželnega glavarja. V svojem že omenjenem govoru z dn^ 8. marcija preteklega leta dejal sem, da je srenja Vrbnik podala deželnemu odboru vlogo v hrvatskem jeziku, in da je deželni odbor zavrnil omenjeno vlogo z opazko, naj se sostavi v italijanskem jeziku ali pa naj se jej doda še italijanski prevod; povedal sem tudi, kako se je občina Vrbnik pritožila zaradi takega ravnanja deželnega odbora na državno sodišče, katero je obsodilo ono postopanje kot žaljenje člena XIX. državnega osnovnega zakona. Ker je bil pa neugodni odgovor pisan v italijanskem jeziku, obrnila se je občina na deželni odbor s prošnjo, naj odgovori t istem jeziku, kakor je bila pisana vloga. Ker je pa deželni odbor to prošnjo zavrnil, obrnila se je občina zopet na državno sodišče, ki je pripo-zoalo z razsodbo z dne 3. julija 1888. 1. občinsko pritožbo za opravičeno.
Občina je zahtevala x(Uj, nki iej deželni odbor napil« rešitev njene ^pg« i hr»lto|wHu, kakor je veitlo državno sodiši«, Ko ai jI zopet ^ frošnja zavrnil*, obrnila se je ^ina na temelji | 82. po-slovn^a reda za deželni odbor da MttVIKega namestniki v Trstu, naj itori potr^ l^ake, da se ugodi Hkonu iu ukaza ^žavn^ sodišča. A do danattj^a (tol oi še r^na ta Irttinja.
Pod vodfUoa novega dežUna^i gUtarja se ravna le po tistem načelu, ki je znano za nezakonito. V dokaz mojih trditev navel bi lahko mnogo služajev, toda omejiti se hočem le na enega, ki se je nedavno pripetil. Cestni odbor v Buzetu se je obrnil na deželni odbor s prošnjo, da bi si smel ii-posoditi potrebno svoto .denarja za grajenje neke ceste, ker slučajno ni bilo denarja v blagajnici. Ker so v tej občini večinoma Slovani in je zaradi tega občevalni jezik cestnega odbora hrvaški, pisana je bila vloga v hrvaškem jeziku.
Deželni odbor je pa vrnil z odlokom dn^ 12. t. m., št. 1169., cestnemu odboru omenjeno prošnjo in mu naložil, da mora priložiti italijanski prevod pod kaznijo 20 gld. To se je zgodilo, četudi je bilo znano deželnemu odboru, da se je bil obrnil isti cestni odbor pri neki drugi priložnosti na Nj. Veličanstvo proti takemu žaljenju zakonov.
Zdaj hočem pa še omeniti nezaslišano postopanje novega deželnega glavarja med zadnjim de-želnozborskim zasedanjem. (Cujte! Cujte! na desnici.) V že omenjenem govoru z dne 8. marcija preteklega leta sem omenil, da pokojni deželni glavar dr. Vidulich ni hotel sprejemati interpelacij, ki so bile napisane v hrvaškem ali pa v slovenskem jeziku in da je bilo vsled tega zaplenjenih šest interpelacij v slovanskem jeziku. Dasi je vlada obsodila tako postopanje kot protipostavno, vendar je mislil novi deželni glavar istotako ravnati.
V	svojem govoru ob otvorjenji deželnega zbora je sicer rekel, da se bo strogo ravnal po državnih osnovnih zakonih in deželnih postavah, ali v očitnem nasprotji s tem je kmalu potem opomnil, da je za stvarno in vspešno delovanje neobhodno potrebno, da se v deželni zbornici rabi le italijanski jezik, češ, da razumejo ta jezik vsi poslanci ter ga ,tudi govori in da je bil do zdaj tudi vedno občevalni in poslovni jezik v deželnem zboru. Posebnost tega govora je pa to, da je namestnik deželnega glavarja govoril pri otvorjenji deželnega zbora v hrvaškem jeziku in vladni zastopnik pa je svojemu italijanskemu govoru dodal tudi par hrvaških stavkov in izrecno opomnil, da pripoznava vlada popolnoma jednakopravnost vseh poslancev brez ozira na narodnost, kateri pripadajo in brez ozira na jezik, katerega se hočejo posluževati v deželnem zboru.
Kaj si moremo misliti pri tem nasprotji med vlado in novim deželnim glavarjem ? Kako naj se sodi tako postopanje? Jedno izmed obojega je resnično; ali je namreč dogovorjeno to obnašanje med vlado in novim deželnim glavarjem, da se slepite obe stranki, ali pa ni držal novi deželni glavar svoje besede, da bode izpolnjeval državne osnovne zakone. Kaj druzega tu po mojem mnenji ne more biti in manjka mi razlogov, da bi se izrazil za jedno ali za drugo. Gotovo pa je, da je naš slovanski položaj v Istri neznosen!
V	7. seji deželnega zbora z dne 26. okt. p. 1. se je ponovil ta slučaj, ki se je pripetil pri predzadnjem zasedanji deželnega zbora pod vodstvom umrlega dr. Vidulicha, ko sta poslanca dr. Volarič in Mandič vložila interpelacije v hrvaškem jeziku. Novi deželni glavar dr. Campitelli ni hotel sprejeti omenjenih interpelacij, kakor jih ni hotel sprejemati njegov prednik dr. Vidulich.
Opomnil je namreč, da jih ue more sprejeti brez italijanskega prevoda v razpravo, kar je oči-vidno proti postavi. Slovanska manjšina je ugovarjala proti temu samovoljnemu postopanju in opomnila, da hoče storiti potrebne korake, da se ne bo T prihodnje več tako ravnalo proti zakonom. Ni mi treba še posebej omenjati, da so se vršili pri tej priložnosti burni prizori v deželnem zboru. Točka 20. deželnozborskega poslovnega reda zahteva, da mora vsak poslanec, ki boče podati kako interpelacijo do vlade, pred sejo dotično interpelacijo predsedniku izročiti, katero pa je podpisalo najmanj pet poslancev in da se mora potem v deželnem zboru prebrati in izročiti visoki vladi, da na-njo odgovori.
Poslanci manjšine so se popolnoma teh predpisov držali, torej mi je neumevno, zakaj je gospod predsednik zabranil, da bi prečitali v deželnem zboru omenjene interpelacije, ker je v državnem
osnovnem zakona utemeljena ravnopravnost vseh deželnih jezikov v javnem življenji. Kakor je videti, visoka vlada se je tudi držala tega stališča, da sta hrvaški in slovenski jezik t Istri jednakopravna z italijanskim.
Deželni glavar nikakor ni mogel obstati na svojem nepostavnem stališču pri tacih razmerah, temveč je moral v jedni prihodnjih sej dovoliti, da so se imenovane interpelacije prebrale v deželnem iboru. Na jedno izmed teh dveh interpelacij je tudi še prišel odgovor, na drugo interpelacijo pa ni, kakor sem že omenil, še nikakega odgovora.
Tudi moram opomniti, da je deželni glavar silil vselej, kedar je hotel kak sloveaski ali hrvaški poslanec govoriti v svojem maternem jeziku, da naj govori v italijanskem. Poslanci se pa za to pri-gaojanje in terjanje še zmenili niso, ker so vedeli, da je protipostavno. Posledica temu je pa bilo, da se njihovi govori niso bilježili v zapisnik, kajti, deželni glavar se ni zmenil, da bi si omislil tudi slovenske stenografe. (Poslanec dr. Ferjančič: (Cujte! Cujte!)
Na tak način se potem v deželnem zboru ne jemlje ozir tudi na hrvaško in slovensko prebivalstvo, katerega je več, kako italijanskega.
Politični preg-led.
v Ljubljani. 24. junija. ^Totrani« dežele.
Kompromis v štajerskem veleposeatvu. Kakor smo že omenili, skuša štajerski deželni glavar grof Wurmbrand osnovati v deželnem zboru srednjo stranko. V ta namen je pričel obravnave o kompromisu v veleposestvu, da bi namreč veleposestniki konservativcem prepustili dva mandata, dasi bi jih po številu volilcev morali imeti pet. Kakor poroča .Tagespost", odobrujejo kompromis tudi nekateri liberalni zastopniki mest in kmetskih občin. Nato pa dostavi imenovani list: „Eksekutivni odbor nstavovernega veleposestva ima gotovo lojalen namen in noče zatajiti svojiu dosedanjih političnih načel, vendar te bojimo, da b'ide storil napako, ako sprejme ponudbo klerikalne siranke. Proti kandidatoma klerikalne stranko ne moremo ugovarjati; a tu se ne gre za osebe, temveč za prihodnjost. Nemška stranka ima v deželnem zboru gotovo večino in more s svojimi močmi odbiti vsak slovenski napad, in zastopnika konservativnega veleposestva moreta le tako glasovati, kakor nemško-napredni poslanci. V narodnih vprašanjih torej levica ničesar ne pridobi, v drugih vprašanjih pri glasovanju pa le zgubi. Zato še vedno upamo, da se bode kompromis v udnji uri razbil." Te besede »graške tetke" 80 vsaj dostojne; prav židovsko pa piše „N. Fr. Pr.", ki napada deželnega glavarja, in piše mej dragim: „S kom se hoče grof Wurmbrand zvezati? Opat SchenzI in knez Windischgratz sta pristaša princa Liechtensteina; zahtevata, da bi cerkev vladala v šoli; sovražita vse postave, ki branijo prostost državljanov; razrušiti hočeta družbo z umetno ločitvijo stanov" itd. Dunajska Židinja hoče tudi tukaj nare-kavati svojo politično modrost. Toda dežela štajerska ni več pod židovsko oblastjo, ker se je odkupila za drag denar. Štajerski veleposestniki ostanejo v večini liberalni, a utegnejo postati tudi pravični.
Mladočehi so na Moravskem v kmečkih občinah postavili trinajst in v mestnih tri kandidate.
NamestniSka prememba na Tirolskem. Kakor znano, je umirovljen tirolski cesarski namestnik baron Widmann, ki je ožji somišljenik nemško-liberalne stranke. .Zdravstveni vzroki" so povod nmirovljenju, kakor navaja baron sam v prošnji. Deloma je to res, ker baron Widmann že več let ni tako trden, kakor žele njegova družina in prijatelji. Vendar so bili odločilni tudi drugi vzroki, ker v tej starosti bi baron Widmann še lahko služil cesarju in državi. Skoro gotovo so tu merodajni isti politični vzroki, ki so narekovali višnjevo polo za barona Pretisa. V Tridenta in Bo-Teredu sta gnezdi irredente, katere pa predolgo niso videli v namestniški palači v Inomostu. Grof Taafife pa se v tem oziru ni strinjal z baronom ^idmannom, in tako je sedaj namestniški stol prazen. Kot naslednika imenujejo grofa Enzenberga, prvega sekcijskega načelnika v naučnem ministerstvu ; dalje imenujejo grofa Brandisa, grofa Meerveldta in Tišjega uradnika v notranjem ministerstvu.
meŠČena iz Senkurskega tu sem. Ta naselbina šteje razven pisateljice Cebrikove še petnajst druzih oseb, ki del^ ž njo jetniško usodo. Vsi ti kažnjenci pripadajo takoimenovanemu privilegovanemu razredu ter dobivajo na mesec 8—15 rubljev za potrebe. Najhujše je to, da jih ne veže z vnanjim svetom ni brzojav, ni pošta.
Nemčija. Med nemškim vojaštvom so se začeli javljati protivladarski znaki. Virtemberški stot nik Edmund Miller je izdal knjižico o zgodovini svojega upokojenja, v kateri so opisana gibanja med virtemberškimi častniki proti kralju virtemberškemu. Pisatelj pravi mej drugim: Cela vrsta listov najrazličnejših politiških nazorov peča se že več mesecev z našimi virtemberškimi vojaškimi razmerami. Bere se, kako je ta ali oni po krivem odpuščen, kako imajo Prusi prednost pred Virtemberžani, dalje čitamo o razporih med pruskimi poveljniki in virtemberškimi časniki, o gibanji proti kralju, vladarski hiši, proti naši vojaški samostojnosti in ožjemu našemu domoljubju. Naj se pritožujejo o tem služeči ali neslužeči vojaški dostojanstveniki, je pač vse jedno; pritožbe so pa resnične in opravičene in kažejo čutstva in nazore premnogih častnikov. Vkljub temu so vse te pritožbe zaman, ker ne vedo imena dotičnikov. Jaz pa hočem svoje imenovati in govoriti, dokler je še čas in se zabranijo velike nevarnosti. — Tudi v hvaljeni in slavljeni Nemčiji ni vse tako, kakor bi morali biti. — Iz Berolina se poroča 21. t. m. govor, katerega je govoril nemški cesar Viljem delavcem v Esnu. Mej drugim je rekel: .Srčna hvala Vam, nemški delavci! Pač veste, da skrbi naša cesarska hiša vedno za delavske kroge. Naznanil sem svetu, katero pot sem si izvolil in po tej poti hočem dalje iti. Vaše lepo obnašanje priča, da ste me razumeli in poznate mojo pravo pot." — Govori se, da se je sedanji nemški cesar še kot princ močno zanimal za otok Helgoland in želel pridobiti Nemčiji omenjeno ozemlje, katero po svoji zemljepisni legi, po jeziku in rodu svojih prebivalcev k Nemčiji pripada.
Italija. V zbornici je podal ministerski predsednik Crispi postavni načrt za preosnovo finančnih pravil v Eimu. Kakor znano, prišel je Rim vsled slabega gospodarstva v velike finančne zadrege. — Poročalo se je že listom, da je Francija pripoznala brazilijsko republiko, in tudi omenilo, da je to pripoznanje omejeno le na kupčijske in trgovinske zadeve. V diplomatiških rimskih krogih se bajč čuje, da bo ostala Francija osamljena z ozirom na priznanje začasne vlade .Združenih brazilijskih držav"; kajti Italija, Nemčija, Avstrija, Anglija in Rusija ne bodo priznale brazilijske zloglasne republike. Imenovane države bodo počakale prihodnjih brazilijskih volitev in ravnale svoje sklepe po želji brazilijskega prebivalstva.
Anglija. Angleška vlada namerava storiti pri evropskih državah potrebni korak, da bi bila v Egiptu samo angleščina uradni jezik pri onih sodiščih, kjer so posluje v več jezikih; toda večina evropskih sodnikov in državnih pravdnikov v Kairu noče o tem nič vedeti.
Španija. V Španiji so se začele buditi nade, da utegne Anglija odstopiti Španjolcem Gibraltar, kakor je Nemcem Helgoland odstopila. Pač lepa nadeja, a uresničila se ne bo. Za Anglijo je Gibraltar vse kaj druzega, kakor Helgoland. Kar se tiče Sredozemskega morja, Egipta, poti v Indijo, je Gibraltar za Anglijo prevelicega pomena, dočim je bil otok Helgoland za angleško državo prava ničla pred številko.
Izvirni dopisi.
Tmai^e driare.
Rusija. Znani ruski bivši diplomat Tatištev, nekdaj poslaniški svetnik na Dunaji, jako nadarjen mož, oglasil se je v .Ruskem Vrstniku", da bi se Bolgarija združila z Rusijo. To se ne bode še tako hitro zgodilo. — O usodi pisateljice Cebrikove, ki j« ,bila pisala carju pismo ter odkrila slabe strani ruskega upravnega zistema, zopet pišejo listi. Predrta« ienska biva sedaj v zaporu na Jarenskem, malem, koaiaj 1000 prebivalcev broječem, na raki Jareiigi ležečem kraji. Mestece je oddaljeno od Moskve 1-200 in od Peterburga 1-500 vrst. Ni dolgo še temu, odkar je ta kazenska naselbina pre-
Z Jesenic, 22. junija. (Nesreča. Občinske volitve.) Vsak kraj ima svoje posebnosti in svoje novice. Istotako tudi naša okolica, ki je od dn^ do dn^ zanimivejša, kakor bomo že še slišali o svojem času. Danes naj vam le nekaj malega {omenim. — Pred dobrimi 3 tedni gre okolo 80 let stara žena Elizabeta Poljka ali p. d. .Žanka" od Sv. Križa v Planini nad Jesenicami k sv. maši v domačo cerkev. Po sv. maši gre v bližnje hribe obiskat znance sosede in svojo hčer, kakor je rekla. Res pride k znancem sosedom a ni je bilo pri njeni hčeri. Mine teden, a žene ni domov. Sinu na domu oženjenemu se čudno zdi, da matere ni od nikoder. Poprašuje ves v skrbeh povsod, doma in drugod, a matere ne najde. Ves žalosten gr6 tudi na sv. Višarje, kamor je mati njegova želela še enkrat v življenji romati, a tadi tukaj je ne najde. Oznani se tudi z lece, preiščejo hribe in doline, a žene vemlar le ne najdejo nikjer. Slednjič, ravno čez 3 tedne, pretekli četrtek najdejo jo mrtvo v hosti blizo Jesenic. Pokopljejo nesrečno mrtvo na jeseniško pokopališče. Kaj je bilo vzrok njeni smrti, se ne zna. Bržkone je vsled kake slabosti onemogla na potu in obležala. Bila je pobožna in dobrega srca. — Bog ji daj večno luč!
Druga zanimivost so bile volitve v občinski zastop, o kojih je .Slovenec" mej domačimi noricami poročal le to, kdo da je bil izvoljen za župana in svetovalce. Jaz naj pa še omenim, kako smo volili.
Bil se je boj, kakor drugod ob taki priliki, seveda ne z mečem, ampak z besedo. Najhuje je pa napenjal svoje moči dobro poznati zagrizaoec Tsakemu slovanskemu napredku in življu iz Javornika, kojega značaj je pred kratkim prav dobro označil g. dopisnik z Dovjega. Že par tednov poprej se je baha! prav mogočno rekoč: .Alle vverden so vvahlea massen, wi ,ich' vvill!" O ti ubogi ,ich"! Lah bi rekel: .L uomo propone, e Dio disponel* ali po naše: .Človek obrača, Bog pa obrne!" Ta mogočni iu zapovedujoči .ich", ki se rad pobaha, kolikokrat je pri volitvah vse dosegel, se vendar enkrat strahotno opeče. .Kdor išče, pa najde" in prav mu je, so rekali naši kmetje! Četudi je vse kriplje napel, da bi bil napeljal vodo na svoj mlin, vendar ni se mu posrečilo. Bog daj, da bi se mu tudi nikoli več ne!
Jeseničani, kateri so vendar enkrat uvideli, za kojim grmom tiči zajec in koliko so vredne nikdar spolnjene obljube priliznjencev, ne izvolijo županom moža, o kojem je upal napominani zagrizenec et consortes, da ga bodo po svoji volji krog prsta ovijali, marveč moža vernega, katoliškega, kateremu bode skrb za občine blagor in prospeh. Jeseničanje, le tako dalje! Bodimo možje trdni, neustrašeni, jedini, ki se ne udarno priliznjenim besedam nam obratnega sovražnega življa! V to pomozi nam Bog! Za danes toliko, prihodnjič še kako besedo.
Iz Polhovega Gradca, 22. juniia. (Drob nosti.) .Iz zrna do zrna pogača, iz kamna do kamna palača," veli že stari pregovor. Tudi iz teh drobnosti naj bode cel dopis.
Dobro se spominjam inseratov v .Domoljubu" v zadevi živinskega semnja z dne 20. februvarja in 6. marca t. 1. Ljudem se je natanko določilo ter poudarjalo, da se naj veliko živine prižene na semenj; kajti v prodaji živine ima kmet naš še kaj upanja, da ne pride na nič.
Ubogali 80. Prignalo se je dokaj goveje živine. Dne 13. t. m. meseca imeli smo drugi semenj. A zdaj je bilo drugače. Prezrli so opomin županstva, pripeljali le par tenkih, suhih, mršavih krav, katerim pograjski zrak ne de dobro.
Da bi vendar kdaj naši ljudje svojo trmo otresli! Tudi pri nas se bode letos veliko nakosilo. Pa žalibog, da nam dež mesto solnua travo suši. Res čudno vreme! Zvečer pri jasnem, zvezdnatem neba kmet kleplje svojo koso, nadejaje se, da bode čez dva dni seno doma; drugi dan pa žalostno gleda po solncu. Crešenj ne bode veliko vkljub lepemu, obilnemu cvetju. Tudi jabelk ni veliko pričakovati, čemur je črv razjedevalec vzrok.
Sv. Alojzija so naši šolarji veselo praznovali. Po sv. maši šlo je kakih 75 šolarjev obojega spola na grajski vrt, kjer so bili pod .veliko lipo" jako židane volje.
Naše gasilno društvo kaj marljivo trka na dobra srca. Pa hvala Bogu, da ne zaman. — Da bi le slavni deželni odbor tudi kmalu prišel našemu gasilnemu društvu v pomoč!	—c.
Iz Št. Petra na Notranjskem, 22. junija. Na kratki moj dopis z dne 15. t. m. v Vašem cenjenem listu je nekdo odgovoril v zadnji številki .Slov. Naroda". Očita mi, da sem hotel nekatere može osmešiti ter jim predbacivati malomarnost in zani-karnost v njihovem delovanju. Dalje trdi dopisnik, da sem kratkoviden in ne vidim delavcev na zvoniku.
Na ta dopis bi niti ne odgovarjal, a ^Slovencu" bi utegnil kdo očitati, da ima nezanesljive in obrekljive dopisniku. Prosim torej, da objavite naslednje pojasnilo.
Moj namen nikakor ni bil tak, kakor mi ga .Narodov" dopisnik podtika. Hotel sem le opozoriti dotičnike, da bi se delo vendar resno pričelo, ker je tri mesece bil zvonik v takem stanju. In vendar ni šlo delo naprej. Ako se je zbor posvetoval, s tem ni še vse storjeno. Pogodba je bila narejena s podjetnikom ali posestniki ne vedo, koliko jim bode treba plačati. Delavci so pričeli delo dn^ 17. t. m., torej jih tudi .Narodov" dopisnik ni videl dnč 15. t. m. na zvoniku. Pripravljenega ni bilo ne kos lesa. Ko ne bi gg. Medic in Križaj dala potrebnega lesa, ne bilo bi mogoče pričeti delo, čeravno so delavci prišli mesec pocneje. Kako pa idaj delo napreduje? Delavci so marljivi, ali nimajo načrta. Danes je bil zbor, toda možje so se razšli bret sklepa. Mojster sedaj delo nadaljuje po svojem načrtu. Tako je, gospodine dopisniče od .Narodi". Tudi jaz vem, da se ja ta cerkev v kratkih Ivtih mnogo storilo. Komu pa gr^ zasluga? Zato gospod dopisnik, bodite v prihodnje previdnejši. —c.
Dnevne novice.
(„Matica Slovenska") ima jutri dne 25. t. m. ob 5. uri popoldne v mestni dvorani svoj letošnji občni ibor. Ker je po § 8. društvenih pravil za sklepčnost treba navzočoosti 45 društvenikov, opozarja upravni odbor še enkrat vse matičarje na objavljena vabila.
(Umrl) je po dolgi bolezni sinoči ob 10. uri č. g. Jakob M aro It, župnik pri Sv, Križu poleg Litije. Pogreb bode v četrtek ob 9. uri. N. v m. p.!
(Na kresni dan) 1. 1866. je bila slavna bitka pri Kustoci. V Ljubljani se snuje odbor, ki bo prihodnje leto praznoval 25letnico. Povabil bo vse veterane kranjskega polka, ki so se vdeležili napomi-nane bitke.
(Izpod Ljnbelja) se nam poroča: Pri sv. Ani se je z velikimi težavami po nekem šolskem prijatelju ustanovila šola, ne da bi bila revna občina morala kaj vložiti. Učiteljska služba je bila že razpisana, a nihče se ni oglasil vsled pomanjkanja učiteljev. Zdaj pa se sliši, da hočejo opustiti to šolo, ki je bila v spomin šeststoletnice habsburške vlade ustanovljena, in da je ravnatelj rudarije in načelnik nemškega »schnlvereina" za šolo ponudil poslopje bližje rudariji. Stanovanje za učitelja bi res bilo pri-pravniše, ali nepripravniša bode šola za domače otroke, ker bodo dalje morali hoditi v šolo. Vprašanje pa je tudi, kakošna bode šola v narodnem in verskem ozirn? Treba je vedeti, da ima rudarska drnžba svoje središče na Dunaju. Videant consules! Pozor, tukaj je meja Koroškega.
(Presrečen Tržič!) Deželna vlada je potrdila pravila nemškega društva ,Sudmark" podružnice ^Oberkrain" s sedežem v Tržiču.
(Del. pev. drnštvo „Slavec") je imelo v nedeljo izreden občen zbor. Društveni tajn;k je v svojem obširnem govoru naglašal, da so društvene gmotne razmere bile ugodne, ker se je občinstvo v obilem številu vdeleževalo društvenih veselic. Glavno zaslugo za prospeh imata poleg vrlih pevcev gosp. Ivan Meden in pevovodja g. vitez Janušovskj. Z ozirom na velike zasluge g. profesorja Nždveda na glasbenem polju ga je zbor soglasno izvolil za častnega člana.
(Za vojake.) Kdor je nosil »suknjo belo", spominja se še gotovo nepriličnosti, katere so mu pro-vzročevale »drobnarije" v telečnjaku, katerega je nosil na hrbtu, ali pa v vrečici za kruh. Posebno žlica, nož in vilice, brez katerih tudi vojak ne more biti, 80 mu delali sitnosti, ker se niso dali primerno
spraviti. Stotnik Lauterbach od 50. pešpolka pa je izumil nov instrument, ki združuje žlico, nož in vilice v manjši in primernejši obliki za vojaka. Vojno ministerstvo je že potrdilo ta jedilni instrument. — Le premalo vojak potrebuje to orodje.
(Slovstvo.) »Koroških bukvi c", katere izdaje in zalaga slovenskemu ljudstvu v poduk in kratek čas marljivi g. Filip Haderlap v Celovcu, tiska pa g. J. Krajec v Novem Mestu, sta te dni izšla 16. in 17. snopič. Gospod izdatelj podaje tudi v teb dveh snopičih lepega in poučnega berila, in ker gotovo dela brez zaslužka, ako ne v zgubo, zato priporočamo »Koroške bukvice' prijateljem domačega slovstva. Vsak snopič velja le 10 kr. — G. J. Krajec v Novem Mestu je ravnokar razposlal 33, iu 34. snopič »Narodne biblioteke. V teh dveh snopičih g. profesor Lavoslav Koprivšek v lepem jeziku opisuje rimsko mitologijo, in sicer glavne bogove rimske državne vere, bogove poljedelstva in živinoreje, hišne in obiteljske bogove, bogove usode in prerokovanja, zvezdje, podzemski svet in poosebitve. Pridejal je tudi tri pravljice o Evandru Eueju in Romulu. — Dalje je pri gosp. Krajcu izšel 9. zvezek spisov Krištofa Smida. Ta zvezek obseza mični povestnici »Hmeljevo cvetje" in »Marijina podoba", poslovenil P. Florentin H r o v a t.
Telegrami.
Budimpešta, 24. junija. Ogerska delegacija je v tretjem branju dovolila proračun vnanjega ministerstva in sprejela brez debate kredit za zasedeni deželi.
Belgrad, 23. junija. Da se ne zanese kužna bolezen z uvožnjo bolnih živalij ali kož, ukazal je finančni minister, da se smejo uvažati surove kože, le če je zdravniško kon-statovano zdravje, in sicer na carinskih uradih v Belgradu, Semendriji, Šabacu, Ba-dujevcu in Vranji.
Berolin, 23. junija. Major Wissmann se je pripeljal ob 6. uri zjutraj; sprejeli so ga prijatelji in člani nemško - vzhodnoafriške družbe.
Madrid, 23. junija. V Moratalli je več oseb zbolelo za kolero.
Madrid, 24. junija. Zdravstveni svet je konstatoval azijatsko kolero v okraji Va-lencije.
Carjigrad, 24. junija. Sina Mahmuda Djelabeddina paše in njegovega prijatelja, ka-
S a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	lil o« « »g
opazovanja		zrakom.ra T mm	toplom.ra po C.ltijii			
23	7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.	W7-3 734-6 785-8	15-3 1 222 15-6	8l. Bzap. n sl. jzap	oblačno dež	2-80 dež
terega je obiskal na posestvu pri Sinekliju 90 kilometrov od tukaj, so odpeljali roparji, Eskadron konjikov se jo odpeljal s posebnim vlakom, da zasledujejo roparje, ki nekda zahtevajo 19.000 funtov odkupnine.
Sansalvador, 24. junija. Predsednik Me-nendez je med banketom nagloma umrl. V zmešnjavi so bili general Morcia in še nekateri drugi umorjeni. General Czeta je prevzel posle ; sicer je mir.
Tremeniiko »poročilo.
Srednja temperatura 17 7° za l-l" pod normalom.
I>una)ska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 24. junija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Srebrna „ 5>;, „ 100 „ „ 16% „	88 gld. 50 kr.	
	89 „	05 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „	n
Papirna renta, davka prosta......	101 „	30 „
Akcije avstr.-ogerske banke......	970 „	n
Kreditne akcije..........	303 „	25 „
London • • . ..........	in „	
Srebro .............	ft	
Francoski napoleond.........	9 „	29 V, „
	5 „	55 „
Nemike marke ... .....	57 „	50 ,
(20-17)
'ihm Si
Karola (Hanija zalogo umeUljne vezenine ia tkanine priporočata
assl&ger
y	s
Dunaj, I., Sellergasse 10, G6ttweigerhof
velcčastiti duhoT^čiDi l^akor:
bandera, baldahine,
mašnc plašče, dalmatike, pluviale,
velume monštrance,
kelihe, kadilnice, altarne svetilnice,
svete kipe, križeva pota,
l>o>je sr«*®***?« cerkvene leetenoe od
stekla in medi,
vsakovrstne oblike in ilog«.
Na zahtevanje pošiljajo se paramenti na ogled.
Skoro 100 let imajoči sloveč obstanek naše ustanovitve jamči zanesljivost na^e tvidkc. mr Ilustrovane cenike p^i-Ijava brezplaino in franko.
Tujci.
22. junija.
Pri Slonu : '\Veiner, Meyer, Mannheim, \Vesel, trgovci, Bohm, pivovarnar, Budi-6chovsky, Brauner, Koželj, Valentincig, Gliick, Jvan Losenz, c. in kr. major, Tomse, vojaški župnik, fsi z Dunaja. — dr. Ipavic, primarij, in Brigola, iz Gradca. — Battagliarini, bančni uradnik, iz Trsta. — Rachne, bilježnik, iz Senožeč. — Petz, posestnik, iz Bolzana. — Graiek, trgovec, iz Knmnika. — Falchich, trgovec, iz Pulja. — Raday, c. in kr. poročnik, iz Celovca.
Premija sa svetovni razstavi v Londonu 1862, Parizu 18S7, Dunaji 1873, Parizu 1878.
Klavirji na obroke za na deželo
NalonMki krilaNtl klavir, planine (62-14)
iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 400 gld., 450 gld., 500 gld., 5.50 gld., 600 gld., 650 gld., planine za 350 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izpofojllo klavirjev za na ^želo pod naj-ngodnejilmi pogoji.
Prodajalnica in posojilnica klavirjev A. Ttiierfetder, Dunaj, Vil., BurggasseT).
%

Srečke dunajske razstave k 1 gld.
^^ Vsalia srečlia za W oboje srečliaiije veljavna.
S Kazalo sretek obojega srečkanja. w ^ Prvo sreiikanje 14. avgusta 1890. Drugo srečkanje 15. oktobra 1890. bJ 1 dobitek 50.000 gl. vrednosti 1 dobitek 50.000 gl-vrednosti
6000 2000 1000 600 200 100 60 20 10 5
»»
»	H
razstavnih srečk

1
1
1 .»
5 10 20 r>o •200 2000
6000 2000 1000 600 200 100 60 20 10 6
» »
M )) )1
II «
J? )» II
r 1	i Uprava razstavne loterije
^^^OreCKepo Agld. »unaj, II., Rotunda.
OIiJNATB BARVE
v
kosltarskih |iii«^lcali po pol In jeden kilo
pi*ipoi»ooa najceneje
tovarna oljnatih barv, laka in firncža	(32)
semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.