^^^TT % T A Q 1VT A T) TA A T The only Slovenic zla ^ ! ItJL/Vo ' 1\AttOIIA i ±runstr- njedelj in praznikov. A-* ^ A 1 X 1/ V/ i-f 1 A ^ every dajr i I Sundays and Hoiia« >-, »■■■ i :Ust delavcev v Ameriki. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. KaLrtd m »•cond-OU« Matter, September 21, 1903, »t tke Port OlHce al New York, N. T, under the Act of Congress of March S. 187«. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLAND' NO. 205. - ŠTEV. 205. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 1, 1909. — SREDA, 1. KIMOVCA, 1909. VOLUME XVIL - LETNIK XVII Napad na vlak Pennsylvania železnice. PET ROPARJEV JE NAPADLO EKSPRESNI VLAK MED PHILADELPHIJO IN ALTOONO. Roparji so z dlnamitom razstrelili blagajno in odnesli mnogo denar j a. ZASLEDOVANJE. • ■ O-'- Harri-burg, Pa., 31. avgusta. Pet nepoznanih roparjev je napadlo pittsburški ek^presni vlak Penmsyl-vania železnice, ki je ostavil Philadelphia ob 6. uri včeraj zvečer. Nrtped ko roparji izvršili miljo' daleč o odšli, so našli železni-. carji pod vagonom zavoj denarja, v ktercm je bilo .$o049. -o- ROPARSKI NAPAD NA CONEY ISLANDU. Neki zamorec je napadel Gustava Beck ga potolkel in oropal. (Justav Beck iz št. 100 južna 7. ul., Newark, N. J., je bil na Neptune j Avenue, ne daleč 15. ulice, na Coney; Islandu v New Yorku napaden in! oropan. Šele, ko je ležal Keck v svoji krvi brez zavesti na tleli, in so njegovi napadalci menili, da je že mrtev, so se pobrali s svojim plenom, obstoječ iz $17 v gotovini in zlate ure. Policiji se je posrečilo, da je are-tovala včeraj zamorca James Wilso-na iz št. 361 zap. :J9. ulica Manhattan Borough v New Yorku in ta je baje že pripoznal. da je iskani zločinec. Pravi pa. da sta ga podpirala Pat-! rick lvearns iz Troy, N. Y., in neki; drugi mož. K earns je že tudi areto-van. Oba jetnika sta bila včeraj pri-j peljana pred Adams St. policijsko so- ■ d išče v Brooklyn Borough, kjer so jih obdržali brez pripustitve varščine. Beck, ki se nahaja sedaj v Coney Island bolnici, je izjavil, da se je peljal v Coney Island, da bi obiskal starega prijatelja N. Sallidana, s ko-jim je imel svoječasno skupaj gostilno na veselem otoku. Okotu polnoči je zapustil Salladinov lokal, da bi se . podal k postaji nadulične železnice., Ko je prišel na Neptune Ave in 15. . ulico, je stopil neki zamorec k njemu in ga naprosil za užigalice. Ko je segel Beck v žep, ga je udaril zamorec z nekim topim orodjem po glavi in ga potem še tudi naprej tako dolgo tolkel, dokler se ni zgrudil. Čez nekaj časa je prišel Beck zopet k za-. vesti in se hotel splaziti k postaji nadulirne železnice. Neki mimo pri-šedši možki, ki jra je videl vsejra okrvavljenega. je poklical policijo, ki je takoj pričela s preiskavo z gori orne- j njenim vspehom. L . -0- Premog je dražji. i Sedanjo prosperiteto trgovski svet na vso moč. izkorišča in podražuje živila. Toda to ni nič novega, ker to ve hišna gospodiuja pač najbolje.; Še neprijetneja je vest, da postane od danes naprej tudi oglje dražje. | Premnog stane od slej naprej do 1.1 aprila 1910, ko postane navadno 501 centov ceneji, tona $6.50. Seveda se | ne manjka od prodajalcev izgovorov I za podraženje. Pravijo, da se vsied j zadnjih vesti o štrajku po premogu ' ni mnogo povpraševalo, prodajalci so j si pa nabavili veliko zalogo. Ker se pa vesti o štrajku niso uresničile,! morajo prodajati po navadni ceni, da denar, kterega so založili za premog,' zopet nazaj dobijo. Kadi tega ne I morejo pri ceni ničesar popustiti. j I i Dunajski ropar | se mudi v New Yorku. NAŠA POLICIJA GA JE BAJE PRIJELA; NA DUNAJU SI JE PRILASTIL 119 TISOČ KRON. —o— Tatvino je izvršil na poštni postaji na Minoritskem trgu na Dunaju. —o— RODOM AMERIČAN. -o- S pomočjo Pinkertonovih detek-tivov se je newyorški tajni policiji posrečilo prijeti nekega moža, kteri ! je glasom zatrdila tuk. avstr. konzulata izvršil na Dunaju v poštni postaji na Minoritskem trgu predrzno in v s peš no tatvino, kajti posrečilo ! se mu je odnesti svotico 119.000 j kron ali nekaj nad $23.000. Dozdev- j nega tatu, ki je skrajno elegantno o«- J blečen, so prijeli včeraj popoludne | na Manhattan Inn in sicer na 107. ul.'ei in Manhattan Ave. Jetnik je ' rodom ali Anglež ali pa Američan in i trdi, da se imenuje Robert Freeman, j Star je 30 let. Vsied aretacije je bil zelo nejevoljen, toda o svoji osob- j nosti ni hotel ničesar povedati. O tatvini, ktera se je izvršila na Du.iaju, in ktero je jh> avstrijskih razmerah smatrati za veliko, smo svoječasno že poročali. Tat je imel gotovo jednega zaveznika in ko je ; prišel k poštnemu oknu, kjer je imel j blagajnik omenjeno svoto denarja, j je njegov prijatelj uradnika pozval i na telefon. Ko je uradnik odšel k telefonu, si je tat prilastil denar in neznano kam zginol. »Sedanji jetnik Freeman ie prišel v Ameriko tresi, povodnji, kugo in , kolero ter krizo, kajti le na ta način ] je baje mogoče sedanjo družbo po- j , boljšati. Koleri in krizi, oziroma j j padanju cen na borzi na" Waif Št. j bode sledila druga kazen v obliki ] padanja — zvezd raz neba in potem bodo zvezde padale raz nebo ravno j tako. kakor smokve in češplje raz' , drevja. Vse to se bode zgodilo samo j ; radi tega. da se človeštvo poboljša. ] Dosedaj nam še ni znano, se li bo- | de Rev. F. W. Sanfordu pridružil , tudi naš frater. Ako bode kaj tacega 1 sto ril. ?e bode to zgodilo potem, ko bodo zvezde padale raz nebo, kakor' -"češplje raz drevja", kajti potem j , l>ode lahko kuhal "slivovic". ki bo-l. de prinašal, kakor navadna vola iz i * "Jordana" in rafaeliziranje našega j -naroda. I Saratoga, N. Y., 31. avgusta. Čla-j ni one vere, ki trdi, da se milenij ! bi iža, so priredili v (Saratogi .svojo letno konvencijo, h kteri so prišli delegatje iz raznih držav naše repu-' ^ blike. Vsi so prepričani, da se bode naša zemlja leta 1914 spremenila v : pravi raj. Svoje prepričanje izvajajo i iz proro-kovanja sv. pisma, ktero ob- 1 j ljubuje boljše čaw-e. Zborovalci pa | . nikakor ne nvažujejo dejstva., da ' "j oni, ki so pisali sv. pismo, niso ve- I . deli za Ameriko in tudi ne za tru- ; ste in naše politike, kteri imajo v j Ameriki itak že pravi raj v -moder- j'' nem smislu. I' i s -0- , £ sedem otrok zgorelo. , ■ Q ■ C Požar v St. Malachy sirotišnici v Ročka way Parku je zahteval več žrtev. i Velik požar, ki je v ponedeljek ; zvečer upepelil rimsko-katoliško St. ] Malachy sirotišnico v Rockaway -Parku, N. Y., je zahteval več člove- , ških žrtev. Iz nekega od policije v , Rockaway Parku izdanega poročila ] je razvidno, da so našli pod razvali- , nami mrtva trupla sedmih otrok in brezdvomno je, da bode število ponesrečenih še naraslo. Mala trupla so tako hudo sežgana, da ni mogoče dognati identitete. Trupla so ležala skupaj in najbrže so otroci, ki so postali žrtve plamenov, spali v sobi nad kuhinjo, kjer je izbruhnil ogenj. Najmlajše otro- ( ke so poslali že ob sedmi uri v posteljo in ogenj so pa opazili šele eno uro kasneje. Otroci niso mogli pobegniti pred plameni, ker jih je dim že v postelji onesvestil. Imena bodo šele kasneje lfehko ugotovili, potem, ko bodo natančno prešteli ostale. Nevarnost odstranjena. ; Povodnji v Mehiki. ŠTEVILO ŽRTEV POVODNJI NE BODE PRESEZALO 1400 OSOB; 15.000 LJUDI BREZ DOMOV-JA. V kolikor je bilo dosedaj mogoče ceniti škodo, znaša slednja 12.000.000 dol. POMOČ. -o- Mcxico Ciudad, Mexico. 31. avg. Glasom najnovejših poročil iz seve-ro-iztočne Mehike, je tam/kaj povodom zadnje velike povodnji vtonilo 1400 ljudi in sicer večinoma v mestu Monterey in okolici. Koliko je šte- i vilo žrtev povodnji v notranjih kra-! jih, še ni dognano, vsekako pa ni ve- !. lik o. Voda je napravila za 12 mil. dolarjev materijalne škode. Reka je sedaj zadobila zopet svojo normalno : globočino in s tem je vsa nevarnost 1 odstranjena. Četrt mesta Monterey : je popolnoma razdejan in tam je . 15.000 ljudi še vedno brez stanova- , 1 nja in strehe. Tudi primanjkuje pre-i bivalstvu najpotrebnejšega kajti vo- 1 da je vfiirila vse jestvine, ktere se ] zamorejo nadomestiti le z hitrim do- ' ' vozom, kar je pa skoraj nemogoče, ' ker ?o vse železnice v takem stanju, j 1 da je promet na njih nemogoč in za 1 dalj časa nereden. Vsekako bode | ] trajalo najmanj teden dni, .. bodo železnice za mogle svoj promet < vrediti ki do tedaj bode moralo pre- j bivalstvo stradati. Konzulat Zjed.|j držav in mestne oblasti davajo vsa- i ki dan 10.000 lju lern potrebno hra-1 no, ktera pa seveda tii najboljša,: kajti deli se ono, kar je? mogoče ku-j piti. Na tisoče ljudi ;e je nastanilo po cerkvah in v katedrali. Železniški mostovi, ki so vodili preko Rio Juan in Rio Rinconavo med Saltillo in Monterey, so razde- 1 jani in voda je odnesla 75 milj pro- 1 ge internaeijonalne železnice. Kata-1 j strofa je zahtevala toliko žrtev vsled i \ tega, ker so se nasipi in rezervoarji t porušili. ■ i Washington, 31. avgusta. Konzul Zjed. držav in mehikanski trgovci c s o naprosili tuk. oblasti, naj pozove- ^ jo prebivalstvo za nabiranje prosto- ^ voljnih prispevkov za pomoč onim j Mehikancem, ki so vsled povodnji r prišli ob vse, kar so imeli. j -o- t K SMRTNI POSTELJL l -o- ( Dezertirani vojak sme obiskati svo- ; jega smrtno bolnega očeta. j. o— r Greenwich, Conn., 31. avg. Iz Fort , Hamittou v New Yorku pobegli vo- j jak John Brummer, kterega so tu- ! j kaj pred dvema tedni dobili, si je j ( izprosil dovoljenje, da sme obiskati! g svojega bolnega očeta, vsled kterega j g je tudi dezertiral od vojakov. Pre- j peljali ga bodo z vojaškim sprem-' t stvom v Wallingford, kjer boleha njegov starec v zadnjem stadiju na sušiei. Fred H. Knapp od tukaj je poslal potrebni denar za potne stroške. j -o--, < V glavo mtreljen. j Pri neki veseli družbi v stanova- i nju točaja Miehaela Clark, 51 Goerck j t St. Manhattan Borough v New Yor- s ku je bil 23 let stari kočijaž Wm. 1 Woods ustreljen v glavo in je kas- 1 neje umrl v bolnici. Kako se je pri- 1 godek zvršil, še sedaj ni jasno. Policija je aretovala Clarka in štiri njegove goste. i Cena vožnja. i P&rniki od Auatro-Americana progp < ,,LAURA" J odpluje 15. sept. IsTVew Yorka t Trst in Reko. 8 temi parnlki dospejo Slovenci in Hrvati najhitreje t sto} rojstni ] kraj. Vožnja itane iz NewYorka do: 1 s Trstanali Beke SM.00 do IjiMJue 498*60 Kagreba tf 917.90 - f Južne republike. Potres v Panami. POTRES JE BIL DOKAJ JAK, TODA POSEBNE ŠKODE NI NAPRAVIL. Panamski prekop je ostal v kolikor je znano nepoškodovan. — V COLONU. -o- Panama, Panama, 31. avgusta. Veeraj zjutraj kmalo po 8. uri, pripetil se- je tukaj jak potres, ki je prebivalstvo dokaj prestrašil, kajti na stotine ljudi je strahotna pribeža-lo na ulice. V kolikor je dosedaj znano, pa potres ni napravil posebne škode in tudi nihče ni bil ranjen ali j ubit. i Poslopja, v kteri h je nastanjena j panamska vlada, kakor tudi komisi-i ja panamskega prekopa, so se tako močno pretresla, da so vsi vslužben-' ci v strahu bežali na prosto. Ko so se potem prepričali, da potres ni napravil na poslopjih posebne škode, so se zopet vrnili na. delo. Prvemu jakemu sunku, k sreči potem drugi | ni sledil. Tudi iz notranjih pokrajin republike Paname se javlja o potresu, posebno pa iz Aguadulce v pokrajini i Cocle in iz Pacore v pokrajini fauu-mi. Tudi v Colonu so čutili potres, j ne da bi napravil kako škodo. V kolikor je dosedaj znano, potres ni na-[ pravil pri prekopu nikake škode. Washington, 31. avgusta. Seizmo-graf vladinega vremenskega urada je včeraj zaznamoval potres, ki se ; je pripetil v Panami dopoludne ob 8. uri. -0- • VENDAR STA DOSEGLA CILJ. Po krvoprelitju poroka v bolnici. Q I ' 191etna Florence L. Wood, ki je bila v četrtek po noči od lOIetnega ' Franka E. Williamson težko ranjena,, 'je bila po katoliškem duhovniku Par-; kerju v Bushwiek bolnici Brooklyn j Borough v New Yorku z mladim mo- | I žem poročena. Ginljivo je bilo videti, kako sta! oba mlada človeka v bolniški sobi: prisegla eden drugemu z%*estobo v do- \ brih in slabih časih. Povest obehi za- J" ljubljencev je jako žalostna. Flo-1 renče je bila že dalj časa bolebna in Frank, ki je šele 19 let star, je zgubil službo in ni imel sredstev, da bi ; poročil svojo ljubico. V četrtek sta! sedela cel večer na stopnicah hiše št. j ] 667 Decatur St. Brooklyn Borough ( in o polnoči je pognal Frank deklici: ^ krogljo v glavo in se potem v samo- } morilnem namenu tudi sam težko ranil. I ( Družina Woodove, ki je bila včeraj i, | pri poroki prisotna, je pozdravila tu-I; d i mladega soproga, s kterim se je !, sprijaznila. Mlada poročenca, ki sta j. j sedaj dosegla svoj cilj, kar jim bilo' ( | pred tednom nemogoče, zapustita v ] nekaj dneh bolnico. -°- Dva štrajkarja ustrelili. ( Buffalo, N. Y., 1. sept. Ko je vče-raj zasebni detektiv John C. Nikolaj vodil dva skaba na poanole West Shore, da prevzameta mesta štraj-kujočili obrežnih delavcev, sta ga dva štrajkarja napadla. Lopov je vsled tega pričel takoj streljati in je oba štrajkarja ustrelil. Le malo je manjkalo, da ni potem množica morilca linčala, kar bi se gotovo zgodilo, da ga ni polieija rešila. Kolizija na kolodvoru. Na kolodvoru Erie železnice v Jersey CityK N. J., je zadel nek navaden vlak včeraj zjutraj v drugi vlak, ki je stal na rogi štev. 2. Pet potnikov je zadobilo lahke poškodbe, toda nobenemu ni bilo treba poiskati zdravniške pomoči. Rooseveltov slon. Nairobi, angl. izt. Afrika, 31. avg. K Rooseveltovi lovski ekspediciji spadajočemu taxidermistu Ed. Hel-lerju se je posrečilo ohraniti kožo slona, kterega je bivši predsednik nedavno ustrelil, popolnoma nepoškodovano. Zobje velikanske živali teh-tajo-pd 80 funtov. Iz Avstro-Ogrske. Nemška barbarstva, DUNAJSKI NEMOI SO ZOPET IZZIVALNO POD OKRILJEM AVSTRIJSKE VLADE NAPADLI ČEHE. Policija je končno posredovala po avstrijskem načinu: z meči MNOGO RANJENCEV. -tO—r;- Dunaj, 1. sept. Na Dunaju je zopet prišlo do obilih dokazov nemškega barbarstva, kajti Nemci so pod okriljem avstr. vlade zopet izzivali ra napadali dunajske Čehe, tako, da je prišlo pri tem početju avstrijskega "kulturnega Volka" zopet do prolivaiija krvi. Kakor je to v Avstriji običaj, je tudi tukaj policija končno posredovala z meči. Po raznih izzivanijih od strand Nemcev, je končno Cehom potrpljenje pošlo, in tako se je vnel pretep, ki je postajal vedno resnejši, kajti obe stranki sta dobili v najkrajšem času izdatno pomoč. Policija je skušala najpreje obe narodnosti ločiti, toda nemški pritepenei so končno pričeli streljati iiti tako je policija pričela rabiti meče. Policaji so toliko časa vdrihali po množici, dokler se slednja ni razšla. Šele po daljšem času je zavladal mir. Mnogo ljudi je bilo aretovanih, dočim je število ranjencev še večje, j Avstrijski cesar je ostani Tirolsko, kjer so tamošnji Nemci priredili izzivajoče slavnosti v proslavo re-^olucijonarja Andreja Hoferja. Fran Josip je odpotoval v Švico in potem na Bavarsko, kjer zamore biti med Nemci, ne da bi kako drugo narodnost žalil. Lvov, avstr. Poljska. 1. sept. V j Sarzvni v okrajnem glavarstvu Lan-cut je nastal velik požar, ki se je tako hitro razširjal, da je bilo vsako gašenje brezvspešno. Zgorelo je 336 . hiš in nad 1000 ljudi je ostalo brez domovja. Med prebivalstvom zamore nastati velika bedi. ako oblasti ne oskrbe takojšnjo pomoč. ■ - o- PRED VELIKIM ŠTRAJKOM V pittsburškem okraju bode pričelo 20,000 premogarjev štrajkati. Pittsburg, Pa., 1. sept. V pittsburškem okraju prične baje danes nekaj aad 20,000 premogarjev s štrajkom.; ne da bi jim v to privolil osrednji jdbor njihove organizacije, kteremu predseduje predsednik Lewis. Pre-nogdrji prično s štrajkom, ker so se posvetovanja njihovih* vodij z delo-1 iajalci radi rabe novega smodnika v rovih zaključila brezuspešno. Črni smodnik so predpisale državne obla-' >ti. Predsednik premogarske organi- j sacije Lewis je dejal, da se bode tudi an posvetoval z lastniki premogovih | rovov, da tako prepreči št ra j k, toda j pokrajinski premogarski predsednik Feehan je izjavil, da se na to ne bo Dziral in da bode vsled tega premo-a:arje svojega okraja na vsak način pozval na štrajk. -0- Predrzni tatovi Ko je družina Adolph Loelirja iz j št. 541 Ralph St. Brooklyn Borough j v New Yorku ležala v globokem spa- ; nju, so se napravili tatovi v stanovanju prav udobno. Tako varne so | se čutili, da je eden predrznih lopo-1 vov zamenjal svojo razcapano oble- j ko z gospodarjevo. V obleki, ktero | si je tat prisvojil, je tičala zlata ura v vrednosti $50 in $19 v goto-1 vini. Tatovi so ukradli tudi denarnico, v kteri je bilo $30. Rojakom v uvaževanje. Iz nekterih krajev v Zjed. državah nam prihajajo pritožbe, da se tu pa tam oglašajo nekteri ljudje, ki se predstavljajo našim rojakom kot naši zastopniki, dasiravno njihova imena in slike niso v našem listu objavljena. Rojake svarimo pred takimi "agenti",, karjti vsak naš zastopnik ima naše tiskovine za izdajanje pobotnic in vsak je objavljen v listu. Razne novosti i' I iz inozBfiishb. NOVE ŽRTVE KOLERE V ROT-TERDAMU NA NIZOZEMSKEM; TRI ŽENSKE UMRLE. Ameriška komisija ogleduje dela pri Donavi v Avstriji. RAZNOTEROSTI. o-- Rotterdam, Nizozemska, 31. avg. Tekom zadnjih 24 ur so v Rotterda-niu umrle tri nadaljne osobe vsled Kolere. Nove žrtve so ženske, ki so živele na raznih tovornih ladijali, koje rabijo za dovoz blaga na par-nike. Sedaj se tudi iz Amsterdama javlja o raznih sumljivih slučajih bolezni, ki je slična koleri. Značilno pri vsem tem pa je, da se je vee slučajev te bolezni pripetilo tako, da niso v medsebojni zvezi. Dosedaj je devetdeset osob v opazovalnici, kajti pri vseh so se pojavili znaki kt-lere, .ako da so zdravstvene obia. ti v velikih skrbeh. Oblasti seJaj marljivo preiskujejo reke in potoke. Tudi iz Arnhema se javlja, da je tam uniria jedna osoba radi kolere. Dunaj, 31. avgusta. Ameriška komisija za regulacijo rek .-e je veeraj zvečer vrnila iz Ogrskega v Avstrijo. Avstrijska vlada je dala komisiji na razpolago parnik, s kterim so si komisarji ogledali regulacijo Donave. Queestown, Anglija. 31. avgusta. Cunardov parnik Mauretania. najhitrejši parnik na svciu. .pj j" včeraj iz New Vorka >emka,; n je na potu prekosil svoj zadnji rekord, kajti za prevoz je potreboval le štiri dni. 14 ur in 27 minut. Peking, 31. avgusta. Brodovje omarice Zjed. držav pod povelj-uštvom rear-a Imirala G. B. Har-berja se je napotilo iz Ching Wantao v Daljni. Bivši podpredsednik Zjed. držav Fairbanks, je danes odpotoval iz Pekinga v Hankow. Tromsoe, Švedska, 31. avgusta. Walter Wellman, ki je nameraval priti na severni tečaj s pomočjo zra-koplava, je dospel danes iz Spitz-bergov semkaj. Sebastopolj, Rusija, 1. sept. Ker pride v kratkem cemkaj car s svojo rodbino, je mesto izdalo izvanredno zdravstvene odredbe. Ustanovili so posebni korclon za kolero v pokrajini Jalti, kjer =e nahaja carjev poletni grad Livadija. Moskva. 1. sept. Tuk. prebivalstvo je okrasilo vse hiše z zastavami' v proslavo carja, ki .se pelje te dni skozi Moskvo na Krim. Car ni bil v Moskvi od leta 1904 naprej. Dunaj, 31. avgusta. Abdul Hamid, bivši sultan Turčije, je na najlepšem potu. da znori. Tri dni in noči fe že ni slekel in hodi zamišljeno mrmraje, včasih pa tudi ves besen po svojih sobah. Kakor znano, je pregnan v Solun. Ker živi v vednem strahu, da ga hočejo umoriti in menda, ker vedno misli na svojo žalostno usodo, se mu je začelo mešati. Da se ne bi sam končal, so postavili pred njegove sobane podvojeno stražo. -0- Hotel se je podrl. V Marionu, N. C'., se je podrla stena nekegra hotela, kterega ravno zidajo. Veliko število zidarjev, kteri so delali v petem nadstropju, je padlo na zemljo. Trije so bili smrtno in več jih je težko ranjenih. Pastor kot bigamist aretovan. Pittsburg, Pa., 30. avg. Rev. Robert Martin Matthews, iz Connells-ville, Pa., je bil tukaj aretovan pod obtožbo bigamije in poslan v ječo. Gospa Ana Jones Matthews iz Pitts-burga, s ktero se je pastor poročil 26. februarja 1907, je začela prošlo leto sumiti, da ima njen soprog še jedno ženo pri življenja in podvzela je vsled tega potovanje v domovino iste v Wales, kjer je tudi dobila potrebne dokaze. SLOVENCI IN SLOVENKE, KA-HOČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJYLCJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIKI "GLAS NARODA" (Slovenic Dally.) o Owned and published by the Slovenlo Publishing Co. fa corporation.) FRANK SAKSER, President. VKTOIi VAIJ.\VE(l Serretary. LOUIS BKXEDIK, Treasurer. Place of P.ir-iness of the corporation and •rtdm-s« of above offi<-e»a : 82 Cortland? Street, Borough o i Manhattan, New York City, N. Y. 2m celo leto velja list za Ameriko in Canado.........$3.00 ** pol leta.........1.50 ** leto za mesto New York . . .4.00 " p<>l leta za mesto New York . . 2.00 * Evropo za vse leto . . . . 4.f)0 m " " j>ol leta.....2.50 • " " četrt leta . . . .1.75 -^SLAf3 NARODA" izhaja vsak dan iz- vzeinši nedelj in praznikov. "OLAS NARODA" ("Voice of the People") jsraed every day, ext-ept Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advepti.sements on ngreemant« Dopi-i brez podpisa in osobnosti ee ne aatisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po — Honey Order. Pri ppremembi kraja naročnikov jrosimo, da se nam tudi prejšnje »IvailAče naznani, da hitreje najde-mo naslovnika. Dopisom in posiljatvam naredite ta na-dbv : "GLAS NARODA" ftCprtlandt St., New York City. Telefon 4687 Cortlandt. - — Največja organizacija. I?, j»i i t - bur>kega obrtnega okraja, oziroma iz pokrajine največjega iz-knri-r-a:tja d-davccv, iz okraja nepo-]>i>;u!i muk. krvavih bojev med delavstvom in delodajalci — Homestead. Ntweasile, lielvees Kocks —. |»ri-!o je niinoli četrtek poročilo, kte- 10 je tako. da — ako je resnično — o/n i.i;i nad o, tla so bodo časi za ame- 11 ko delavstvo končno vendarle poboljšali. Pri tem mislimo namreč ua p. i!o o ustanovitvi organizacije, v ktc-n.f 'hi.lo združeni in organizo-v;s ii a-i uflavt-i, ki so zaposleni pri ž«. It;: .i i:i j. k!- ni obrti. To o rga nizati,uranovi znana American Fe- r. a k >n,.tr jo znano, da je bil vsak d'1 '-i ■ \j v Pittsburgu in okolici r. : o izgubljen vsled tega, kc-r je bil le trideseti del vseh tamošujili dela v-i '■ '■' > 'riri; ■ • : j van. In čemu je prišlo tak' > «. le'-. i:a obstoječe organizacije tii-o : ir. _!e prit', »bili vseli delavcev za-s< \ Z.j. linjeniki državah ima-i o j ■ : organizacij delavcev že-i ■ in jcl-.I -Ho obrti, toda te orga-■ ' .> - > bilj le redkokedaj je-di:ie i ; - » - ■ ve krat medsebojno bo-,, al . J .ki r skupno proti pod jet ui-- • - 1 »lani jedne organ iza- * "i' - .-:1'; z delom, potem so člani u.'n h desetih organizacij mirno iiadal ii-vali z delom in tako pomagali drlo dajalcem do zmage. Ako je pa kak;: i.j-g.-mizarija pri>la štrajkarjem na j "i: bila ta pomoč običajno 1"' !-"Z:ia in tako je bil skoraj vsak po j i *. i i i j j štrajk zgubljen. Ako ima 1 ' do priliko kedaj obiskati Youngs-town, Newcastle Homestead in a.vo tamkaj [»oizvednje o vzrokih s .v raj no slabega vpliva delavskih or-gii t/:irij, hode lakoj zvedel stvari, Koje -o take, da bode nehote zarudel, ako le količkaj pošteno misli o delavskem gibanju. Poleg tega mora-, n o j>a tudi uvaževati dejstvo, da de-j lav>kim masa m dandanašnji sploh ni dava prilika, da bi se organizovale v unijah American Federation of 1-ibor. ka jti inozemske delavce oni, j ki >-• vodje raznih organizacij, šc vedno atra.jo kot za delavce neke nižje vrste. N led tega je skrajno umestno, ako se v resnici ustanovi nova organizacija, h kteri bodo imeli pristop vsi delavci ž., lezne in jeklene obrti brez izjeme, kajti le na ta način si bodo za m ogli svoj sedaj toli bedni položaj poboljšati. Organizacijo pa morai ustanoviti na vsak način American !• < •!( : ai ion o t* Labor, ker inače se : bode v delavskih vrstah zopet pričel ined-ehojni in vsem škodljivi boj, ki ' bodf* naravno več škodoval, kakor 1 koristil. < Novi časi zahtevajo tudi nova sredstva. 1'odjetništvo se leto za le- ' toni vedno bolj organizuje in to za- ' hleva, da se tudi delavstvo vedno '' bolj organizira, dokler ne pridemo 1 tako daleč, da bodemo imeli v Zjedi- , njenih državah za vse delavstvo le ' jedno centralno organizacijo s toli- ' k|mi pododdelki, kolikor imamo sedaj Is neodvisnih organizacij. Šele potem i bode nastop delavstva vedno uspešen. ' -o- x, , i < Živi tovor. Parni k Minnewaska iz Londona na t Angleškem je pripeljal nenavadno v veliko število živih živali v New h York: 10;} konje, 172 krav, 1 slona, 3j> ponije, 500 morskiLi prešičkov in 200 beli:, miši.. _ 1 i Zdravstveno stanje. Zvezina vlada je nedavno objavila » brošuro pod naslovom "Ljudska živ-Ijenska moč'', ktero je spisal profesor vseučilišča Yale, Irwin Fisher, na podlagi večletnega proučevanja. Pi-■ satelj dokazuje, da je med 85 mili-^ joni naših prebivalcev tri milijone k takiii, kteri so vedno težko bolni. Imenovani učenjak se je tudi potrudil, da je spremenil izgubo, ktero mo-0 ra^-trpeti naše ljudstvo vsled bolezni, 0 v dolarje in cente in tako je prišel 0 do zaključka, da napravi na primer 0 tifus vsako leto naši deželi za 350 g milijonov dolarjev škode, dočim ma-. larija oškoduje naše prebivalstvo i- vsako leto za velikansko svoto v zne- j Bj sku 100 milijonov dolarjev. Iz na- j daljnih računov profesorja Fisherja j ^ je tudi razvidno, da bi polovica one, -vote, ktera se pri nas vsako leto iz- j da za razne bolezni, zadostovala za * poplača nje vseh naših deželnih dol-. gov in da bi se s tem denarjem dal s zgraditi panamski prekop, kakor tndi taka vojna mornarica, ki bi glede ve-! iikosti nadkriljevala vsako drugo, r mornarico na svetu. [ Te velikanske številke je imenovani profesor le vsled tega navedel, da ' tako našemu prebivalstvu predoči, koliko škodo mora vsako leto trpeti vsled nepovoljnih zdravstvenih na-, prav v naši deželi. *Ako bi se ljud-! stvo v zdravstvenem pogledu boljše vzgojevalo, potem bi bilo zdravstveno f stanje našega prebivalstva brezdvom-no mnogo boljše, nego je. Tekom če- j j trtstoletja bi se po mnenju raznih učenjakov dala odpraviti vsa grozo-! ta jetike in tudi proti tifusu ter malariji bi se dalo uspešno nastopiti, kajti v toliko je znanost že napredovala — seveda le v slučaju, da to znanost tudi splošnost podpira in da se }x> nji ravna. Pred vsem bi pa bilo treba skrbeti za to, da se čuvajo: vodotočja pred oskrunitvijo, da se I liišne muhe, kakor tudi moskiti, ki i so največji raznašalci bolezni, uničijo in da se tudi močvirja odstranijo. I V velikih mestih bi se pa moralo pred j vsem skrbeti za to, da ljudje niso preveč nagosto nastanjeni v tene- i mentnih nezračnih hiša!-.L Dasiravno je zguba, ktero mora; naše ljudstvo vsako leto prestati J vsled raznoterih bolezni, velikanska (profesor Fisher jo eeni na 1500 milijonov dolarjev), je žalost in zguba, kojo morajo trpeti oni ljudje, kojim umrjejo svojci, še večja. Ako bi bilo mogoče tudi to zgubo spremeniti v dola i je, potem bi bila vsakoletna to- . zadevna svota tolika, da bi se tudi najravnodušnejši ljudje vzdramili in ; storili vse, kar je v njihovih močeh,', da se zdravstveno stanje poboljša. ] i- ' """ ! Dopisi. i- —o— 0 ji Ely, Minn. Spoštovani gospod urednik:— n Blagovolite sy»rejeti sledečo vest v () \'aš cenjeni list. ^ Tukaj je po večmesečni mučni bo-a lezni sušici v Gospodu zas{ial dne 24. avgusta brat Ivan Habjan. Pokojnik n je bil star 38 let. Doma je bil iz Ij Metlike na Dolenjskem. V Ameriki .. je bival okolu 18 let in bil je eden med prvimi, ko se je ustanavljala J. S. K. Jednota, kteri je bil pozneje šestletni predsednik. Da je bil v obče spoštovan ne le pri svojih rojakih, temveč tudi pri vseh meščanih, je j jasno kazal lep* pogreb, kterega so se ? udeležili mestni ogujegasei, angleško j. društvo ''Modern Woodmen" in slovenski društvi sv. Cirila in Meoda št. 1 in društvo sv. Srca Jezusa štev. 2 , J. S. K. Jed note, kakor tudi večje število prijateljev iz sosednjih mest. , Vsem članom Jugoslovanske Ivatol. Jcduote in prijateljem se priporoča ; v blagi sx>omin. Jurij L. Brožič. 1 Eveleth, Minn. Cenjeni gospod urednik:— Poročati Vam moram, da so se v zadnjem času vršile že dve veselice j v korist naše nove cerkve, ktero se- i daj zidajo. Veselice ste se vršile 15. in 22. avgusta ter bile obakrat dobro obiskovane. Kar se tukaj delavskih razmer ti-i če. ni ravno preslabo in tudi ne pre-1 dobro. Zasluži se pač za živež in pa j za kak kozarček pijače. A trdo mora delati oni, ki si hoče pridobiti nekaj drobiža. Dva moža morata se- ■ da i ravno toliko delati, kakor svojci čase štirje. Tako si toraj lahko vsak ' sam predstavlja, kako se nam godi. j Pozdrav rojakom in rojakinjam. .= t. 'Soudan, Minn. ; Cenjeno nredništro:— j Pošiljamo Vam svoto $18.85, ktero blagovolite poslati za cerkev v KEra-vočo pri Ribnici in Vas prosimo, da bi priobčili imena darofalcev v Glas j Naroda. Darovali so sledeči: Po $5: Ivan Tekavc; po $2: Ivan Lovšin in Anton i | "C '*' % -• ■ | Zobec; po $1: Ivan Branko, Ivan Zobee, Jakob Skala in Josip Grahek; ;po 50c: Mat. Vesel, Martin Stepan, L Ignacij Korelc, Gašpar Skendrovie . in Ivan Tahulc; po 25c: Štefan Ali-; . čin, Ivan Miklič, Fran Kralj, Josip t Brula, Tomaž Erčul, Leopold Erčul, . Josip Erčul, Favel Verban, Anton . Kastelic, Jurij NemaniČ, Ivan Vajda , in Marko Težak; po 10c: Anton Tol-cin. Skupna svota nabranega denar-. ja iznosi $18.85. Hvala darovalcem! Ivan Tekavc. Opomba upravništva: Svoto smo I nakazali dekanu v Ribnici. i Chisholm, Minn. . Slavno uredništvo:— , Prosim, priobčite v listu sledeče . rojake, kteri so darovali za nabavo .! nove brizgaltie y SodražicL Darovali so sledeči: Po $1: Ivan Štupica, Andrej Arko, Rndolf Hudo-lin, Ivan Rus, Bartol Rasel, Rudolf j Ivovačič, Anton Rus, Fran Pueelj, Fran K lun, Ivarol Zgonc, Ivan Požar in Pavel Levstik. — Po 50c: Iv. Arko, Fran Čampa, Gregor Prijatelj, Ljudevit Kočevar, Vinvenc Arko, Iv. Marolt, Ivan Levstek, Fran Arko, Ignacij Mohar, Anton Mohar, Ivan Škul, Jakob Petrie in Fran Čampa. — Po 25e: Fran Dejak, Gregor Pali iš, Ljudevit Prijatelj, Alojzij Kor-diš, Jakob Škul, Anton Košnlerl, Al. Vesel, Ivan Cvar, Karol Škul, Ivan Puš, Alojzij Kozina, Anton Novak, Matevž Terdan, Josip Debeljak, Ivan Arko, Andrej Gregorič, Ivan Čampa, Rudolf Ivošmerl, Fran Ambrožič, j Anton Levstek in Ivan Pintar. — Po ! 10c: Jakob Mlakar in Fortuna Cvar. i Vsem darovalcem se tem potom v j imenu društva najiskrenejše zaliva-1 ljujeva. Ivan Štupiea in Andrej Arko, nabiralca. j Opomba upravništva: Svoto $24 smo resnično prejeli in nakazali na ; določeno mesto. i Učiteljica na vasi. o Spisala Zofka Kveder-Jelovšek. (Nadaljevanje.) Štirr leta že je bila Minka v vasi, I ko se je slišalo, da se je o Veliki no- | I či, ko je bila pri svoji teti v Trstu, zaročila. Pozneje enkrat jo je za-1 ročnik obiskal. Visok in lep gospod i je bil, še mlad, in vašeaui so bili zadovoljni z njim. Pripovedovali so, da je jako bogat trgovec iz Trsta. Minka se ni hotela takoj možiti, ampak šele drugo k-to. Seveda se je ' cela vas za vse jako zanimala. Vsa- j ka borra je hotela vedeti, kako se je zaročila, če ga ima zelo rada in kaj pravijo njeni in njegovi sorodniki k ; temu. Tudi fantje so jo izpraševali. | "Kaj delajo mestni ljudje, ko se ' : zaljubijo ?" so hoteli vedeti. "Dvorijo, zelo ljubeznjivi so, dekletu nosijo rože in knjige in pišejo v j lepa pisma. " "A kaj je napravil vaš zaročnik. o- ko ste mu rekli, da ga imate tudi vi 4 j radi?" se je zanimal nekdo. 1 k "Poljubil mi je roko." iz "Fej!" je rekel nato Tone, "tega ji ne bi nikdar storil." ,„ Tudi vsi drugi so se smejali, j. "A zakaj ne?" vpraša Minka. — jc "Glejte, jaz imam lepo, belo in meh-ko roko, zakaj bi jo ne poljubil? A s tem, da mi poljubi roko, kaže mi, je da me ne samo ljubi, ampak tudi spo-ie št nje. Lepo je, kadar poljubi možki 0 dekletu roko." Minka je stala v svoji sobi pri t. oknu, a fantje zunaj. Okno je bilo 2 polno rož, nageljnov in rožmarina, e brez kterili ne sme biti nobeno slo-L ! vensko dekle. Ljubeznjivo so frfo-. tali črni lasje okoli belega, plemeni-a tega obrazea, a roka, ki jo je stegni- j la skozi okno, je bila majhna, čvrsta, j ali ne debela, nego prava poštena, še otroška roka. "Glejte, Tone, če mi poljubite roko, dam vam najlepši nagelj, kar jih v imam!" se je zasmejala -hudomušno. g ' "Ne bo, ne bo!" so vpili fantje. _j "Ni ga od nas, ki bi poljubil ženski , roko!" > "Dajte, Tone, poskusite! Bodete videli, da je lepo. Pa seve, vi se bo-. jite, da se vam bodo smejali", se je _ šalila Minka. 1 "Nihče se ne bo upal smejati!" je - rekel Tone, stisnil pesti in skočil na - klop, kajti okno je bilo ravno nad - njo, precej visoko od tal. Prijel je za njeno roko in poljubil jo je. Ves ; se je užaril, oči so se mu zasolzile in 1 . nekako težko je zajecljal: "Moj Bog,j kako vas jaz ljubim, Minka!" Nihče ga ni slišal, samo ona. Srce ' ji je vzdrhtelo v nekem tesnem in vendar sladkem straha. Hitro je o-tegnila roko nazaj*, odtrgate celo vejo j nageljnov s sedmero krasnimi,: tem-nordečimi iu. opojno debteeimi -cveto- ] vi in mu jih daia. Obrnil se je od nje ! k fantom, zataknil nageljne za klo- i buk, zavriskal in skočil s klopi. I Lepe in temne so bile njegove oči in lice mu je sijalo, kakor v neizmer- i i . i ni sreei, obenem pa so se mu zateg-i i nile astniee, kakor v neopisljivi bole-r j čini. "Pojdimo!" je rekel in odšli so z njim tihi in začudeni. Nihče si ni' i' upal reči kakšne besede, šele dalje na : . potu zapeli so vsi naenkrat tisto Sokrat in tisočkrat peto in neumrljivo našo pesem: Rdeča vrtnica, bela ti šmarnica ličice krasi slovensko dekle! Dokler slovenski rod ima po zemlji hod, bode slovelo slovensko dekle! Od tedaj se ji je Tone ogibal. Vendar je našla učiteljica vsako jutro na mizi v vrtni lopi sveže gozdne ro-I ze in na velikih' zelenih listih jagode in maline, ki so bile še mrzle in mokre od jutranje zarje. Nekdo je ho- ; dil še pred dnevom v vrt in puščal to za njo. Vedela je, kdo je, vendar ni povedala tega živi duši. Nihče ni slu- j til ničesar. Včasih zvečer je sedela v vrtu. Či-tala je, dokler ni za tonilo solnee za gorami in tiho sanjarila, ko se je spuščal večerni mrak. Tedaj je na bližnjem griču v gozdiču nekdo zapel. Mehko je sezal glas do nje, ublažen in očiščen od daljave. Spoznala je glas in četudi je vedela, da je brez smisla, vendar se ni mogla odreči tega sladkega in sanjavega napoja, tej j ! čisti poeziji idealne in lepe ljubezni j kmetskega mladeniča. V starih, priprostih, a tako čarobnih pesmih, ki si jih je ustvaril narod, pripovedoval ji je mehak in mlad glas o slasti, o sreči in obupu velike brezupne ljubezni. Večerna zarja je ugasnila na gorah, a ona je j še ostala v topli, letni noči. Zvezde : trepetajo na visokem temnem nebu. rože v vrtu diše sladko in mamljivo. Slavec zapoje in utihne. A potem se zopet oglasi pesem ljubezni. Vedno o ljubezni poje mlad, mehak glas. na sto načinov, zdaj veselo, zdaj žalost- , no, v sto raznih pesmih. Nikoli ni ; vedela, da ima narod toliko pesmi, j j Kje se jih je naučil pevec, odkod jih 1 zna ? Kakor neizerpljiv studenec je ! | »jegova duša. In vse to vabi in ma- j j mi. kliče in prosi, obljubuje in za-i klinja. Oči se mladi učiteljici zapi- j rajo. a srce sanja bajne, nemogoče { j in nevarne sne. Mirna je noč in: veličastna, neizmerno se vzdignje ( zvezdnato nebo v daljne, nedosežne j višave. Ura na zvoniku vaške cer- j k ve bije polnoč. Učiteljica zdrsne in j odide v sobo na počinek. Alt še dol-; > go prihaja skozi odprto okno pesem,: ! polna ljubezni in neizpolnjenega Lcre-; penenja skozi tiho, mehko noč. (Dalje prihodnjič.) i AVSTRO-OGRSKI GENERALNI KONZULAT V NEW YORKU IŠČE ' i Amalijo Kane iz Trsta in Jakob (Fran) Zupančiča iz Krške- J ga na Slovenskem. « Kedor rojakov ve, kje se nahajata i imenovana dva rojaka, naj o tem sporoči imenovanemu konzulatu. | Austr o - Hungarian Consulate, 123 E. 17th St., New York, N. Y. NAZNANILO. Tem potom se naznanja vsem 'čla nom društva sv. Jožefa št. 86 v Wes Jordan, Utah, in tu ter v okolici bi vajočemu slavnemu občinstvu, da b< dne 13. septembra t. 1. BLAGOSLOVLJEN JE NAŠE NO VE DRUŠTVENE ZASTAVE v škofijski cerkvi v Salt Lake Citv Utah. Najvljudneje se prosi vse oddaljene člane, da se vsi brez izjeme ta dan udeleže. Vabimo pa tudi najvljudneje vse rojake in rojakinje ter vsa bratska društva, kakor društvo sv. Petra in Pavla ter društvo Edinost v Murray, Utah, drnštvo vseh Slove-nov in društvo sv. Save v West Jordan, Utah, da se blagovolijo te naše slavnosti v polnem številu z društvenimi znaki in zastavami udeležiti ter nam pripomoči do boljšega .uspeha. V enakem slučaju bode naše društvo vedno na razpolago. VSPORED: Do 7j/2 uri zjutraj se snidejo naše društvo iu vsa . sobratska društva v dvorani sobrata Schneller, odkoder odkorakamo skupno z godbo na čelu na Murray; tam se vsedemo na poulično železnico do Second St., Salt Lake City. Potem odkorakamo po mestu do cerkv^ v kteri bode daroval č. g. škof sv. mašo in blagoslovil našo zastavo. Kumovala . bodeta g. M. Krnc, U- S. Senator, in njegova gospa soproga iz Salt Lake City. Nazaj iz Salt Lake City se vrnemo po istem potu v dvorano sobtata g. Schnellerja, kjer bode prosta zabava in tudi ječmenovca ne bode primanjkovalo. Kličemo: na veselo svidenje! (1-3—9) ODBOR. fepYDH ff S steklenico XaJH B PAIN-EXPELLERJA W n odpodite boleCinej Vt H To sredstvo nima para. Nične TQ 2 olajša tako hitro m tajno nmr- v i matirem, nevralgijo, zVtyeoja L 13 Dobi se v vseh lekarnah po 25 C \ F. Ad. Ricfiter & Co., S XXj IS Pearl St., New York, g ■m Pazite na varstveno _ znamko a sidrom. X: ^ VABILO K VESELICI, Tem potom naznanjam cen j. članom društva sv. Mihaela Arh. št. 40 J. S. K. J. v Claridge, Pa., da se je j sklenilo pri zadnji redni mesečni seji prirediti dne 2. oktobra t. L plesno veselico v korist društvene blagajne. . J Kakor je vsem sobratom društva že itak znano, priredi naše društvo vsako leto veselico in to letos še posebej radi tega, ker obhaja društvo ravno imendan sv. Mihael, tega tudi to leto ne smemo pozabiti. Vsi člani zgoraj omenjenega društva se imajo, kakor je bilo sklenjeno pri zadnji seji, udeležiti veselice, kaj-1 ■ ti inače stane vsaeega $1.00, izvzemši onih, ki imajo potne listine. | Pričetek ob G. uri zvečer v nemški j dvorani v Claridge, Pa. Vstopnina j za možke $1.00, dame proste, pivo tudi brezplačno. Za dobro in solidno postrežbo, po-; Steno veselo godbo in zabavo bode ; skrbijeno. Vabljena so vsa bratska društva, da nas blagovolijo posetiti na imenovani veselici. Objednem zatrdimo, da je naše društvo pripravljeno stati v pomoč drugim ob vsakej enaki priliki. Za obilno udeležbo se vljudno priporoča Društveni odbor. (4x 1-9 v t lx) ROJAKI, KAM SE MORETE OBRNITI, AKO BOLEHATE? JAVNA ZAHVALA. Cleveland, O., 6. avg. 1909. | Spoštovanemu gospodu ravnatelju, slovenskega zdravišča Dr. J. E. Thompsonn, j 343 W. 27th St., New York, N. Y. Odgovarjajoč na Vaše pismo, se i Vain lepo zahvaljujem za Vaš trud j j in skrb. ter Vam poročam, da se se- 1 daj počutim zdrav in krepak, kakor! nikdar poprej, kar se imam samo f i Vam zahvaliti. Sedaj dobro znam, da ako bi v slučaju še kedaj potreboval kako zdravniško pomoč, tedaj se iuifcm obrniti samo na slavnega Dr. THOMPSONA, kteri mi bode gotovo in najbolje za-mog'el pomagati. Od sedaj naprej ' bodem samo* Vas priporočal in pohvalil, da ste dober, izkušen in vesten zdravnik, — to je moja iskrena in istinita želja. S spoštovanjem in najprisrčnejšim j pozdravom Vam ostanem Vaš hvaležni Frank Bukvič. POZOR ROJAKI V BROOKLYNU! VABILO. * Slovensko podporno društvo sv. Petra št. 50 J. S. K. J. v Brooklynu, 3 N. Y., priredi v nedeljo dne 6. sept. t. 1. domačo ZABAVO S PLESOM i . in veseloigro v enem dejanju; srečo-. ' lov za tri krasne dobitke. Zabava se začne ob 8. uri zvečer v Adolf Haebig ■jCaeeilia Saengerbund Halle, štev. 5 i; Boerum St., Brooklyn. Vstopnina ■: prosta; garderoba 10c za osobo. ! S tem se obračamo s prijaznim va-j bilom v prvi vrsti na vsa naša sosed-na slovenska podp. društva v Greater , New Yorku, kakor tudi na ostale I velecenj. rojake in rojakinje Slovence in Slovenke v Brooklynu in oko-; lici ter se s tem najtoplejše priporočamo, da nas o tej priliki s svojim ; obiskom počastiti blagovolijo. Za dobro postrežbo in ugodno zabavo bode po vsej svoji zmožnosti skrbel prr-. pravni odbor. Toraj na veselo svidenje 5. sept.! ; Z odličnim spoštovanjem in sloven-sko-bratskim pozdravom beležimo } Pripravni odbor. < MM j ■ POZOR ROJAKI! i Noroiznajdena, parantirana, tdrm Alpen Tinktura za pJefaste lanlobnd- i ee od ktereca v 6 tednih lepi, gosti Iaric, 1 »riti In brada popolnoma zrastejo, jf«. , , mraatlsem ia trganje v rokah, nogah ia t krifn, kakor potne noge, kurje o Sesa, s brado vice in osebline, vse te bolezni %m 1 popolnoma odstranijo. Da je to rentes, 1 se jam« $500., Pilite takoj po cenik, 1 Iterega Vam pofttjem xSstoaj f i JAKOB VAHCIC, 1 P 0. Box S». CLKTELASD, 0. , Slovensko katoliško | '■ _ a ______ ^^ podp, društvo ifSSI sveteBarba^ Za Zgedinjene države Severne Amer2kab Sedež: Forest City, Pa. škorporirsno dne 31. jsnaarjs 1902 v drisrl PensyOTor^ ODtBORNIKI : Predsednik : ALOJ. ZAVERL, P. O. Box 347, Forest City, Pt Podpredsednik : MAKTIN OBE RŽ AN. Box 51, Mineral, Kans, I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607 Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OSTIR, 1143 E. GOth Street, Cleveland, O Blagajnik : MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI : MARTIN GERCMAN, predsednik, Weir, Kans. KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. JOS. BUCENELI, starejši, II. nadzornik, Forest City, Pa. FRANK SUNK, III. nadzorni^ 50 Mill Street, Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZTOJI ODBOR: PAVEL OBREGAR predsednik porotnega odbora, Weir, liacs. JOS. PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa IVAN T0RNIČ II. pcrotnik, P. 0. Box G22, Forest City, P«, • _____ Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. 0. BoxG07, i Forest City, Drsjitveno glasilo jo "GLAB NARODI". NAZNANILO. j Tukajšnji Slovenci naznanjamo rojakom široni Amerike, da nam je ne-| nadoma obolel tukajšnji rojak in naš ' i sodelovalec JOSIP CULJKAR. ! Doma je iz Polja pri Višnji gori. Ker mu pa pomoč tukajšnjega zdrav-: nika ni bila zadostna, zavzeli smo se ! za bolnika ter ga oddali v Maxhom .bolnišnico pri Johnstownu, Pa., v na-|di, da tam pri boljši postrežbi preje okreva. Dne 20. avgusta t. 1.. to je štiri dni pozneje, pa smo dobili poročilo od ravnatelja imenovane bolnice, da jc bolnik izdihnil svojo blago dušo dne 19. avg. ob 3. uri popoldan. Preskrbeli smo, da se pokoplje na ! katoliškem pokopališču sv. Roka v Johnstownu, Pa., in sicer po katoliškem obredu, kajti inače bi bil siromak odposlan v Philadelpliijo, Pa., j da bi se tam mladi zdravniki učili z j njejrovim truplom. Denarja sicer ni j imel prihranjenega iu tako ostal na milost pogrebnih stroškov tukajšnjih rojakov, za kar jim srčna hvala. Ranjkega priporočamo v blag spo-; min rojakom, prijateljem in sorodnikom. Jvdor hoče kaj vee vedeti o ranj-kem, naj se obrne na spodaj navedeni naslov. Ash tola, Pa. Več Slovencev. I Anthony Drenik, j Camp 85, v Ashtola, Pa. (1-3-9) I- NAZNANILO. Društvcnikom društva sv. Barbare št. 8 v Johnstownu, Pa., sc naznanja, da se vrši gl. volitev dne 5. septembra. Toraj so naprošeni vsi člani društva sv. Barbare, da sc v polnem številu .udeleže te volitve, ker se bo volil novi odbor. Kedor se brez vzroka ne udeleži, se bo po pravilih« z -njim ravnalo. I. Temelj, tajnik. (31-8—3-9) PRODA SE. SALOON s primernimi prostori za , stanovanje in hrano za več fantov (Boardinghouse) na dobrem prostoru blizo velikih tovarn in ob glavni cesti v Clevelandu, Ohio, se takoj pro-, da. Več se poizve pri podružnici: Prank Sakser Co., 6104 St. Clair Avenue, N. E.. (31-8—1-9) Cleveland, Ohio. ^H^ POZOR ^rasB^rf^ rojaki! ^ Kdor knpvj« ^^ffijf^Fjy uro ali d raze zlatnino. n m S pite po lepo »H- kmal dermdcl oanlk. Cena ao selo nizke, oslraje ae ■a blaco. Plitte dmaea po cenik. DERGANCE, WIDETICH * CO* 1622 Arapahoe St- Denver, Colorado HARMONIKE j bodisi kakorSneicoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo rpcfno in sanesljjivo. V popravo zaceli ji V0 vsakdo posije, ker sem 2e nad 16 et t a kaj v tem poslu in sedaj v svojem astnem domu. V popravek vzamem1 tranjske kakor vse druge harmonike te j afunam pp delu 1ukor§LO kdo zahteva jrex nadaljnih vprašanj. 1 JOHN WENZEL, j 1017 E. 62od Str., Oarebad. O. ■ I S • » jf^-t " POZIV. $10.00 nagrade onemu, ki mi po- maga dobiti harmoniko, š Dne 2S. avgusta napotil sem se iz Rankina v .\IIi4]iii]»po. Pa., obiskati svoje prijatelje ter sem vzel seboj i. harmoniko. Ob 41 , uri jirisel sem -- na postajo v Pittsburg, 1'a., nakar e odložim harmoniko pred vrata, da n kupim vožnji listek, in glej, ko se vr-L- nem, ni je bilo več. Nekdo mi jo je e odnesel. Harmonika je štirivrstna, skoro ii nova in vredna $90.00. Peta vrsta d ima tri gumbe ali krajce, torej skup-c no 4"> gumbov. Greben na levi stra-e ni ima 1"> basov. Delo je Lubasovo po nemškem načinu, le oglašena po a naše. Na harmoniki je tudi Luba-v sov naslov. V slučaju, da kdo zve za tata. naj i- mi naznani in dobi takoj obljubljenih .. f 10.1100. z Frank Habicb, i i 378 3rd St., Rankin, Pa. a (1-2—9) fi „ Iščem prijatelja MATEVŽA BRE-GAR, s kterim sva pred 4 leti potovala iz Nemčije v Zjedinjene države. Pred dvema letoma se jc na-' hajal v "Westmoreland, Pa. Prosim ' ga, da se oglasi sam, ali pa če kdo ve, kje se nahaja, naj mi blagovoli naznaniti njegov naslov. Če se ne javi, b<»m pa naznanil, zakaj ga iščem in tudi odkod je doma. — Frank Pompe, Box ti, Jenny Lind, Ark. (1-2—9) Ceno v Evropo. Parnik 'Uranium* , odpluje v Rotterdam 11. sept. iu parnik "Neapolitan Prince" 25. sept. . Kabina $•!.*); medkrovje $2-3. Največ-j ja udobnost; lOdnevna vožnja. North-, west Transport Line. Vesely & Co., , gl. zastopniki, 17 Broadway, New York. Iščejo se zastopniki po Zjed. ; -T * : NAS ZASTOPNIK D. Predovič potuje ssdsj po driavl Washington. Pooblaščen je pobirati naročnino n "Glas Naroda". Jto-jakom gs najtoplsjs priporoČSMO. UprsTBištro "Glass KsnxU". j ■HM^^MHa^M^MHBt ROJAKOM V PENNSYLVANIJI NA ZNANJE. Rojakom v Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bode v kratkem obiskal zastopnik "Glasa Naroda" in "hrvatskega Svijeta", MW '.....'MBfet IfBKgllSll - JMMBBHMBaa - M^H ^ Jh. K WB l^m Mr. JOSIP ŠABART, kteri j« pooblaščen nabirati naročnic no sa oba imenovana lista. Mr. barta kar najtopleje priporočamo rojakom ic Hrvatom v Pennsylvaniji Upravnlštvo "Glasa Naroda". žr-ftrnaifc-iMW wrijnmmfii^M-^Lmc ŠPANCI V MAROKU. Na severnem obrežju Maroka po- i seduje Španska eelo vrsto utrjenih 1 postojank, ktere si je deloma sama t priborila deloma pa jih je podedo- i vala od Portugalske. Jedina korist š ktero so imeli dosedaj Španci od \ teh posestev je bila. da >o imeli ved- j no upoglcd v notranje zadeve Maro-ko, in da so naredili tamkaj ječe t za zločince, takozvane "Presidios" V s iz kterili je >koraj nemogoče pobe- s gniti. Ti presidios sestoj i jo iz mest, , oziroma fortov; Centa. Melilla. Pe- , non de Alhucemas, Penon de Yelez s de la Gomero in Isla- Chafarinas. | Ko so Portugalci leta 1€40 pridobili j \ neodvisnost od Španije, je ostala ^ Ceuta Španiji zve>ta, tako, da je to \ mesto zadnji ostanek portugalskega ( teritorija, ki so pripadli po zmagi , Albasa Španiji. Največ drugih pro- , štorov je še iz časa -•davnih dni ce- 1 sarja Karola V; deloma kakor Cha- j farinas, so bili pridobljeni šele prej- j .šno^stoletje. Veliki Cineros je imel „ drzne načrte, da bi od obrežnih kra-js jev prodiral vedno naprej do go- j rovja' Atlas. Toda rimsko-nemška ; t krona, ki je pripadla mlademu Karo- j lu, ni vodila špansko vojsko na jug. . ampak na sever. Tunis, Džerba. Oraiij Merzalguivir >o bili zgubljeni j t v dnevih propadanja španske moči. j Tako so ostali samo še gora j ome- ■ njeni presidios, od sveta zapuščeni . prostori, kjer je videti samo jetnike in na smrt obsojene vojake. Ob velikem, toda slabem zalivu Melile leži istoimenska trdnjava, drugo največje posestvo Spancev ob maroka nsk e m obre ž j u. Kaznn rednih španskih poštnih I pa rn i kov se ustavi le redkokedaj ka- ^ ka druga. Iauija v jugoiztočno od me- | sta ležečem zalivu, nad kterim se dviga mdgoeno Fort Sau Ijouis de la Marina; na drugi strani istega je širok jarek, nad kterim vodi dvigalni myst. Isthmus v svoji celi širočini pa varuje trdnjavo pred nenadnim na-, padom Kabilov. Zdravstvene razmere v presidios so bile prejšna leta jako slabe, in posebno jetniki so hitro umirali. Vzrok tega je iskati v tem., ker se končuje reka UaiPVarkl.una (špansko Rio del Oro) takoj pod zidovi mesta, ker je nastalo veliko močvirje, ki okužuje s hlapenjem mesto in okolico. Odkar | pa so zgradili za reko novo strugo in jo napeljali v morje, je močvirje že ! deloma suho in zdravstvene razmere so se izdatno zboljšale. Ko je leta 188."» stopila nemška ■ vlada v tesno zvezo s sultanom v Maroko in poslala svoje i>oslaništvo, so j Spanci takoj pregledali načrte Nem- j čtje in začeli so skrbeti za svoje pra- j vice ob marokanskem obrežju. Utrdili so Melilo, ki je bila o potresu J leta 1848 hudo poškodovana in sezi-' dali so več močnih zidov. Iz tega časa izhaja tudi cel pas utrdb, ki obkrožajo mesto v velikem 1 , loku. Na severno ležečih gričkih in ^ skalo v jih so postavljene dobro utrje-'1 ne hišice, večje utrdbe so pa na jugu,, kjer se dolina razširi. Afriški potova- 1 lec de Sogonzac podaja o presidios sledečo žalostno sliko: "Tukaj voja-j, ki skoraj umirajo dolgega časa. Njih služba na tem nehhaležnem svetu je trpka in enolična usoda. Le tu in tam se vse nekoliko oživi, če napadejo obrežni Kabili posadko. Potem se za nekaj časa podvoji število straž., bodi se večkrat na patruljo in straži se jako vestno. Toda kmalu se vsi! naveličajo takega stanja in vse se vrši zojiet kakor preje, lahkomišljeno. Trdnjava je ječa za kaznjence, usoda ^ za stražnike; kolonisti ne dobijo na! skopo odmerjenem prostoru veliko j dela. Glavna trgovina je brezdvomno vtihotapljenje orožja in municije. Niči ne govori za bodočnost Melile. Sa-j bo nacijonalni ponos Špancev še bo-1 dri prebivalce. Zelo malega pomena je trdnjava I Penon de Velez de la Gomera. Ob-j stoji namreč iz velike, vtrjene vojaš- t nice, ki se ne bi mogla zoperstavljati ] kaki topničarki tretjega razreda. Zar-. kom pripekajočega solnca so izpostav- J Ijeni zmučeni vojaki, ki so v tej za-1, reči peči brez posla. To je afriška garnizija, v kteri se največkrat javlja domotožje. Radi tega je bilo že večkrat predlagano, da bi se ta zapuščena postojanka zamenjala za kak j drugi marokanski kraj ob zalivu. , Ravno tako malega pomena je neka druga utrdba, kakih sto kilometrov zapadno od Melile, na nekem skalnatem otoku ob obrežju. To je Penon de Alhueemas, ki obstoji iz jednega samega forta, Zaliv Alhncemas mejita dva predgorja, na iztoku Kap Las Pajmas, na zapadu Kap Quilates. Pjrvo se končuje na neki strmi skali, tttkosvam Morro de Alhucemas. Ta videz in tudi po geologični strukturi jako podobna Gibraltaru. se v trgovini ne more z istim meriti, dasiravno promet ladij ni manjši. Na severoza-padu je videti sedem hribov, ktere je imenovalo nekdaj zraven njil.i ležeče ram.sko mesto Sebtem-Fratres, iz če-*ar je nastala potem Sebta in konečno (Vula. Mogoče izvira to ime tudi i»d sedmih zemskih jezikih polotoka, na kterem se dviga mesto. Na mestu rente je stal nekdaj eden stebrov Ilerkula, Abyla, drugi, Calpe, v današnjem Gibraltarju. Ceuta je igrala v zgodovini španskihi Arabcev nekdaj veliko vlogo, liila je dolgo vrsto let last mohainedanskih dinastij, dokler jo niso leta lilo zasedli Portugalci. Leta 1580 je prišla v Špansko posest. Marokanci so že večkrat skušali, da bi jo iztrgali Špancem in tako je bilo mesto v začetku osemnajstega stoletja jako dolgo časa oblegano. 1 'od mahomedanskim gospodstvom je bila Ceuta središče precejšne trgovine z Levanto, Afriko in Italijo, glavni sedež za umetnost in znanost, slovito radi svoje industrije s svilo, medom, železno žico in pridobivanjem kora-lov. Pod portugalskim gospodova-njem je ohranilo mesto stari sijaj, a pod Španci je izgubilo skoraj vso ko-mercijonelno važnost" (Monrem. ge-r>gr.) Mesto ima, kakor pripoveduje neko potno pismo, električno razsvetljavo in je še precej snažno. Zanimivo je posebno poulično življenje. Častniki in vojaki, ki so po največ dobro oblečeni, zalumpani postopači, graeijozne Španjolke, ki spretno uporabljajo neizogibno pahljačo, slikovito oblečene, toda zamazane žene Maurov, zločinci v modrobelih obleki kaznjencev, krepki bosonogi, visokozraščeni Mauri, ki se klatijo brez dela na glavni ulici in po javnih trgih. Potem se zopet opazi male osle ali grde mule, ki šo težko obložene s> tovori. T« pa tam je t ud j opaziti dvokolesne vozove ali. nerodne droške. Drugačnih prevoz- i dežele popolnoma zaprto. Španci se i ne upajo, prekoračili mejo. a trgujoči Marokanc.i smejo priti v kolonijo, i \ sled tega, ker je mesto popolnoma zaprto od dežele, je tudi lahko. i uniljivo. zakaj kljub rodovitni zemlji i ni nič trgovine in prometa. Na špan- ■ škili 11« lt je le malo pol ja in še to je j tako slabo obdelano., da ne daje veliko pridelka, Kazim malega gozdič- < ka pinij ob Monte de! Acho so dre- -vesa jako redka. Veliko ni manjkalo, du bi prišla ' Ceuta v roke Angležev, ki posedujejo r nasprotni C? i bral t ar. V slavni vojski ' za neodvisnost, ktero so vodili Spanci 1 proti korziškemu zmagovalcu Napo- ' leonii. so zasedli Angleži kot zavezniki kudiške jnute trdnjavo Ceuta, da : bi jo bra.lili pred Francozi. Ko p,-je bil Napoleon pregnan na Ml ho, s.-> . se branili zapustiti Ceuto, in trebalo ' je veliko napora od strani Spancev, ■ da je anglf-ki kabinet popustil. Že ! takrat so služili presidios za vse vrste . zločincev, kterim je bil pobeg oneino- ■ gočen. Dasiravno so živeli Marokan- : ski s Španijo ofieijelno v miru, se ' niso htdeli pokorili obrežni prebival- ■ ei, nasprotno, medtem, ko so se An- • gleži živahno z Maroko obravnavali, se niso upali Španci iz svojih utrdb. ' Kdor je zapustil obokana vrata trd- 1 njave, ni bil življenja varen. Po več ur so čakali Mauri v zasedah, in ; kadar so opazili kapo kakega vojaka. * so začeli na njega streljati. Ti so pa ■' zopet dražili svoje smrtne sovražnike r na ta uaHu, da so iz slame naredili I vojake, na ktere so potem oni streljali-. 1 Na te čudne razmere so se sčasoma • Španci privadili. Mauri so-streljali ' na španske straže, in te zopet na ; vsakega Maura, kterega so videli ho- 1 diti s puško; jetnike so v- in izkrcava li. Častniki in vojaki so si pre- : ganjali dolgočasje s kadenjem in spanjem, ter pre k I in jevali čas svoje gar-uizije. O kaki trgovini pli.»prometu ni bilo niti govora. Temu dolgočas- \ marokanska vojna od leta 18-VJ do 1 s: i 1 kome. Kontinentalne videsile so bile vsled italijanske vojske absorbiram-: Francija. ki jo anektirala- Savoj. je m nala. da potolaži druge velesile vsled po-ve» a ija svoje moči m dežele, biti popustljiva in bojaželjui Spanci so napovedali sultanu vojsko. General O'Donmd >i je prilastil Tel nans in se je pripravljal, da napreduje proti Tangerju. ko je pogodim iz leta 1S01 končala vojsko. Zavist Anglije, ki se vedno vtika vmes. kadar hoče kaka druga država vstanoviti kolonije, je ne samo zadržala Spance od daljnega prodiranja, ampak je tudi onemogočila izkoriščanje ž;- pridobljenih prednosti na ta način, da je izjavila, da piotivi vsakemu zasedanju Španije na marokanskem obrežju morske ožine, ker hoče. da obdrži Gibraltar svojo važnost. Španija* se. je morala tedaj z vojno odškodnino od sto milijonov h kterim je prispevala tudi Anglija zadovoljiti, ni smela povečati in si pridobiti več ozemlja okedu Ccute in je tudi morala odstopiti več že pridobljenih postojank. "Španija je bila jako prevaljenapravi C:*-stonet des Fosse.s. "Prisiljena je bila, da je ugodila angleškim zahtevam in tcga še danes ne more pozabiti. Da je angleška vlada Maroko prote-žirala, je gotovo. Topničarji angle-! ške armade so služili v vojski v vrstah Marokaneev in po kabinetu Saint James j- sultan, vsled nemožnosti plačati \ojno odškodnino« laliko dobil' v Londonu posojilo. Španska vlada je s časoma zgubila vse prednosti, i ktere si je zagotovila. Sezija od Santa Cruz de Mar Pequena se je pod raznimi izgovori vedno zavlačevala in ta kraj tudi še danes ni zaseden. Angleški vpljiv je bil mogočnejši, kakor kedaj preje in angleški minister v Tanger, Sir Jones Drum-mon-V ni zamudil nobene prilike, da je utrdil premoč dežele, ktero je" za-: mm KABILI. imenujejo Arabci zaliv mučenikov, ker je lam padlo na tisoče mohame-j daneev v boju za vero in neodvisnost' njih dežele. Kako hrabno in nevstra-Šno so se bojevali ti berberski rodovi v boju proti 14 nevernikom", dokazuje sledeči dogodek v krvavih spopadih s Španci leta 1893: Malo kilometrov od suhe zemlje je bila takrat za-: sidrana neka sovražna ladija. iz ktere so vsako noč s pomočjo električnih reflektorjev poiskali taborišča upornikov in potem na nje streljali. Tu so se ponudili trije krepki plava či, da bodo uničili to usodno luč. Ko so bili blagoslovljeni, so si privezali na glave puške, da bi jih varovali mokrote. in plavali neslišno k španski bojni ladiji, ktero so tudi srečno dosegli in splezali po verigi sidra na njo. Trije španski častniki so bili ravno uposleni pri reflektorju in so pošiljali na vse strani svetlobne žarke. Naenkrat so počili trije streli skozi nočno tišino, dva častnika sta se zgrudila težko ranjena in reflektor je bil uničen. Drzni Kabili so se spustili nato zopet po verigi v morje in srečno prišli na obrežje, dasiravn.-se je za njimi streljalo. Najvažnejša kolonija, ktero posedujejo Španci na inavokanskum obrežju, je Ceuta, — ležeča ob vznožju Djebel Muza — in spada politično k španski provinci Cadiz. "Dviguje se ravno nasproti *čuo naj se omenimo malo skalovito okrajino Peregil. Ob vznožju Djebel Muza ležeče, je j na -Za prav -'aiiio n ajhno predgorje, ločeno ]>o komaj "J00 me!rov široki, in dva metra gl-.Vki im i-ki ožini. Ta Peregi! ma po novejši-Mi merjenju kakiliKJ.o hektarjev površine, ki j" pokrita večji del z grmovjem. Radi lastnine in pr.povesi vovanja so vt dni prepiri, j <»iok je baje v/, strategičnih ozirov I jako važciij ker bi. ojn-emljen z dale«*! : nosečimi topovi, obvladoval vso gi-braltarsko -cesto. Skupno z Tarifa orr.ngoči popolni sklep morske ožine, toda kakor Tarifa, in.a pomen samo za posesinike v bližini ležečega ob-režja. ker jo obvladu j, jo pristaši Djebel M'.iza in ga laliko iz vsake poljubne višine obstreljavajo. Vprašanje po posestniku bode postalo šele tedaj aktualno, kadar se bode Šlo za to, da pride cel polotok pod evro-pejsko vlado. I Jože Dihur. —o— (Humoreska.) Pravzaprav se ni pisal za Dihurja, ampak pošteno kranjsko ime je imel: 1'oltarjev Jože. Kako je pa kljub svojim dvajsetimi leti prišel do imena Dihur, hočem ravno povedali. Preje naj pa še omenim, da je nekoliko navkriž gledal, a samo na desno olfo. in da je imel nekam krevljaste noge. Obraza je bil kozavega in da je star dvajset let. sem pa že prej povedal. Toraj naj omenim, kako je prišel do tega, da so klicali Boltarjevega Jožeta za Joža Dihurja, dasiravno mladih ijudij redkokedaj doleti dvomljiva čast, da se ga drugače kliče, i kakor kakor ga je v krstno knjigo zapisal lajmoštcr in kakor so se zvali očetje in dedje. * * * Ko je Polančeva Ana snela košarico in jo hotela položiti na mizo, se ji je nkain čudno lahka zdela, da je hitro odkrila rutico. Toda ležali so v njej vsi bledorumeni jajci, iz kterili naj bi se v kralkih tednih izvalili i piščanci posebno velike vr^te, kakor jih ima teta v sosednji vasi, ki ji je ; tudi dala jajca za podložitev Ifoklji. Veselila se je že vnaprej pom noži t ve ; svoje pernate črede, ki je bila njen in materin ponos. Previdno je prijela prvo; toda ko-; maj ga je imela v rokah, ji že pade iz j njenih tresočih se rok. Tlesk — je j padla lupina na tla. Jajee je bilo J pražrio. Ravno tako tudi naslednje ki so ležala, v košarici, jih je bilo samo še si dem polnili. -\n:i je skoraj obupa vala. Kako neki se je lo zgodilo / Ko je sama polagala jajca v košarico, so bila vsa polna in težka. Sedaj pa je v njih zgoraj in spodaj luknjica, njih vse-bina^pa je izginila. To ji je bila uganka. Pravim polom se kaj takega vendar ne more zgodili. — In kaj bode mati dejala? Nekaj časa je premišljevala, potem jm je šla v jedilno shrambo in vzela iz neke košare petnajst navadnih jajc. Mati ni smela ničesar opaziti. Lupine in druga nepoškodovana jajca pa je shranila v svoji sobici. In kaj drugega storiti ji tli kazalo. Jutri mora pač še enkrat k teti. kjer bodi- dobila nova jajca, da jih podloži koklji. Ce bi le vedela, kako se je zgodilo da je bi! de! jajee v praznih. Saj j-vendar šla s svojo prijateljico, ko je ! položila jajca v košarico, domov. Neža vendar ne bode — — pač. No-j sila je košarico vedno v roki. dokler se niste za trenutek spočile na klo-piei ob potu. Medtem, ko ste s prijateljico kramljale, je stala košarica pod klopjo. V tem neopažeuem trenutku se je morala izvršiti tatvina. Ana se je še spominjala, kakor da bi čula za kloujo nekak šum, toda obe d klici -•te mislili, da ga je povzročil kak martinček. ali kaj drugo enakega. | Ali je mogoče — — — Ana se je , prijela za čelo. Seveda! Nikdo drugi ni zločinec, nego Boltarjew To je bil ak prekanjene« in požrešen zraven. Vedno jo naredil kako nerodnost, samo če je mogel. In takrat je pas;d krave v bližini. Posebno rail je na-gajal Ani 'radi njenih rudečkastil.! las. Najbrže je videl, ko ste šle deklici mimo in se je potem splazil za njiju, lil nesrečen slučaj je hotel, da je položila Ana košarico pod klop. Da. tako se je moralo zgoditi. Jožeta je poznala, da lahko celo množico surovih jajc izpije; gotovo prav udobno sedel v grmovju, nasve-dral jajca ena za drugim in jih spraznil. Ano je hudo ujezilo. Udarilo je z nogo ob tla in obljubila maščevanje. Boltarjev se bode čudil. Zopet je spremišljevala nekaj časa. potem pa je hitela k vratom in čez cesto k svoji prijateljici Nežiki. Ta se je seveda isiotako jako začudila. ko ji je povedala Ana čuden dogodijaj. Nobeden drugi kakor Joža je to storil. In za tako hudobijo se ga mora kaznovati. Dolgo časa ste sedeli deklici skupaj in premišljevali; konečno se Ne-žika glasno zasmeje: "Že jutri ga bodeve imele. Že jutri." In razodela je prijateljici svoj načrt. # * # Popoludne naslednjega dne ste šle deklici od tete. Ana je nosila košarico v roki in pevaje ste hodili prijateljici skozi gozd. Tu in tam je po-sijal kak solnčni žarek skozi vejevje.! ~ "Zopet 'ste"se ustavile'tovarišice pri; šarieo pod njo. Natanko tako, kakor prošji dan. "Ali si lahko tolmačiš. je začela Ana. kako se je moglo to zgoditi z j:>j«'i "Teta se je gotovo hotela s telnij pošaliti." je odgovorila vprašana. ''Ne, si ne morem misliti. Po- tem bi danes vendar povedala." Mogofe pa njena hči Liza?" "Saj vendar ni nikdo prišel v sobo. .laz sama sem jajca preštela in p' I žila v košarico. Cela stvar se mi zdi nerazumljiva^" Mi iltem. ko ste s- deklici tako pogovarjali. ste se komaj zdržali sine-!:it. Napeto -te poslušale, če ne bode : aialn čuti prihod prekanjenega po-žrešneža. Za lti niovj' m se je sedaj nekdo za-«• I plaziti, liil je Boltarjev Joža. Z zadovoljstvom je videl, kako je Ana p«>iisi..!a košarico pod klop. Toraj nima nikake sittnuje. No. t«.krat se bode še bolj čudila. kakor včeraj. Previdno se je plazi I skozi gosto leskovimi, ktero je lahko odrival. Suha vejica je počila. .loža se ji- vstavil. Toda deklici niste menda nič sližale; kakor je slišal se pi>govarjate mirno naprej o čudovitem prigodku. k«.»zavem obrazu Jožata se je pojavil zadovoljen smehljaj. Naprej seje plazi i mirilo in tiho, kakor Indijance na bojnem potu. S. daj je bil blizu. Stegnjena desnica zagrabi v košarico in vzame iz nje eno jajce. Potem zvrta s kuncem žepnega nožka dve luknjici v lupino, nastavi jajce k ustom in ga spije s krepkim požirkom. Tovia. komaj .Joža požre, že poskoči, kakor da bi ga pičil gad in grdo za-kolne. Nato pa začne kašljati in pljuvali. da je bilo grdo. To je bilo znamenje za Ano in njeno prijateljico. Z glasnim smejanjem skočite obe k Jožatu. "Poglej ga no dihurja! No, kako ti diši.'" zakiiče Nežika. Joža ni odgovoril ničesar. Niti vstrašil se ni. Pljuval in kašljal je naprej, kakor da bi se šlo za stavo. "Da Joža. tako se godi, če je človek na jajca tako požrešen. Na teku ki ležijo zgoraj, je sedela koklja že štirinajst dni. Na to pa jih je pustila. Dober tek!" Smeje odidete deklici naprej. Joža pa je klel. da se je kar kresalo. Ciiiisiii. gnjili okus klopotcev se je držal grla in ni ga mogel odpraviti. Da se je tako vjel. * * * Od tega dne naprej se ne bi Boltarjev Joža dotaknil jajee za nobeden denar ne. Kar krč ga prijme v želodcu, če jajca samo vidi. To je siei r dobro za druge, a njega se je prijelo ime -loža Dihur, kerega mu ne vzame niti sveti Peter ne, in to je, kar sem hotel povedati. -o- Otročje pismo. Oče je odpotoval in mali Joško sme, menjaje se s svojo mlajšo sestrico, spati v njegovi postelji kar seve-i da otroka zelo veseli. Na to je pisal 1 Joško očetu: "Ljubi at a, vsem nam ;gre jako dobro, in kar si ti odšel, spi ivsako noč kdo drugi pri mami." feftii^- -.....■ .......- ^ i Jugoslovanska|i^^iKatol. Jedga. hfciin>nfirin> dne 24. januarja. 1901 ▼ državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. •> URADNIKI: "? Predesednik: FRANK MEDOS.9483 Ewiag-Ave., So. Chicago, HI. Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Bor 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROZlC, P. 0. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽI&NIK, L. Box 383, Rocks Springy Wyoming. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Mina. NADZORNIKI : ALOJZIJ VIRANT, predsednik nadzornega odbora, eor 10th Ave. and Globe Street, South Lorain, 0. - i IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, P. O. Box 641, Eveletfc, Minn. MIHAEL KLOBUČAR, IIL nadzornik, 115 — 7th St., Calumet, Michigan. POHOTNI ODBOR: IVAN KERŽlSNIK, predsednik porotnega odbora, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. G06AR, II. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa. IVAN MERHAR, UL porotnik, Box 95, Ely, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago St., Joliet, IU. Krajevna društva naj blagovolijo posilati vse dopise, premembe u-dov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BiiOZICH, Box 4244, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku ia nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora : IVAN KERZlSNIK, Box 138, Burdin^, Pa. Pridejani morajo biti vsaki natančni podatki vsake pritožbe. ■ o o ■ ■ Društveno glasilo je "GLAS NARODA". I irada glavnega predsednika J. S. K. J. OPOMIN URADNIKOM KRAJEVNIH DRtJŠTEV. Cenjeni sobratje! * » Jazpodpisani se z ponižno prošnjo obračam do Vas, in Vas opominjam da intale Vi kot uradniki društev, posebno skr\>eti za bolne člane, kateri zahtevajo kakšne pod|x>re <*i naše Jednote. Poprej, ko se pošr-Ijajo kakšna priporočila za izplačitev podpore od Jednote je Vaša dol-žnotst prepričati se, ali je dotičnik v resnici vreden podpoie aH iie. Ali se on obnaša po zdravnikovem navodilu ali ne. Pojasnilo: bolnik, kteri zahteva od društva ali Jednote podporo. mora podvreči zdravnikovemu navodilu. Kteri nasprotno dela ni vreden podpore. Nobeden bolnik ni opravičen do bolne podpore, kteri obiskuje v svojem zahtevanem bolnem času kake zabavne ali vesele družbe, n. p. veselice, saloone itd. Ako je bolan, naj se sam čuva, in čuvala ga bode naša dobra J od not a. Lenuhom pokažite pot čez vrata! Verjamem, da je veliko siromakov potrebnih pomoči in na>a Jugoslovanska Katoliška Jednota jih ne bode zapustila, kakor jih tudi do seJaj ni. ako so opravičeni do podpore. Stavljam Vam. ia Vam lahko spričujem, da je v resnici naša Jugoslovanska Katoliška Jednota. ena najboljših danes obstoječih slovenskih Jednot v Ameriki, kterih je po moji misli skoraj polovica preveč, za mali narod kot; smo mi Slovenci. Imamo nekaj okoli enajst Jednot v Združenih državah in to je v re.-nici preveč. Eni pravijo, mi hočemo imeti delavsko Jednoto, dix^i pravijo, mi hočemo socijalistično Jed aot o, ker to je prava delavska Jednota it-d. — Moja misel je pa ta. da smo mi Slovenci vsi delavci, in iz naših žuljov-&e ima vse zdržavati. Toraj kolikor več Jednot, toliko več denarja gre ir. naših žepov. Nikakor ni treba u isliti. da bo ktera Jednota kovala denar, tako, da članom ne bo treba a.-esmenta plačati. Premisliti Vam je treba, kaj dobiti v slučaju potrebe za Vaš denar kterega plačujete mesečno; kdo gospodari in kako gospodari in kako gospodari z Vašim denarjem. In. ako bodete pazili na vse to, bodete vedeli, da ste na pravi ali na krivej strani. — Dalje dragi mi rojaki in sobratje: Jugoslovanska Katoliška Jednota ponuja svojo roko ter kliče k >ebi vse poštene rojake, da. se k nji pridružijo. Ona jim obljubuje, in kar obljubi sj>oIni, dg, jim pomaga V nesreči. Zakaj bi pa ne ostali trdni člani svoje tako dobre matere, oni kteri še niso člani te naše Jednote. ne bodo nikoli žalovali, ako pristopijo. Pri nas mora biti in je pravica za vse enaka. Uradniki društev ali Jednote so Vaši služabniki in jih je dolžnost poslušati ter ravnati se po pravilih društev in Jednote. Kdor ne spoštuje društvenih ali Jednot ski h pravil, sam spoštovanja vreden ni. Koncem mojega pisanja sem prejel pismeno naznanilo od tajnika j Jednote g. Geo. L. Broziča, da je naš .-obrat john Ilabijan, nekdanji petletni predsednik J. S. K. J. umrl. Priporočam Vam ga v spomin. Pokojni brat John Ilabijan je bil dober član Jednote, trudil se je po svojej moči za prospeh naše danes tako dične J. S. K. Jednbte ne za svojo korist ampak za korist nas vsih. Kteri bodo še pozneje pristopili, mu ne morejo plačati njegovega truda, toraj naj mu plača Bog, mi pa bodemo storili na zemlji svojo dolžnost, da se njega spominjamo in tudi plačali bodemo njegovim dragim v #poimn naše dolžnosti. Naj v miru počiva! iSprejmite vsi moj bratski pozdrav in ostajem Vam vedno udani PRANK MiEDOS, predsednik J. S. K. J. I SUSPENDIRANI. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. I v Ely, Minn, dne 18. avgusta. Ivan Zbašnrg, eert. 344, Ivan Kobetič, eert. 610C, oba v I. razredu. Druitvo šteje 15*5 članov. I? društva "Sokol" številka 38 v Pueblo, Colo, dne 18. avgusta: Stefan Boltošic, oert. 10034, Obrat Stakie, eert. 3666, oba v I. razredu. Druš>tvo Šteje 48 članov. Iz društva sv. Barbare št. 4 v Federal. Pa. dne 18. avgusta; Matija Mifclič, eert. 6641, I. rsz. Društvo šteje 58 članov. Iz drufctva sv. Mihaela št. 98 v Roundup, Mont, dne 18. avg.: Ignac Vrane, cert. 110G7, I. raz. Dtruštvo šteje 16 članov. Iz društva sv. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 16. Avgusta. And. Krajnc, eert- 5675, Kalan Matevž, cert. 100G6, oba v I. raz., Jožef Potepati, eert. 3807, II. raz. Društvo šteje 100 članov. €z društva sv. Petra št. 60 v Brooklyn, N. V. dne 19. avgusta: J os. A. Bučar, eert. 11533, II. .raz Društvo gteje 14 članov. Iz drultva sv. Jožefa št. 20 v Imperial, Pa. dne 1©. avgust^; Iva« Maček, esrt. 2fi02, I. raz. Društvo šteje 52 članov. Tz draftva sv. Aiojrija št. 19 v Lorain, O. dne 19. avWUf Antitta XAXVAXZLO. ' Slovensko kaUJiiko podporno dr» itvo SV. JOŽEKA *t 12 J. S. K. J za Pittsburg, Allegheny, P*, Ia oko liso ima svoje redno seje vsako 4rag« nedeljo v mesec«. Društvenikom ss wasnawjs, Is M se istih v polnem itevila ndeleievafc ter redno donslali svoje measise psi ■pevke. Nekteri udje, ki se r*di od daljenoeti ali dela ne morejo ssj «de leiiti, naj svojo msssžnino as aakts I legs ismed izvršajoiih sradaiko1! ; pod spodaj nsvodenim nsslovom do Pri redni dm2tv«ai die 11 dee. 1*08 izvoljeni ao bili aledefr uradniki is leto 1MB: Predsednik: Fraa Krese, &10S N* trona Alley, Pittsbnrf. Podpredsednik: Vineene Volk, & Tell BL, llli^himj I. tajnik: Josip Mniks, lmBpto* Garden Ave^ Allsghsaj. D. tsjnik: Nik. Povfe, M Osrtt j St^ Troj Hill, ABefheny. Blagajnik: Ivan Aiel^ TO i St, ABafhenj. Zastopnik: Ferdinand Volk, lit 42bd Bi, Pittsbnrf. Kasta vonošs: Frsn Golobu ! Odbor: Fra Kaaeitya, m Bleeeem AU^ Allfgbeey. Ivan KaKek, 843 Rtoesem AH*. Aikgfc**. Ivan Mestnak, 840 Perry 81, Al Ughsay. Fra« Strnile, 101 ViUa .8^ Al Ugbsny. Tna niDniiii flflo nmr iia :rw v ^! NAZNANILO. Društvo sv. Barbare št. G8 K- S. j K. Jednote v Irwin, Pa., naznanja tem potom vsem članom, da se poltio-številno udeležijo prihodnje seje, ki se bode vršila dne 5. septembra t. 1. Imamo na dnevnem redu veliko važnih zadev v prid društva rešiti. Zato prošeni so vsi udje, da se te seje udeležiti blagovolijo, da ne bode potem nepotrebnih izgovorov, ker na iste se ne bode oziralo. Toliko v na znanje! Društveni odbpr. 1111 ^ Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ SALOON 107-IQ9 Greenwich Street, oooo|fGW YORKoooo ▼ katerem točim vedno pivo, doma prešana in unportfran* vina, fine likerje ter prodajanj izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. PotnjoČi Slovenci ia Hr- • ■ ~ vatje dobe ............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna ............ Za obilen poset se priporoča FRiDAveaKROGE NAJVEČJA DRŽAVA SPLOŠNEGA KMETIJSTVA * NASVETU. d# MISSOURI. MISSOURI. Prihodnji Banat sveta! Od zadnjih 3S00 akrov zemlje, oglašene v tem listu je le še 2440 akrov na prodaj. Cena do 10 septembra 815 aker, pozneje 818 aker. Slovenci, sedaj ali pa nikoli, ako hočete imeti dobre kmetije. Pišite takoj. F. GRAM, Naylor, Mo. Naselniški agent za državo Missouri. Vdihljaj. (Član- izvrševalnega odbora avstrijske hiše: "I)a se nam je morala pripetiti nezgoda ravno na rojstni dan avsttijskega cesarja! Pričakoval sem kak "zaslužni" križec, sedaj pa gotovo ne bojte' nič z odlikovanjem!" ^JfflAgk NAROČAJTE SE NA Dvoumno. Na krogli neke vojne ladije se je ' ravno odslužila služba božja- Žup-. nik je dvignil, roke kvišku in rekel: "Poglejmo k višjemu bitju, od kterega vsi .izhajamo,I\p so verni -poslušalei pogledali proti, nabit, so videli nad glavo duhovnika na jarholi CARNEGIE TRUST COMPANY, 115 Broadway, New York. Glavnica, preblisk i« nerazdeljeni dobički..$,2-500.000,00 Drnfi pripomočki. .... .............. "3la.000.00Q,00 'uradniki t Charles C. Dickinson, President. * Jab. Ross Otrran, Vice-President. Fbsubbice H. Parkek, Vice-President. Rob. L. Smith, Secretary anil Treasurer. Stasto* C. Dicklssox, Asst. Tfms. Hoe. B. Mmobji£ai>. At«t. Secretary. Alb. E. Chanoles, Asst. Trust Officef. Lawbence A. Ram age, Trust Officer. Levkmteu G. Ball, Auditor. Depozitarna za državo in za mesto New York. Sprejemajo ae vIom poumeznikov, tvrdk in korporacij. PbiSucjo ie (Jnrctti^ Morn« vkis*. k*kor tw& M Miervne fondek Najlepše shrambe na svetu, pod bančnimi prostori. Varnostne shrambice mt oddajo za letno sijeničino po in rrf. Iz društva sv .-Petra in-Pavla-.št. 15 v Pueblo, C-olo. dne 19. avgusta: Ivan Lipic. eert. 1889, I. raz. Društvo Šteje 94 članov. Iz društva sv. Resno Telo št. 17 v Goff, Pa. dne 20. avgusta: -Franc Jerieh, eert. 7599. 1. raz. Dnjšlvo šteje 1(5 članov. Iz društva sv. Jožefa .št. 52 v Mineral, KJpas. dne 20. avgusta: John Bergant, eert. G202. II. raz., Leopold Šoba, eert. 3108, An t. Bodly, cert. 31S6, Gregor Kus eert. 4192. vsi \ I. raz. Društvo šteje 51 članov. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 53 v I.lovdell, Pa. dne 20. avgusta: Frane Opeka, cert. 6421. I. raz. Društvo šteje 92 članov. Iz društva >v. Martina št. 44 v Barberton, O. dne 20. avgusta: Franc Slatnar, eert. 3027, T. raz. Društvo šteje 20 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 29 v Imperial. Pa. dne 20. avgusta: F ranč. Maček, eert. 9000. Društvo šteje 29 članic. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 1 v Ely. Minn, dne 20. avgusta: Marija Zbašnik. eert. 9956. Društvo šteje 305 članic. Iz društva sv. Martina št. 44 v Barberton, Pa. dne 20. avgusta: Bara Sla t na r. eert. f)620. Društvo šteje 19 članie. Iz društva sv. Jožefa št. ,V2 v Mineral, Kans. dne 20. avgusta: Martina Soba. eert. 9764, Marija Bodlej, eert. 9701^ Marijana Ka«, eert. 9753. Društvo šteje 21 članic. Iz društva sv. Martina št. 83 v Superior, Wyo. dne 20. avgusta: Kata Vehar. eert. 8724. Društvo šteje 2 članice. ODSTOPILI. Iz društva ?v. Barbare št. 33 v Trestle, Pa. dne 18. avgusta: Leop. Vatovec. eert. 488t>, I. raz. Društvo šteje 110 članov. Iz društva sv. Jožefa št. 53 v Little Falls, N. Y. dlie 19. avgusta: Ignae Musec, eert. 7621. I. raz. Društvo šteje 49 člaaov. Iz društva Marija Danica št. 28 v Cumberland. Wyo. dne 19. avgusta: Anton Gross, certifikat 1824, Joe Beder, eert. 2318, oba v I. razredu. Društvo šteje 37 članov. Tz društva Marija Danica št. 28 v Cumberland, Wyo. dne 20. avg.: Marija Gross, eert. 89S7. Društvo šteje 9 članie. ZOPET SPREJETI. V društvo "Sokol" št. 38 v Pueblo, Colaifdne IS. avgusta: Jos. Cuzak. eert. 7467, Ant. Gornik", eert. 10069, I. razredu. Društvo šteje 50 članov. V t V društvo sv. Petra št. 50 v Brooklyn, N. Y. dne 19. avgusta: Frank Salar, ml. eert. 11231. Društvo šteje 11 članov. * V društvo sv. Jurija št. 22 v !So. Chicago. 111. dne 19. kvg.: Peter Cerowetz, eert. 4947. I. raz. Društvo šteje 11^ članov. V društvo sv. Alojzija, št. 19 v Lorain, O. John Košir, ' Rock Spring«, Wyoming * j J ■ I I III Kako zamoreie dolgo žtvetil W nI H | I B^ . Kako ohraniti trdno zdravje. LlVIllI I ■ -• Kako zadobUi zdravje, ako abolite. PosUite likcj za i 3 :ta- ZASTONJ 1 zrszzgu? ZASTONJ ! I popolno m« gladkem zavstfcn brez ca-c^s na«kv« Dr. E. C. COLLINS = OVO So^opodu' COiUItkCOUiSC CmiBii« ^Bcomvi C6LUC 2»I1IK rn, 11» - - s" s « « yiiS ESiS ^^ coit^Cc.iiMcou'S-^CCJ LTJ cauue C f ^ # S. h n m ^ & g. % ^ - iJi^f s1 W18,1 s i: sl JI s* S HH S 3 s1 ^ ^ žr & 1 c^ ^ ^ — ■ "j imje "lokupno v sestavo Coreš- | J™ v^ns!:. ni >>».:. kega telesa. V | j / ■E^Mk \| I *>T*vwjifnjiUlji.-- | in '..kVL- Bjej najaetp na- I / ffvl1 Viforltlvffiti!' K?J geno 2 L . * ^ I! I f^ ^ z) stofe najrtčj& begi »I . . tanko opisane | 1 t fj \ ^^trdnoZdri^M ■■ vzroke In posle- Iti Lg^ j L he <ždl£Za.jit T"? kami. k i- t dice vsake t>o- H, 'JjK * zdrAvljenjtm, ifmrfii^ ■ j t a r.Rt n,: . rrp:- Coflins N. Y. BedicalInstitute, 140 W. 34th St., New York. Najboljši zdravnik aaa svetu in zdravnik, na kterega se bodete obrnili Vi v slučaju da ste bolni sami, ali kateri Va.še druži ne, ako hočete hitro dobiti sigurno pomoč, je gotovo oni, kateri Vam zamore | 4 garantirati, da Vas bode ozdravil, | Slavni profesorji COLLINS N.Y. MEDICAL INSTITUTA so v zadnjih 12. letih na tisoče naših rojakov ozdravili in sieer v takih slučajih kjer nobe takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitWa ren- n N nega davka, tako da dobi nložuik od 100 K. čistih K. 4-75. Po naložen denar se za celo leto preje podvoji heg° po 4}4 % in za 'd leta preje nego naložen po 4%. Kojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Poiiljatve sa Zjed. držare posreduje^ tvrdk a FR. SAR8ER CO., 109 Greenwich St., New York. Upravni svet. I Zvišanje obrestne mere. I Drobnosfau KRANJSKE NOVICE. . ■ V Ameriko. Dne 14. avg. se je z j južnega kolodvora v Ljubljani odpe- j ijalo v Ameriko 100 Hrvatov ra 50 j Mfceedoneev. Pobegnil je 161etni mesarski vaje- j nec Jožef Gregi, rodom iz Bukovja j pri Brežicah, potem ko je svojemu ! gospodarju pcmeveril 22 K denarja i pod pretvezo, da si nabavi obleke. Nesreča. Ko se je 381etni posest- j ni k Jakob Jeraneie iz I>obrunj peljal od "Rdečega križa" črez železniški prelaz na barje pri Ljubljani, -e mu splaši konj in snameti sprednji kolesi. Pri tem je Jerančie omahnil z voza in padel pod os. V tem mučnem^ položaju ga je konj vlekel kakih 120 metrov pod osjo naprej ter ga silno poškodoval. Na rokah mn pri prstih štrle kosti iz kože, glavo I pa ima zadaj popolnoma oluplje.no. Konja so na to ustavili, ponesrečen- t ca. pa. ki je bil popolnoma nezave-sten, je zdravnik dr. Illner za silo; obvezal, potem so ga pa odpeljali z rešilnim vozom v dež. bolnico. XJpor v garnizijskem zaporu v Ljubljani. Dne 14. avgusta proti večeru so se uprli v garnizijskem za- i poru kaznjenci. Razbili so vse, kar so mogli, posode, vrata itd. Kaznjencev je okrog 40; domača straža ni zadostovala, tako da so morali poklicati asistenco 27. peš polka. V j garnizijskem zaporu vladajo prav i idealne razmere. Govorilo se je nekoč, da je imela tam glavno besedo ' soproga prejšnjega protosa Vendeli- j na. Viszta kterega je zadel mrtvoud in ki leži sedaj v vojaški bolnici. — Lepi) in prijetno v garnizijskem' zaporu ni — pošten človek bi v njem i njem ne zdržal 48 ur, priznati pa tudi treba, da so med kaznjenci pravi : tipi. Res pa je tudi, da je soproga ! prejšnjega prof osa razvila v zaporu pravcati protekeijski sistem. Dve nezgodi. Dne 15. avgusta je oOletnemu hlapcu v Marij in išču K. Nahtigalu rodom iz Grosupljega padel v mlatilni stroj klobuk. Ko ga je hotel pobrati, zgrabil ga je stroj, ter mu popolnoma odtrgal levo roko, desno pa tako zmečkal, da se je jed-va. držala. V groznih mukah so pom srečenca pripeljali z rešilnm vozom v dež. bolnico. Strela je udarila 11. avgusta v hišo Antonije Kramar v Mirni na Dolenjskem. Tamkajšnja, požarna bram-ba je bila z malo brizgalno v petih minutah na mestu požara, v daljnih petih minutah je pa delovala tudi že velika brizgalaa. Ogenj je bil v kratkem udušen. Dasi so gasilei popolnoma storili svojo dolžnost, jih "Slovenec" ne more pustiti pri miru. Drži se pač načela, da je treba, vse uničiti, kar ne trobi v njegov rog. PRIMORSKE NOVICE. Neprevidnost. Trije mladi uslužbenci mehanika Tabaja v Gorici, so prižgali 5 kg smodnika, ki je eksplodiral in ranil dva močno, enega pa manj. To se je zgodilo pred trgovino omenjenega mehanika. Smodnik je bil privezan k nekemu kolesu. Nezgoda. 121etni Ivan Troha od Nemcev je skakal z drugimi otroci ter si pri skoku čez grm zlomil desno roko. Zdravi se v bolnici usmiljenih bratov v Gorici. Nevarna igrača. Dva učenca, neka Rijavec in Fabijan, sta našla na Komu v Gorici škatljieo smodnika. Vsa vesela sta odšla na neki travnik kjer se je jima smodnik užgal in oba močno poškodoval. Na njiju kričanje so prihiteli ljudje, ki so ju prenesli v bolnico. Zopet žrtev Soče. Vtopil se je 13-letni deček Fran Pahor iz Kafuta v Soči. Vse prizadevanje rešiti ga, je bilo brezuspešno. Padec. Josip Podgornik, 16Ietni cestni delavec iz Čepovana je tako nesrečno padel iz voza, da si je zlomil nogo. Prenesli so ga v goriško bolnico. Nesreča. Medvešček Anton iz Soče je padel po neprevidnost-^ po stopnicah in si poškodoval hrbtenico. Zdravi se pri usmiljenih bratih v Gorici. • Italijansko vaeučiliško vprašanje. Sporazumljenje med Italijani in Nemci? Trst, 17. avgusta. 'Edinost' piše giede na vest lista "Zeit ki jo je tudi "Slovenec" komentiral in obenem izjavil, da poslanici S. L. S. ne bodo nikdar pustili, da bi Lahi z Nemci kaj glede Laškega vseučilišča zbarantali, sledeče: "Tc dni je prinesla dunajska "Die Zeit" in. za njo mnogo drugih listov vest o nekih — kakor se je naglašalo — srečno uspelih pogajanjih med Italijani in Nemci ob posredovanju tržaškega namestnika samega. — Glasom te vesti je dočlo do sporazumJjenja v tem smislu, da Italijani privole, da se v Trstu osnuje še ea nemški gimnaizij in da bo trgovska akademija, ki je doslej le laška, laška in nemška, zato pa Nemci ne bodo več nasprotovali osnu^ju italijanskega vseučilišča v fTmtu." V Gorid ustanove italijanski libe-ralci ko-nvikt za* furlanske dijake, ki bo nekako p roti težje p.oti podobnim redovniškim zavodom. - Vipavska železnica je imela meseca junija prometa: 14.900 oseb in | 3800 kvintalov blaga. Dohodkov je! bilo 15.800 K, čez 2000 K več kot ob istem času lanskega leta. V Opatiji je letos veliko število tujeev, več kot kterokoli leto prej. Največ je Slovanov in sicer Cehov, Poljakov in 'Rusov. V ladjedelnici pri Sv. Marku v Trstu se je zgodila nesreča. Delavec Matej Strajn je šel stavit transmisi-je strojnih koles. Po neprevidnosti pa ni nekega kolesa vstavil, predno je stavil pas, in kolo ga je zagrabilo ter popolnoma raztrgalo. ŠTAJERSKE NOVICE. Mlatiča sta se sprla. Pri nekem ! posestniku na Hardeku- pri Ormožu sta mlatila Kociper in, Stucl. Sprla Ma se na skednju in Koeiper je Studa tako močno udaril s eepcem po glavi, da se je nezavesten zgrudil. Odpeljali so ga v ormožko bolnico. Zaprli so v Gradcu trgovskega po- 1 močnika Fiseherja. kteri je v Bu-! dimpešti poneveril 30 tisoč kron in j zbežal. Kako zginjujejo kmetje na Zgor. i Štajerskem? Graški nemški dnevniki so se začeli zanimati za zginjanje kmetij- v posameznih zgornještajer- ; skih občinah, ker kupujejo graščaki velika posestva, da si urede — lovi-, Šča. V 9 občinah tribenske okolice: je bilo prodanih v zadnjih letih 97 i kmetij, na kterih so redili kmetje 370 glav goveje živine, 600 ovc, 200 koz in 30 konjev. Razun tega so kupili graščaki 10 planin. Tisoči hektarji rodovitne zemlje in pašnikov : so sedaj prosta lovišča. Pripomniti j je treba, da so ti agrarei vsi pa t en-, tirani kmečki prijatelji in vodijo! nemško "kmečko" politiko. Saimo i da so njihova dela drugačna kot le- j pe besede na shodih in v državnem i zboru. Štirje splavarji utonili. V Pegovi j nad Gradcem je zadel 13. avgusta velik splav s petimi možmi ob jez in j se razbil. 4 splavarji so utonili, rešil se je samo vodja splava Kaiser. Za- j radi velike vode je bila vsaka pomoč i nemogoča, HRVATSKE NOVICE. Korupcija na Hrvatskem. "Po-kret" prinaša zopet jako značilno odkritje o škandalozni korupciji pod Rauch - Frankovo vlado. Okr, pred- . stojniku Jazbusiču v Slunju je bilo J ! naročeno, da ima v novih volilnih | imenikih spraviti Rauehu 119 volil-' cev. Ta ni znal. kako bi si pomagal. Konečno je prišel na lovske karte. Šel je k šefu davčnega urada in želel, da jih izdela. Šef je bil voljen to storiti, a je zahteval obenem seveda j denar. Jazbušič pa tega ni imel, ampak je zahteval, da naj izdela karte brez plačila. Ko šef tega ni hotel, je j Jazbušič izvlekel iz žepa brzojavko j -od Raueha; v njej se je zapovedalo davčnemu uradniku, da zlorabi urad-: no oblast in napravi falzifikat, kakor ga je zahteval Jazbušič. | RAZNOTEROSTI. Odklonjeno prusko vabilo. Dne 11. i avgusta 1759 so združene pruske in angleške čete premagale Francoze pri Mindenu. Pruski vojni minister j je izdal povelje, naj se ta stopetde-| setletnica z velikim pompom proslavi in je poslal tudi anigleški armadi vabilo na to slavnost. Nemci so hoteli na lep način prisiliti angleške častnike, da bi se na tej slavnosti zo- j pet pobratili s potomci svojih nekda- ! njih zaveznikov. Zdelo se je, da bodo angleški častniki prisiljeni z ob- , žirom na mednarodno uljudnost sprejeti prusko vabilo ter iti, čeprav j neradi, na to obletnico. — Angleška . vojna uprava je pa brez motivacije kratkomalo prepovedala angleškim eactr.ikom udeležiti se slavnosti pru-j sko-angleškega pobratenja. Kaj takega ni na (Pruskem nikdo pričako-1 val; v Berliriu so mislili, da ne bodo imeli Angleži- poguma vabilo odkloniti ter tako očito priznati, da ob- ; stoji raz por ra mržnja med obema narodoma. Dobro je pa, da je do te-2-a prišlo in da so v Berlinu zvedeli, da se jim 'Angleži ne kanijo kar meni nič tebi nič ukloniti ter se tiho in pokorno z njimi "pobratiti", čepraiv : je smatrajo za svoje sovraznke. Advokat — psovka. Pri neki okr. ! i gftdniji na južnem Češkem' je tožil i i neki trgovec z živino nekega posest- ; raka, ker ga je ta zmerjal z "advo- ; ! k atom". Sodnik je skušal stranki poravnati, ali- trgovec je rekel: gos-• pod sodnik, vse psovke ti odpustil j tožencu, toda te pa ne, da me je ime-| noval za advokata. Sodnik mu je za- I čel razlagati, da to pač ni psovanje,! marveč da je še čast zanj, če ga je imenoval ajdvokata; toda trgovec je ! odvrnil: To mislite vi, gospod sod- | nik, ali pri nas velja ime advokat za največje razžalenje. Več prič je to potrdilo,'1 na kar je sodnik obsodil toženca na 20 K globe in v poravnavo trožkov. Prijetno iznenadenje. Trgovec v Čraevieab v Bukovini, je bil pokli-eaci na finančni zavod, pri kterem je pred par meseci zastavil turško srečko. Povedali so mu, da je zadel dobitek v znesku 195.000 K, kar se mu je tudi takoj izplačalo. Trgovec je padel v nezavest. K!do bi pa v enakem slučaju ne padel? Konfiskacij ski furor. V Pragi so konfiscirali znani angleški ilustro-vani časopis "The Graphic" zaradi — žaljenja veličanstva. "The Graphic" je zakrivil to hudodelstvo z notico, v kteri govori o vsebini nove angleške knjige, o avstrijskem cesarja- Proti dunajskim tvrdkam. Brno, IG. avgusta. Češki listi pozivajo mo-ravske češke trgovce, naj z ozirom na dunajske protičeške demonstracije ne naročajo blaga pri dunajskih tvrdkah. Cesar Jožef II. je rekel fran-eoske-mu ministru: "Nimam rad ljudi, kterih naloga je skrbeti za nadze-meljski blagor, ki pa se trudijo urejevati naše stvari te&a sveta". Gašparček. (Slika iz velikomestnega življenja.) > Gašparček ni bilo njegovo pravo ime; za pravo ime niti piso vedeli v trgovini. Nekdo mu jfe' dal ime Gašparček in ostal je Gažparšek, Ko je vstopil v službo v veliko trgovino, je zavzel zelo malo prostora; bil je majhien, suh, bled, ,nidad, a vendar je izgledal zelo star. Njegov obraz z malimi brazdami je bil prikupljiv, in pogled je imel mali! — kakor bi ga veliko breme k tlom tiščalo. Svetlorudeč je bil vsako jutro njegov nos, ali vsled mraza, ali vsled i kakega drugega uzroka. Zato ni nihče vprašal. Smejali so se mu pa, ko je proti poldnevu rudečiea na nosu zginola in tudi oteklina splalinola, i ter postal v obrazu normalen. Obleka Gašperčka je bila zelo siromašna in nič prikladna vremenu, na podplatih čevljev je imel velike luknje. Zasmehovali so ga v pisarni, ako je imel jopič raztrgan, ali slabo zakrpan. Da bi mu pa kedo poklonil kake ponošene čevlje, ali hlače, to pa ne. — Gašparček je bil spočetka zelo marljiv deček. Celo uro preje je prihajal v pisarno, vse prostore čisto pomel in prah obrisal, vse se je svetilo; po-! tem je pa sebe omil, lase lepo počesal in celo nohte otrebil, kakor je to videl pri praktikantu iz boljše hiše. Toda sčasom je zginolo Gašperčko-vo veselje do tega imenitnega dela v pisarni. Knjigovodja in komptori-stinje so se pritoževali o prahu in neizpraznjenih koših; vedno bolj so ga žalili glede rudečega nosa in slabe obleke. Gašperčkove misli niso - mogle biti pri delu. Karanje gospodarja je Gašperčka vzdramilo. Postal je točneji, zanimal se je zopet za delo in delal bolj prijazen obraz. Toda to ni dolgo trpelo. Kmalu je zopet postal še bolj zanikaren; pozno je prihajal v pisar-! no in to le prav površno pospravljal. Postal je nejevoljen in len, komaj je še noge prestavljal. Necega dne ga je našel gospodar v svojih privatnih i prostorih! spečega v njegovem stolu, i "Gašpereek!" - Ni ga čul. Prijel je nesrečnega fanta in stresel, potem pa kratko in odločno ž njim govoril: "Tako ne gre moj sin. Prav nič ! se ne zanimaš za svoje delo. Sedaj • tu spiš. a prahu je povsod i na debelo. Osem dni bodem še potrpel, ako se | popolnoma ne poboljšaš, te bodem ; moral odsloviti.'' Gašperček se je na vsem životu tre-1 sel, kolena so se mu udajala, nos pa je postal še bolj rudeč. Spanec si je iz očij zmel, toda preje so se še j utrle solze. Nervozno je ometal z omelom vedfio po enem in istem pro-j štoru, postal je še manjši, kakor je bil, ter kmalu zginol za hrbtom strogega gospoda, kteri pa je že na vse pozabil. t Drugo jutro se je zopet vse svetilo in bilo zelo snažno. Metla je dosegla vsak kotiček, nikjer ni bilo prav nič prahu in tako je bilo ves teden; ste-nografiuji ni bilo potreba obleči ne? rodnih rokavov. j S zadovoljstvom so vsi ripoznali, ali nezadovoljni so pa bili, da je de-: ček sleherni dan slabeje^jzgledal, po-! stajal bled, nos in oči rudečeji, ali ■to pravzaprav ni nihče opazil V soboto zvečer je Gašperček ostal po uradnej uri v pisarni. Spraznil je papirne koše, osnažil pluvalnike in umivalnike ter se veselil, da bode v i ponedeljek lahko pol ure kasneje pri-! sel. ^ V ponedeljek pa ni bilo Gašperčka j v urad; bilo je poludne, a Gašperčka ni bilo. Gospodar je postal nejevoljen in poklical vratarja. i >fce,, pojdite* takoj v stanovanj? Gašperčka in poglejte, kaj je ž njim? Ako takoj ne pride-na delo, ga sploh ni treba." ^ ' Muc je dospel nazaj, a imel nekam čuden 'obraz. Polahno je potrkal na vrata gospodarja, zelo tiho vstopil in tako tudi zaprl vrata. Potem je izstopil iz pisarne in v. i rokah imel polo. Na polo je zapisal < gospodar 200 kron. Drugi so tudi j. darovali, darovali od veselja, ker so : -se sramovali. "Kaj pa je bil uzrok smrti?" je ^ vprašala čedna stenografinja. in sedaj ( je njen nos in oko postalo rudeče. "Vsled gladu in slabosti. Gašper-I ček je vsako noč čul pri bolnej materi lin jej stregel; v sredo jo bodo poko- > pali." }t Gašparček je zopet prišel in koneč- 1 no zginol. ker od o neg:, časa je vsakdo vedel ža njegovo pravo ime. ...... — j -o--' |< i $ Za kratek čas. Prevarjen skopuh. Nekemu skopemu kmetu je povozil 7 avtomobilist gos. . Bil je toliko po- t šten, da je vstavil in vprašal kmeta. t koliko hoče odškodnine. Ta pa je hotel priložnost izkoristiti in zahte- , val je 7 kron, dasiravno jih ni bila t vredna. Seveda je pri tem računal ■ j tudi na to. da jros njemu ostane. Avtomobilistu se je pa cena vendar previsoka zdela in je ponujal 5 kron, s čemur pa kmetič zopet ni bil zadovoljen. Sedaj je pa pristopil k pre-pirujočima sosed, ki ni bil nič kaj prijazen skopuhu in dejal avtomobilistu: "Dajte mi sem pet kron jaz i priložim iz svojega dve kroni, in gos ostane meni!" Kmalu sta se pogodila in bila zadovoljna, najbolj seveda j prekanjeni sosed, ki je dobit debelo | gos za dve kroni. Skopuh se je pa • jezil, a ni nič pomagalo. Huda pijanost. Štiri pijanci nekemu mimoidočemu: i "Ali nam morete mogoče povedati, ! kje je naše stanovanje!" "Kaj. niti tega ne veste, kje stanujete!" 'j "Kje neki! Mi smo trije sinovi z ; očetom in niti ne vemo, kedo je oče!" A tako. Policaj: "Zakaj pa tako hudo jo-i češ, mala ?" Mala: "Oh, vsi moji bratje so do-; bili počitnice, samo jaz ne." Policaj: "Kako pa je to?" Mala: "Jaz — jaz še ne grem v 1 šolo." l« i Vprašanje. * _ _ » j H^^H mm m- — "Ti, zakaj pa ni o ;18. .avgu-j ista, na peharjev .jrojs^ni dan avstrijske zastave .na avstrijskem5 domu ? " — "Sram jih je bilo "e. & k." ščurkov in stenic io^a to so-se pratft- ^/SS^t I- 1 Tako je! . ! Pri nekem zborovanju žensk za enakopravnost z možkimi se je predsednica hudo razkoračila in končala svoj bojevit govor z besedami: "Vprašam vas, drage sotrpinke, kje bi bil danes mož, če ne bi bilo nas i žensk ?" » Nek prekanjeni mož, ki se je znal vtihotapiti v dvorano, je zaklical izza ozadja,: 4 4 V raju !'' Čudež. V neki vaški šoli nekje na Kranjskem se je vršil nedavno med kate-hetom in učencem sledeči pogovor: Kateliet: 11 Kaj je čudež 1'' Deček: "Ne vem." Katel.ct i "Kaj bi ti na to porekel, če bi naenkrat začelo po noči sijati sol nce?" » Deček: "Da mesec sveti." Katehct: 4'Kaj pa, če bi kdo trdil, da je sol nee ? *' Deček: "Da dotični laže." Kateliet: "Jaz se pa nikdar ne zlažem. Sedaj pa recimo, da bi jaz trdil, da je bilo solnee, kaj bi si potem mislil?" Deček po kratkem pomisleku: "Da ' gospod katehct niso jiopolnoma trezni!" Iščem prijatelja IVANA SINJOR. j Doma je iz fare Trebelno. Pred 7 leti je prišel v Zjedinjene države ter se nastanil nekje v- Cleve-laudu. Poročati mu imam nekaj važnega, zato prosim, če kdo ve. da mi naznani njegov naslov, ali naj se pa sam javi. — Cbtirles Weiss, 202G North lOtli St., Sheboygan. "Wis. (1-3—9) Kje je IVAN R IHT A K ? Pred 14 dnevi je bil v Austinu, Nevada, pa je zginil kakor ptiček. Ako ga je volja, naj se sam v 14 dneh pismeno oglasi, če ne. bom drugikrat omenil v listu "G. N.", zakaj da ga iščem. — John Sonc. Box 6. Austin, Nev. (31-S—2-9) Pozor! Slovenci Pozor VsalonW zmodernim kogljižčerr Sveže pivo v sodičkih in buteljkah "j. druge raznovrstne pijače ter unž^s-smodke. Potniki dobe pri meni Ceb^čr-DrenoCiSče za nizko ceno. Postrežba točna in i zborna. Vsem Slovencem in drugim SlovaTurr? IS toplo priporoCa e Martin Potokae $64 So. Center Ave. Chicago. JCl naravna JKs $ KALIFORNIJSKA VINA ft NA PRODAJ. ft Dobro Crao vloo po 50 do 60 ct fm galoat s posodo vred. hI tli Dobro belo rloo od 60 do 70 ct. fm 1? galon a posodo vred. JJf mU lzTrstoa tropavica od *2.G0 *3 JU galon ■ posodo vred. fl fgL Manj nego lO galon naj Jfi nihče ne naroča, ker m&nje ko- |J Jhr ličine ne morem razpošiljati. JBf T^S Zajedno z naročilom naj gg. na- 1% jjf ročni ki dopoiliejo denar, oriro- M ma Money Order: mr Spoštovanjem ja Sar Nik. Radovich, d jj^f S94 Veracat St., Saa Fraaclsco, CaJ. . ■ ■ , m . Slepec. . , 'Dober dan gospod stražmojster!'' Orožnik: "Nanu, "kako pa veste, kdo da sem?'' Slepi berač: "Ker moj pes renči." . Opravičeni .vprašanje. Gospodična: "Berači ne dobijo ničesar! "' Berač: "Toda ljuba gospodična, kdo drugi pa dobi kaj V' Phone 246. FRANK PETKOVŠEK, /JBf^^^Bm javni notar - Notary Public, JaBt^fr1 lfl» 718-720 Market St., WAUKEGAN, ILL. flyRkaL.'" Jm PRODAJA fina vina, najbolje žganje ter iS^BH!!^^ SSSm! izvrstne smotke — patentovana zdra- whBS^H^p^s^Ht mm PRODAJA vožne listke vseh prekomor-k -^H^ skih črt. alf POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo ^^^ ' *n poSteno. ----UPRAVLJA vee v notarski posel spadajoča dela. Zastopnik "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York. I ■ ■ 1 — ^ ^---- Zdravju najprimernejša pijača je ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Rad' tega i naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi - r *t Svoje družine, svojih prijateljev in drugih. pivo je najbolj priljubljeno ter 3e dobi r vset jiift gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. TraTBlksr-jo 6102 St. CJal» »«« • * kteri Vam drage volje vse pojasni. THE ISAAC LE1SY BREWING COMPAQ CLEVELAND, O. Conpgii generale Transeliandque. [Francoska parobrodna družba.] Direktna Črta do Havre, Pariza, Švice, Icomosta in Ljubljane. Poštni parniki so: "I^i Provence" na dva vijaka..................1 1,2'm ton, nn.ono konjskih mod * La Savoie" " " " ..................11>,(>oo " if.Ht '< «« '"La Lorraine" " 14 " ..................l2*<.tX» " 2" m;o «« "La Tournine" " " " _____'.............lo (Wi) 14 12 NK> " •* "La Rretagne".................................R.nriO " n oi4t " " "La Gascogne".................".............. 8.000 " 0.0e to nemudoma naznani na urad glavnega tajnika da se v prihodnje popravi. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". j % V padisahovej senci. Spisal Karol May; za G. N. priredil L. P. PETA KNJIQA, Po škipetarski deželi. (Nadaljevaaje.) Bi! je majhne poplave in neznansko debel. Njegova lica s^o i-c svetila ' i>( ImŽHMU jabolka. Njegove skilastp udrte oei so kazale, da je zibelka ii,j«-a nosil na hrbtu Še precej veliko košaro, napolnjeno z zdravniškimi inštrumenti. Noge mu k rase debele volnene nogavice in nofje -ame tiče v velikanskih podkovanih copatah. Ko pride \ .~.>t»«», čeznje opanke in pride v nogavicah k meni. kar jt bila pač ttkrajaa nljudnost. Ker sem držal n-.uo v vodi, je seveda takoj uganil, da sem jaz tUti, ki po trebly t' njegove pomori! Prikloni se tak<» nerodno, da nrn košara /drči s hrbta na trebuh, in da bi ga jermen kmalu zadavil, foevtda ga tudi ja/. iiljudiKt jv.zdizvinu. Sc laj pa položi košaro na tla in vpraša: "At rad veliko govori* f" '' Ne. ' rečena k ra t k o. "Jaz tudi ne. Torej kratka vprašanja, kratki odgovori in hitro 1 Mož je hil precej energičen, k:>r je njegovim bolnikom seveda zelo i Jaaponirnlo. iV^tavi >e širokih nog poleg mene. me pogleda od nt*g do glave in reče« *'Ti m oni i nogo?" "Ne, z dvema nogama.'* 4'Ivaj7 Obe f-ta zlomljen' f" Zdravnik ni razumel moje burke. !iSamo ena. leva." "Dvakrat7" ' : ., "'Sanvo zvrnjena ie," rečem. "Pokaži jezik!*' Ta je lepa! Nogo imam zvinjeno. pa mi reče. naj pokažem jezik. Vendar mu storim i<» nsluiro in odprem usta. iZdravnik ga pogleda, po-1 i pije in vleče od enega ko:iea do druzega. Konečno pa zmaje z glavo i u reče: 'Zelo nevarno!"' ' i. "Ne. prav nič." t% 'TihoJ Videl >< ro na jrzrkli! Orfkdai je zviij^eii^tj' ' " ** Nekake ti i ure bo '»d" lega. " * • 1 " i, "Že precej dolgo. Lahko se kri zastrupi." '•SkonTlji se rirti v obraz posrttfjal: Vendar še držim mimo in' Čakftm. kaj bo ukrenil. " Bolečine f '* vpraša. i(Ne preveč." "Okus?" : '"Zrlo dober." 44Dobro! Pokaži r.ogo!" Zdravnik se v sede poleg noge na tla poleg škafa z vodo. Jaz mu pa prav zaupno denem nogo v naročje. Potrpi je jo lahno, potem pa močneje in vpraša: "Ali rad kričiš?'; "Ne." "Zelo dobro." Hiter potegijaj. močen pritisk, lahko pokanje kostij v členku — podem me pa zvito pogleda in vpraša: "No, kako je bilo?" • "Prav prijetno." "Torej sva gotova." *' Popolnoma ? " F® "Ne. Še zavcaati moram." . K«l kirurg je bil prav dober človeček. Kdo ve, na kakšne načine bi me kdo drugi mučil, samo, da bi bolečino večjo videl in zahteval i več plačila! "f> kom l>oš zvezal?" vprašam. "S tračnicami. Kje je les?" "Toga pa ne m^ram.7' [ "Zakaj ae?" - ; , . "Ker ni dobro." t "Ni dobro! Morda hočeš -rebrne in zlate tračnice z briljanti?" "Ne, .faz hočem prevezo iz sadre (gipsa)." "Kaira? Ali si nor! iS sadro mažerro stene in zidovja, pa ne noge." Tu je bila zdravnikova slaba stran. Nahajal sem se pač v Turčiji. "Toda s sadro se naredi tudi lepe obveze," zatrjujem jaz. "Te bi pa rad videl!" "Prav lahko. Po sadro #em že poslal." 5 "Kako boš pa naredil?" • « . , " II' "Le počakaj!" I Pa oe dobiš sadre?" f "Ttfrt^j aihriljm. obvezo i^-kleja.V, jf , r.f j.-"Klej!" ;m* 'm»aš zfluwteaf'*-' S "Nikakor ne." ^iT ''Tega nikar ne misli." "Če bi ie hotel!" se zasaKjrai^ "Kaj ? Jaz sem učenjaki" " ' T* 1 ' 'f ' "Jaz t odi." . \ "Kaj si pa študiral?" 1 * Vse!" odvrnem kratko. "Jaz pa še trikrat več! Jaz poznam celo prvo bolnišnico Sabur ibn Saheli!" "In jaz imani' cel zdravniški besednjak v glavi." "Jaz ga pa nimam samo v glavi, ampak v vseh delili teie a. Obveza iz sadre ali kleja! .Sadra je moka, in klej je mehak in tekoč. Obveza mora pa biti trdna." ''Tudi .-adra in klej postaneta trda, ti se boš čudil. -Sicer pa mure J sedaj Še n * smem obvezati;* rano moram izprati, da se oteklina zmanjša in bolečina poleže. Ali razumeš?" i 'Alah! Ti govoriš kot izurjen zdravnik." "Saj se pa tudi razumem na zdravilstvo." "Torej si sam uravnaj svoje kosti, saj'si jih tudi sam zlomil! Zakaj si pa mene poklical?" "I)a ti pokažem svoj jezik." "Pa že raje gledam volovskega kot tvojega, zapomni si! Moj obisk velja deset pijastrov. Ti si tujec, torej plačaš dvakrat toliko. Razumeš!' "Tu imaš dvajset pijastrov, toda ne prikaži se več!" "Mi niti v glavo ne pade. Imam že dovolj vseira." Denar vrže \ svoj žep. si obesi košaro čez rame iu gre proti vratom, kjer si natakne svoje opanke in hoče oditi, ne da bi me pozdravil; tu se odpro vrata, in Omar stopi v sobo z neko posodo v rokah. Zdravnik obstoji, opazuje vsebino posode in vpraša: "Kaj imaš?" "Alti — sadro." "Ali. to je torej sadra. i/, kterc >e delajo trde obveze! Taka neumnost. taka prismodarija! Res, tako smešno, da se mora vsakdo smejati norcu!" Omar še stoji me 1 odprtimi vrat mi; sedaj jih pa zapre, da zdravnik ne more ven, postavi posodo na tla in prime debeluha rja za obe rameni ter reče: "Ti, žolna, kdo pa si ti?" "Jaz sem zdravnik, razumeš!" "No, ti si pravi mazač X zdrdvtli! Kaj pa gov;«ris!» prismodariji, j neumnosti in bedariji! Naš efendi je zahteval sadre; in kar on naroči, j vedno ve, za kaj rabi. Tisoč takih jazbecčv kot si ti, nimajo toliko pa-■ n»eli v svojih prasnili, glavah, kot jo ima naš efendi ua konceh svojih. [ las. Če ga boš še nadalje žalil s takimi besedami. *l»oš kmalu sedel v žabji vodi. Tebi se takoj vidi. da je bila nenmno.-t tvoja mati.". Tega ali kaj taoega^ se zdravniku najbrž še nikdar zgodilo. Stopi nekaj korakov nazaj, debelo pogleda Omarja. potem pa začne na vso sapo. kot bi se v njegovem, želodcu razstrelila shramba smodnika: i "Ali naj ti s svojim t urbanom zamašim, usta? Tu ga imaš. ti sin | opice, vnuk osla, pravnuk podgane, reporitnik, pa-jedlakec, k o bil ar, gorila, golobradec, tičar, smrdokavra!" Zdravnik jx>tegne svoj turban z glave in ga vrže Omarju v obraz. Slednji ga pa zgrabi, napolni z gipsom in reče: (Nadaljevanje pzih." - --------- - ~ " " * mm*, m h i i ul w l/ » l j 9 i c c u, II ZADOVOLJSTVO f g vseh onih bolnikov, kateri so se z zaupanjem obrnili v V zdravljenje na ? N 0 i Slovensko Zdravišče s c N priča nam da je naš ^^^^ slavni svetovnoznani | - Dr. J. E. THOMPSON, _ ka*e7 ie ?.e Prek? 10 i«4 V-110*1!1 »n ravnatelj na slovenskem zdravišču edini najboliii najizkusneji in najvestneji zdravnik, kateremu rojaki lahko z popolnim zaupanjem poverijo svoje bolezni v zdravljenje, kajb samo on zamore vsakemu najhitreje in najuspešneje pomagati. Vsaki dan dohajajoča pohvalna pisma so najboljši dokaz o izkusenosti in zmožnosti vestnega zdravljenja slavnega zdravnika Dr. J. E. Thompsona. Prečitajte nekaj pohvalnih pisem naših rojakov : Spoštovani jtospod zdravnik! Naznanjam Vam da sem prejela Vača zdravila in tudi pismo vse .v redu. Zdravila sem porabila, ter »e sedaj tudi popolnoma zdravo počutim, čeravno sem zaradi mojefra dolgotrajnega bolehanja mislila, da ni vet-zdravniške pomoči za roe. Presreno se Vam zahvaljujem za iskazano mi pomoč, in Bok Vam naj povrne Vašo dobroto, ker jaz je ne morem. Sedaj Vas lepo pozdravim in ostanem hvaležna Josefina Meluč. Box 173, Duryca, Pa. Cenj. srospod Pr. E. Thompson. New York. N. V. Sporočam Vam da Fw>m poslana zdravila porabil kakor ste mi jih predpisali in takoj po preteku S dni ko sem jih iiričel rad iti. je hila trakulja katera me jc mučila prekofi let popolnoma odstranjena, za kar «<• Vam srčno zahvaljujem, kajti ta bc ip7.cn me je stala mno>ro denar j i in muk. ter nisem mo-(tfl niKjer najti uspešne pomoči dokler se nisem na Vas obrnil. Prepričan sem da ste Vi jedini zdravnik, kateri zamor<- bolniku hitro in uspešno pomagati, ravach. Box Tofcaiico.Colo. Sii^'tovani go?pod doktor: Vam naznanim da svin pora" bi! p-i.-lann zdravila pa Varem prnlpisu, ter se Vam iskreno zahvaljujem za trud in «krb. katero ste imeli med mojem zdravljenju: sedaj se čutim popolnoma zdrav, ter ne občutim nobeno bolečine več. Prepričan sem da nem popolnoma ozdravil «1 moje teške in dolgotrajne bolezni, kar se imam le Vam zahvaliti, kajti Vi ste v resnici najboljši in r.ajpošie-neji zdravnik, kateri zamore vsakemu pomagati. V a" pozdravljam z vsem spoštovanjem : JOHN POKLEK. Box 96, Sunnyside, Utah ROJAKI : — Zakaj trpite in zanemarjate svoje zdravje; ne obupajte ako Vam drugi zdravniki pravijo da Vaia bolezen ni za ozdraviti; oe poverite nikdar svojo bolezen kakemu neizkašeneniii in nevestnemu zdravniku. Dr. .T. E. Thompson ima popolno izkušenost v zdravljenju v.-ih bolezni, t« r vam zamore 7. svojo zmožnostjo fudi jamčiti, ole/.ni, naduho, katarz iu pr. hlad, novralgijo, zlato žilo, bo' zjast, vodenico, vse spolne bolezni na notranjih ženskih ustrojih: neredno me~ečno čiščenje, I«!i tok. padanje maternice; neplodovitost. — Vse kožne bolezni: srl ečino, lišaje, hra.-te in rane na licu; uši na spolnih Mestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje 1 p ter pripisuje nedvignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu., One 1. In 16. vloženi denar se obrestuje takoj. ' Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zarodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. * Rentni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica sama1 in ga vlagateljem ne zaračuna. i » Poboja se na zemljišča, menice in vrednostne paphje. i Hranilnica sc nahaja v svoji palači t Preiemovjh, prej Slonovilt nlicab 3. nasproti frančiškanskemu kloštru. £ , Naš zaupnik v Zjed. državah je ic več let . 82 Cortland! St.. rniVI/ CiVCCD TA «IM St-CUir At«.. K. E.. , KEWT0RK, N.T. f IV A HIV jAAjLK V V« CLEVELAND. 0. 1 m ' ' g Slovcncem in Hrvatom pri- j ^ porotam svoj ] I SALOON M ? obilen pose t. Točim vedno j f> sveže pivo, dobra ( g vina in whiskey ter ] imam v zalogi ze'.o fine j % smodke. f Rojakom pošiljam denar* i ^ je v staro domovino j || hitro in poceni. J g Pobiram naročnino ta "Glas ] Naroda". V zvezi sem z gg. j 3 Frank Sakser Co. vNewYorku. j H Z welespoštovan\em i M Ivan Govže, \ 1--• Ely, Minn, j S Josip Russ, z mešanim blagom, Saloon in Grocerija. topo najnižji ceni. I'ridite in Notary Public. rlajoča dela. SVOJI K SVOJIM! Gosp- Jos. Russ jc naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo ! — "C»las Naroda". Avstro - Amerikanska črta jpreje fc>rstje Cosulich] Najpripravnejša in najcenejša parobrodna črta za Slovence in Hrvate. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New Yorkom, Trstom in RekCK Cene vožnih listov iz New Yorka za I1L razred so fe TRSTA............................................936.00 LJUBLJANA...................................... 36.60 REKE.............................................. 36.00 ZAGREBA......................................... 37.20 KARLOVO A...................................... 37.: 5 U. RAZRED do TRSTA ali REKE......................850 00, 55.00 i 60.(0 Vsi spodaj naveden>novi parobro-di na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON ARGENTINA. V mesecih maju in juniju se bo-deta zgoraj navedenemu brodovju dri družila Se dva druga nova pot-■ nifika parnika. PHELPS BROS. & CO., Gen. Agents, 2 Washington St, New York