Gospodarske stvari. Daj nam vsakdanji krnh. Čudno bode marsikateri rekel, kako pa pride ta do tega naslova članku, kateri je naraenien političnemu listu. Toda le počasi priiatelj! Spremljaj me nekoliko skozi dan- današnjo družbo človeštva, in uvidel bodeš, da imam popolnoma prav, ako ostanem pri sicer enoličnih, a toliko bolj pomenljivih besedah molitte, kojo nas je učil naš Gospod: «Daj nam naš vsakdanji kruh!» Pojdimo in poglejmo si dandanes človeSko družbo, je li večinoma ista zadovoljna samo z vsakdajnim kruhom? Našli bodemo povsodi kratek odgovor «ne»! Bogataši pri izobilju vsega, kar njim svet zamore dati, niso zadovoljni samo z vsakdanjim kruhom, oni hoCejo imeti Se veliko več. Eden se jezi in je nezadovoljen, ker še ni postal dvorni svetnik ali plemič, drugi se jezi in godrnja, ker se delnice in vrednostni papirji ne menjujejo vedno njemu na korist, tretji ni zadovoljen, ker hočejo njegovi delavci v tovarnah in rudokopih tudi imeti vsakdanji kruh in nečeio biti njemu le tlačani; tak bogataS in kapitalist je pozabil Boga, je pozabil, da so tudi drugi ljudje njemu enaki, je pozabil, da to, kar skupaj spravlja, ni njegovo, ampak da je on le slab oskrbnik, in to vse radi tega, ker se ne zadovolji z besedami Gospoda: «daj nam vsakdanji kruh». Ako bi bil bogataš, kapitalist zadovoljen z vsakdanjim kruhom, imelo bi kruha radi tega miljone ljudi, tako pa stradajo in glada umiraio. Poglejmo si srednji, meščanski, trgovski, uradniški stan. Mar ti ostanejo samo pri skromni prošnji «daj nam vsakdanji kruh.> Žal, da ne. Zraven vsakdanjega kruha mora biti tudi stotine reči, ki stanejo mnogo denarja in ne koristijo nič. Žene morajo imeti obleke, kojih niso nosile pred sto leti dame na kraljevem dvoru. Biti more poleg vsakdanjega kruha lepo opravljenih pet sob, imenitna kočija, par dragih konj, sluga v livreji in v kleti peneči šampanjec. Akoravno to presega dohodke hiš, trgovine, plače, nič ne de, pa se gleda, da se najemnina hiš poviSa, blago kvari, meša, drago prodaja, plače znižujejo, a vkljub vsemu temu pa taki ljudje niso zadovoljni in to zato ne, ker so pozabili prositi le za vsakdanji kruh. Da pa pri tem trpijo nižji stanovi, koji morajo pri pičli plači in zaslužku plačevati drago naiemnino, kupovati slabo pokvarjeno blago, zato se ti ljudje ne zmenijo, ker so pozabili, da so od danes do jutri in da bi vsim ljudem veliko boljši se godilo ako bi se zadovoljili le z vsakdanjim kruhom. (Dalje prihod.ijič.)