GLASILO
Lit. 15.—
B E
Sped. in abb. post > gruppo Poštnina plačana v gotovini
List izhaja z vsemi potrebnimi dovoljenji videmskih oblasti.
Il giornale si stampa col permesso delle Autorità della provincia di Udine.
EŠKIH SLOVENCEV
UREDNIŠTVO in UPRAVA v. Mazzini, 10, Videm-Udine Naročnina: letna 350.— lir, 6 mesečna 180.— lir
VIDEM, 28. AVGUSTA 1951,
Leto II. — štev. 24
Povratek fašizma in mi
Prejšnji mesec je papež sprejel v av-dijenci nekega bivšega podtajnika republike iz Salò in več neofašisličnih parlamentarcev iz Sicilije. Ta dogodek, v zvezi s polemiko med demokristjani kot politično stranko in med Civilnimi odbori, ki so izraz mnenja župnišč in cerkvene hierarhije, nam daje misliti na možnost ponovnega zbližanja fašizma in klerikalizma. Medtem ko je ena stran te stvari potrdila in jih je druga zanikala, pa je gotovo, da je dejansko prišlo do nekega zbližanja med tema dvema silama, 'tudi če ne v taki jneri, kot bi lahko mislili na prvi pogled.
Ne smemo pozabiti, da je prišlo do take zveze na škodo iste katoliške stranke, ki se sedaj imenuje Krščanska demokracija, kadar se je ta stranka še imenovala Italijanska ljudska stranka. Tudi leta 1922. so kritizirali katoliško stranko pristaši očeta Gemellija in Katoliška univerza srca Jezusovega; na enak način jo sedaj kritizirajo direktno ali pa preko skupine dossettijancev, ki so posebna struja demokrščanske parlamentarne večine.
Takrat je nastala Narodna katoliška zveza, ki je začela pod Cornaggijevim vodstvom podpirati fašizem.
Zato ni nič čudnega, če si prevzemajo sedaj isto nalogo Geddovi Civilni odbori. Gedda je znan kot trd človek s kor-porativističnimi nagnenji, ker je tudi cerkev po svojem,- naravnem nagibu pripravljena dati prednost nekemu diktatorskemu režimu raje kot nestanovitni demokraciji, ki je odvisna od volje parlamenta.
Po prvi svetovni vojni, ko se je zdelo nevarno za koristi katoličanstva braniti katoliško stranko, so isto prepustili svoji usodi in so se zadovoljili s tem, da so nudili zavetišče njenim voditeljem, ki jih je preganjala diktatura. Tedaj se je zdelo, da fašizem predstavlja pravi ideal katolika in da brani njegove koristi, ker so bile Mussolinijeve tolpe mnogo bolj odločne od Don Sturzovih skupin; njihov glavni nasprotnik je bil liberalni duh, ki so ga sovražili eni zato, ker je poosebljal človekovo svobodo, drugi pa zato, ker je bil predstavnik antiklerikalizma, saj je
moral zgraditi italijansko enotnost prav v borbi proti klerikalcem.
če je po drugih deželah možno kakšno znosno sožitje med liberalci in klerikalci, pa to ni mogoče v Italiji, kjer smatrajo liberalce za najslabše sovražnike in se klerikalizem zaradi prisotnosti papeža čuti še bolj podprt. S hrbtom zavarovanim od Vatikana prikazuje klerikalizem svoj pravi obraz brez mastte, svoje pravo bistvo. To pa še ne pomeni, da bi bil ubogi duhovnik na podeželju v sovraštvu s preprostim ljudstvom; nasprotno, obstoja že nekakšna tradicija, ki druži podeželskega duhovnika s preprostim ljudstvom: Don Fiorello iz Rezije nam s svojim vzgledom to potrjuje.
Tako se tudi sedaj nahajamo v približno enakem položaju kakor pred 30 leti. Sedaj ni več glavni nasprotnik cerkve liberalizem, ampak komunizem in jasno je da bo najboljši jez proti njemu na novo vstajajoči fašizem, odločen in totalitaren, mnogo boljši kot pa številna čreda Degasperijevih privržencev, v kateri se nahajajo ljudje vseh mogočih
vrst, ki imajo često nasprotujoče si ideje in jih drži skupaj edino le njegova osebna spretnost in verska organizacija.
Pomanjkanje socialnih idej, nezmožnost, da bi nudili mladini vzor moči, ki bi znala pritegniti njihove, za ideale vnete duše, daje možnost povratka fašizma v Italiji.
Kaj( naj bi to pomenilo za nas?
Malo bolj jasno nam bo, če pomislimo, da je fašizem zmes nacionalizma, rasizma in autarkije. Pod udarci mangane-lov se bomo naučili zatajiti svoj rod in nekaj ricinovega olja nam bo pomagalo pri prebavi ostudnega nestvora dvatisočletne slave imperialnega Rima. Vendar pa stvar ni tako tragična, ker se prav pri nasilnih preganjanjih odkrije pravi značaj naroda, kakor da bi ta v podobnih položajih našel zavest svoje lastne moči, ki mu je potrebna za dosego svojih pravic. Toda s fašističnega gledišča pomeni narodni odpor vojno in kri, medtem ko hočemo mi mir in bratstvo med našim gorskim ljudstvom in med prebivalci ravnine v podnožju naše dežele.
Zato upamo, da bo zbližanje med klerikalci in fašisti ostalo samo neizpolnjene sanje teh zadnjih.
POGLED NA TORLAN V ZAPADNI BENEČIJI. Tu so nacisti in kozaki dne 25. avgusta 1944. zaprli 33 vaščanov, med katerimi so bile žene, otroci in starci, jih tam postrelili in potem zažgali hišo, da so zgorela še trupla. Na vaškem pokopališču so jim postavili preprost spomenik z imeni vseh 33 nedolžnih žrtev. Preteklo soboto je bilo odkritje spomenika ob prisotnosti vseh vaščanov in predstavnikov oblasti.
V
DVE VPRAŠANJI OBLASTEM
Danes se moramo lotiti problema, ki je po svoji naravi zelo svojevrsten in nenavaden in bi se ga prav gotovo ne dotaknili, če bi nas trajanje nenormalnega položaja ne prisililo, da ga obravnavamo. Hoteli bi namreč vedeti, kakšna je demokratična zakonitost in v čem obstoja.
Nimamo nobenega namena ali cilja, ki bi bil v nasprotju s tem, kar so principi države v kateri živimo. Naša delavnost nima ničesar protizakonitega, nismo niti kakšna politična organizacija, ampak čisto navadna skupina ljudi, ki so prežeti s čistim idealizmom in smislom za pravico, ter se hočemo boriti za priznanje in spoštovanje tistih pravic, ki so nam obljubljene in potrjene v ustavi. Te pravice se nam torej priznavajo, ampak vedno samo še na papirju. Naše delo ima visoko moralen pomen, ker boriti se za duhovni in materieini dvig Prebivalstva, ki nima visoke življenjske ravni, je po našem mnenju in mislimo, da tudi po mnenju vseh poštenih ljudi, stvar, ki je vredna vse hvale.
In vendar se našemu delu vkljub temu vedno postavljajo ovire. Oblasti se obnašajo tako, kakor da bi bilo zakonito in zaslužno vsako sovražno ali sabotažno dejanje nasproti našemu pokretu. Ce kakšen občinski ali kakršen koli drugi državni uradnik zagreši napram nam Protizakonito dejanje, se to ne šteje kot
neko samovoljno in krivično dejanje, ampak kot nekaj zaslužnega v očeh višjih oblasti.
Stvari si ne moremo predstavljati drugače kot samo na ta način, ker sicer bi morali prej ali slej odpraviti nekatere težkoče, medtem ko pa te v resnici niti ne pojemajo, ampak so vsak dan večje.
Kdo je kriv takemu stanju? Ker je danes državna uprava urejena tako, da se vse steka v rokah prefekta, se moramo obrniti prav na njega in zahtevati, da popravi to stanje. Vsa dolga vrsta uradnikov in funkcionarjev, ki so plačani tudi iz naših davkov zato, da bi se nepristransko pobrigali za koristi vseh državljanov, bi moralo storiti svojo dolžnost in ne ovirati našega dela pri informiranju ljudstva o tem, kakšne so njegove pravice in kakšne krivice se delajo na njegovo škodo.
Naš časopis prav gotovo ni kakšno tuje glasilo in se mu nikakor ne more zanikati italijansko državljanstvo, ker je redno vpisan v italijansko matično knjigo, prav tako, kakor so tudi njegovi uredniki italijanski državljani. Ni nam znano če velja za tiste ljudi, ki nam delajo take nizkotne očitke in če velja za oblasti pravilo, da se lahko podeli italijansko državljanstvo samo takim elementom, ki se lahko postavljajo, da teče v njihovih žilah tudi del marokanske krvi in da čutijo v sebi predvsem pate-
Opozorilo pismonošem Avvertimento ai porlaleitere
Izvedeli smo, da so zakrivili nekateri pismonoše protizakonita dejanja v našo škodo, ker ne izročajo našega časopisa naslovljencem, kadar ga pošiljamo po redni pošti.
Pozivamo te neodgovorne elemente, da naj ne vztrajajo pri takem sabotažnem postopku v našo škodo in jih opozarjamo, da bomo za naprej postopali proti njim po zakonu, če bi se taka dejanja v bodoče ponovila.
Istočasno pozivamo pokrajinsko poštno ravnateljstvo, naj pozove svoje uslužbence k redu, da se taki obžalovanja vredni primeri ne bodo več ponovili.
Abbiamo notizia che alcuni porta-lettere commettono atti illegali ai nostri danni non procedendo alla consegna ai destinatari del nostro giornale che viene spedite in abbonamento postale.
Diffidiamo pertanto questi irresponsabili dal continuare a compiere questa azione di sabotaggio ai nostri danni preavvertendoli che d’ora in poi procederemo legalmente contro di essi qualora si abbiano a ripetere episodi del genere.
Nel contempo invitiamo la Direzione Provinciale delle Poste a richiamare all’ordine i propri dipendenti affinchè non si abbiano più a ripetere spiacevoli episodi del genere.
Kuo se kupuje na targih
Targi u telih zadnjih 15 dni u naši provincje so rajši zaspani. Na Cedaj-skim, ki u telim letnim cajtu smo ni-mar videl usako ljeto velik moviment prodajaucu an kupcu, je ratu skoraj martu. Na targu žvine, smo videl le male praseta na pruodi, ki su rajši podra-žjeli. Tud na kakošjim targu je bluo malo blaga. Kar pa gre za sadje, tole ljeto je čisto prazno. Sadja ljetos nje bluo. Daš an slané, ki smo jih mjel tu maju mjescu. so nam vederbale skor use. Use-tiste kar je blizu nad Cedat se je par-djelalo pru malo. Cerješni use kupe jih nje blo pardjelanih 100 kuintalu. Slive zguodnje jih nismo še videl ne. Tud par jabukah an hruškah nje bluo pardjelka. Videl smo na targu sadje, le malo bresk, a še tiste so ble potuččne od tuče, ki je bla junja mjesca.
od 120 do 140 lir usako.
usaka; jajca 26 lir
Mlječne reči: maslo u mlekarni naie-to od 850 do 900 lir kilo; maslo nareto na duome od 750 do 850 lir kilo; ser fre-žak do 2 mjesca od 450 do 550 lir kilo; ser čez 2 mjesca star od 800 do 900 lir kilo; domača skuta od sjérate od 200 do 250 lir kilo.
Senuo: djetelja od 1400 do 1600 lir kuintal; senuo od senožetih od 900 do 1.100 lir kuintal.
Kar gre pa za targ od žvine muoramo povjedat, de u telim cajtu nje bluo tud ku ta drugih ljetah movimenta, zak ku-meti sada majo dost djela an saldu čakajo jesen za jo prodat. Tista pa se dar-ži vesok kup. Par kupu, ki jih bomo pisal, se ne bomo daržal le na čedajski targ, bomo dal nu glihno reč od usjeh targu naše provincje.
Diva za žgat: bukove, jasena al gà-bar lir 800 do 850 kuintal; drva mehne suorte ku so ouša, smrjeka, tapóu an druge drva od 600 do 650 lir kuintal. Ta kup je plačan na mjestu kjer se darva posječe an muora; u bit zažgane u manele an venešenč na cjesto, kjer se jih lahko na kamjone nabasa. Bukovo učgje plačujejo od 2400 do 2600 lir kuintal. Ta kup pa nje plačan ku darva na mjestu kjer se ga djela. Uogje muora bit za ta kup perpeljeno do Čedada ali Vidma.
Praseta: te majhani praseta za rejo od 9000 do 13.000 usak; praseta za ubit od 380 do 440 lir kilo.
tično domotožje po puščavi in njenih razbojnikih.
Gotovo je, da se računa na potrpljenje in miroljubnost vseh beneških Slovencev. Toda tu bi bilo treba načeti diskusijo, ki ima izrazito filozofski značaj in zato jo hočemo samo naznačiti: ali obstojajo nedoločene stvari, ali pa moramo priznati, da imajo vse stvari svoj poseben namen? Gospod prefekt, ki je visok dostojanstvenik in je kot tak gotovo mnogo študiral, naj poskuša rešiti ti dve vprašanji v praksi, v posebnem odnosu s potrpljenjem in miroljubnostjo, ki sta bili doslej temeljna karakteristika prebivalstva Beneške Slovenije.
Zvina: krave za reju od 80 do 160 taužent lir usako; krave za ubit parve varsté od 290 do 310 lir kilo; krave druge varsté od 230 do 250 lir kilo; jenice al junčki za rejo so jih plačuval od 350 do 380 lir kilo; jenico al junčki Ijepi za meso lir 360 do 400 kilo; teleta od 510 do 530 lir kilo; kozé 150 do 200 lir kilo; ucé od 250 do 300 lir kilo.
Ljes za nuc u tronkah:	kostanj	od
dua metra naprej duh za prežagat lir 15 taužent do 16 taužent metro kubo; čarješnju ljes u tronkah od 12 do 13 taužent lir metro kubo; jasen od 10 do 12 taužent lir metro kubo; oreh od 15 do 20 taužent lir metro kubo; bukovi tron-ki za prežagat od 13 do 14 taužent lir metro kubo; te kup je plačan na mjestu kjer se ljes posječe, a muora bit na cjesti kjer lahko pride kamjon po nje.
Kakoše: kakoške an dindje od 480 do 520 lir kilo; zajci 200 do 230 lir kilo; golobi od 300 do 350 lir za usak par; gusč 250 lir kilo; race po 300 lir kilo; male guse za redit od 500 do 550 lir usaka; ci-bčta za redit 60 lir usak; cibéta od dindje od 130 do 150 lir usak; male race
stopka pa kmet sam ne more napravili take prošnje in se mora obrniti do tretje osebe, ki si gotovo računa kakšen tisočak za to delo. Potem je potreben še načrt, ki ga mora napraviti geometer ali kakšen drug izvedenec in za katerega gre zopet po več tisoč lir z ozirom na to, kako obsežno je nameravano delo.
Manj propagande in več pomoči
v eni naših prejšnjih številk smo pisali o natečaju pokrajinskega inšpektorata za kmetijstvo za izboljševalna dela pri hlevih in senikih. Svetovali smo, naj bi se napravil podoben natečaj tudi za izboljšanje stanovanjskih hiš. Istočasno smo poudarili, da je bil rok za ta dela prekratek in da tudi čas ni bil posrečeno izbran. Vse te kritike pa so bile le teoretične. Ko so naši kmetje Citali omenjeni članek, so pripomnili, da je vse prav, kar smo v njem omenili, da pa bi morali navesti še marsikaj drugega.
Tako so povedali, da se le prečesto skriva za takimi natečaji, pri katerih obetajo državno podporo, čisto navadno norčevanje.
Evo, kaj so nam pisali ali povedali.
To se ni zgodilo prvič: pred tem smo imeli že natečaj za izboljšanje planinskih pašnikov. Pri takih natečajih je treba napraviti prošnjo in ji priložiti načrt del, ki bi jih prosilec rad napravil in za katera je potrebna državna podpora.
Spričo zapletenega birokratskega po-
Potem ko je prosilec imel že vse te stroške, mora čakati mesece in morda celo leta na rešitev. Cesto pa se zgodi, da je njegova prošnja zavrnjena, ne morda zato, ker ni bila pravilna, ampak ker je zmanjkalo denarja, ki je bil določen v ta namen in ki ga je bilo mnogo premalo, da bi lahko ustregli vsem prošnjam. Tako se zgodi, da morajo kmetje potrositi kup denarja, ne da bi kaj dosegli. Pri tej vrsti propagande smo torej vedno mi, ki imamo škodo.
K tem opazkam nimamo kaj pripomniti, ker so resnične in utemeljene. Potrebno bi torej bilo manj besed in več resnega in odločnega dela. V take namene bi bilo treba določiti večje vsote, da bi se ne okoristili s temi podporami samo tisti, ki lahko bolj podmažejo, ali imajo preferenčne zveze.
Stran 2
»MATAJUR«
Štev. 24
IZ VZHODNE B E N E ČI ] E
LIPA
Dan laški proverbjo pravi »cui c’ al ri-nee la proprie lenghe al rinee metat de so personalitat«. Ce bi poznal tist proverbio dost od njih naših vasi, sigurno bi jih ne blo špot guorit njih jezik, ki je slovenski. Zgodilo sje to prvo nede-ju, de sje nek Lah ustavu u Lipi. Upra-šu je u njega jeziku kuo se majo an po-tlé ku su mu odguoril, jih je pohualu kuo lepuo znaju taljansko, čepru su Slovenci. Adnà žena, ki sje vidalo, de teš-kuo guori taljansko je hitro povjedala, de tu sje nimar po taljansko guorilo. Kaj ji je bluo špot povjedat kaj so? Kaj je mislila, de Lah na ve, de u Lipi su Slovenci? Sa usi vedo, kuo se tle par nas guori an smo nimar čul, de Lahi ku prideju gor h nam, praveju de su bli »su pe Sclavanie«. Sa nje potrjeba de je špot naše ljudi guorit tistega jezika, ki su ga nas navadle naše mamice; ku prideju laški judje h nam, jim je potrjeba povjedat resnicu, ker oni use dno vedo kaj smo. Ce jim bomo lagal, se nam bojo še buj smejal. Pogledajmo na Njem-ce, ki živiju u Bolzane, na Francoze u Val d’Aosti če jih je špot povjedat kaj *u. An tud oni su pod tistim konfinom ku mi. Navadmo se od njih an potlé nas Lahi buodo vič spoStevàl.
MEČANA
Usi vedo, de je »Società Italcementi«, ki ma fabriku u Čedade, kupila džavu opoke blizu Petjaha, ker je bla tista u Tarčetu že usa vekópana an ni blo vič tu nji opoke. Kupila je tud dost svetà okuole te džave an s tjem se vje, de je paršla u tist kraj tud pot, ki péje od Petjaha do Mečane; vas tàle, ki je po-stavjena gor na vesokim od tistega kan-tjerja kjer opoku kópaju. Ker za kopat napri opoku tista pot, ki leži pru nad džavu je podarta an zatuo su šenjal tele dni drugu pot, ki bo vezàla tiste dvje vasi, zak Mečana, ki leži u brjegu bi bla čenč brez poti. U prožjetu ki je biu naret smo videl, de bo ta nova pot šarokš dva metra, sada pa ku su začel djelat, ta no-vu pot su senjal le m. 1,60. Naši ljudje su dost skarbjel za tisto rječ an zatuo su šli h autorità našega kamune an provin-cije, de bi tudi oni poskàrbjel za buj šaroko pot nardit, saj ne bo koštalo tka. zak za dva metra ju muora nardit »Italcementi«. Mečana, ku smo prjed povje-dal je brez kolouozne cjeste an zatuo bi biu pru sada cajt, kjer »Società Italcementi«, ki je tisto djelo uzela u nje ro-ké, bi pru brez težave nardila dobni cje-sto, če bi autoritàd jim dala no roko.
Sindik, ki smo ga prjed Imjel, Kosta-perarja, je vičkrat obečju, de bo poskar-beu za nardit cjesto Mečani, an na za-dnju nje blo nič z njegovim obečjuva-njam, ki je rajši skarbeu za nardit cje-stu, ki peje u Dolenji Barnas an veže s Hlevami, kjer so samo 4 hiše an takuo dau komod le suoji vasi. Mi iz Mečane pa ne smijemo pozabit, de če né bomo znal uprašat kar nam tiče, cjesta ki bi muorla u našo vas uozit jo ne bomo vič videl. Zatuo je potrjeba, de naši narbuj-ši možjč poskarbé za zganit naše kamun-ske an provincijalne pohlavarje, de nam dajó, ka mi marnò potrjebo.
KUOSTA
Je umaru u Belgiji, kjer je biu že du-go cajta na djele, naš vaščan Simonitti Ciril. Nasrečni sin je zgubu življenje ta na ni cjestni nasreči an ne verno še le-puó kuo se je zgodilu. Par taki nasreči njega družina je bla zarjes motno žalostna, kjer tel je te trečji sin, ki jim je umaru po svjete, dalčč od njih rojstnega kraja. Pred malo ljeti su umarli dva druga sina u Franciji, kjer su bli na djele ku emigranti.
STARA GORA
Ljetos na dan sv. Marije Avoštnice je paršlč na Staro Goró dost ljudi. Tisti ljudje ki hodejo na božjo pot, hodejo pru za pru use ljeto, a narvič jih pride od mjesca maja do otuberja; a narvič pa jih pride 15 avošta, ker takrat pridejo ljudi tud od deleča. Ljetos jih je blo tiste dua dni nih šest taužent ljudi an od tjeh je paršlč dost par nogàh, ki su pjeli po Kalvarji pobožne pjesme. Na Staro Goró su parhajali na božjo pot
narvič Slovencu že od starih eajtah, saj usak, ki pride hor, vidi lahko u cjerkvi tabele stare od šestnajstega an sedemnajstega sekulja, ki su jih šenkal takrat Materi božji za uslišane proSnjé.
Ker je Stara Gorà že od nimar božja pot useh Slovencu, bi blo pru, de bi blo še sadà takuó ku je bluó an krat, de bi se pjelo mašo še u slovenskim jeziku, ker samo takuo bi naši ljudje ušafal pravu dušno tolažbo. Naši te stari, ki so ankrat hodil sem na božjo pot pravjo, de so poslušal slovenske pridge, donàs jim se čudno zdi, ki tega nje vič ker pridge po taljansko ne zastopjo. Pru bi blo, de bi manku u cjerkvi pustil, de bi se naši ljudje služil u njih maternim jeziku.
AŽLA
Trikoloristi u suojim žomalu so nas obtožil, de naš žornal je »foglio straniero«, zak smo pisal, de tu ažile naše vasi, otroki njesu bli kontent.
Tist kos karte u tistim ki pišejo brez potrjebe take lagé, mi ga pru nič ne štjejemo kjer verno kaj smo an kaj oni mislejo na nas. Zanjé su »stranieri« usi tist, ki ne mislejo an pišejo ku oni; mi pa jim po našim povemo, de »Matajur« je taljanski čitadin, registràn pru u tistim registru, kjer je zapišen tud njih žornal pod numarjam 47.
KLODIČ
Ljudje našega kamuna se njesu šele potalažli zavoj karvice, ki jo je nardila prefetura našemu kamunu. Zavoj tegà ki je preložiš domačega an slovenskega segretarja iz našega kamuna an na njega prostor pošjali pa taljanskega. Tiste dni človek, ki je biu paršu u garmiški kamun je biu videu kuo se znajo unit naši ljudje kar jim je storjena karvica pruot njih interešam. Takuo so se bli unii, de tri dni je po Klodiču hodilo ciu 700 ljudi. Laškega segretarja njeso pu-
stil na kamun an domačega ga njeso pustil karabinjerjam nabasat na auto. Po dugim cajtu, ki Maršeu jih je jocé prosil, de naj ga pusté kamar muj določen druh prestor, zade na zgubi kruha, zak takuo mu je biu jau tud marešja; od karabinjerju. Ljudje, ki so ga imjel pru radi za mu na narest slavega, so ga pustil a te novega segretarja pa ne na kamun. Ljudje se njeso potalažli dok nje šla na delegacjon od našega kamuna na videmsko prefeturo prosit, naj pusté tistega segretarja, ki ljudje so ga mjel radi, posebno zak zastop slovenski jezik. H temu se njesu mjel potrjebo bat iti tud naši te stari ljudje, tist, ki ne zastopjo taljanskega jezika; kar njeso zasto-pil on jim je povjedal v njih maternem jeziku. Podprefekt jim je obečju, de jim ga bojo pustil še za napri, ku ljudje ga majó radi. Troštamo se, de kar je obečju naši delegacij gaspuod podprefekt tud nardi, an če nardi bo tud besjeda mož.
GORENJA MJERSA
Veliko žalost je mjela tele dni družina Kualica ta z naše vasi, zak smart je zadjela dobró, barkó an mladó gospodinjo. Stara je bla 44 ljet an je pustila štjer majhane otroké an mladega moža.
LJESA
Veliko vese j é su mjel u družini našega vaščana an mladega očeta Kualica Guida, zak dne 8. t. m. se jim je rodiu sinic. Želimo mu puno zdrauja an srečje u njega življenju.
  Ili I Itllllllll  .................  Ili.I
Garmiška puojca
Tujčič majčič, kje si biu?
Na Hrovaškim sem štrjence viu.
Kaj si zasliižu?
Sàduce an màsuce.
Kam si ga luožu?
Tu zlat 'Gančič?
Kje je tist bančič?
Zgoru je.
Kje je tisti ognjac?
Uodica ga je pomorila.
Kje je tista uodica?
Colie jo je popil.
Kje je tisti uolic?
Tv jamo je utéku an trikrat je z mahan
rep zapéku.
PLATIŠČE
Te parvi tjedan tu naši vasi smo mjel neha ečecjonalja gosta. Na douha kolona automobilju ne paršla an uoz nje so paršli dan grup generalju. Med njemi e bi še Bernard Montgomery, angleški general, ki tu ti zadnji ueski e za-podu uoz Afrike Mussolinove an Hitlerjeve armade, an, ki nas o je dan največjih komandantu od trup »Pata Atlantika«. Montgomery an njega seguit so o-gledali naše kraje an si potle uarnili tu Videm. Speràmo, ki kak, od njega seguita on bodi se ogledu še naših ejest, tiste ki so zapuščene žej več koj deset ljet.
TAJPANA
Tu ti zadnji riunjoni od našega kon-seja komunal, smo zvjedal, ki segretarih e proponu no delibero za aprovacjon, ki an komun mori uzeti hore dan mutuo za 1 miljon an 600 mil franke. Težje soudi no bi muorli sarvijati za plačati use speže za špetale, ki komun e muoru plačati za te judi, ki njeso mjeli moči za sami plačati špetau. S tjem mutuam, bi-lančjo komunal od teha pasaneha ljeta o bi tou priti a parežjo. Ne vjemo če delibera ne ba al ne aprovana; našje možje no tekaj mouči an teha, ki to toča tu komune no darže skrito tej če bi se tratalo za njih privane afarje. No ne vjedo, ki judje no majo dirit vjedati za use? Kuo no kudajo, ki smo jih poslali tana komun zaki no stuojta salt an moučita tej ne pinkonji za poslušati an narditi moto de ja segretarjo za usako rječ, ki on povje? Ce to se itako djela smo simpri tej prej, eleejoni no ne vejajo neč. Te ki e bi kličen za ministrati, on muore se z judmi konšultati, študjati par hiši kako to ma narditi an kar on je tana konsejo proponiti tuo, ki to hre ljepo.
Kar to hre za mutuo, ml teha ne mo-
remo beti kontenti, zaki debite to ma plačati prej ali potem. Rajši no tasajta kej več te ljudi, ki no morejo plačati. Mi ve vjemo, ki to je več butihjerju, ki no majo no jentrado za več miljone po ljete an no plačujejo tase fameje koj 3000 franke po ljete, enako tej ta fame-ja, ki na muore sve može poslati tu Svi-ceru ali Franču za mjeti dan kruh. Tjem, ki no morejo plačati, to muore uzdihniti tako famejo an če njeso plačali tej, ki so muorli tu te pasane ljeta, to more šnje je tasati. Težje so problemi, ki našje možje no muorejo hledati.
VIŠKORŠA
še dua mjesca dni njeso pasal, ki na skupina djeloucu so šli tu švicero na djelo, ne se uamila ta kiši. So muorli se uarniti zaki so sospendili djelo za tri tjedne an te se jim splačalo priti ta kiši rajši kuj tu šviceri čakati. S tom potjo so kle pasali sv. Marijo avošnico an so morii pomati sejči seno suojim ženam, ki no muorejo same use to djelo nardit. Tele tjedan no če se spet uarnit za preuzet djelo, ki so muorli za no mar timpa pustit. S tjem ve vidimo, ki emi-gracjon tu šviceri na nje tekaj bohata tej, ki no pravijo. Ce težje djelouci so muorli po dveh mjescah pustiti djelo za tri tjedne, to se vidi, ki tu šviceri na nje dobra.
BRDO
Novica, ki minister djela e stancjóu duà miljona an pù za popravit našo cjesto, ne se tej blisk razneslà po usej naši dolini. Usi judje no komentajo an čakajo, ki no začnita to djelo, zavuj teà, ki pot na je tu kondiejonah slabih. Koj, ve muoremo povjedati, ki dua miljona an pu te malo za usé to djelo narditi. No so več koj 20 kilómetre za inglerjati, kunete očediti an tu več krajah zà od-niti plaze, ki so tana cjesto spadli od
Kuo se uniči
carvè od sadja
Mjesca avošta an parve dni setembar-ja muora usak sadjar narvič cajta zamudit pri uničenju tistih čarvi, ki ve-derbavajo sadje na drevju. U naših kraji narbuj škode muoramo tarpjeti pri jabu-kah, ki so pune čarvi, ki jih razjedaju pru u cajtu, ku se jabuke zdreljujeju. škoda, ki jo ta čaru djela je velika, ker ne vederbuva samo eno sorto jabuk, ampà je tud manj pardjelka ku bi muoru bit. Donàs vam buomo povjedali an naučili kuo muorate nardit, de buosta mjel zdrave jabuke an de ne bodo čarvive.
Use tisto sadje, ki spada dol od drenja je ponavadi piškavo an tega muorate usak dan pobjerat. Se parpové tud, de dreuja usak dan pru rahlo potresete, de prjet dol odleti to piškavo sadje. Dobro se zapomnite, de s tjem ki uničite črve-ta, ohranita najmanj od 50 do 60 jabuk od piškavosti. Dobra rjač za se branit pruot temu črvu, so tud take pàsti; tuo so tiste gnjezda od slame, ki jih postavite na debla, takuo, de se skrijejo u njih čarveta. Ce se buosta takuo branil, pa ne smjete u jeseni pozabit pregledat an uničit tista gnezda s čarvi, ki se bojo u tisto postavjeno slamo skrile.
KUO SE PRAVILNO POBJERA SADJE?
Narbuj teška djela u njivah an seno-žitih so končane an zatuó se usak, ki ima sadijska dreuja, parprauja na po-bjeranje. Tuo nje težko djelo, a usé dnó je potrjeba mjet pri tistim djele skarb.
Ne pobjerajte sadja prezguoda, ampà u te pravim cajtu. Par tistim sadju, ki ma notre koščice je zdrjelost pru lahko videt, zak je tud u tistim cajtu dobro ža jest. Kuo pa vjemó kar sadje je zdrje-lo? Z rokó ga partisnite, an ko boste videli, de se pru rado odtarga, ne de bi se par tem drevu vederbalo, je zdrjelo. Dobro zapomnite se, de če pobjerate ne zdrjelo sadje, se lahko dreuje takuo ve-derba, de potlé dost tarpi pardjelek dru-igega ljeta.
Muzca do Tanameja. Potem usaki o more se imažinati tu ke kondiejonah na je na pot, ki od desat ljet na njema ma-nutenejoni. Z dvemi miljoni an pù to se če malo narditi. Zat to ma prevedati za lošti šdradine, ki no korajte cjesto, ker usaki o more sam se predstaviti, ki na cjesta tu orah na ne more beti prez manutenejoni.
Kaj škode naš komun e mu zavuj teà, ki pot na je slaba. Turisti, viležjanti an usi te judje od Vidma, Trsta an Gorice, ki tu nedejo no radi redó tu oré po ljete kar te orko, no njeso hodili tu naše kraje zavuj teà, ki cjesta na jim njeba komoda. Usi težje so se potim obarnili oré mez Carnjo an tu te kraje dali ko-merejo. Na svetu Mariju avošnico tu Terski dolini te paršlo nih 30 automobilju foreštjerje. Usi so pravili kaj na je ljepša naša dolina, ki po njej ne bi tjeli hoditi mijarje judi, ma no ne morejo zavuj cjeste. Potim no mančajo nar nas še te komoditadi, ki no jih rikjedejo turisti, to so albergi, kak parko diverti-mente. Par zvjeralo od Tera, to bi muorlo sistemati, zaki usi ne bi tjeli hoditi čje uodo pit. Mi tu malo besjed marnò no veliko rikečo tu našim komune, ki če na je razvita, njemamo bizunjo hoditi po svjetu za živiti. Zavarške jame, so poznane po ejeli Taliji; mijarje an mijarje turiste no bi tjeli hoditi j® hledat. Koj še ejtu no mančajo komoditadi. Cjesta na je tesna, no mančajo albergi an jame so zapuščenč. Ce še kle par nas, to bi se nardilo no atrecaturo albergjero tej tu Carnji, bi tjeli vidati kaj beneficeha to če priti. Za priti do teà, to, koventà, ki no judje se ložita kop an, ki no formajta dan »Pro Loco«, ki o se uzomi inkarik za turizmo razviti. Par temu največ bi muoru pomati komun. Fin donas naši šindiki njeso teà še tu glavi mjeli; njeh ta parva preo-kupacjon te ba ta: se interesati za no jamo obrjesti našim judam, za je poslati emigruat po svjetu. Njeso oni hle-dali za razviti tu naše kraje no industrijo turistiko zaki judje no živita tana njej. Zatuó tc koventà, ki ve mi ju e sami se zvejajmo an se ložimo dan bòt kop za narditi od Terske doline dan čen-
Tisto sadje, ki je zdrjelo pozno u jeseni, ki ga buoste dal shranit za zimo, pa je buojš, de ga poberete par dni prej ku je pru zdrjelo, zak bo buj duralo an par njimu buo manj perikulja, de se veder-ba par prenašanju an buj pozno pardo-bi tud buojši savor. Ker sadje na dreu-jah ne zazdreje u tistim cajtu, ga muorate pobjerat u vič dni.
Sadje se' muora pobjerat u hladnem an suhem cajtu, narbuojš u jutranjih urah kar se posuši rosa. Ce pa boste po-bjerali u horkuoti, ga nesite hitro u sjenco na hladnim an suhim, de se bo pohladilo.
Pobjerajte vič ki se muore z rokami al pa s košicam, de ne vederbate varhé an dreuja. Pokladejta u koše počas, zak najmanjši žlah ki ušafa, začne gnjilét. Tisto sadje, ki ne morete pobrat, ga pa potresite, a ne ga dat hranit, tisto naj se hitro poje al pa stuče za mošt.
ZA CIBETA
Na taljanski reviji »Zootecnica e Veterinaria« smo brali, de cibéta dobro rastejo z blatom od krau če je pošušen an zmešan med drugo jedjo. S provami, ki su jih nardil u Italiji so videl, de krau-ja blata, osušena par 40—45 centigradu horkuote, dost pomaga rast cibétam an jih velik rinforca, če se da usaki dan u jedilu cibétam 5—6 par stuo tiste pusu-šene an pomarvjene »blate« od krau. Tuole je zavoj tega, ki u krauji blati je dost provitamine A an vitamine B.
ZA PRASETA
Drišča par malih prasetah starih 4—5 tjednu, se lahko zdravi s feco od bjere. Tud zdravim prasetam se ga lahko da, an s tjem se ustaf driščo par njih, čepru so drugi že zboljeli. Poprovali so tud zdravit s feco od bjere še driščo par te-letah an tuo je dost vajalo za jih zdravit.
TELEGA MJESCA POBEREMO’ TE SUHI GRAH ta mez njive. Ga lepuo ar-zkózlamo an denemo lepuo skrane, za de ga na ušafajo tako, ki jim pravimo po domačim »kaštroni«, posebno v telih zadnjih ljetih, ki imamo po naših vaseh vas grah hud an sčrvojčden, zavoj tistih »kaštronov«. Za naprej, de boste imel čeden an zdreu grah za sjenje, vam bomo napisal u našim »Matajuru«, kar ga bo cajt sadit.
ZA ZDRAVO VINJIKO. Ce éjetà, de vaše vinjike bojo zdrave, muorata djelat na tole vižo ž njim. Okopajta dvakrat na ljeto use vaše brajde an vinjale. Tele mjesac muora bit use pokopano an opljeta usa pleveu, ki bi nadlegovala an škodovala vinjik. Ce se more še nagno-jit oku vinjike, za de vinjike na bojo opješale an s tem bojo imjele saldu muoč za rast an za rodit vič grazduja. Tele mjesac tud moramo očedit use vinjike te duje omlajke, vetrgat von iz te pitunih, za de na bojo ž njih močjo škodovale te pitunim glavàm. Očedit mora tud no malo perja, kjer je prevelika gošča, za de grazduje se bo zdreljelo an za de ušafa vič sonca. Previč tud se ne srnje pérji odtargat za kjé nagobàrno, de če pride tuča vam potuče grazduje.
PRVA OTAVA. Teli mjesac je potrjeba ta na dobrih traunikah posjčč parvo otavo, kar so travé u cvetju. Taki trau-niki nam dajó u mokrih ljetih še drugo otavo al pa, če ne druzega, u jesen dobro odraslo otavo, za de se more še tud past žvino na njih.
tro turištik, zaki kondiejoni no ne mančajo. »Pro Loco«, ki bi muoru biti for-man, naj bo na socjetat, ki tu njej so usi judje, an a kapo teà naj je človek, ki o se interesej za usé. Ne čakejmo komuna, ki o naredi kej, te o nje naredu maj neč, ma e se preokupou koj za nam storti tase plačati, e pruodou usé naše boške, e nas tu no besjedo vargu tu veliko mizerjo. An če našje možje no ne naredijo pasapuart an redo po svjetu, kle mi bi marli za lakotjom. Ma kroh uodinjan po svjetu o je tart, zatuo kre-jajmose kondiejoni za mjeti naš kroh kle pas naši hiši.
Odgovorni urednik: TEDOLD1 VOJMIR Tiskala: Tiskarna Lucchesi - Goriea
7 J ..	.	_______