Poštnina plačano v gotovini. Posamezna številka Din 1'50. izhaja vsak pet«k. — Naročnina: Tuzemstvo mesečno 6 Din, Četrtletno 18 Din, polletno 36 Din Inozemstvo, mesečno 10 Din. Naročnina se plačuje v naprej. Naslov uredništva in uprave: »Enotnost«, Delavski dom, Mark-sov (Novi) trg 2, Ljubljana. Vsak obrat, vsaka vas Imej do« Pisnika sa ..ENOTNOST". ENOTNOST DELAVSKO-KMEČKI LIST Čekovni račun: 14.577. •— Lastnik in izdajatelj Alojz Kusold, Ljubljana. — Odgovorni urednik Ivan Saje. Glince VI. številka 2. — Tiska tiskarna »Slovenija". Zastopnik za tiskarno: Albert Kolman, Ljubljana, Celovška cesta številka 61. Dalavcl kmetje in vsi zatirani narodi, združite se! Štev. 2. Ljubljana, petek, 11. januarja 1929. Leto IV. Peti januar. Ustava odpravljena. Na njeno mesto le stopila kraljeva oblast. Nova driavna uprava. Narodna skuptfina zapečatena. Vse avtonomije, okroine In občinske, odstranjene. Zakona o zaščiti driave in o tisku poostrena. Ljubljana, 7. januarja 1929. Peti januar bo zapisan v zgodovini Jugoslavije vsekakor z zelo debelimi črkami. Z njim se je končno priznalo, da je meščanska demokracija doigrala svojo vlogo. Nas ni iznenadil, mi smo ta dan ne samo pričakovali temveč že par let jasno predvidevali. V državi so se postavili takoj ob njenem rojstvu veliki problemi To so socialni, gospodarski in narodnostni problemi. Ti problemi se ne morejo reše-vati abstraktno, ker so vezani za žive interese socialnih razredov in narodov. V začetku je meščanstvo mislilo, da je že dovolj, da se od reševanja teh problemov izključi delavstvo. Toda na-sprotstva so rasla vseeno, ker so rasla gospodarska in nacionalna nasprotstva. Pred temi problemi je meščanska demokracija odpovedala. Na njeno mesto le morala stopiti druga oblika države, kakor smo to videli tudi že v celi vrsti drugih držav v Evropi. Kako so bila zaključena posvetovanja? Kralj je pozval po vrsti vse predsednike strank in vplivne politike kakor je to navada. V soboto je bil dr. Maček v drugič v avdijenci. Dr. Maček je zahteval popolnoma samostojno Hrvaško z lastno upravo in lastno armado. Kralj te države naj bi bil dosedanji kralj Aleksander in to bi bila edina zveza s Srbijo. S to izjavo se ni strinjala nobena druga stranka in kakor izgleda tudi Pri-bičevič ne. Zvečer pa je bil v avdijenci general Pera Živkovih in večina novih ministrov. Ob 10. uri zvečer je bila že imenovana in zaprisežena nova vlada in takoj na to se je že vršila na dvoru prva seja nove vlade. Do poldvanajste ure so bili že sprejeti in podpisani vsi zakoni, ki jih prinašamo v naslednjem. Nova vlada. Nova vlada, ki je bila imenovana v minuli noči, je sestavljena tako-le: ministrski predsednik in notranji minister: general Pera Žlvkovič, komandant kraljeve garde; minister brez portfelja: Nikola Uzu-novič, narodni poslanec; minister zunanjih del: dr. Vojislav Marinkovič, narodni poslanec; minister saobračaja: dr. Anton Korošec, narodni poslanec; minister financ: dr. Stanko Švrljuga, direktor Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu; minister prosvete: dr. Boža Maksimovič, narodni poslanec; minister poljedelstva: dr. Oton Fran-geš, univ. profesor v Zagrebu; minister za šume in rude ter zastopnik ministra za agrarno reformo: Lazar Radivojevič, narodni poslanec; minister javnih del in zastopnik ministra pošte in brzojava: Stevan Sav-kovič, narodni poslanec; minister za socijalno politiko in zastopnik ministra trg. in industrije dr. Mate Drinkovid, bivši minister; minister ver: dr. Tugomir Alaupovič, podpredsednik Državnega sveta; minister za narodno zdravje: dr. Uroš Krulj, sanitetni referent v Sarajevu; minister vojske in mornarice: general Stevan Hadžič. Kraljev manifest prebl* vaistvu. Kralj je izdal ob tej priliki na prebivalstvo Jugoslavije poseben manifest, v katerem pravi med drugim: Parlamentarizem, ki je kot politično sredstvo po tradicijah Mojega nepozabnega očeta ostal tudi Moj ideal, so začele zaslepljene politične strasti zlorabljati v takt meri, da je postal zapreka za vsako plodonosno delo v državi. Žalostni razdori In dogodki v Narodni skupščini, so omajali v narodu vero v koristnost te ustanove. Sporazumi pa tudi najbolj običajni odnošaji med strankami in osebami, so postali absoiuino nemogoči. Namesto, da bi parlamentarizem razvijal in krepil duh narodnega in državnega edinstva, pričenja — tak, kakršen je — dovajati do duševnega razsula in narodnega razedinje-vanja. Sveta moja dolžnost je, da z vsemi sredstvi čuvam driavno in narodno edln-stvo in iaz sem odločen, da to dolinost Izpolnim brez kolebanja do konca. Čuvati narodno edinstvo in državno ca* loto, to je najvišji cit) Moje vladavine, a to mora biti tudi naivlijl zakon za atene in za vsakogar. Iskati moramo nove metode dela ter pripravljati nova pota. Prepričan sem, da bodo v tem resnem trenutku vsi Srbi, Hrvati in Slovenci razumeli to iskreno besedo svojega kralja in da bodo oni,Moji najvernejši pomočniki pri Mojih bodočih naporih, ki imajo zgolj en cilj, da se v najkrajšem času doseže ustvaritev onih ustanov, one državne uprave in one državne ureditve, ki bo najbolj odgovarjala splošnim narodnim potrebam in državnim interesom. Zaradi tega sem odločil in odločujem: Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev od 28. junija 1921 se razveljavi. Vsi državni zakoni ostanejo v veljavi, dokler se po potrebi z Mojim ukazom ne ukinejo. Na isti način se bodo v bodoče ustvarjali tudi novi zakoni. Narodna skupščina. Iz-voljena 11. septembra 1927. se razpušča. Zakon o kraljevski oblasti In vrhovni upravi. Namesto dosedanje ustave stopi takoj v veljavo sledeči zakon o kraljevski oblasti in vrhovni upravi: Nedeljske »Službene novme« objavljajo naslednji zakon o kraljevski oblasti in o vrhovni državni upravi: Cl. 1. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev je dedna monarhija. Čl. 2. Kralj je nosrtelj vse oblasti v državi. Kralj izdaja in proglaša zakone, postavlja uradnike in vse vojaške čine- Kralj je zapovedmik vse sile. On daje rede In druga odlikovanja. Čl. 3. Kralj vrši amnestijo za vsa kazenska dejanja. Amnestija se lahko da pred otvoritvijo kazenskega postopanja, med postopanjem in po izrečeni obsodbi. Amnestija je splošna ali pa posamezna. Kralj vrši pomilovanja in more že prisojeno kazen oprostiti, zmanjšati ali pa ublažiti. Čl. 4. Kralj predstavlja državo v vseh njenih odnošajih s tujimi državami. Kralj objavlja vojno in sklepa mir- Čl. 5. Kralj in prestolonaslednik sta polnoletna, čim dopolnita 18. leto. Čl. 6. Kraljeva oseba je nedotakljiva. Kralj se ne more klicati na odgovornost i« ne more biti tožen. čl. 7. V kraljevini Srbov, Hrvatov In Slovencev vlada raij Aleksander 1. iz dinastije Karadjordjevičev. Kralja nasledule njegovo moško potomstvo iz zakonitega zako- na po vrsti prvorojenstva. Če kralj nima moškega potomstva, si določi naslednika iz stranske linije. Čl. 8. Kraljevski dom sestavljajo: kralji-ca-soproga, živi predniki kraljevi v prvi liniji živi potomci kralja v prvi liniji s svojimi soprogami, rodni bratje kralja in njihovi potomci s soprogami. Sestre kralja-vladarja in vsi potomci, ženski potomci do omožitve. Stric kralja Aleksandra I. knez Arzen, knez Pavle s soprogo in s potomci, ženski potomci do omožitve. Čl. 9. Kralj prebiva stalno v državi, če se pokaže potreba, da gre kralj za daljši čas Iz države, ga zastopa po pravu prestolonaslednik. Čl. 10. Če prestolonaslednik ni polnoleten, ali če je zadržan, zastopa kralja min. svet. Zastopstvo se vrši po navodilih, ki jih daje kralj. To yelja tudi za primer kraljeve Bolezni, ki ne ustvarja trajne nesposobnosti. čl. 11. Namestnlška oblast pripada prestolonasledniku, ako je polnoleten. Če je mladoleten ali pa duševno ali telesno bolan, potem -vrši kraljevsko oblast namestništvo. Namestništvo tvorijo tri osebe, ki jih kralj določi s posebnimi aktom ali z oporoko. Istočasno določi kralj vsakemu namestniku tudi zamemke. če je eden od treh namestnikov začasno odsoten ali sprečen, bosta kraljevsko oblast izvrševala ostala 2 naslednika. Na izpraznjeno mesto prihaja njegov za-menik. čl. 12. Za vzgojo nedoletnega kralja skr-be namestniki. Za imovino nedoletnega kralja skrbe varuhi, določeni s kraljevo oporoko. če umrli kralj ni določil varuhov, jitt imenujejo namestniki. čl. 13. če kralj umre ali poda ostavko, prevzame prestolonaslednik, ako je polnoleten, tako vlado in objavi to narodu s pro-klamacljo. Čl. 14. Kraljeva dVorovina (civilna lista) se določi z zakonom. Čl. 15. Kralj imenuje predsednika in Člane ministrskega sveta, ki so neposredno podrejeni kralju in vrše posle z njegovim pooblastilom v posameznih granah državne uprave. Število ministrov določa kralj. Pre-dno ministri nastopijo službo, prisežejo kralju zvestobo. Čl. 16. Ministri so odgovorni kralju. Kralj sme obtožiti ministra. Čl. 17. Ministre sodi državno sodišče. Državno sodišče je sestavljeno iz treh državnih svetnikov in iz treh kasacijskih sodnikov, ki jih imenuje kralj. Predsednik ka-sacijskega sodišča je predsednik državnega sodišča. Natančnejše odredbe o ministrski odgovornosti bo vseboval poseben zakon. Čl. 18. Kralj izdaja in proglaša zakone z ukazi, ki imajo moč zakona. Ukaze sopod-pisujejo predsednik ministrskega sveta, resorni minister In minister pravde, Minister pravde postavlja pod ukazni zakon državni pečat in skrbi, da se zakon razglasi' v »Službenih novinah«. Zakon dobi obvezno moč 14 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«, ako zakon sam ne določi drugače. Čl. 19. Upravno oblast vrše posamezni ministri v posameznih granah uprave na podlagi kraljevega pooblastila. Čl. 20. Sodna oblast se vrši v vsej državi v imenu kralja. čl. 21. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se Tazglasi v »Službenih novinah«. Za njegovo Izvršitev skrbi predsednik ministrskega sveta Beograd, 6. januarja 1929. Aleksander s. r. Podpisi vseh ministrov. Narodna skupščina razputfena. Po odredbah vlade, ki so bile izdane takom noči, je bila Narodna skupščina dans zaprta, tako da nima nihče več pristopa v skupščinske prostore. Zad- nji so bili v Narodni skupščini Ljuba Da-vidovič, Milan G rol in dr. Veljkovič, ki so v zgodnjih jutranjih urah pospravili tajništvo demokratske stranke in dali prenesti arhiv v prostore demokratskega kluba na Terazijah. Okrog 10. ure je prišel predsednik Narodne skupščine lli-ja Mihailovič, toda skupščinski policijski komisar Jovanovič ga je že pri vhodu ustavil ter mu sporočil, da mora po naročilu vlade vsakomur zabraniti vstop v skupščinske prostore. Vrata Narodne skupščine so bila tekom dopoldneva zapečatena. Razpust občin in oblastnih samouprav. V nedeljskih »Službenih Novinah« je objavljen sledeči zakon: § 1. Vse občinske uprave v vsej državi se z današnjim dnem razrešujejo § 2. V občinah mest Beograd, Zagreb in Ljubljana bodo postavljeni s kraljevim ukazom na predlog ministra notranjih del nove občinske uprave. § 3. V ostalih občinah bodo postavljali nove občinske uprave veliki župani. § 4. Sestava in pristojnost občinskih uprav ostane še nadalje ista, kakor je predvidena v dosedanjih zakonih o občinah. (Uredbe, statuti itd.) § 5. Istotako bodo veliki župani razrešili vse dosedanje občinske beležnike in bodo postavili nove. § 6. Veliki županj bodo postavili v vseh oblastih komisarje, ki bodo volili vse nadaljne posle dosedanjih oblastnih skupščin in oblastnih odborov. Podrobnejše določbe o poslovanju teh komisarjev bo izdal minister notranjih del. § 7. Vse določbe zakonov, uredb, statutov, naredb in pravilnikov, ki so v nasprotju s tem zakonom, se razveljavljajo. § 8. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, čim bo objavljen v »Službenih novinah«. Obvestilo ljubljanskega velikega župana. Veliki župan ljubljanske oblasti je danes ob 10. izdal po nalogu vlade sledeče obvestilo: Današnje »Službene Novine« bodo objavile naslednje ukaze: 1. Ukaz o novi vladi. 2. Kraljev nagovor na ministre. 3. Kraljev proglas na narod. 4. Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni upravi. K temu pripominjam, da je ustava suspendirana. 5- Zakon o izpremembah in dopolnitvi zakona o tisku. K teinu pripominjam in Vas obenem uradno obveščam, da prevzame cenzuro od danes naprej policijska direkcija v Ljubljani in da bo vsak list, ki bi komentiral ali kritiziral v neugodnem smislu, konfisci-ran. 6. Zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o zaščiti države. 7. Zakon o izpremembi zakona o oblastni in sreski samoupravi in zakona o občinah. Sestanki, javna zborovanja in privatna zborovanja strankarskega značaja so do nadaljnega prepovedana. Veliki župan je tekom današnjega dopoldneva izdal v smislu teh ukrepov podrobna navodila vsem podrejenim oblastvom in organom. Sodrugi, širite „EHOTHOST“! Razširjenje zakona o zaščiti države. V nedeljskih »sliubenili Novinah« je objavili sicueu zakon o dopolnitvah in iz-pruueiuDau zaKona o zaščiti urzave: S l. iv,t ziocm v smisiu KazensKega za-ivoua sc uuuo smatrala naslednja dejanja: i. ribaiij«., izdajanje, tiskanje iri razpeca-v*iii,c ivUj, liuviu, ijiaivatuv in ob^v,.K.ojjli uuiiicu je nujbiiati na nasilje proti državni oOiasa in spiosno ogrožanje javnega nnru au javnega reda. To veija za vsalko pismeno »mi usuueno propagando ali nagovarjale uiu^iii, naj bi spremenili politični ali svujuini red v državi z ziounoin, nasiljem au s ivaiuSuukoli drugo vrsto terorizma. i. v-zigaiu^iisuijc, podpiranje aii šcuvanjo viu.i^v uUi UZ/Cilj KOjill IldiUcll Jti UKjiaulU^CiLi, aildi tilZclll 3lil tcroii-ztiii au udi ujetij, za polastitev obiaisti, ka-iwi spioh onega, Kar je navedeno v prej-Sii,i točki. 3. izdajanje v zaikup ali kakršno drugo odstopanje zgraub aii prostorov za zbiranje osco, m nnaijO za ulj pripravo atli delovanje za ustvaritev cesa od onega, kar je dotic-veduno v goinjin dveh tockaai, aKo je dotič-lu, Ki je zgraube ali prostore odstopil, vedel *.a Kaj se bodo uporabljali. 4. urganiziranje, združevanje ali propaganda, Ki gre za tem, da se izzivajo pobune, in e tezi, nepoKoršuna ali nezadovoljstvo med vojaštvom ali da se državljani ali vojaki ne odzivajo svojim vojaškim dolžnostim ali pa da se preprečuje, onemogoča ali omejuje proizvodnja, popravilo ali prenos vojnega materijala ali pa preskrba vojske s potrebščinami Kakor sploh vsaka propaganda proti ustanovi vojSKe, kakor tudi vsaka priprava, poskus aii izvršitev z namenom, da se porušijo ali uničijo objekti, ki služijo javnemu prometu, javnim ustanovam in potrebam. ,, i: b. Kdor stopi ali vzdržuje stike s kakršnokoli osebo ali družbo v .inozemstvu z namenom, da prejme kakršnokoli pomoč od tam zaradi priprave za revolucionarno ali nasinno spremembo sedanjega političnega stanja v državi ali kakršnokoli drugo dejanje, predvideno v prejšnjih točkah kakor tudi vsako propagando kake inozemske osebe ali družbe od strani nekoga na teritoriju naše kraljevine, ako ta oseba ali družbe delujejo proti sedanji ureditvi, pravnem redu in javnemu miru naše države. 6. Proizvajanje ali zbiranje orožja, priprav ali eKsplozivnlh snovi za enega izmed zgoraj označenih ciljev, kakor tudi vsakršno skrivanje teh predmetov. 7. Priprava, poskus ali izvršitev umora kakršnegakoli organa oblasti. § 2. Kdor zakrivi kakršnokoli krivično dejanje, navedeno v čl. 1 tega zakona, bo kaznovan s smrtjo ali z ječo do 20 let. Predmeti krivičnih dejanj bodo zaplenjeni. Osebe, ki vedo da se pripravljajo zločini, navedeni v čl. 1. pa tega ne prijavijo pravočasno nositeljem državne oblasti, bodo kaznovani z ječo do 20 let. , Zaradi hitrejše in lažje izsleditve krivcev je dovoljeno pristojnim oblastem, da vrše hišne preiskave tudi ponoči. Razpust verskih ln plemenskih strank. § 3. Kakor udruženja in politične stranke s cilji, ki so obeleženi v čl. 1. tega zakona tako se prepovedujejo in razpuščajo vsa u-druženja in politične stranke, ,ki vrše propagando ali prepričujejo druge, da je treba izpremeniti obstoječi red v državi. Ravno tako se prepovedujejo in razpuste vse politične stranke, ki nosijo versko ali plemensko obeležje. Kdor organizira, podpira ali postane član take organizacije, se kaznuje v kolikor to ne spada pod čl. 2. tega zakona z zaporom do 1 leta in z globo do bO.OlOO Din. § 4. Ustanavljanje novih in obstoj obstoječih političnih društev, ki imajo druge cilje, kakor so navedeni v čl. 1. in 3. tega zakona, je vezano na posebno dovoljenje upravne oblasti (velikega župana), one oblasti, kjer Ima društvo svoj glavni sedež. Ako v roku odi meseca to dovoljenje ni i. dano, je smatrati, da ustanovitev društva ni dovoljena Kdor postane član te-kega društva, ali ga podpira, se kaznuje z zaporom do 3 mesecev. Ali je društvo političnega značaja, odloča veliki župan one oblasti kjer ima društvo svoj glavni sedež. Prirejanje shodov. § 5. Prepove.duje se prirejanje shodov pod vedrim nebom ali v zaprtih prostorih, kakor tudi vsi sestanki brez predhodnega dovljcnja pristojne policijsko oblasti. Pri- jave za' shod, odnosno sestunel^.je tretja vioziti najpozneje tri fini' poprej.* V prijavi drugega člena tega zakona. ^ isto kaznijo rse ll&ziiujejo one osebe, ki so obtožene pasivne rezistence, kršenja pravilnega toka poverjene jim službe ali’ dela. Minister notranjih .del bo v sporazumu z ministrom vojske’ in mornarice izdal urfedbo o poziva*1' nju teh uradnikov odnosno uslužbencev na jt*;^žbe v takih slufcajih.' ' , S 14. Osebe, ki poskušajo preprečiti’ ‘tlru-ge osebe, da ne detejo, se kaznujejo z isto jvazui,6 Kot V členti '13. tega zakona, ako . 1 m ■omasti, se, nedo,voljeno zbrale. so je treba naznititi drwvn£ red'slujfda; odnosno sestanka. Kdor postopa drugače; bo kaznovan z zaporom do 3 inesefcev in z glob6 do oooo Din. Na vsaK shod ali ses^anek’bo) pristojna policijska oblast ' posipa^syo|e|pi( ujachtjfsia Kot Komisarja, Ki ima dolžnost, raž suoa v prmrenr (rakr$ne*lTOfi'-Kr$iTre'za>Kon<>v ali odredb. . . X i kV «(? tffl&l .i i Kavno tako jo- -treba, -v istem rolauaapo?. .».njiho-v« dejanje ni ocenjeno za hujši pregre-slovati preduodno dovoljenje policijske ob- šeK. Z isto kaznijo se kaznujejo ravnotako lasu za vse manifestacije gtjf t»b(iinle-j -»tili osebe, ako se ne razidejo na poziv postopa drugače, kaKor tudi; iSiii k$:i»sfoy.omasti, da odstranijo z mesta, kjer s šajo zapovedi oblasti ob razpustu shodov, ** -t. '*** t y **■ IUt j* * i,... sestankov, manifestacij tn obhodov, se kazj . nujCjO v K0ii'kor v tem "def#rij& 'nt drirže kri' vice iz t«** zaituiui aU iz anig^^zatoMi?, . z zaporom do 6 mesecev. Predpisi za uporabo vojske. • § o. Urzavna poiicijSKa oblast lahko zahteva od najPiizjega Komandanta vojSKe vo-jasKo asistenco za vzdrzevanje javne varnosti, ce se poraze, da V kakerti konkretnem, težjem pnuieru mso dovoljni oni organi, Ki so določeni za čuvanje osebne in premoženjske varnosti. Podrobnejše odredbe o načinu uporabe vojske bo izdal ministrski svet. & /. Kadar se v kako občino ali srez pošlje vojaštvo radi ogrožene varnosti, potem je prebivalstvo doti^ne občine, odnosno sreza dolžno, da iz svojih sredstev vsaka hiša po svojem premoženjskem stanju skrbi za prehrano in druge potrebščine vojske. Zbiranje teh potrebščin vrši pod vodstvom in kontrolo državne in policijske oblasti prve stopnje doticna občinska oblast, ki je dolžna izročati zbrane potrebščine pravočasno vojaške oblasti. Tudi vse druge stroške, ki bii jih imela država v^led te uporabe vojaštva, nosi prebivalstvo. Ce pa se red kmalu vzpostavi, se lahko prebivalstvo o-., prosti plačanja povračila teh stroškov, ki padejo v tem primeru V breme državne blagajne. Prebivalstvu se v takih primerih lahko tudi vrne vse ono, kar ie že dalo za vojaštvo. Odredbe proti postopačem. § 8. Osebe, ki so osumljene vlačuganja, ki pijančujejo in blodno zapravljajo čas in ki ne morejo dokazati, da se preživljajo na pošten način se kaznujejo z zaporom do 3 mesecev. Kazen tega se kot osebe ki mo' ralno niso neoporečene in ki so nagnjene k zločinstvu, lahko pbšljejo po prestani kazni v prisilno delavttičd. Mladoletni, ki niso obsojeni na zapor, se oddajo v vzgojevaližča* v katerem lahko ostanejo največ pet let, če niso izpolnili 16. leta, in lahko ostanejo tam do polnoletnosti. Minister pravde se pooblašča, da izda uredbo o postopanju za primer pošiljanja takih oseb v zavod i^a prisilno delo in vzgojo. Osebe, fti kršijo red in mir, se lahko z odlokom upravno-poiicijske oblasti I. stopnje poleg zaporne k^zne obsodijo na izgon v drugi kraj, iz katerega s? ne smejo oddaljiti brez dovoljenja,, pristojnega velikega župana, odnosno upravnega "mesta Beograda. Kdor se kljub temu vrne še kaznuje z zaporom in ponovnim izgonom. Novi predpisi za nošnjo orožja. §9. Kdor izdeluje eksplozivni SnoVi iti priprave ali orodje, potrebno z^t njihovo izdelavo ali posamezne dele, nabavlja, čuva ali drugim prodaja, če tudi ve ali more misliti, da so namenjeni za uporabo pri kakem zločinu, naštetim v § 2. tega zakona, se kaznuje z ječo ilo 5 let. § 10. Kdor je pooblaščen, da ima eksplozivne snovi, pa postopa ž njimi proti obstoječim pravilnikom in naredpam pristojne oblasti in povzroča s tem škodo ali nevarnost za premoženje, življenje in zdravje drugih, se kaznuje z- denarno globo od 10 do 10.000 Din, po obsegu kazenskega dejanja in premoženjskem stanju.. § 12. Brez dovoljenja državne upravne policijska oblasti I. stopnje ne sme nih.če nositi, niti imeti orožja'. Minister notranjih del bo izdal pravilnik, po katerem bodo postopale policijske oblasti . pri izdaji dovoljenja za nošnjo in posest orožja, in o uporabi kazenskih določb za , nedovoljeno; nošnjo in posest orožja. Prepovedane stavke javnih nameščencev. § 13.. Državni tiradniltl usltllbenci, delavci vojnih administracij ns^benci samoupravnih teles, ki posamezno ali v večjem številu ali sKupno prenehajo vršiti svojo službo v cilju stavke, se,kaznujejo z zaporom 6 mesecev dp S let, hujskači in kolovodje tudi denarno do' 10.000 Din, v kolikor ta dejanja ne bi spadala pod udar kakega ■Prepoved hujskanja. ,15. Kdor na javnih shodih v zaprtih ali odprtin prostorih ali kje drugje nosi ali iznaša kake znake, zastave, ali napise ikot znak pozivanja ali hujskanja, da se ustvari javno mišljenje, da je treba zamenjati obstoječi pravni red z drugim, se kaznuje s kaznijo, predvideno v členu 13. tega zakona. • j-. VN* Sodni postopek. § 17. Kadar je obtoženec pozvan k zaslišanju, pa se skriva, pobegne ali ga spioh ni v mestu bivanja 3 dni po pozivu in se to ugotovi z uradnim poročilom pristojne oblasti, ga sodišče ne bo več pozivalo preko službenih novin, niti preku njih vršilo obvestila, namreč bo vse sodne odloke, ki se mu imajo izdati, prilepilo na dom njegovega zadnjega stanovanja ali poslovnega bivališča in na sodni deski ter se smatra to za pravompčiio važno glede štetja rokov. § 18,- Tudi za dejanja iz tega zakona, zagrešena potom tiska, se uporabljajo predpisi tega zakona. § 19, Vsa kaznjiva dejanja po tem za-konu sodijo državna sodišča po svobodnem sodnikovem prepričanju ter se smatrajo tožbe po tem zakonu za.nujne, ki iipaio prednost »pred -vsemi, drugimi Splošni i del ■ kazenskega zakonika za 'kraljevino Srbijo (§1-^81.) se uporabi v vsem za vsa -krivična dejanja po tem zako-nu. lzvztinši § 84 kais. zak. za kraljevino Srbijo .se krivci lahko obsodijo na smrt za vsak zločin po tem zakonu, ako je obtoženec v času deiahja dovršil 18."leto. § 20. Vse temu zakonu nasprotujoče odredbe splošnega kazenskega zakonika in dVtifcih 'kazenskih zakonov ter zakona o tisku ter društvenega in zborovalnega zakona, o nošnji orožja in vseh drugih zakonov, se • razveljavijo, ko stopi ta zakon v veljavo. IJ - § 21. Ta zakon stopi v veljavo in dobi obveznost, ko se objavi v »Službenih novinah«. 1 ■■ Beograd, 6. januarja 1929. Aleksander s. r. VOi- .VV ' ' -. Podpisi vseh ministrov. Poostritev zakona o tisku. paiiašnje »Službene kovine« objavljajo naslednji zakon o spremembah in dopolnitvah zakona p tisku: Clen 2 zakona, o tisku se ukine . ■dtkona 'b1 tttjku* se 'fne$& 4 ■ § 5. Clen 21. 'zak''.tiž&vaai», j.nv prodale no-vin in spisov v vseh slučajih čl..^3.f>odredi ona oblast kateri je v smislu* čf.‘ f. zak. o tisku izročiti po 5 obveznih izvodov tiskovine. Prepoved izvrši ista oblast z obrazloženim pismenim rešenjem, proti kateremu ni pravnega leka. § (j.ilCron 22. zak. o tisku se ■ liiKfnie. 6 7.'Cl*n 27. zakona o tisku; s^ fnqgjaf,i|> se glasi: V času vojne in mobilizacije*!!^«? hko prepove izhajanje in razpečavanje vseli listov in drugih tiskanih stvari če vsebujejo to, kar je cenzura zabranila^ ; § 8. Clen 25. zak. o tisku se ukine. ■ § 9. Urednik novin ali začasnega lista je dolžan brezpogojno objaviti v prihodnji številki lista ali spisa vsak popravek o dejstvih, iznešenlh v njegovem listu, ki tnu ga pošlje oblast. 8 10. Clen 28. se menja in se glasi: Urednik se - oprošča dolžnosti rtatisniti, popravek v naslednjih i slučajih s 1. Ako popravek ni podpisan ali« hi podpisan 'od one fizične- ali prkvne osebe katere irrie je imenovano v pisan v drugem jeziku nego ono kar po-vatna- oseba dvakrat večji od popravljenega spisa. 3. Ako vsebuje popravek, pre: greške ali prestopke'proti zakonom ali če je spisan nevljudno, 4. Ako je popravek napisan v drufcem jeziku nego ono kar popravlja. 5. Ako je preteklo 6 tednov 6d dneva objave popravljenega spisa. § H1. Clen 33.-se-menja in se glasi: Za kaznjiva dejanja in prestopke o tisku odgovarjajo skupno pisec, urednik, izdajatelj, tl-skaruar in razpečevalec po določbah kazenskega zakona, zakona o zaščiti države, odnosno po odredbah zakona o tisku. Odredbe člena 34, 35, 36, 37, 38 in 39, zakona o tisku prenehajo v kolikor so v nasprotju z drugimi členi. § 12. Clen 72. zak. o tisku se ukinja. § 13. Kaznjiva dejanja za katera so določene v 8. poglavju zakona o tisku kazni, ki so blažje od kazni, ki jili za ta dejanja določa kazenski za'kon in zakon o zaščiti iav-nev varnosti in reda v dtiaVi se UoUdu£az-novala po' kažeu*k?m zakonu, t*iroma po zakonu o zaščiti javne varnosti in, reda v državi. , ' § 14. Minister notranjih' deVlafiko prepove nadaljnje izdajanje 'časopisov. • i ‘»vlil' c\ v |n.. 1. Ako je list bil 3k;rat zaplenjen v, erjem mesecu,, .!i; >fl, ,. ,|2. Ako list ne nati?pe >■ naslednji štovilkj oblastnega popravila, .,j , ,r; . , 3J Ako se enarna globa, navkatero ja..bila odgovorna' oseba obsojenaidne: plača uv 3 dneh. on Pod prepovedjo Izhajanja 'lista se'razume stalna prepoved izhajanja listi z drugimi besedami: prepoveduje 'se nadaljnje izhajanje Hsta, čepraV bi bil ^rljarvljen v drugi obliki ali z drugim1 obrazcem, kakor je list, ki je bll prepovedan. f-i' 'i . § 13. Vse določbe zakonii’o tisku, ki na^ sprotujejo določtiam 'tega zakorri’ ^^''razveljavljajo. § 16. Ta zakon stopi v veljavo in.,dobi obvezno moč, ko se razglasi 'v »feliižbenili Novinah«. oi< Prvi vtisek v Zagrebu in v Ljubljani. Trgovci, tovarnarji tudi višie uradni-štvo je v vsej državi zeio navdušenp za te izpremembe. , r , ,, I . i ( f n, Iz Zagreba imajno poročilo o neki izjavi, dr. Mačka, ki glasi ?takp-ie: ... »Telovnik je odpet, kakor vjdite. Vidovdanska ustava, ki je nad 7; let tlačila; lir,yat-ski narod, je zrušena. Razpadla je, ne samo v zaVesti naroda, temveč tudi faktično' s sklepom Nj. Vel. kralja, pvrsto verujenv-v slogo in zrelost in s tem v moč hrvatskega naroda in v to, da nam bo uspelo opirajoč se na veliko mod ros t, Ni- -Vel. kralja, ,:,u tst variti ideal hrvatskega naroda, da> postane hr-vatski narod gospodar v svpjem domu v svobodni Hrvatski.« > , Ljudje šf to izjavo itelo različno tolmačijo in to je razumljivo, ker politika' HSS )e bila vedno dvoumna. Vendar pa splošno svet zatrjuje,-da sedarijaW.fada n? sestavljena .po receptu dr.* Mačka 1h gošpoda' PrlfcičevM. ■■■■<. ■ . . ■ ,■ . ■ : ■ v Desetletnica smrti R. Luksenbugove in K. Liebknechta. Dne 15. januarja pVeteče'deset let, odkar kar sta bila ubita sodruga Roza Luksenbur-gova in Karl Liebknecht. Ves internacionalni proletariat bo žaloval ta dan in se s hvaležnostjo spominjal teli dveh sVojih odličnih sobojevnikov in mučeniko-v. Da, mučenikov, zakaj Roza in Karl sta padla kot žrtvi za švojo' brezmejno zvestobo delavskemu razredu, kot nevstrašena boritelja proti popa-čevanju Marksovih idej. Pravilnost svojili teorij sta potrdila in dokazala s svojo smrtjo. V letih pred vojno se je v Nemčiji bujno razrastel reformizem, ki je imel namen nemško delavstvo zaslepiti ter Ra pripraviti za ponižno orodje nemškega kapitala v svetovni vojni. Roza Luksenburgova in Karl Liebknecht sta ostro nastopala v svojih neštetih spisih proti reformističnim' teorijam in proti reformistični praksi nemških socialnih patriotov. In ko so šli nauki nemške socialne demokracije v klasje, ko je postala vsa nemška soc 1 a 1 n o d e mo k r a t ion a stranka ponižna dekla cesarja Viljema II., sta med nemškim delavstvom ostala osamljena in sama zvesto branila njegovo zastavo v boju proti vojni. Samo Karl Liebknecht si je upal gla- sovati v nemškem parlamentu proti vojnim kreditom. Po svetovni vojni je prišla v Nemčiji na površje socialna demokracija. Le-ta je ostala zvesta svojim predvojnim teorijam ter začela re'ševati nemški kapital in njegov iz-koriščevaini sistem. Poznano je, kako je pro-slulr Noske streljal in moril delavce. Pri nekih nemirih začetkom januarja 1920. sta 'bila aretirana’tudi Roza Luksenburgova in Karl Liebknecht. Bela garda pod zaščito social-nodemokratične vlade je Rozo in Karla odpeljala in ubila. Tako se je socialni patriotizem nJdkrizal teh dveh svojih velikih političnih nasprotnikov. Toda to zločinsko delo nemške socialne demokracije je odprlo oči nemškemu proletariatu in proletariatu vsega sveta. Zavedni delavci se jih vsako leto ob obletnici njihove smrti spominjajo in sledijo njunim naukom. Spominja se ju predvsem delavska mladina, kateri je bil Liebknecht vnet učitelj. Ti. dve imeni postajata strah in groza pokvarjenim socialistom, ki hodijo v vseh deželah po poti nemških Scheidemannov in Noskejev. Železničarji ob Novem letu I . i i' /• >?• r. ’ X -i 11;* ! JV'.’>/ «... . .i A&f.l iOA ' rAiv.i <■: ; .a ■ 1 Nasi železničarji Ko- roščevega kova pravijo — slabo je na železnici, zares slabo, pa je drugod še slabše, prav po klerikalnem vzorcu; ako ti zlomi roko, pa te tolažijo, zahvali Boga, da ti ni zdrobilo še noge. Od US2J prihaja med nas tudi tajnik Stan- S IV. kongresa Del. zbornic. O normiranju gospodarstva. Tajništvo Delavskih zbornic navdušeno operira z basnijo o »normiranju gospodarstva«, To pa je vsled splošne ekonomske -situacije, ki jo ustvarja ka-pitalističfto-biir2ujski red popolnoma nemogoče. V današnjih mednarodnih okolnostih je,mogoča le ponekod in začasno relativna stabilizacija kapitalističnega, gospodarstva: 1. Zaradi plačevanja vojnih dolgov; 2. zaradi slabega naraščanja internacionalne gospodarske vojne, v kateri celo industrijske države uvajajo agrarne carin^, in agrarne ustvarjajo lastno industrijo ; 3. radi strahotnega oboroževanja v vojrii kemiji,; v zraku in na morju ter v Vsem drugem smrtonosnem orožju; 4.-zaradi »sporazumov«, »paktov«, raznih »zvez«, vsled katerih je položaj letos bolj, napet nego 1. 1913.; radi stalnih zvez proti Sovj. Rusiji, katere gospodarstvo se širi in ustaljuje na celi šestini zfmgljske oble in katere izolacijo naj-kruteie čutijo ravno njeni kapitalistični •izolatorfe končno zaradi imperijalistič-riega boja med angleškim in ameriškim-kapitalom. ko. pa nam govori o razrednem boju tako, kakor kristjani o sodnem dnevu. Mi pa vemo, da je on oddaljen od razrednega boja toliko kakor južni tečaj od severnega, moč ima to samo na jeziku zaradi službenega razmerja do nas. Priporoča nam prav toplo naj nosimo svoje prihranke v delavsko (Kristanovo) banko (on je namreč predsednik nadzorstva v ti banki). Kje vraga, naj dobimo prihranke, ako naše plače niti za stradanje ne zadostujejo! Dobro nam je znano, da je njegov šef »socialist« Kristan, »socialist« samo toliko, v kolikor mu socializem obrestuje denar, ter Stan-kotu za razredni boj toliko, kolikor mu ta .pripomore za udobno eksistenco. Težko se bo vama posrečilo združiti železničarje na bančni podlagi in skrahi-ranemu socialpatriotizmu. Tajnik USŽ.I naj rajše rešuje naše vprašanje (ko bi)-mo imeli denar., bomo govorili, kje ga bomo hranili), kje dobiti denar, ne za banko,, temveč za naše nujne vsakdanje potrebe.. V tem stanju, kakor se nahajamo danes, z našimi beraškimi dohodki ne moremo podpirati kapitalističnih podjetij. Mi tudi vemo, da bi se ugled našega tajnika znatno dvignil, pa kaj hočemo,, ker prihrankov ni. pač pa »pufa« čez glavo, V zadnji »Borbi« (glasilo delavcev in kmetov na Hrvaškem) čitam, da niso hrvatski in bosanski železničarji nič kaj zadovoljni s kristanovsko Stankotovo železničarsko organizacijo. V Sarajevu je nastavljen neki patriot za železničarskega tajnika od strani USŽJ pod imenom, Zima. Ta človek se nikakor ne more pomiriti s Kopernikom v tem, da se zemlja suče okrog solnca, ker njemu se stalno dozdeva, da jc njegova spo- Ali ne dokazuje krah evropskega Locarna, kako lažnjiv in kako nemogoč je pacifizem kapitalizma? Ali ste slišali, kaj pravi ameriški minister dela, Dawes: da niti ameriška ge-nijalna iznajdljivost ne ve, kaj bi s svojimi 4,000.000 brezposelnih delavcev! Najuglednejši kapitalistični tisk brez zavijanja konstatira brutalno in porazno dejstvo, da ne vidi možnosti gospodarske rešitve problema rastoče brezposelnosti, vsaj ne do nove obsežne in dolgotrajne vojne, za katero bi se ustvarile nove vrste industrije. Kar danes govore predstavniki ameriške industrije bodo jutri ponavljali svetovni finančni mogotci, politično bistrovidni ljudje pa itak smatrajo, da je vojna še vedno mogoča. Take so perspektive normalnega kapitalističnega gospodarstva, ki bi jih morale tu^Ji .delavske zbornice v Jugoslaviji jemati v obzir. V prejšnjem tiskanem referatu kongresa nas je Topalovič strokovnjaško poučeval; o kakovosti raznih marmelad, o cenah ovčjih kož, o Vrstah eks-portnega vina — on, kot večni abstinent, — o pomenu trijeriranja žita; sprehajal se je po sadovnjakih in okoli čebelnjakov; stoično mirno je štel mrčes in plesni; spoznal je gospodarske vzroke, ki štovana sekretarska »peršona« ona točka, okrog katere se svet vrti; on je namreč zelo pogosto pijan in so delavci v dvomu, odkod toliko denarja za pijačo. USZJ je bil povabljen od neodvisnih železničarjev v Beograd na skupno konferenco dne 1. decembra, na kateri naj bi se sklenilo kakšno stališče naj bi se zavzelo proti vnebovpijočim krivicam, ki se godijo dnevno železničarjem. Ta sestanek je preprečil Stanko s tem, da je na isti dan sklical konferenco svojih somišljenikov v Brod, kot zastopnika vlakospremnega osobja pa je povabil enega »aviserja« iz Ljubljane. Po vsem tem se ni čuditi, da raste sovraštvo in nezadovoljnost proti organizaciji. Sploh so nam zapravili razni Mikci in Stanki med hrvaškimi in bosanskimi železničarji ves kredit. Da, da, buržoazija in kdor ima le malo časa, vsak nas izkorišča. Dokler je bila naša organizacija samostojna in so io vodili možje, ki so bili res razredno zavedni ter so se žrtvovali, smo vedno imeli kak uspeh, odkar so se pa umaknili vsi starejši zaupniki, ki so imeli pri železničarjih zaupanje, pa živimo kakor v prekletstvu. (Opomba uredništva: Niso se umaknili prostovoljno temveč jih je tajnik izključil, kakor pravi on »po diktatu«.) Po mojem mnenju, ako hočemo, da bomo v bodoče imeli kakšen uspeh, se moramo združiti s sodr. na Hrvatskem, v Srbiji in Bosni, sklicati kongres »zedinjenja« in se sporazumeti. Ako pa nam bo nasprotovala pri zedinjenju Kristanova družba z raznimi omamljivimi govori. da je nemogoče, povejmo tej družbi hlapcev že danes, da govorijo samo zato tako, ker tako želi režim, ker so kapitalisti in njihovi hlapci bili vedno proti temu, da bi se delavec nehal sovražiti. Zedinjenje naj nam bo v novem letu parola, ne izstopanje iz organizacije, kakor to nameravajo napraviti sprevodniki in drugi delavci. Na dveh stolih se ne da sedeti. žensko gibanje. Meščansko žensko gibanje in proletarke. Vsled razmer, ki so nastale z razvojem kapitalizma je prisiljena tudi malomeščanska žena, da zapusti dom in si gre poiskat zaslužka. Težkoče, da se poroči, jo še bolj silijo v to. Te razmere so rodile moderni pokret meščanskih žena ali feminizem. Glavne njih zahteve so: enakopravnost z moškimi in ženska volilna pravica. Nam proletarskim ženam mora biti jasno, da te malomeščanske žene nimajo z našim gibanjem nič skupnega. To je malomščanski pokret, ki ne more razprostreti svojih korenin v širokih masah proletarskih žena. Ta pokrt je slepo orožje v rokah kapitalizma v borbi proti proletariatu. Meščanske žene nočejo razumeti, da sta na svetu samo dva razreda: razred gospodarjev in razred hlapcev. One ne vidijo teli razredov, vidijo, samo spole. 'Po njih mnenju imajo moški oblast v svojih rokah, dočim je žena samo sužnja. One mislijo da mož samo iz egoizma brani ženo, da pride do svojih političnih in socialnih pravic. rode bradate komitaše in pravljične hajduke. .. Vsi smo si obogatili znanje, in moramo mu biti hvaležni, da poznamo ekonomsko usodo vsakega koštruna v No-vopazarskem Sandžaku, le da nam je pri tem ostala popolnoma neznana usoda stotisočev, ki jih je zadela racionalizacija v tovarnah, delavnicah, rudnikih, prometu in poljedelstvu, kjer se vračamo k fevdalnim delovnim razmeram... Na vseh teh kongresih se zamolčuje beseda: ofenziva kapitala, kakor da bi šlo za lasten greh! Razen tega je od vas pričakovano zedinjenje sindikatov ne le isto kot sodelovanje v takih, zbornicah, kakršne so danes, kajti že sedaj se uničuje sleherno enotnost proletariata v akcijah in v boju mas proti posledicam smrtonosne brezposelnosti. Po vsem. kar sem naštel, je razumljivo, da se je na tem kongresu mogel zgoditi tudi ta čudež, da je izdan tiskan referat o gospodarskem položaju, o tem najvažnejšem vprašanju pa ni predložena nikaka resolucija, po kateri bi lahko pričakovali ukrepov sindikatov v razrednem boju! Pravijo nam, saj imamo stare resolucije in nič se v situaciji ni spremenilo. Seveda, z dosedanjo politiko zbor- Resnica je, da žena ni bila vedno podložna možu. Oblike družbe so se stalno iz-preminjalc in razmerje med možem in ženo se je izpreminjalo po gospodarskih razmerah. Današnje stanje pa ima globje vzroke v načinu kapitalističnega proizvajanja. Kapitalizem izrablja ženo vprvi vrsti kot delavko in sicer kot cenejšo delavno silo. Vsled tega ker jc cenejša delavna sila, jo potrebuje in ker ni organizirana jo kapitalizem izrablja, da mu pomaga zlomiti delavski pokret. Samo z izpremembo gospodarstva v družbi, se torej more odpraviti tudi njeno suženjstvo v družini in državi. Druga zahteva meščank je splošna volilna pravica. Pri tein pa jim gre v glavnem za to, da bi glasovale za stranko, ki jirt? jc najbolj pri srcu. Vseeno jim je, če ima ali ne ta stranka v svojem programu enakopravnost žene z možem. Vse to nam v jasni luči kaže ideale in cilje »Pokretašic«. Proletarske žene imamo druge cilje, Delavsko gibanje kot celota zahteva enakopravnost žene kot spola In delavke. Zena naj dobi za enako delo enako plačilo kot moški. Dobro se zavedamo, da se sodrugi ne protivijo temu, kakor tudi ne, da gre žena v tovarne, obrate, pisarne, ker vedo, da je to neizogibna posledica kapitalističnega razvoja. Ne protivijo sc tudi radi tega, ker vedo da jim bo žena zaveznica v končni borbi. Nasprotniki političnih pravic žene so samo kapitalisti. Nespametno bi bilo od nas, da bi pričakovali le trohico zboljšanja svojega položaja, kajti današnja družba si je stavila za nalogo, da oropa žne še teh borih pravic, ki jih je v teku časa pridobila. Proletariat, zlasti proletarske žene se morajo zavedati, da bodo prišle do svojih pravic le tedaj, če se bomo borile roko v roki s sodrugi za zrušitev kapitalističnega sistema. Proletarka. Prizadetim delavkam v tovarni pletenin. Gredoč vsaki dan po Zaloški cesti, srečavam cele vrste delavk, katere že v zgodnji jutranji uri hite vestno na deto, kajti njihovo delo traja deset ur in je poleg tega še akordno. Spretno sl je zna! g. podjetnik ugladiti pot do čim večjega dobička, uvedel je deseturni delavnik. Vsake tri mesece so volitve, ki odločujejo o delovnem času. Žal je zmaga na strani deseturnika. Delavka se boji osemurnika, ker niti pri desetih urah ne zasluži toliko, da bi lahko primerno živela. Tako je podjetnikov položaj olajšan un na prav enostaven način zasužnjuje delavke da mu skoraj zastonj garajo. Ako je denar za luksuzno potrato, mora tudi biti za bedne delavke, katerih žuljave roke so ga pridelale. Ta mesec so volitve za delavske zaupnike v vseh obratih. Tako boste tudi pri vas morale izbrati ljudi, ki naj predstavljajo vašo voljo, moč in zaupanje. Da ne bodo omahovali pred podjetnikom, da vas ne bodo izdajali njegovi milosti ali nemilosti, temveč da bodo neomajno branili vaše interese. Sedaj je prilika, da si tako priborite osemurnik s plačo, ki mora najmanj odgovarjati plači deseturnika. To bodi vaš najbližji cilj, borbo pa morate vedno vršiti tako dolgo, da bo plača •'osemurnika nudila delavki človeka vredno življenje.. nic in njih centrale so vse napake izčrpane: več se gotovo ne da grešiti, čemu torej novi dokumenti, ko ni ne smelosti, ne volje priznati dosedanje napake in iskati novih proletarskih poti... Začenja se doba vedno večje krize in njenih vedno težjih in usodnejših posledic za delavski razred in siromašne kmete. Za sedaj se je to zgodilo z delavci to vam vžigalic, jutri bo slična usoda doletela drugo, tretjo in vse ostale delavske grupe. Ali ni to nov gospodarski moment, ki razen številnih drugih zahteva direktiv Delavskih zbornic, kako naj se brani razred, po katerem nosijo svoje ime! Zakaj ne daste vsaj teh zagotovil in parol: Skupno nastopanje na listah delavskih poverjenikov v tovarnah in delavnicah pri januarskih volitvad. Enotnost sindikatov vsaj v obrambnih borbah v podjetjih. Enotne akcije za obrambo brezposelnih in deklasirauih pred lakotjo. Odprava gorosiasnega volilnega reda v zbornicah in dopuščanje svobodnega vlaganja volihili list za vsako sindikalno razredno organizacijo. Vsaj toliko! Zato izvolite iz svoje srede same odločne zaupnice, ki sc bodo za vas vse skupno z vami borile za osemurnik in zvišanje plače. Opozovalka. Drobne vesti. Skromno vprašanje na Delavsko zbornico. Minulo je že mesec dni, odkar se je vršil kongres takozvanih »Delavskih Zbornic« v Beogradu, i>a še do danes nismo čitali in slišali nobenega poročila, kaj in o čim ste razpravljali. Iz bclgrajskih listov, smo zvedeli, da ste nodvisne delegate pometali s kongresa, ker so se drznili kritizirati vaše resolucije. Poročajte nam objektivno, če ste res samo to naredili in nič druzega! Ako ste zapravili 30.000 Din in ako vas je bilo iz Slovenije 15 delegatov, bi bila vaša dolžnost, da nam skupščinarjem poveste, vsaj na uho, potihoma, kaj ste izven »venmetanja« še drugega koristnega za slovenski proletariat sklenili in naredili. — Radoveden skupščinar. VABILO na 1. red ni občni zbor Delavske telovadne in kulturne zveze »Svoboda«, podružnice v Dobrunjah, ki se vrši v nedelo, dne 20. januarja t. L ob 2. popoldan v lokalu g. Miha Jerihe v Zadvoru št. 14. Dnevni red se izve na občnem zboru. Dolžnost vseh članov je, da se občnega zbora sigurno udeleže. Odbor. ZAHVALA! Srčna hvala vsem železničarjem in jeseniškim tovarniškim delavcem za njih izdatno podporo, s katero so mi prišli na pomoč ob priliki mojega 17-dnevne-ga preiskovalnega zapora, ki sem ga presedel po zaslugi par denuncijantov. Arih. ZAHVALA! Zahvaljujem se vsem sodrugom darovalcem iz Bering in Ezdna za podporo v moji bolezni v znesku 355 frankov. Jože Razpotnik, Beringe, Belgija. MIZARJI, NE V ZAGREB! Upozoravaju se drugovi stolari, da ne putuju u Zagreb tražlti posla, jer ovdje vlada ve-lia besposlica. Neka drugovi ne nasjedaju na razne anonce sa kojima pojedine! traže stolarske i strojarske radnike 1 na taj način pogoršavaju uslove rada i snizuju nadnice. Drugovi, nepotrebno je praviti trošak za pu-tovanje, jer se posla ne može dobiti, a oni poslodavci, koji traže radnike putem anon-ca predlažu besposlenim radmcirna takove uslove, da ih oni ne mogu prihvatiti i za omi cijenu raditi koju i poslodavci predlažu, jer im ne dostaje ni za najnužnije potrebe života. Savcz Drvodjelskih radnlka-ca Jugoslavije. SODRU2ICE! Poročajte o razmerah, delovnih pogojih, o življenju v Vaši tovarni, obratu, pisarni o vsem poročajte, kar vas teži, kar teži delavsko ženo. »Enotnost« edini list v Sloveniji, ki zastopa vaše interese, bo vaše dopise objavljala, vam bo dajala nasvete. Kaj pišejo delavci in kmetje? Dobrunje. Da bodo naši delavci in kmetje vedeli in spoznali natančno klerikalne lahkoživčke (pri litrih vina), pišemo sledeče vrstice. In to sta tisti brihtni Tonček in modri Franci; ker mislita, da imata samo onadva prav. Mi delavci vemo, da sta naučena od vodilnega faktorja klerikalne klike, saj smo itak čitali, da so dobili 10.000 Din za brezposelne in 5000 Din za božičnico revnim otrokom. Ali se v občini Dobrunje tako zastopa ljudske interese, ali imate tako naročeno po vašem voditelju. Birokratske malhe, ki se bahate, da imate dosti denarja v občinski blagajni! Če je, naj bo, saj je to denar kmetov in delavcev. Zakaj pa ne pove tisti brihtni Tonček, kaj je bilo takrat, ko ni dobil svojega obrta, ker je šel delati za navadnega delavca. Pa se ni takrat potrkal na svoja prsa, ko je šel pod minimum delati. Takrat je bil ravno on tisti, ki je prav tako rabil brezposelno podporo kot drugi sedaj. No, saj jim ni zamere, ker klerikalci itak ne znajo drugega nego delavstvo tlačiti, kolikor se tlačiti da. Kar se pa tiče modrega iFrancelna, pa itak ne pozna delavcev drugače, kot ob volitvah, da ga delavstvo napravi za moža. Od danes naprej naj jim pove vsak delavec in kmet občine Dobrunje. da naj gresta brihtni Tonček in modri Francel ob prihodnjih volitvah pod hra- stovo drevo po šižike. To naj bodo njihove zaupnice, drugih pa nimamo mi delavci m Kmetje za take zagrizene Our-žujsKe lakaje. i\att.or sta onumt jane-Zck m rnouri rrancet. Delavci in Kmetje, zapomnite si taKe tr... m jim ne zaupajte niti Oeseue Ker taKi ljudje besede poštenm delavcev in Kmetov nista vredna. AitciOiiarjem TPD visoke dividende — rudarjem piepoved strokovnega združevanja. Upravni ouoor ijKO javlja, da oo oruzoa izplačala za preteido leto na aelnice najmanj m dinarjev po možnosti pa Se več. L-& leto 1927 so dobili demicarjJ du Din dividende na demico. V letu 1 Vii. je imeia diu-žoa 38 miii^nov Din čistega dookka. V čemur pa niso vštete gratiiiKacije gosnodom upravnim sveiniKom, direktorjem in drugim višjim uradnikom. Milijonski uuatKi za investicije, modernizacijo in racionalizacijo eksploatacije, greuo izključno na račun rudarjev. Kesniccn pioiit, ki so ga izzemali iz rudarjev, je gotovo mnogo veCji, Ker to, kar družba izkazuje, za Kar je z zakonom o javnem polaganju bilanc delniškin diuzio ouve-zana, je le toliho, kolikor se pred javnostjo prikriti ne da. Število vseh' zaposlenih pri TPD v letu 192/. je znašalo povprečno 8500, Ce izračunamo izkazan in neizkazan pioiit, pridemo do zaključka, da je vsak rudar prigaral ak-cionarjem IPD v letu 1927. gotovo najmanj 7uo0 dinarjev čistega profita. Za leto 1928. pa še eno četrtino več, kar bo prihodnja bilanca društva potrdila. Koliko šihtov so morali rudarji poleti brez vsake potrebe praznovati! Varnostne naprave v jamah so absolutno nezadostne, premijski sistem, uvedba plačevanja razstreliva po rudarjih samih, nezaslišan priganja-ški sistem, mizerne naravnost sramotno nizke plače, visoke kazni za vsako malenkost, vse to se godi za čim večji proiit 'IPD v korist peščici akcionarjev in višjih uradnikov. TPDružba izkazuje ogromne milijonske profite — a rudarji, njihove žene in otroci dobesedno stradajo so goli in bosi, skoraj vsaka družina ima dolgove pri trgovcih, ki jih ne more plačati. Vserudarska razredna strokovna organizacija je edino sredstvo, da se omeji in končno tudi odpravi nesramno izkoriščanje rudarjev in jim zagotovi človeka dostojno življenje. Tega se na jvsak rudar zaveda, hi dolžnost vseh rudarjev je boriti se In Izsiliti od režima legalizacijo razrednih strokovnih organizacij predvsem enotne vseru-darske razredne strokovne organizacije. Milijonski proiiti TPD so sad našega dela In zato naša last, nam, našim ženam in otrokom od ust Iztrgani grižljaji. M. B. Iz Zagorja. Silvestrovo. Gledal sem proletarce na zabavi Silvestrovega večera. Kako izmučeni so bili njihovi obrazi?! Cisto pravega suženskega tipa! Nei sodrug se je oglasil in napravil lep govor. Opisal je vse tžkoče starega leta. Kako moderno je izčrpavala rudarje IPD. Mnoga kmečka posestva so prišla na boben. Voščili so si drug drugemu veselo novo leto in manjše izkoriščanje kakor do sedaj. Mnogim sodrugom proletarcem so pa solze zalile oči. Na obrazili se jim je videlo sovraštvo proti izkori-žčevanju delavcev in kmetov. To je garancija za prebujanje in bojevno voljo za nadalje. Za večje delavske pravice in strokovne razredne bojevne organizacije, ki bi bile v resnici za zboljšanje našega stanja in zagovarjale in nastopale za najbolj potlačene rudarje TPD. Delu čast in oblast. Antonin. Velenje. Dolgo se že nismo iz našega kraja nič zglasili v »Enotnosti«, toda Taz-mere nas silijo, da se bomo mogli menda precej pogosto oglašati. V boju proti kapitalizmu — za enakopravnost vseh zatiranih se pa pogosto zadene na ljudi, ki so delavskemu gibanju res prava »coklja«. Mi smo se s to cokljo že svojčas ukvarjali, toda, ker je ravno isti čas policija dr. Korošca plenila po uredništvu »Enotnosti«, je med drugim zaplenila tudi vse naše dopise, ki so se istočasno tam nahajali. In tako se je zgodilo, da naše delo ni ugledalo1 luči sveta. To je torej prva stran ugotovitve ali utemeljitve za današnji dopis. Druga stran pa je ta; da bi se mi prav gotovo ne oglašali v listu danes, ko imamo celo vrsto pomembnejših stvari kakor so le-te, s temle dopisom, če bi se ne bali, da ne bodo ljudje v drugih revirjih mislili, da je resnično vse to, kar je Bernotov fanatik Mar-tinšek, v svojem za »rumeno boleznijo bolehajočim »Socialdemokratu« napisal, ko je napadal in blatil velenjske dekaliste. Primorani smo spregovoriti v ta namen nekaj besed. Vsakomur so še v spominu izredni in redni občni zbor U. rud. skupine in s tem v zvezi razni sestanki in protestni shodi itd. Od tega časa sem Martinšek ne more videti več nobenega dekalista, posebno pa velenjskih ne, ker je prepričan, da če bi teh ljudi ne bilo, bi še Bernot z »Naprejem« ne bil šel po gobe, kakor je sicer moral iti. In misleč, da bo svoje iieproletarsko dejanje nekoliko opravičil in svojo osebo opral blata v katero je zagazil, je pričel na vso moč udrihati in tako podlo ter demagoško blatiti nas dekaliste, da je vsakdo lahko spoznal, koliko je v Martinškovi notranjosti proletarskega ter socialističnega. Da pa nc bomo preobširni, je treba, da že koj sedaj osvežimo Martinšku spomin. Ker je bil nekdaj strumen »veteranec sv. Barbare« bi bilo pričakovati, da on zna na pamet onih 7 poglavitnih grehov, ki jih vsebuje »katekizem«, izgleda pa, da jih je popolnoma pozabil. In k temu bi mu mi priporočali, da vpraša vsaj Blatnlukovo Mimo o tem, kajti ona je o tem približno tako dobro poučena kakor Martinšek o Bernotovem pravilniku. In pri tem upoznavanju teh grehov bi svetovali Martinšku naj malo pomisli, če le nimamo mi prav. ko trdimo, da je razven enega podvržen vsem. Pa bo menda le tako. Kajti imeti grunt, da se lahko redi 4 do 6 glav goveje živine ter imeti par konj, na drugi strani pa hoditi na delo na rudnik, njive pa dajati v najem drugim, poleg tega pa govoriti proti brezposelnosti in se boriti za brezposelno podporo na tak način, da bi plačali zopet le izmozgani in oropani rudarji, se pravi grešiti proti proletarskemu razredu in delati na konsolidaciji kapitalizma. Ce imaš, Martinšek, toliko socialnega čuta v sebi kakor nas eden za nohtorn enega prsta črnega, potem odstopi vsaj na rudniku svoje mesto enemu, ko jih čaka najmanj 25 do 30 če opustiš delo. Toda tega ne storiš! pa čeprav govoriš o tem, kako bi se rešil problem brezposelnosti. Toda ti moraš kot srednji kmet imeti tudi1 na rudniku delo, seveda ker si »socialist«, pardon »socialdemokrat«.' In ti, Martinšek, si govoril, ko se je šlo za upostavitev rudniškega konzuma, da dela s. Polanc samo radi tega za konzuin, ker mu gre za boljšo službo. V naglici nisi pomislil, da bi bilo treba s. Polanška vprašati, da bi tako boljšo službo hote) sprejeti. Kaj ne? Oh, čuj, Martinšek! Ali misiliš da so vsi ljudje Valenčakl in Martinški itd-? Daj, daj pojasniti, kako je mogoče, da so ob prvi redukciji morali na cesto taki, ki niso imeli nič, ti si pa kot srednji kmet ostal? Menda že zato, ker si tako nasproten kapitalizmu in njegovemu sistemu! In zadnje čase si vedel celo povedati, da hodi s. Lekš na tajne seje k g. direktorju. Ako Te je želja vedeti za vsebino in rezultate takih sej, tedaj vedi, da ti je na razpolago s. Lekš z odstopom svoje službe, katero lahko takoj prevzameš ti, da boš potem lahko na dolgo in široko poročal v »Socialdemokratu« o rezultatu takih sej. Ce ti mogoče manjka gradiva pa vendar poročaj enkrat, kakšen gnoj imaš v lastni organizaciji, kako nam je tvoj sodrug socialdemokrat šel na roko pri razmnoževanju obč. programa, da nam je s tem požrl vsaj pet, če ne šest nadaljnih odbornikov vsaj pet, če ne šest nadaljnih odbornikov v občini Da, da načelo javnosti. Ampak samo na zunaj. Zato pa ste tudi mogli iti po »gobe«:. Propadli ste v akciji II. rud. skupine, ker ste nastopili proti delavstvu. Propadel si pri ak-el ji za upostavitev rudniškega konzuma, ker si bil zopet proti delavstvu kakor Valcnčak in v vrsti tistih trgovcev, ki so na najne-sramnejše načine odirali rudarsko maso. Nositi delavsko obleko, ter med delavci biti, ob enem pa proti njim delati, se pravi: biti agent kapitala. Dekalisti. Občinska seja v Trbovljah In proračuu za leto 1929. Dne 7. dec. 1928 se je vršila plenarna seja, ki je potekla v najlepšem redu. Od strani dekalistov se je hotelo več stvari predlagati, bila pa je vsaka beseda zastonj. G. Krušič je izjavil, da so to konkretne številke, da se ne dajo spreminjati. Stavljen je bil predlog od strani SLS, da naj se zviša postavka za otroško zavetišče od 15.000 na 100.000 Din. To je dal gospod župan na glasovanje in sicer na zvit način. Kdor je za to, naj vstane, drugače se »za« obsedi. Tako so glasovali za predlog samo en dekalist in SLS. Gospodje socialisti niso bili za zvišanje in ne brnotovci, in drugi gospodje tudi ne. G. Letnik, narodni socialist ni bil za nobeno spremembo- Sodrugi, rudarji, postavka za dečje zavetišče, to je za rudarja velikega pomena, najbolj važna, kar jih je za družino. Mnogo očetov in mater pogine od revščine. Kaj pa otročiči? Oni so pripuščeni na milost in nemilost tujim j ljudem. Gospodje socialisti, uradniki TPD i niso zastonj agitirali v gostilni Volku pri zadnjih volitvah za vašo stranko, češ, da ste tako zvesti, da ne marate izpremeniti postavke, ki je najbolj v korist revnim otro-; čičkom. Še nekaj« Abstinent špirit Milan-| ček pravi: »Škoda, da si v občinskem od- I boru in ne veš, koliko je v proračunu za j zidavo hiš!« V proračunu Je 500.000 Din. F. S. pravi da te »cifre« ni videl. Gospod Mi-lanček, le prej poslej cifre, potem govori okrog ljudem, da je samo 350.000, to je 75 odstotkov manj kakor lani. Kar ni videti, ni verjeti, g. Milanček. Cifre so dokaz, ne hvala okrog ljudi! V proračunu je tudi 50.000 za brezposelne, pa se ni treba zanašati vam, delavci, ker pravi g. Krušič. da je ta fond za one, ki bodo iskali dela. Za one, ki gredo na Državno borzo za delo, za prevoz v Francijo itd. — Še nekaj: gospodje socialisti vprašujejo, kako bo za bodoče volitve? Ali bomo šli skupaj ali ne? Moje mnenje je, da z drekalistl ne bo treba iti, ker ste sodelovali vedno samo z buržoazijo. (S tem vprašanjem si ne bo treba več beliti glave! Uredn.) Delu čast in oblasti S. IZVOLITE BRATI: Cenjene gospodinje, poizkusite, da je Kolinska res izvrsten pridatek za kavo, ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se uporablja v vseh rodbinah. Ob začetku leta se našim spoštovanim odjmalcem za naklonjenost zahvaljujemo In želimo vsem SBEČNO NOVO LETO! KOLINSKA. Sodrugi in sodružice! Vljudno naznanjam, da sem otvoril v Delavskem domu na Karla Marksa trgu št. 2. svoj BRIVSKI IN ČESALNI SALON, katerega bom vodil točno ln solidno ter po znižanih cenah. Izvrševal bom vsa v mojo stroko spadajoča dela, t. j. v postrežbi gospodov, striženju bubi-frizur, onduliranju i. t. d. Sc priporočam M. QORENC. Blago za obleke vseh vrst, kupite najbolje in najceneje pri HOVim-ll Ljubljana Kongresni trg 15 POZORI 200 moških oblek iz prvovrstnega češkega sukna razprodam skoraj za polovično ceno po Din 500 In 600. Prodaja se vrši od 3. do 31. decemdra 1928. Po neverjetno nizkih cenah se bodo prodajali tudi vsi drugi konfekcijski izdelki, kakor: deške in fantovske obleke, raglani, površniki, zimski suknjiči, usnjati suknjiči, dežni plašči itd. Konfiia inUla Josip Mit Ljubljana. Dunajska cesta 7 Ne zamudite ugodne prilike I