Spedlriome to abbooament« postale
□ycuif.iuuo Ul BUUUUOU1CUIV trVOMHB ,	^____
HB plačana v gotovini	gjg	gg
Slovenski
Prezzo - Cena Mr 0.50
Štev. 177.
V Ljubljani, v četrtek, 6. avgusta 1942-XX.
Leto Vil
Izključna pooblaščeoka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Uniona Pobblicitč ltaiiona S. A, Milano.
Uredništvo in sprava: Kopitarjeva b, Ljubljana. Redazione. Amministrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana.
Concessionarta esctusiva per la pubblicitd dl provenienza italiana ed estera: Uniona PubblidU Italiana K A- Milano.
Italijanska edinica potopila sovjetsko križarko
»Rdeči Krim«
Vojno poročilo št. 799 — Podrobno poročilo o poteku junaškega nastopa italijanskih protipodmorniških čolnov na črnem morju
Uradno vojno poročilo št. 799 pravi:
V Egiptu na kopenskem bojišču ni bilo nobenega omembe vrednega dogodka.
Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno sovražnikovo letalo, štiri druga pa so zbili nemški lovci.
Letalski oddelki so izvedli bombardiranja na nasprotnikovo zaledje. Nemški stroji so posebno živo nastopali proti ciljem okoli Aleksandrije.
Tudi nad Malto se je nadaljevalo delovanje osnih bombnikov.
V vodah pri Feodoziji (na Krimu) je oddelek naših protipodmorniških čolnov izvedel nj"zen nočni napad na sovjetsko pomorsko skupino. Oddelek je torpediral in potopil 6300 tonsko križarko vrste »Rdeči Krim«._
Naše edinice so se kljub silovitemu sovražnikovemu odgovoru vse nepoškodovane vrnile t v oporišče.
Sovjetsko križarko vrste »Rdeči Krim«, ki S* j° naše torpedovke napadle v vodah pri Peodoziji, je zadel prvič torpedo s protipod-®orniškega čolna poveljnika oddelka, korvet-nega kapitana Curzia Castagnaccija, potem pa j° je potopila druga edinica pod poveljstvom Podporočnika bojne ladje Emilija Legnanija.
. Vzhodno bojišče, 6. avg. s. Posebni dopisnik agencije Stefani poroča:
Italijanski protipodmorniški čolni, ki nastopajo na Črnem morju, so znova vzbudili ne J® pozornost Italije, temveč vsega sveta z novo, bleščečo akcijo, ki je privedla do potopitve sovjetske križarke »Krasniji Krim? (6600 ton), o Vf-ffler poroča včerajšnje uradno vojno poročilo. Italijanske male torpedne edinice, ki so se še od dneva svoje nenadne prikazni v vo-^ab Črnega morja odlikovale s tem, da so po-J?Pile različne nasprotnikove ladje, so s to ve-lko zmago zadale hud udarec sovjetskemu po-®°r,skemu oddelku, ki so ga oslabile že po-Prejšnje izgube.
•	je preslavno dejanje, ki še enkrat izpričuje vso vnemo, hrabrost in spretnost italijanskega pomorskega orožja. To je že v bitki Pfj Panteleriji Angležem, zdaj pa tudi boljše-viški mornarici dalo čutiti trde zobe rimske volkulje. Bleščeči dogodek zasluži močnega poudarka, zakaj ta dogodek je tak, da z radostjo in ponosom polni srce slehernega Italijana.
Preden bomo poročali, kako je potekel nastop, ki je uničil sovražnikovo križarko, velja poklicati v spomin in poudariti, da so italijanski protipodmorniški čolni hrabro prispevali za padec Sebastopolja. S svojimi nastopi, ki so jih zadnje dni obleganja še ojačili in jih skoraj vedno izvajali ponoči, so ohromili preskrbovalni promet do trdnjave in tako znatno vplivali na udajo poslednje rdeče trdnjave na polotoku Krimu. Z zasedbo Sebastopolja je vsa krimska obala do ožine pri Kerču prišla v roke Nemcem in je še zdaj trdno v njihovih rokah. v Toda zaradi tega naši protipodmorniški Čolni niso mislili počivati na lavorikah temveč ji® je bila v pričakovanju vaznih ciljev zaupana kočljiva naloga, da varujejo obalo in torej branijo desno krilo nemške razporeditve Pfed napadi, ki jih zdaj pa zdaj preostale edinice sovjetskega brodovja skusajo delati z morja. In prav pri izpolnjevanju te dolžnosti so y noči na 3. avgust italijanski protipodmorni-ski čolni mogli napasti sovražnikove edinice y trenutku, ko so začele streljati na °balo. ^ dvema nad vse drznima nastopoma so bombardiranje izjalovili in potem potopili križarko »Rdeči Krim«.	...	-
Kakor druge noči, tako so tudi to noc številni protipodmorniški čolni in prav edinice 19. oddelka bile na preži pred krimsko obalo. I°r-je je bilo mirno in edino oddaljeni soj zvezo Je v pričakovanju luninega vzhoda trgal gosto temo. Možje na vsaki edinici so pazljivo cu l tor v tem z očmi raziskovali morje, od koder bi utegnila priti sovražnikova zaseda, rroti pot-Uoči pa so možje na čolnu št. 573, ki inu poveljuje poveljnik oddelka korvetni kapitan Lur-zio Castagnacci, zagledali v temi obrise d ve n sovražnikovih ladij, ki sta pluli proti obali. I o senci sodeč je ena morala biti križarka, druga Pa rušilec.
In za taki sta se ladji razodeli nekaj trenutkov potem, ko so ju zagledali v soju bliskov iz topov, ki so začeli bombardirati obalo.
Protipodmorniški čoln je šel takoj v napad. Poda eden izmed njegovih motorjev je nenadno Prenehal zaradi poškodbe. V delu je ostal samo urugi motor. To je bila resna nezgoda, ki je grozila izjaloviti ta nastop. Zakaj čoln je bil prizadet v svoji bistveni odliki: brzini.
Toda edini motor, ki mu je dajal hrane bo-Jeviti ogenj poveljnika in njegovih mož, naj bi fcadostoval za izvedbo napada. Čeprav je vozil s skrčeno brzino, se je čoln usmeril odločno proti križarki in ko je prišel malo manj kakor na kilometer blizu, jo zagnal dva torpeda. Po nekaj 6ekundah je prišlo do strahovite eksplozije pod gredljem, skoraj sredi ladje. Najmanj eden od dveh torpedov je zadel v cilj.
V luči silovito visokega rumenkastega platnena, ki ga* je povzročila eksplozija, je pa sovjetski rušilec opazil italijanski čez vse drzni čoln In ga jo takoj začel preganjati in s topovj obstreljevati. Toda junaški poveljnik Castagnacci je navzlic zmanjšani brzini' in zmanjšani okretnosti rol na uspel, da se mu je kljub nasprotnikovemu Ognju posrečilo oddaljiti se in zabrisati svoje sledove. Alarm, ki ga je naglo dal poveljnik oddelka, jo na kraj spopada poklical druge čolne, ki so bili daleč na preži. Male italijanske edinice so se vrgle v lov za sovražnikom, ki se je umikal z bojnega terišča.
Proti podinorniški čoln T-568 pod poveljstvom Podporočnika bojne ladje Emilija Legnanija je bil
tisti, ki je znova zagledal sovjetski ladji. Križarka je zaradi velike luknje, ki ji jo je zarezal v bok čoln kapitana Castagnaccija, plula počasi, rušilec jo je pa spremljal. Mesec, ki je bil vstal pred kratkim, je zdaj razsvetljeval vodno širjavo. Protipodmorniški čoln. ki je drVel naprej z vso naglico in puščal za seboj dolgo brazdo, je nasprotnik odkril in takoj je prišel v silovit ogenj sovjetskih topov. K sreči ga ni zadel noben izstrelek, ki jih je kar deževalo okoli njega. Podporočnik Legnani se je z vso naglico oddaljeval, toda ne da bi bežal, temveč zato, da bi se spet pognal v napad ob ugodnejših svetlobnih pogojih.
Drzni manever, izveden s skušenostjo, je bil kronan s popolnim uspehom. Čoln se je mogel približati sovjetski križarki na borih 890 m in jo je zadel v sredo z dvema torpedoma. Spremljajoči rušilec se je znova pognal v preganjanje čolna in ga silovito obstreljeval s topovi. Na kraj spopada je prišlo tud' nekaj sovjetskih letal. S pomočjo raket so kakor z belim dnevom osvetlili šibki italijanski čolnič, ki se je z vso naglico zvijal kakor kača po vodah. Letala so planila nanj ter ga z majhne višine večkrat obstreljevala
Hitlerjev glavni stan, 6. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje uradno vojno poročilo:
Vzhodno od Azovskega morja se bližajo nemške in rumunske divizije na široki fronti železniški progi Stara Minska ja—Tihoreck. Sovražnik nudi le tu in tam odpor. Na Kubanu so oddelki vojaških SS v naskoku zavzeli važno železniško križišče Kropotkin. S tem je dosežena reka Ku-ban na več ko 100 km široki črti ter so začeta mostišča na zahodni obali reke. Motorizirani oddelki so_ odrezali več sovražnikovih kolon, ki so bile uničene. Preganjajoč sovražnika na kavka-škem področju letalstvo neprenehoma bombardira prevoze na železnicah z uničujočim uspehom. Strmoglave! so razdejali dva oklepna in 24 prevoznih vlakov.
Italijanski ■ nagli čolni so potopili na Črnem morju sovjetsko križarko s 6500 tonami.
Med Salom in Donom utirajo letalski oddelki pehoti in tankovskim oddelkom pot proti vzhodu.
V velikem kolenu Dona sovražnik brez uspe-
a s slabejšimi silami.
Na prostoru pri Rževu so močne sovjetske pehotne m tankovske sile razširile svoje napade na široko fronto. Hudi boji še trajajo. Severno od mesta so se razbili razbremenilni napadi ob nezlomljenem odporu naših čet in z odličnim sodelovanjem vseh vrst orožja.
Na fronti pri Volhovu in pred Petrogradom je bi .o zavrnjenjh več sovražnikovih napadov, podpiranih po hudem topniškem ognju.
,. Angleško letalstvo je v pretekli noči s slabimi silami brez načrta napadalo porensko in vestfalsko ozemlje. V nekaterih krajih je nastala malenkostna škoda. Eno sovražnikovo letalo je bilo sestreljeno.
Lahka nemška bojna letala so včeraj napadla cilje na južni angleški obali in dosegla zadetke na vojaško važnih napravah v mestu Brightonu. Razen tega je bila zadeta angleška stražna ladja.
V	noči na 5. avgust so nemška letala bombardirala luke na jugozapadni obali Anglije.
V noči na 2. avgust je prišlo v Rokavskem prelivu do spopada med nemškimi minolovci in angleškimi brzimi topniškimi čolni, v katerem je bil angleški čoln s topniškim zadetkom uničen, dva nadaljnja zažgana, četrti pa hudo poškodovan.
y n<>či na 4. avgust so torpedirali nemški brzi eolni v Rokavskem prelivu tri angleške tovorne ladje s skupno 5000 tonami, izmed katerih sta se dve potopili, potopitve tretje pa zaradi močnega obrambnega ognja ni bilo mogoče opazovati.
. . Urnim, 5. avgusta. AS: Na pristojnem viru izjavljajo, da ni treba posebej osvetljevati pomena novih nemških in zavezniških uspehov na vzhodu. Za boljše umevanje položaja je treba pogledati na zemljevid. S svojini sunkom do reke Kuhanj un_z zasedbo mesta Vorošilovsk (Stavropolj) so doseženi v taktičnem in strateškem pomenu ze-
lo	vazni cilji. V enem tednu niso bile le pretrgane vse zelezmske zveze med Kavkazom in ostalo Sovjetsko Zvezo, marveč tudi glavna proga, ki teče ob severnem pobočju Kavkaza, to je proga Krasno-dar Raku. Rusi nudijo le majhen odpor, kar je posledica bliskovitega* napredovanja zmagovitih oddelkov. Ti oddelki so se v nedeljo nahajali še v Slavk Bakanti, zdaj pa so ze v Voroštlovgradu. Vorošilovgrad je imel leta 1939. 85.000 prebivalcev in leži 180 km južno od Saljska. V okolici Vo-rovšilovgrada so zadnje čase začeli na novo pridobivati petrolej.
Berlin, 5. avgusta. AS. Neimški listi, ki komentirajo zasedbo Vorošilovska, poudarjajo posebno važnost tega mesta kot industrijskega središča in izhodišča za nadaljni nastop proti Kavkazu. »Zwolf Uhr Blatt« piše tudi. da je nemška pehotna divizija, ki napreduje n« desnem krilu, v naskoku zavzeta mesta Jekateri-noskaja in zlomila sovražno obrambo na reki Jeja ter tako dosegla svoj strateški cilj v zalivu Jajska. »Volkischer Beobachter« je izvedel iz vojaškega vira, da je nemško letalstvo uspešno bombardiralo železniško progo pri Ti-čaresku. Nemško letalstvo živahno posega v boje na jugu, prav tako pa je tudi podpiralo nemške in zavezniške sile pri obrambnih bojih
s strojnicami. Toda ti srditi letalski napadi niso rodili nič boljšega uspeha, kakor streljanje z rušilca. Čoln ni samo nepoškodovan prišel iz neenakega boja, temveč je med oddaljevanjem tudi lahko spremljal kratki smrtni boj in pa smrt križarke.
Ta se je po kratkih štirih minutah zares spremenila v ogromen kres in se za vedno potopila v žrelo morja. Tudi to pot po zaslugi italijanskih nadvse drznih protipodmorniških čolnov sovjetski napad na krimsko obalo ni bil le mrtev že ob rojstvu samem, temveč se je tudi neslavno zaključil z izgubo križarke. Bleščeče dejanje v noči 3. avgusta na Črnem morju potrjuje svetlo izročilo drznosti in junaštva protipodmorniških čolnov. Korvetni kapitan Castagnacci in podporočnik Legnani sta se izkazala za vredna nadaljevalca poveljnikov protipodmorniških čolnov, ki so se odeli s slavo pri Cortelazzu zoper avstrijsko vojno brodovje, pri Savoni pa zoper angleški pomorski oddelek. Korvetni kapitan Castagnacci je izvedel na Črnem morju že okoli 30 vojnih nastopov ir. med drugim 19. junija letos potopil sovjetsko podmornico. Je hraber častnik, ki je bil že večkrat odlikovan zaradi svoje poprejšnje delavnosti, ko je bil pomorski oglednik in pri torpednih letalih. Podporočnik Legnani je prav mlad častnik, ki je pred kratkim bil določen za Črno morje. Nastop 3. avgusta je eno prvih njegovih vojnih dejanj na tem daljnem morju. Na koncu velja pripomniti, da je brodovje protipodmorniških čolnov na Črnem morju pod poveljstvom fregatnega kapitana Franca Mimbel-lija, odlikovanega z zlato kolajno, bivšega poveljnika legendarne torpedovke »Lupo«.
na srednjem in južnem odseku proti boljševi-škim napadom. Včeraj je bilo na južnem odseku sestreljenih 45 sovjetskih letal, na severnem odseku pa 40.
Kanada ne sodeluje na vseameriških posvetih
Lizbona, 6. avgusta, s, Kakor se javlja, je Kanada odklonila sodelovanje na vseameriških konferencah. Predsednik vlade Maekensie King je takole utemeljil odklonitev: So določene stvari, je dejal, glede katerih se lahko Združene države in narodi latinske Amerike skupne med seboj dogovorijo ne da bi morali pri tem sodelovati tisti deli Amerike, ki tvorijo sestavne dele britanskega imperija.
Japonsko napredovanje na Rovi Gvineji
Stockholm, 6. avgusta, s. V Londonu so te dni bolj kakor ponavadi v skrbeh zavoljo japonskih premikanj proti Avstraliji. Poročila, ki so prišla preteklo noč, so vedela povedati, da so japonske čete tako dobro zakrinkane, da jih niso mogli opaziti niti ogledniki, katere je poslal glavni stan generala Mac Arthurja. Japonci so okrog 100 kilometrov pred pristaniščem Port Moresby na Novi Guineji. Te čete in njihovo orožje je tako zakrinkano, da je v popolnem skladju z ozemljem in so v vsakem pogledu dobro pripravljene na vojno v džunglah. Ko so se Japonci priplazili do izliva reke Kumasi, kjer so Avstralci most že pognali v zrak, so se japonski vojaki navzlic deročem teku z vsem orožjem vrgli v reko in jo preplavali.
Japonski poslanik o in zaupanju v
Tokio, 5. avg AS. List »Yomiuri« objavlja te-lefonično poročilo japonskega veleposlanika pri Kvirinalu Horikirija, ki se trenutno mudi v Berlinu. Poslanik je izbral to priložnost za navdušen popis sijajniii zmag osnih sil na raznih evropskih bojičih. Najprej je poveličeval visokega duha in nezlomljivo zaupanje italijanskega in nemškega ljudstva v zmago. Po zaslugi vojne mornarice je bil v bitki pri Panlelleriji zadan odločilni udarec zadnjim možnostim prehoda angleške mornarice skozi Sredozemlje. To morje je zdaj popolnoma pod nadzorstvom osnih pomorskih in letalskih sil.
Zmaga pri Pantellariji je omogočila jjonovno zavzetje Tobruka in sijajno italijansko-nemško napredovanje na egiptovsko ozemije ter je še bolj dvignila moralo osnih narodov ter njihovo goto- 1
Rim, 6. avgusta, s. Iz podrobnosti razprave, ki se je razvila v angleški poslanski zbornici ob drugem branju zakonskega osnutka, s katerim se izroča ameriškim vojaškim sodiščem pravica izrekanja sodb za vsa kazniva dejanja, ki bi jih zagrešili pripadniki ameriških oboroženih sil v Angliji, se vidi, da je na tej razpravi prišlo do živahnih nasprotij, čeprav je potekala v ozračju podvrženosti Rooseveltovi volji.
Zaman je angleški notranji minister Morrison skušal zmanjšati važnost nekega ukrepa, po katerem bi ponosna Anglija prišla na raven kolonialne dežele. Njegove besede niso prepričale nikogar. Resnica je, da se je angleška vlada, kakor je to poudaril poslanec Daviss, znašla pred pravcatim ultimatom, pred katerim je morala kloniti. Zakonski odlok ne bo ostal v veljavi samo v času vojne, pač pa še šest mesecev po vojni.
V	odgovoru na pritožbe admirala Beamisha je poslanec Russel Thomas poudaril, da so v
Vesti 6. avgusta
Rimska mestna uprava je sklenila imenovati neko cesto v središču mesta po Japonski.
Urad za vojno izdelavo v Združenih državah je od 31. oktobra letos dalje prepovedal izdelavo pisalnih strojev. Stroje bo smela delati potem samo ena tovarna in to le za potrebe državnih uradov.
Izgube ameriških mornariških strelcev in obrežne obrambe znašajo od začetka vojne do 26. julija 3541 mrtvih, 24 ranjenih ter 7857 pogrešanih.
Strožje ukrepe za nadzorstvo nad odnošaji s tujino so sklenili uvesti tudi v Angliji. Zlasti mislijo poostriti mejo med svobodno in med angleško Irsko, uvedli bodo tudi delno cenzuro za pošto, namenjeno v tujino.
Brat angleškega kralja, vojvoda Gloucesterski, je obiskal angleško oporišče Aden ob južnem koncu arabskega polotoka ter se udeležil parade tamošnjih čet. Pri paradi je jezdil na kameli.
Za olajšanje preskrbe osnih vojska v Egiptu so v zadnjih 4 mesecih v Cirenajki .naredili okoli 100 km novih cest.
Razjiravo o drugi fronti v Evropi bodo baje imeli v angleški poslanski zbornici še pred začetkom parlamentarnih počitnic, poroča DNB. Napovedi angleškega letalskega maršala Harrisa se nemški vojaški krogi le smehljajo, odločno pa poudarjajo, da zdaj odločilni ljudje v Angliji zahtevajo pobijanje žensk in otrok. To ni nobena vojska več, temveč navaden umor, pravijo na nemškem pristojnem mestu. Popolno zatemnitev vse ameriške obale ob Tihem morju so zapovedale vojaške oblasti začenši z 20. avgustom.
Bombna eksplozija jo uničila poslopje uruguayske kratkovalovne radijske postaje v Montevideu. Novo plačilno zakonodajo za delavstvo so uveljavili včeraj na Portugalskem. Po njej liodo morali delodajalci urejati plače s posebnim ozirom mi poročene delavce in tale, ki imajo otroke.
F Švici je začel veljati ukrep, ki določa prisilno oddajo žita nove žetve in tudi starih zalog. Pridelovalci bodo smeli obdržati za vsako osebo v gospodarstvu po največ 200 kg pšenice ali 300 kg rži ali 300 kg turščice. Vso tobačna skladišča v Macedoniji so prešla v last bolgarske države. Upravo in gospodarstvo so izročili Bolgarski kmetijski in zadružni banki.
Na otoku Sumatri je inponska vlada imenovala nove guvernerje zu osem pokrajin. Japonska ladja •>Tacutai je odplula iz Šanghaja z 266 diplomati zavezniških držav, ki se vračajo domov. Prepeljali jih bodo v Lo-renzo Marauez v portugalski Afriki, kjer jih bodo zamenjali z japonskimi diplomnti. Včeraj so pokopali v Caripradu bivšega turškega poslanika v Rusiji, Haidaria Aktaia.
Smrtne obsodbe zločinskih tolp v Nemčiji
Berlin, 6. avgusta, s. Tri brate, ki so sestavljali tolpo hudodelcev, odgovornih za številne tatvine in rope v Nižji Avstriji, je posebno sodišče v Salzburgu obsodilo na smrt. Neka druga zločinska tolpa, v kateri je bilo 12 oseb, se je organizirala lani v Berlinu, kjer je uprizorila celo vrsto vlomnih tavin na škodo trgovcem v nemški prestolnici, pri čemer je predvsem izkoriščala nočno zatemnitev. Voditelja te tolpe je posebno berlinsko Pod išče obsodilo na smrt, njegove pajdaše pa na hudo zaporno kazen.
italijanskih uspehih trojno zvezo
vost v zmago.
Trdnost, disciplina in odpoved na notranji fronti obeh držav je čudovita. Poslanik je v tem pogledu omenil plebiscitarne manifestacije zvestobe ob priložnosti zbiranja platna in podpisovanja zakladnih bonov v Italiji ter izjavil, kako smešna je angleška in ameriška propaganda, ki bi rada postavila v .dvom veličastne lastnosti italijanskega naroda. Veleposlanik je nato izrazil svoje globoko občudovanje nad voditelji obeh osnih narodov, ki s svoje strani odkrito občudujejo vojaški napor Japonske v sklopu skupne borbe trojne zveze. Odnošaji med državami trojne zveze so iz dneva v dan tesnejši in osnovani trdno na medsebojnem upoštevanju ter spoštovanju med narodi in njihovimi voditelji.
Angliji razprave s porotniki vedno smatrali za nekaj izrednega, konservativni poslanec Lvons pa je dejal, da ta zakonski odlok pomeni popolno udajo velike ustavne pravice, to je pravice, da tujce, ki žive v Angliji, sodijo angleška sodišča. Kot zadnji pa je delavski poslanec Sil-verman zasmehi iivo vprašal, ali je to bistvo sodelovanja, ki ga Anglija sme pričakovati od svoje zaveznice, celo po končani vojni.
Pravosodni minister Sommerwel, ki ie govoril v imenu vlade, je končal razpravo. Da bi potolažil poslance, je dejal, da so Amerikanci postavili v prejšnji svetovni vojni isto zahtevo, da pa je konec vojne preprečil, da bi se posli, ki so bili v teku, izvedli do kraja.
Kljub obsodbi pa je šel ta zakonski osnutek skozi vse potrebne stopnje in bil slednjič tudi sprejet. Zdaj manjka samo še vladarjev pristanek, da to novo dejanje zasužnieranja Velike Britanije po Združenih ameriških državah postane zakon.
Nemško napredovanje na bojišču pred Kavkazom
Hudi boji s sovjetskimi silami pri Rževu in odbijanje napadov v kolenu
Dona
Zakon o ameriških vojaških sodiscih v Angliji sprejet
Uveljavitev tega zakona pomeni po sodbi rimskih krogov postopno zasužnjevanje Anglije po Združenih državah
Na polju znamenje stoji
Naša znamsnja in kapelice »o kot naša pesem, izročilo in pravljica
Ljubljana, 6. avgusta.
Vsakega tujca, ki ga pot popelje po naši lepi zemlji, očara njena slikovitost, kje se
najdeš deželico, v kateri so grički tako gosto okrašeni z lepimi belimi cerkvicami, gradovi in graščinami, z znamenji in kapelicami? In vse te pričajo o naši preteklosti, o trdni veri in zaupanju v božjo Dobroto.
O	podružničnih cerkvicah, ki so jih postavljali naši predniki v časih turških pustošenj, smo pisali že pred kratkim To pot le o naših zna* menjih in kapelicah, o njihovem oblikovnem bogastvu, pestrosti v slikah.
Naša znamenja spidajo po večini v isto kulturno skupino kot narodna pesem, kot pravljica in izročilo, saj izražajo najbolj skrite in pomemb-ue dogodke posameznih krajev.
Ta znamenja so izraz ljudske duše, saj skoraj ni stezice, ne ceste, ne samotne njive in še tako temnega gozda, kjer ne bi kraljevalo znamenje. Znamenja so spomeniki našega preprostega ljudstva, ki jih jo postavljalo v spomin na pomembnejše žalostne in vesele dogodke v posameznih naseljih, celo v posameznih hišah.
Prof. dr. Janko Orožen je pred leti izdal knjigo »Gradovi in graščine«, v kateri je zbral bogato ljudsko vsebino o ljudskih pravljicah o graščinah v Savinjski dolini in v Posavju. Kako bogato je naše ljudsko ustno izročilo, nam dokazuje ta knjiga, pr kateri je sodelovalo z zbiranjem izročil nad sto njegovih dijakov in prijateljev. Toda ta knjiga je bila posvečena zlasti našim graščinam, ki so prav tako zelo povezane z našo zgodovino.
Pri nas pa je na tisoče znamenj in kapelic. Vse te nam govore o krajevnih dogodkih, spominskih tistega naselja ali kraja, ki jih je postavilo, o zahvali našega ljudstva za božjo pomoč ob časih kuge, lakote, vojske, potresa, družinskih, cestnih, gozdnih nesreč, pa tudi veselih dogodkov, za katere se je ljudstvo oddolžilo Bogu z Njegovimi znamenji.
Jadralno letalstvo v Mariboru je v enem letu zbralo izredno za letalstvo navdušene mladine, ki jo oblast pri tem zelo rada podpira. Mariborski dnevnik prinaša lepe slike o poletih jadralnih letal na mariborskem letališču. Pred dnevi, je položilo nekoliko fantov A izpit.
Spodnještajerski krompir s Ptujskega polja je, kakor poroča graški list, prevzel graški trg. Pred leti je prihajal na ta trg le krompir iz Italije, zlasti zgodnji krompir. Do sedaj je prišlo na graški trg že nad 100 vagonov ptujskega krompirja. Ptujski krompir je po istem poročilu med prvimi v Nemčiji. S svojimi 6.000 ha površine je ptujsko okrožje drujip v vsej Nemčiji, kar se tiče vinskega pridelka. *
ola S*,
T"
Una certezza assoluta
Quando affida e a G glio
il	compito di fare il bucato. voi siete nia’ematicamente sieura ehe la vostra bian-cberia sarž eandida fra-grante e senza la minima alterazione del lessuto e e del colore, specie negli indumenti delicati.
Absolutna gotovost
Če zaupale nalogo prama Gigliu, ste matematično gotovi, da bo vaše perilo bleščeče belo in brez najmanjše spremembe v tkivu in barvi posebno pri nežnih tkaninah
/Gl/Q
AUTOBUCATO ITAL1 ANO
Italijansko samopranje
INDUSTRIE RIUHITE L. taHTONCIHl BERGAMO________________________
5. S. van Dvne:
Posebno lepa znamenja najdemo na Dolenjskem. Pri Crngrobu stoji eno najpomembnejših umetnostno-zgodovinskih znamenj iz 16. stoletja. V Šmarci je kapelica, ki predstavlja na svojih slikarijah francosko vojsko. V Grahovem pri Cerknici najdemo znamenito kapelico s prosto stoječimi kamenitimi stebrički, v Zasipu je značilno znamenje iz baročne dobe, v Novi Štifti pri Ribnici pa najdemo v gozdu poslikan zidan steber iz 17. stoletja.
V	mnogih krajih posvečajo vso pozornost
oskrbovanju znamenj in kapelic, je pa pri nas še vedno precej zapuščenih znamenj. Ta so postavili naši očetje iz zahvale, zato je prav, da nam ostanejo sveta. Ta znamenja bodo ostala, kajti naše ljudstvo jih obnavlja, postavlja nove, mladi rod pa se zaobljublja. da bo sledil tem lepim navadam, še postavljal te spomenike, ki so in bodo ostali izraz naše ljudske duše.
Nad 38 milijonov lir vknjiženih
Ljubljana, 6. avgusta.
Denarni trg kaže po podatkih zemljiške knjige za prvo polovico tega leta primerno zadovoljivo sliko o splošnem položaju denarnega gospodarstva.
Zemljiškoknjižni urad ie poleg drugih transakcij izvedel tudi mnogo vknjižb zastavne pravice za razna posojila in hipotečne kredite, ki so jih dovoljevali v prvi vrsti razni ljubljanski denarni zavodi. Na drugi strani pa so bile v zemljiški knjigi izvedene tudi najrazličnejše akstabulacije starih dolgov, od katerih nekateri segajo še v prav stare čase, ko je bila v naših krajih v prometu in rabi goldinarska veljava. Izbrisani so bili dalje tildi mnogi dolgovi v kronski veljavi, največ pa seve v nekdanji dinarski valuti. Milijonske vsote so bile izbrisane. a prav tako so bili visoki milijoni na novo vknjiženi na najrazličnejše nepremičnine, nahajajoče se v Ljubljani in njeni okolici.
, Po splošnih podatkih zemljiškoknjižnega
•	urada na ljubljanskem okrajnem sodišču je
Mladina, ki se vnema za ribolov
Poleg upravičencev se lova lotevajo tudi takšni, ki ne poznajo
ribolovskega »patenta»
Ljubljana, v avgustu.
Prav za prav bi lahko rekli, da sta Jakec in Mihec, saj se oba sučeta okrog dvanajstih ali trinajstih 'let. Da je ribolov lep šport in dane pri njem človek sila kratkočasi, sta vedela že iz pripovedovanja svojega očeta, pa tudi stfma sta že večkrat šla z očetom, bilo je že pred leti. tja proti Zalogu, kjer je imel oče ribolov, in prebila marsikatero uro ob očetovi strani, ko je metal trnek v vodo. Joj, kako sta bila vesela, ko je oče nekoč potegnil veliko ribo iz vode in jo vrgel na suho. To sta pregledovala vodni plen, ga obračala na vse mogoče načine, hotela od očeta izvedeti to in ono. Včasih sta mu zastavila takšno vprašanje, da sta ga spravila v zadrego. Njuna radovednost je bila včasih brez meja.
Lans-ko leto jima je oče timrl, za njim je ostal le 'lep spomin in ribiška palica s trnkom v kotu. Kako je bilo obema hudo, ko nista več mogla na ribolov.
Da so ribolovski za,kr>ni strogi, to sta vedela prav dobro, saj je bil njega dni njun oče kaznovan, ker 6e je 'le malce pregrešil jproti ribiškim predpisom. Menda je plačal nekaj stotakov, da je bila stvar popravljena. Pa so minevali dnevi in meseci, želja pa ju je vedno bolj gnala k vodi, prav za prav h trnku. Tudi onadva sta hoteila že enkrat poskusiti, kako je. če človek sam lovi in čaka, kdaj se mu bo kaj obesilo .na vabljivi trnek.
Strogo mater imata in dolgo jima niti na um ni prišlo, da bi tudi sama začela ribariti. Končno pa 6ta se le domenila, seveda na skrivaj, da bosta vendarle začela. Nekega popoldneva sta se domenila, da jo bosta popoldne mahnila na lov. Očetove ribiške palice si fie.' veda nista upala vzeti, ker bi to opazila mati, pač f*a sta v domačem predalu staknila nekaj primerne vrvice, ki ni nil-a čisto taka kot jo imajo ribiči, na koncu sta pritrdila »ilaks« in trnek sta kupila za nekaj malega v trgovini z ribiškimi potrebščinami.
Že večkrat prej sta hodila ob obrežju Ljubljanice od Špice pa do Kodeljevega in izbirala primeren kraj. Ogledovala sta si tudi Grubarjev prekop, kjer pa sta ugotovila, da ni tako primeren kot Ljubljanica. Tam v Grubarjevem prekopu sta ugotovila, da je preveč poklicnih ribičev, da bi jima lahko še katero zagodli. Okrog štepanjskega mostu bi še nekam slo, tam je ozračje že bolj »čisto«, vendar pa je precej od rok zanju, ker stanujeta čisto v središču mesta. Pa sta ostala pri sklepu, da bosta začela z ribolovom kar pri izlivu Gradascice v Ljubljanico. Že oče ju je učil, da so v deročih in čistih rekah kaj rade postrvi, ki ljubijo deroče valove, ni jima pa povedal, da takega plena prav gotovo ne bosta ujela pod grada-ščinim mostom.
Kaj previdno sta prišla na obrežje. Nič sumljiveiga ni bilo na njima, Je oprezno sta ogledovala, če ni kaj nevarnega in če bosta lahko že začela, ne da bi imela kakšne sitnosti. S svojimi veščimi očmi sta lcmalu ugotovila, da ni nič nevarnega. Iz žepov sta privlekla vrvici, še enkrat pregledala, če je trnek dovolj trdno privezan. Na domačem vrtu sta že zjutraj izkopala nekaj črvov, saj na tako vabo je pokojni oče ujel največ rib. Mihec in Jakec sta si razdeilila tudi lovišče tako, da drug drugega nista motila. In vrgja sta trnek v vodo. Kako lepo je plaval zamašek na površini vode. Njune oči so bile venomer obrnjene v ta zamašek kdaj se bo pfftopil. In če se bo, bo to znaik, da bosta tudi kaj mesnatega potegnila iz vode. Pretekla je že ena ura, že .poldruga, pa
se zamašek še ni potopil. Pa nista izgubila potrpljenja, saj ribič mora biti pripravljen, da tudi nič ne ulovi, kot se je to tudi očetu velikokrat pripetilo. Pa so se pripodili k vodi frko-lini in zaklicali, da prihaja policaj in da bosta že videla, kaj se jima bo zgodilo, če ju dobi. Kot bi trenil, sta spustila trnek v vodo in pričakovala, od kje se bo pokazal policaj. Pa ga ni hotelo biti, frkolini pa so 6e jima smejali, da so ju tako imenitno potegnili.
Kaj sta hotela drugega, kot da sta jo mahnila domov, nad smrkavci pa sta se hudo jezila. Bila sta ob trnek in vrvico. Treba bo kupiti vse nanovo. Pa kaj. saj stane le nekaj 'lir v>se skupaj. Hitro sta prihranila toliko denarja in spet začela. Tokrat sta se j>oma.knila malo nižje, tja k čevljarskemu mostu. Tam je bilo več rib. kot sta nekje izvedela. Tudi tu sta nekaj ur zaman čakala, ribe niso hotele prijeti. Jakec in Mihec sta vztrajala, trmasto vztrajala. In potem sta se selila od enega kraja do drugega, vneto držala ribiško vrvico v vodi in čakala, čakala. Mati dolgo ni mogla ugotoviti, kam jo ubereta vsako popoldne ob določeni uri. Imela sta sila opravkov, morala «ta k sosedovemu Dušanu, da se bodo skupaj igrali, k tetki sta morala, da jima bo nekaj najročila. Sikratka, morala sta z doma. Seveda na ribolov. In ko je mati nekega dne šla čez Čevljarski most, ju je zagledala in tedaj joj. Poklicala ju je i;n kakor so j’u nesle noge, sta jo hitro ubrala proti domu. In doma. Sosedje so vedeli povedati, da je tisti dan tudi šiba imela dovolj dela.
In čez deset dni. Kaj drugega 6ta delala Jakec in Mihec, kot ribarila. Tokrat pa sta imela že vsak svojo palico in sta lovila že v družbi starejših ribičev, ki ume jo metati ribe na suho. Postavila sta se ob novi zapornici pri cukrarni, kjer je precej rib in ki tudi rade prijemljejo. Samo dobro uro sta lovila, pa sta vs^k ,ujela po tri ribe, dve od njih sta bili že kar precejšnji. Njuno veselje je bilo nepopisno. Pomislite, onadva, pa vsaik po tri ribe. No, zdaj jima mamica ne bo iztapala prahu iz hlač, ko sta pa prinesla domov imeniten ”|1"“ res ni bilo doma tolikšnega hrupa kot prvik rat.
Prvi petek obhajamo z zadoščeva-njem. Božje Srce je naš zaščitnik!
bilo v maju letos zaznamovanih 51 predlogov za vknjižbo zastavne pravice odnosno za zaznambo vrstnega reda na korist posojil in hipotečnih kreditov v skupnem znesku 8,286.936 lir.
Zavarovanje hipotečnih kreditov po načinu vrstnega reda ie postalo zelo običajno iz povsem praktičnih razlogov, kajti z vrstnim redom niso zvezane večje formalnosti in posojilojemalci se navadno za dobo enega leta obvarujejo plačila večjih taks. Zaznamba vrstnega reda pa je veljavna samo za dobo 1 leta in to od dneva, ko se ta izvede navadno v zemlii-i ški knjigi. Ko poteče rok enega leta, izgubi avtomatično zaznamba vrsthega reda svoio^ veljavnost in sodišče io nato uradoma izbriše v zemljiški knjigi. Izbrisi zaznambe vrstnega reda so kak mesec izredno mnogoštevilni. A tudi vpisi novih vrstnih redov so vsak mesec kaj pogosti.
V maju ie bilo drugače podanih 30 predlogov za vknjižbo pravih posojil v skupnem znesku 4.546.736 lir. Naivečje posojilo ie znašalo 760.000 lir, denarni zavodi pa so dajali raznim posestnikom tudi manjša posojila po 2000 do 5000 lir. Za zaznambo vrstnega reda pa ie bilo v maiu 21 predlogov za celotni znesek 3,640.200 lir. Naivišji hipotečni kredit ie pri tem znašal 1.000.000 lir, drugi pa 430.000 lir. drugače so bili manjši krediti po 10.000 do 100.000 lir.
V juniju je bilo v zemljiški knjigi zaznamovanih 17 predlogov za vrstni red v skupnem znesku 3,504.500 lir. dalje 52 predlogov za vknjižbo različnih posojil v skupnem znesku 2,917.950 lir. torej skupaj 69 predlogov za vsoto 6,422.450. Naivišje posojilo je znašalo 380.000 lir, ki ie bilo vkniiženo na neko nepremičnino v mestu. Naivišji hipotečni krediti pa so dosegli vsote 350.000, 650.000 in 750.000 lir.
Splošen pregled vknjižb za ostale mesece nam pokaže, da je bilo v prvih šestih, mesecih tega leta podanih in v zemljiški kniigi vpisanih 422 predlogov za vknjižbo posoiil in hipotečnih kreditov za ogromno vsoto 38,293.558 lir. Med temi je bilo 107 predlogov za zaznambo vrstnega reda s skupno vsoto 17,573.854 lir. Zanimivo ie, da ie mesec maj izkazal najmanjše število predlogov, namreč samo 51. ko je na drugi strani dosegel rekordno vkniiženo vsoto 8,286.936 lir. Med vsemi meseci ie bila to nai-višja vkniižena vsota. Tudi izbrisani dolgovi so v prvi polovici dosegli izredno visoke milijonske zneske.
JAJCA a:£ MediC Franjo
obvešča vse, ki so pri njem kupili letos spomladi vodotoono steklo in vložili jajca, ki so se že ali pa se še bodo pokvarila da prinesejo tako), na)' pozneje pa do 15. avgusta 1.1. vsa jajca, ki so jih vložil' v to vodotopno steklo, da vam vsaj delno povrne škodo za pokvarjena jajca. Po 15. avgustu pa trgovina ne bo več sprejemala pokvarjenih jajc in ne bo več plačevala odškodnine.
S štajerskega
l
FRIGORIFčRt ELETTRICI
automa ici per famiglia ed enti, pronta consegna
ELI KTRICNI AUTOMATIČNI HLADILNIKI
',a gospodinjstvo in podjetja, takojšnja dobava
(asseta 32-1 V.lTnione Pubblic ta Ita Irana, Milano
Kupujte znameniti zgodovinski roman
Knez Mar Ko
#	Vsaka knjiga le 5 Lir
Naročajte 11	1	e t n i k ..Slovenčeve
knjižnice \ ki bo obsegal 36 izbranih knjig
V Celju je odprl Pavel Nemetz novo kavarno »Cafe Schlossberg«. Kavarna je v ulici Pjinca Evgena.	.	.	|
Zgodovino mesta Celja, ki jo je napisal Andrej Bubo, išče neki oglaševalec v mariborskem dnevniku.
Sv. maša zadušnica za pokojnim posestnikom in gostilničarjem Filipom Šnabelom, iz Frankolo-vega pri Celju, o katerega smrti smo že poročali, bo jutri v petek ob 7 v cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani.
Umetniško razstavo v Gradcu je obiskalo v
i	treh tednih nad 4.000 ljudi. Graški list poroča, da je bilo prodanih že nad polovico umetniških del.
Mariborski list poroča, da je padel v boju pri Sevastopolu znani sudetski pisatelj Franc Sedtwitz.
V Mariborski bolnišnici je umrl 68 letni čevljarski mojster Lovrenc Zoher. Dalje sta umrla: 15 letni sin železničarja Srečko Bohak in 25 letna Marta Kolbezen.
V Ptuju je umrl 55 letni ključavničar Andrej Frank.
Na Spodnjem Štajerskem morajo, kakor poroča mariborski dnevnik, oddati vsi oni, ki odgovarjajo za pivovarniške in steklenice za mineralno vodo, vse steklenice podjetju v kar najkrajšem času, da jih lahko v tovarni spet polnijo. Dnevnik ugotavlja, da te steklenice niso *a konzerviranje, za kar jih uporabljajo nekatere gospodinje, zato opozarjajo, da je tako postopanje tudi kaznivo. Ni mogoče tudi denarno povračilo za manjkajoče steklenice po dnevni ceni, prav tako tudi ne zamenjava.
Novo kmetijsko glasilo je začelo izhajati tudi na Spodnjem Štajerskem. Prva številka je izšla 1. avgusta.
ZAGONETNA SMRT
kriminalni roman
(iOSPODA BENSOMA]
Prostor je vzbujal vtis velikega razkošja.
Po stenah so bile obešene raznovrstne slike v bogatih okvirih, ki so predstavljale dirkalne konje, poleg teh pa je bilo na stenah tudi nekaj lovskih trofej.
Živopisana orientalska preproga je pokrivala vsa tla. Ob steni nasproti vratom je bil lepo izdelan kamin, na zgornji strani obložen z izklesanim marmorjem. V desnem kotu jc stal počez pokončen klavir iz orehovega lesa in z bakrenimi okraski. Poleg njega je bila mahagonijasta knjižna omara s steklenimi vrati in zavesami, na katerih so bili srčkani vzorci. Še bolj naprej je stal divan, pregrnjen z bogato preprogo, in nizka benecanska pručica, v katero je bila vdelana biserna matica. In končno še podgrednjak iz dragega lesa, na katerem se jo svetil velik medeninast samovar.
Sredi salona je stala razkošno izdelana miza, dolga skoraj dva metra. Pri ml*i je bil velik pleten naslanjač z velikim naslanjalom, ki je imel obliko pahljače, obrnjen proti oknu, ki je gledalo na ceeto. Na tem naslanjaču je počivalo truplo Albina Bensona.
Čeprav sem bil med svetovno vojno dve leti na boii&e iu vidal aajraaličaej
še mrliče, nisem mogel zatajiti studa ob pogledu na tega umorjenega človeka. Na francoskem bojišču se mi je smrt zdela nekaj neizogibnega, vsakdanjega. Toda vse to, kar nas je obdajalo v Bensonovem salonu, krasno junijsko sonce, ki se je razlivalo skozi okna, mirni mestni hrup, ki se je slišal v sobo — vse to je bilo pravo nasprotje prizora te nasilne smrti.
Bensonovo truplo je slonelo na stolu v tako naravni legi, da bi človek skoraj pričakoval, kdaj se bo obrnilo in nas vprašalo, zakaj smo prišli kalit njegov blažen notranji mir. Glava je počivala na naslanjaču, desna noga pa čez levo, kakor pri počitku. Desna laket je udobno slonela na mizi, leva pa na na slanjalu za roke. Toda tisto, kar je na njem še prav posebno ustvarjalo videz naravnosti, je bila knjiga, ki jo je mrtvi Benson držal v desni roki tako, da je bil palec še vedno med listi.
Morilec je bil streljal nanj od spre' daj in krogla mu je preblia čelo. Majh na okrogla rana je bila skoraj črna od strnjene krvi. KrogLa je prodrla možgane in izšla v zatilniku. Kri je naredila velik črnkast madež na preprogi za naslanjačem.
Ce ne bi bilo teh strahovitih zna-mflnjj bi človek lahko mislil, da je Ben-
son sam nenadno prenehal z branjem ter naslonil glavo nazaj na naslanjalo, da se malo odpočije.	_	,
Oblečen je bil v star jopič, na nogah pa je imel copate iz rdečega sukna. Hlače, ki jih je imel na sebi, so spadale k večerni obleki, srajca pa je pila za vratom široko odprta. Ovratnik si je bil Benson snel ter odvezal trak pri nočni srajci.	.	'
Benson po svoji zunanjosti prav gotovo ni bil prikupen človek. Bil je popolnoma plešast, lepo rejen, medlih oči, vrat pa je imel kar preveč debel, in je to še prav posebno padlo v oci zato ker mu je maščoba kar visela čez ovratnik. Samo za nekaj trenutkov sein se zagledal v ta prizor in že me ie občutje odvratnosti čisto prevzelo, da sem se spet obrnil k drugim, ki so bili v sobi.
Dva velikana, katerih roke in noge so bile nenavadno dolge, klobuke pa sta imela potisnjene precej nazaj na tilnik, sta pozorno ogledovala železne mreže na oknih, ki »sta gledali na cesto. Zdelo se je, da sta posvetila največ pozornosti tistim točkam, kjer so bile mreže vzidane v kamnit okvir. Eden njiju je krepko zgrabil železno mrežo na oknu kakor kakšna opica, da bi preskusil, koliko je to železje odporno. Nek drugi moški v svetlimi brki in srednje visoke postave in naglih kretenj je stal sklonjen nad kamin in zdelo se je, kakor da pozorno pregleduje plinsko napravo. Na koncu mize je stal velikan, oblečen v modro obleko in v visokem koničastem klobuku. Roke je držal prekrižane ter je z vso pozornostjo motril mrtveca, kakor da bi upal, da se mu bo posre-
čilo pojasniti zverinski umor kar na hitro že s tem, da bi se vanj malo temeljitejše poglobil.
Se nek naslednji možakar, človek nenavadnega obraza, je stal pri drugem oknu in si s povečevalnim steklom, kakor to delajo draguljarji, ogledoval droben predmet, ki ga je držal na svoji dlani. Iz slik, ki sem jih bil nekoč videl, sem prepoznal v njem stotnika Carla Hagedorna, v' vsej Ameriki najboljšega poznavalca strelnega orožja. Bil je debel človek, ki je moral precej tehtati, mož širokih pleč ter po videzu star kakšnih 50 let. Oblečen je bil v črno obleko, ki se j esvetila in bila obupno krojena ter dosti prevelika za njegovo postavo. Njegov jopič je bil zadaj prekratek, spredaj pa mu je segal tja do kolen.»Hlače so mu bite do peta ter so imele čudne gube, zaradi katerih so sp zdele kot dva zamaška.
Hagedornova glava je bila okrogla in nenavadno debela. Ušesa so se zdela kot pritisnjena k glavi. Njegova usta so bila čisto skrita pod mehke pikaste brke, ki so visele navzdol ter tvorile nekak fečit za ustnice. Tri leta je bil stotnik Hage-dorn v zvezi z oddelkom newyorške policije, in čeprav sta bila njegova zunanjost in vedenje nekam smešna, je mož vendar užival spoStovanje in ugled. Če je šlo za kakršno koli vprašanje, ki se je nanašalo na strelno orožje ali na rane, ki jih je takšno orožje zadalo, je njegova beseda pri odločujočih osebah na ravnateljstvu vselej obveljala.
V	ozadju sobe, blizu vrat, ki so držala v jedilnico, sta- stala fte dva moža, ki sta se živahno razgovarjala. Prvi je
bil nadzornik William Moran, poveljnik preiskovalnih policijskih agentov, drugi pa narednik Ernest Heath z osrednjega policijskega urada, mož, ki nam ga je bil omenjal Markham.
Ko smo vstopili, so vrhovni nadzornik in vsi drugi, ki so bili tam zbrani, prenehali s svojim delom ter se ozrli, spoštljivo na okrožnega upravnika, bili pa so nekoliko v zadregi. Samo stotnik Hagedom je potem, ko je vrgel bežen pogled na Markhama, spet nemoteno naprej opazoval droben predmet, ki ga je držal na dlani, in sicer s tolikšno brezbrižnostjo in raztresenostjo, da se je Vanče moral malo posmejati.
Nadzornik Moran in narednik Heath sta resnobno stopila naprej, in ko sta si podala roko, je Markham predstavil Vanceja in mene ter na kratko razložil, čemu sva prišla. Nadzornik se je vljudno priklonil, s čemer je hotel povedati, da nima nič proti najini navzočnosti, opazil pa sem, da se Heath prav nič ni zmenil za Markhamovo razlaganje in je z nama ravnal, kakor da naju ne bi bilo tam.
»Zaupal sem stvar naredniku Heathu, gospod Markham,« je dejal Moran z globokim in prepričujočim glasom. »Zdi se mi, da ne bomo imeli malo opravka, preden bomo tole štreno razvozljali. Celo vrhovni nadzornik sam je smatral za potrebno, prisostvovati prvim preiskavam. On je tu že od osmih dalje.
Nadzornik 0’Brien je že stopil proč od nas ko smo šele komaj stopili v so; bo, se postavil med okni, ki sta gledali na cesto, ter vse natančno motril z resnim in prodornim pogledom.
Iz bučnic lahko pridelamo okusno bučno olje
Ljubljana, 6. avgusta.
Buče so znane po vsej naši zemlji. Posebno jih goje po Dravskem polju, sade pa buče tudi na Dolenjskem, kjer jih pa uporabljajo kot krmo za živino.
Buče so sicer kot krma zelo priporočljiva, toda danes jih lahko vse bolj koristno izrabimo in z majhnim trudom pridobimo danes tako potrebno bučno olje. To olje morda ne bo tako fino, toda za domačo uporabo prav dobrodošlo.
^ ^ Imamo več vrst buč; jedilne, poljske, okrasne. Naše ljudstvo jih samo predobro loči, zato bi opisovanje posameznih vrst bilo odveč.
Buče sade spomladi tako na Štajerskem kakor tudi na Dolenjskem po krompirju, po koruzi, bolj redko na posameznih njivah ali kompostih. Seme dajo navadno v vlažnato žagovino, da vzkali. Ko se že pokaže na njivah krompirjevka, tedaj sade buče. Te kaj hitro rastejo, saj že meseca junija in julija poženejo rumene velike trombaste cvetove. Buče sicer dozore šele meseca oktobra, toda mno-gokje dajejo živini že nezrele, ko jim bučnice še ne morejo koristiti. Zato je prav, da opozorimo, da bi bilo priporočljivo, če bi izrabili letošnje buče tudi za luščenje bučnic, iz katerih lahko pridelamo domače in zelo okusno bučno olje. Kako dobro je naše domače bučne olje, ni'potrebno posebej poudarjati, ker ga naše ljudstvo dobro pozna po prijetnem okusu in obilni maščobi.
Na Dravskem polju vidiš meseca oktobra pred hišami kar cele kupe buč. Buče zelo rastejo in dosežejo težo do 25 kg, na Štajerskem celo še več.
če presekamo bučo, pridemo do mehke sredine, ki čuva v svojih rebrih bučnice. Te so 1 do poldrugi centimeter dolge in centimeter široke in imajo lep, bel oklep. Če to odluščimo, dobimo belo jederce, okoli katerega je ovita zelena kožica. Zelene buče, oziroma nedozorele pokladajo živini, ostale pa nasekajo v obliki pilk. Buče nato otre-bjjo, očistijo bučnice, nato pa jih suše na deskah a» lesah na soncu. Seveda to le, če to dopušča vreme, drugače jih suše v pečeh navadno po krušni peki. Posušene bučnice dado nato v vrečice,
ZJ.
dedi al urimo che passa se...
Ce vprašaš prvega mimoiiloEega ali...
devi riscbiare 12 Lire per comperare un biglietto e ti dira: ma certamente, e l’impiego ideale di una pic-cola somma per tentare di vincerne una molte grande.
naj tvegaš 12 Lir za nakup srečke, ti bo odgovoril: gotovo, to je idealen posel z malim zneskom poskusiti pridobiti si mnogo večjega.
REGALA MIIIONI
a chi acquista un biglietto per L. 12 —
DARUJE MILIJONE
tistemu, ki kupi srečko za Lir 12-—
pozimi pa še enkrat na peč, da se presuše. Izluščijo jih v zimskih mesecih, ko zadoni po kmečkih hišah naša pesem. Takrat se zbero dekleta in fantje, ki kaj kmalu končajo to delo. Izluščena jederca nato oddajo v mline, kjer jederca zmeljejo v nekako moko, ki jo nato segrevajo, potem pa dado v stiskalnico med ploščo. Od tod priteče gosto zeleno bučno olje, dišeče in tako pripravno za našo domačo oskrbo.
Še nekaj: bučnice so tudi užitne kot priboljšek h kruhu. Tako je v Savinjski dolini navada, da duše bučnice, pozimi pa jih malce nasole in prežgo na štedilniku. Prepečene bučnice so zelo okusne in lahko danes nadomeščajo s svojo maščobo manjkajoče maslo.
Nasušimo čim več sadja!
Sušenje sadia je tako preprosta stvar, |3a ie menda ni gospodinje, ki bi ne vedela in ne znala tega. Vendar se mi zdi primerno, da se vsako leto nanovo poudarja važnost posušenega sadja v naši prehrani.
Letos, ko je posebno velika stiska za hrano. bi bil pač greh, da bi zametavali še tako drobne, ničvredne in zelene plodove. Res ie, da dobimo okusne krhlje le od zdravih, popolnoma zrelih sadov, ki vseLujejo dovoli sladkorja in raznih rudninskih snovi, kislin in pa čreslovine v pravem razmeriu. vendar v teh časih lahko porabimo tudi nezrelo, odpadlo sadje za sušenje. Seveda moramo to sadje posebej posušiti in shraniti, ker ga bomo porabili le za kuhanje. Saj je vsem znano, kako dobra jed so krhlji in fižol, krhlji in krompir itd.
Jabolka in hruške, ki predčasno odpadejo od dreves in imajo že rjave ali črne peške, obrežemo če so nagnita, črviva ali obtolčena, jih olupimo in posušimo. Do sedai smo jabolka večinoma lupili, da dobimo tako lepši in morda tudi okusnejši pridelek. Z lupljenjem (če nimamo posebnega lupilnega stroja) pa gre precej v odpadek in bo zato letos bolje, da večino sadja ne olupimo, ker ga pač ne bomo prodajali, a imamo pri večji množini vsaj nekaj odstotkov krhljev več. Peščišče pa brezpogojno odstranimo, ker postane preveč trdo.
Očiščena jabolka in hruške razrežemo na krhlje manjša na 4. večja na 6—8 ,ali pa jih razrežemo počez na manjše kroge. Krhlje mečemo v osoljeno vodo, da ne potemne in da ohranijo svetlo barvo tudi med sušenjem, vendar pa voda ne sme biti preveč slana, sadje pa naj ne ostane v njej dalj kot 15—20 minut. Ko poberemo krhlje iz vode, pustimo da se nekoliko odtečejo na rešetu, nakar jih zložimo na lesene lese, tesno krhelj h krhlju, ker ko se nekoliko osuše. se itak skrčijo. Ob sončnih dnevih in če imamo primeren prostor postavimo lese na sonce. Zaradi muh pa pokrijemo sadje s tančico. Zvečer in pri oblačnem vremenu in med dežjem pa sušimo krhlje doma v pečicah ali na štedilniku. Če sušimo v pečici, jo moramo pogosto odpreti, ali pa jo pustimo priprto, da lahko sopara odhaja in ima svež zrak dohod. Za sušenje na štedilniku rabimo debel papir, na katerega zlagamo sadie. za v pečico pa s papirjem obližimo pekače, na katere stresemo krhlje. Lepo sadje pa dobimo, če še vsaj v začetku suši nekaj dni na soncu.
Posušeni krhlji ne smejo biti trdi kot usnje, ampak voljni, kot n. pr. radirka. Čez zimo jih večkrat pregledamo in ker se posušeno sadje rado navzame vlage, ga še nekoliko posušimo, da izgubi odvisno vlago.
Opozorilo kmetovalcem v Ljubljani
Združenje kmetovalcev v Ljubljani za Ljubljansko pokrajino je prejelo od Pokrajinske zveze delodajalcev obvestilo, da se bodo izdajala kmetovalcem v mestu Ljubljani dovoljenja za prehod preko kontrolne meje in nalog, da zbere od vseh prizadetih propustnice (lasciapassare) in uradna potrdila Mestnega gospodarskega urada.
Pozivamo, zato vse kmetovalce, ki imajo svoja polja izven kontrolne meje, da takoj prinesejo gori omenjene listine v urad Združenja kmetovalcev, Gosposvetska cesta 2-1. V svrho čim hitrejšega dela priporočamo, da zbere listine po posameznih okoliših en zaupnik in jih skupno odda Združenju, ki bo poskrbelo, da se v najkrajšem času izvedejo vse formalnosti in propustnice tudi vrnejo.
Listine se lahko oddajo od 8 do 12 dopoldne in od 4 do 7 popoldne.
Delovni čas denarnih zavodov
Po odredbi nadzorstvenega urada za zaščito štednje in kreditno poslovanje bo delovni čas denarnih zavodov: blagajna 8.30—12, upravna služba od 8.30-12.30 in od 16-19. Ob nedeljah denarni zavodi ne bodo delali in velja zanje popoln počitek.
Obmorska počitniška kolonija GILL-a v San Terenziu
Strani, ki je obrnjena pro£ od morja, daje svojo značilnost temno zelenje sosedne vile lii-bolini. in podeželsko vzdušje njeneaa smrečja, ki se zliva z značilno trpkostjo morja, navdaja zrak s prijetnim vonjem, da se človeku kar prsi širijo.
Poslopje so namenili izključno le ljubljanskim otrokom. Tam bodo ti otroci priživeli svoje počitnice ob morju pod skrbnim nadzorstvom učiteljev, obdani s simpatijami prebivalstva te vasi. zanje pa se bo stalno zanimalo ljubljansko zvezino poveljstvo.
Ljubljana. 6. avgusta.
Ljubljanski otroci so po potovanju, ki jim ie nudilo toliko razvedrila prvič videli Številne nove kraje, so prispeli v obmorsko kolonijo San Terenzio. Mali njihovi tovariši iz Spezie, ki so bili razvrščeni po stolpnicah tamkajšnjega poslopja, so zaželeli dobrodošlico organizirani mladini iz nove italijanske pokrajine. Navzočni so bili tudi zastopniki oblasti iz Spezie in krajevni veljaki.
Zares je lepa ta kolonija v San Terenziu. Trinadstropna vila. ki jo oblivajo sinjemodre vode Tirenskega morja, je vsa v velikih terasah in ljubkih verandah. V njej so svetle in zračne sobice urejene po vseh predpisih higiene in dostojnosti. Je to res nekako srečno gnezdece za ljubljanske malčke, ki so tam brezplačno v gosteh.\
Na tisti strani, ki je obrnjena na morje, se oko odpočije na širnem Specijskem zalivu, ki ga obdajajo grički, vsi poraščeni z gozdovi in drugim rastlinjem. Na desni strani poslopja, v zelenem ozadju gričev, se odražajo ob obali bleščeče hišice San Terenzija, na levi pa Lerici. ki nad njim kraljuje veličasten srednjeveški grad.
Pred vilo se dvigujeta iz morja kot dva ogromna orjaka otoka Palmaria in Tino. še dalje pa veličastno mestece Portovenere.
Športni drobiž
Poseben tekmovalni razred tvorijo sedaj naslednji štajerski in nekdanji avstrijski klubi: Vi-enna, Rapid, Austria, FC Wien, Admira, FAC, Wiener Sportklub, Wacker, WAC, RSO Wien in graški Sturm. V razredu je torej 11 klubov in je bil 11. kandidat izbran šele zadnjo nedeljo. Bil je to WAC, ki je v izločilni tekmi premagal LSV Markersdorf.
Da je mariborski tenis na najboljši poti, potrjuje tudi dejstvo, da so Mariborčani zadnjo nedeljo brez velikega naprezanja premagali goste iz Leobna z 5 :0. Pri Mariborčanih sta se posebno izkazala Blanke in Albaneže ter Magister. Pri damah, ki so nastopale izven konkurence, pa se je zelo dobro držala gdč. Schererjeva iz Maribora., ki je vse igre dobila.
Med tem tednom bo v Mariboru gostovalo nogometno moštvo dunajskega Sportkluba. Za nasprotnika bo imelo močno enajstorico najboljših mariborskih nogometašev. Ker spada Sportklub med dunajsko nogometno elito in ker so tudi Mariborčani dobri, bo tekma vsekakor zanimiva.
Kaj imajo Nemci ta mesec na sporedu. 9. avgusta nemško teniško prvenstvo v Braunscbvveigu; od 7. do 9. avg. prvi del nemškega amaterskega boksarskega prvenstva v Hanovru; 8. in 9. avg. državno prvenstvo v dviganju uteži; 8. in 9. avg. državno prvenstvo v kanuju v Berlinu; 8. in 9. t. m. državno rokoborsko prvenstvo (klasični stil) v Osnabriicku; 15. in 16. avg. nadaljevanje rokoborskega prvenstva; 15. in 17. avg. državno prvenstvo v jadranju na Miiggelskem jezeru; 23. avg. državno prvenstvo v maratonskem teku in hitri hoji v Berlinu;*25. in 27. avg. državno jadralno prvenstvo v Berlinu.
V francoskem Bordeaimi je bilo pretekli teden državno lahkoatletsko prvenstvo. Rezultati niso bili takšni, kot so jih na splošno pričakovali. Rezultati, doseženi na tem tekmovanju, pa so bili naslednji: 100 m	Valny 11.1	sek., 200	m Valny
22.5; 400 m Dollean 49.2; 800 m Hansenne 1:55.1; 1500 m Gallet 3:56.5; 5000 m Pujazon 15:00; 10.000 metrov Lalanne 32:25.3; 110 m zapreke Matthiotte 15.6; skok v višino Lapointe	1.90 m; skok v	daljino Baudry 7.03	m; troskok	Joannblac	13.71	m;
skok s palico Bamadier 3.80 m; met krogle Bour-ron 14.41 m: met diska Bazannerie 44,66 m.
V Amsterdamu sta sp pomerila nizozemski boksar srednje	kategorije	Luc van	Dam	in
francoski mojster iste kategorije Tenet. Po težiki borbi in po točkah je zmagal van Dam.
Pri meddržavnem teniškem tekmovanju med Hrvaško in Romunijo so bili doseženi tile rezultati: Rurac je premagal Hrvata Branov-čiča z 6:3, 6:1 in 6:4, Tanasescu je premagala Paillado z 6:2, 6:0 in 6:2, Le Mitič je premagal Romuna Tanatesca z 0:6, 6:2, 10:8 in 6:1. Pal-lada je potem premagal Romuna Rmraca z 6:1, 6:2 in 6:1. Tudi v igri v dvoje sta zmagala Hrvata Mitič-Pallada: Schmidt-Čaraluis z rezultatom 3:6. 6:3, 6:6 in 6:2. Končni obračun je 3:2 za Hrvate.
Italijanski amaterski boksarji so že pripravljeni, da se pomerijo z najboljšimi amaterji iz Nemčije in Madžarske. Ta prireditev bo ob koncu septembra v Budimpešti. Italijani bodo začeli
5.	avgusta z vestnejšimi treningi in je zvezni vodja poklical v ta namen 34 najboljših amaterskih boksarjev, izmed katerih bo izbral reprezentanco.
Širite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom«
Ljubljana
li
Danes, četrtek, 6. avgusta: Gosp. epr.
Petek, 7. avgusta: Kajetan.
Oh vrstita
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Pohvalo novega cvetličnega paviljona ob tro-mostju, ki smo jo objavili v torkovi številki, smo v naglici zabelili z ugotovitvijo, da ima prelepi paviljon vendar hibo, ker zaradi nedostopnosti ne bo mogoče snažiti šipe okna na Ljubljanico. Toda niti te malenkostne hibe novi paviljon ne bo imel, ker se bo okno na Ljubljanico lahko odpiralo in redno snažilo.
Založba »Naša knjiga« razpošilja te dni prvo knjigo pravkar izišlega Budakovega romana Ognjišče. Ker za ljubljanske in druge naročnike veliko naslovov ne vemo, prosimo, da pridete, kdor je v nekaj dneh ne bi dobil, knjigo iskat v Ljudsko knjigarno, Pred Škofijo 5.
Kleparski pomočniki so vabljeni, da se v nedeljo, 9. avgusta t 1. ob 8.30 dopoldne udeleže sestanka v industrijskem oddelku Pokrajinske delavske zveze. Na dnevnem redu je poleg drugega razgovor o izvajanju kolektivne pogodbe.
Obvezni poletni tečaji italijanskega jezika se na I. ženski realni gimnaziji (v Lichtenthur-novem zavodu) začenjajo ta teden. Starši in učenke se opozarjajo, da je pogoj za pripustitev k popravnim izpitom redno obiskovanje teh obveznih tečajev. Smejo jih pa obiskovati tudi druge učenke tega zavoda. Spored teh tečajev je objavljen na razglasni deski v Licht. zavodu. — Ravnateljstvo.
Sprejeihni izpiti za I. razred gimnazije. — Vpis v tečaje, kjer poučujejo gimnazijski profesorji vse predmete trikrat po dve uri tedensko po novih predpisih, traja še nekaj dni. — Učnina nizka. Informacije in vpis pri vodstvu učnih tečajev. Zrinjskega c. 7-II. dnevno od 8—12.
Popravni izpiti. Strokovni pouk za vse srednješolce. V posebnih tečajih poučujejo profesorji vsak predmet trikrat po dve učni uri na teden. Učnina nizka. Pri rednem posefaniu in vestnem sodelovanju uspeh zajamčen. Ne odlašajte. vpišite se takoj na Poljanski gimnaziji, zdaj Lichtenthurnov zavod, dnevno od 8—12.
Jutri je prvi petek v mesecu avgustu. Zadostite presv. Srcu Jezusovemu v čim večjem številu!
Ljubljansko gledališče
Opera:
Četrtek, 6. avgusta ob 17: Baletni večer. Lanski red Torek in A.
Petek, 7. avgusta ob 17: »Trubadur«. Red Četrtek. Sobota, 8. avg. Ob 17: Baletni večer. Izven. Cene od 20 lir navzdol.
Nedelja, 9. avg. Ob 16: »Trubadut«. Zaključna predstava v sezoni. Izven. Cene od 24 ljr navzdol.
Abonente reda Četrtek opozarjamo, da
bodo imeli zadnjo abonentsko predstavo tokrat izjemoma v petek in sicar iz važnih tehničnih razlogov.
Zaključna predstava letošnje operne sezone bo v nedeljo ob 16. uri. V njej se bo poslovil Ivan Francij ki odhaja na angažinan v Zagreb.
Lanski red Torek in A bosta imela danes v četrtek ob 17. uri: »Baletni večer« v nado-» mestilo za lani odpadlo opero »Ero z onega sveta«. Na sporedu so: »Chopiniana«, Dohnany-jev: »Pieretin pajčolan« in Borodinovi »Polov-ski plesi«. Nastopa ves balet in eolisti:^ Bravničar jev-a, Japljeva, RemSkarjeva, Golovin, Kiir-bos' k. g. in Drago Pogačar. Dirigent: D. Žebre, koreograf: inž. P. Golovin, načrti za kostume v »Pieretinam pajčolanu«: Jela Vilfanova, izdelava: gledališka krojačnica pod vodstvom Staničeve in Remškairja. Ti abonejati naj se javijo pravočasno pri dnevni blagajni, kjer Lodo dobili vstopnice.
V. HEISER
63
Zdravnik are S križem svet
Samo v Egiptu, kjer nosači slovijo za najmočnejše na svetu, se nisem prav nič bal. Tak možak si je nadel na hrbet tovor enega stota in ga prav varno nesel na gornji krov Samo ključ je bilo treba zavrteti in že sem imel lepo pripravljeno mizo, kar je bilo zlasti za tropske kraje kar 6e da prijetno. Vedno sem bil v sikrbeh in nemiren, dokler nisem imel kovčka pri sebi. Nekoč sem ga šel iskat v prtljažnico ter našel na njem nalepljen listič: »Dr. Heiser, umrl.« Kakšne težave sem potem imel, da sem dokazal, da sem še živ.«
Morska bolezen je nerodna stvar za tistega, ki k njej nagiba, a prav resna zadeva z« takega, ki stalno potuje. Jaz se ne štejem med tiste srečnike, ki jim ta bolezen ne more do živega, naučil pa sem se, kako se je treba boriti proti njej, dokler nisem pozneje postal bolj odporen. Moje zdravilo — preprosto, a čisto uspešno — je bilo, da som ležal v postelji in podlagal noge tako, da so bile više od glave; v takem položaju sem ostal tudi med jedjo, še boljše sredstvo pa je bilo, c'e sem imel kaj zelo zanimivega za delati, kair mi je raztresalo duha. Ko
je bilo nekoč morje prav viharno, 6em bil v svoji kabini in 6i ravno nekaj .»?. Komaj sem stal pokonci, ko so prišli pome, naj bi šel k nekemu bolniku v tretjem razredu. Opotekal sem se, ko sera se odpravil k njemu, a kmalu me je stvar tako prevzela, da sem cisto >pozabil na t, vo j o neprijetno slabost.
Leta 1915, torej med svetovno vojno, so bili nekateri nevtralni parniki taki, da jih ni bilo moči popisati. Izbral sem si zmeraj vrhnjo ležišče zaradi mnogih prednosti: od tam sem imel razgled skozi okence in če je moj tovariš v kabini trpel za morsko boleznijo, mi je bilo tudi bolj prav, da sem ležal višje od njega. Ko sem neko noč potoval na ladji diružbe »Union Steaimsliip Line«, me je zbudila strašna bolečina na nogi. Potegnil sem jo na rob postelje, a bolečina «e je še boli zaostrila. Brž sem prižgal luč in zagledal veliko podgano, ki je visela na mojem palcu. v katerega se je zagrizla z buldoškimi zobmi. Bolj ko sem z nogo otepal, bolj se je prestrašeni glodalec besno držal palca. Pritegnil sem nogo na posteljo. Tedaj šele jo je mrcina uimo pobrisala in me pustila,
da sem mogel obvezati okilana mesta.
Poleg podgan je ladja prevažala še lepo zbirko kebrčkov in mrčesa. Podnevi so kar tekali po mizah, imeli pa so tudi koristne lastnosti. Na ladjah te družbe sicer ne bi noben pediker mogel služiti svoj kruh. kajti potniki, ki 60 imeli kurja očesa in žulje na nogah, so s presenečenjem ugotavljali, da so jiim ponoči nadležni kožni izrastki izginili: neka vrsta kebrov je bila na delu in jih odžirala .dokler nišb prišli do žive kože; tedaj je speči potnik nogo seveda umaknil, mrčes pa jo je prestrašena pobrisala.
Še bolj obupna kakor družba »Union Steamehip« je bila diružba Peninsu-lar & Oriental«. katere ime je vsakemu angleškemu srcu toliko drago. Tu sem izkusil vse nevšečnosti in ponižanja, ki jih je Kipling tako lepo popisal, vrh tega pa še kopico čisto lastnih nerodnosti. S to družbo sem se seznami, ko sem se vkrcali na eno njenih ladij, s katero sem bil prvič namenjen na Filipine. Vso svojo težko prtljago sem po prihodu v Egipt pustil v Port Saidu, ker sem računal, da bom prišel do nje spet na drugem koncu prekopa.
Uradniki družbe mi niti niso hoteli povedati natančne ure, kdaj bomo prišli v Suez, a k sreči sem Dudno pazil in dognal, da smo dospeli ob treh zjutraj. Seveda senn še pred odhodom želel vedeti, ali so mojo prtljago spravili na ladjo ali ne. Zato sem stopil k nadzorniku in ga začel spraševati. Ta je
bil videti kar užaljen, kakor da bi mu še nihče v življenju ne stavil podobnega vprašanja. Zalila ga je rdečica .n se je jel napihovati ko kak golšav pur-man. Nazadnje je vendar spravil iz sebe: »Prtljaga ,|e stvar četrtega oddelka,«
»Kje pa je ta oddelek?«
»Ne vem.«
Iskal sem sem in tja po Iaiji in nazadnje v temi iztaknil četrti oddelek nekje v medkroviu v blagovnem prostoru. Vljudno sem ponovil 6voje vprašanje glede mojih kovčegov. Uslužbenec pa me je ostro in zviška pogledal ter rezko dejal:
»Mar resno mislite, da poznam k ir tako vse kovčaje, ki pridejo na ladjo.«
»Mislil sem samo, da bi morda lahko pogledali v vaš seznam.«
»Za prtljago imamo posebej določene ure. Jutri ob štirih.«
To pojasnilo mi kajpak ni mo,'la kaj prida koristiti, če mojih kovčegov ne bi bilo na Wtji; a mož je bil neizprosen v svojem sklepu, tako da sem odšel spet v posteljo.
Ko sem se ob devetih zbudil, sem Tjil še truden. Sklenil sem, da bom zajtrkoval kar v kabini. Pozvonil sem po strežaja. Ko se je ta prikazal, sem naročil zajtrk.
»Ali je gospod bolan?« me je vprašal.
»Ne.«
»Z zajtrkom smemo potnikom v kabinah streči le, če imajo zdravniško
spričevalo, da so tako hudo bolni, da ne morejo priti k mizi,« je zdrdral kar v eni sapi.
Skušal sem strežaja pregovoriti, a ta je ostal trd ter izjavil, da bi bilo proti pravilniku družbe. Ker mi je bilo več do počitka, kakor pa do zajtrka, sem ostal v svoji kabini do poldne. Potem sem se odpravil k v jedilnico h kosilu ter v toplem zaupanju čakal na svojo juho. Ko sem natakarju povedal, da sem pripravljen, mi je takoj postregel z izjavo, da je prav lahko možno, da sem iez pripravljen, a da kapitlja še ni. Mojemu želodcu je bilo v tolažbo, da je kmalu vstopil kapitan — majhni možic v veliki uniformi — ter prav veličastno sedel. Tedaj šele je poseben strežaj udaril ne veliko zvenilo, nakar so začeli raznašati juho.
Prav kmalu sem spoznal stroga pravila na ladjah te družbe. Našel se je pogumen potnik, ki je nadzorniku dejal: »Juha mi ne tekne. Prinesite mi ribo!« Ta ga je ošvrknil z ostrim po; giledom in kratko odgovoril:	»Zaaj
strežemo juho, gospodi«
Lačni gost je moral potrpežljivo ča; kati, dokler ni znova odjeknil jasni
flas zvenila, ki je naznanjalo, da je apitan zaužil svojo juho, nakair so šrfe svečano skozi Široko odprta vrata začeli prinašati ribe. Kdor je prišel pozno h kosilu, je moral najprej jesti tisto jed, ki jo je v tem hipu imel kapitan ravno pred seboj.
žaloigra baltiških pokrajin
Zgovoren zgled, kaj bi se zgodilo z narodi, če bi zmagal boljševizem
Zadnje čase angleška in ruska propaganda pogosto omenja tudi dežele ob Baltiškem morju, Estonsko, Letonsko in Litvo, in skuša dopovedati, kako nasilno se jih je Nemčija v vojni z Rusijo polastila. Angleški in sovjetski glasovi pa samo po sebi temelje na upanju oziroma utvari, da se bo sedanja vojna končala zmagovito za Anglijo in njene zaveznike. Zato obljubljajo baltiškim državicam vse mogoče stvari, ki jih bodo deležne po vojni, če se z vso odločnostjo postavijo po robu tistemu redu, ki ga tudi v Vzhodni Evropi uvažati državi osi. Posebni dopisnik madžarskega »Pester Lloyda« navaja v zvezi s to angleško in rusko propagando med drugim naslednje zanimive oodatke iz bližnje preteklosti baltiških dežel.
Slovita »jamstva«
Sovjetska zveza je v svojih imperialističnih stremljenjih še pred vojno skušala vsiliti baltiškim deželam »jamstva«. Tudi Anglija temu ni bogve kako nasprotovala. Baltiške državice pa so skušale na vso moč ta sovjetska jamstva odkloniti. Sovjetski zunanji politik Ždauov je 29. junija 1939 zapisal v moskovski »Pravdi« sledeče: »Izgovori, da si baltiške državice ne žele nobenih jamstev, niso bistveni. Znano je, da bo Anglija v primeru, če ji bo kaj na tem, da poroštvuje tem ali drugim državam, že znala poiskati poti, ne da bi čakala na to, ali si te dežele žele njenega jamstva ali ne.«
V	Talinu so vedeli, ali pa vsaj slutili, kaj se pripravlja. 8. julija 1939 je estonski časopis »Prae-valeht« zapisal, da je Anglija pozabila, kaj pomeni tuja zasedba, ker so se zadnji takšni dogodki pripetili že pred tisoč leti. Naš spomin — piše član-kar dalje — je« bolj svež. Četam, ki bi morda prišle iz Bele Rusije in zasedle baltiške dežele, bi sledila tudi sovjetska uprava, t. j. GPU. Pri ravnanju z ljudmi bi se morali seveda oprijeti drugih načinov. Začele bi se težnje po uvedbi sovjetskega reda. Treba si je predstavljati komunistično okolje, ki je proti vsakim lastnim narodovim težnjam, proti meščanstvu in proti demokraciji. Tudi če bi okupatorji končno odšli, bi se med tem vse tako zelo spremenilo le zato, da se področje komunistične revolucije razširi.«
Kako so se dogodki potem razvijali, se tudi še dobro spominjamo — nadaljuje berlinski poročevalec. Jeseni 1939 je Rusija 'po izbruhu vojne med Nemčijo in Poljsko vsilila baltiškim državicam pogodbo o jamstvih. Po njej naj bi te dežele
' odstopile Rusiji gotovo število letalskih in pomorskih oporišč
ki naj bi jih zasedle sovjetske vojaške posadke. Pogodbo o medsebojni pomoči je Estonska podpisala 28. septembra, Letonska 2. oktobra, Litva pa 10. oktobra. S tem je bila njihova usoda tudi zapečatena. Sovjetska vojska je zasedla svoje postojanke v baltiških deželah, potem pa so kmalu nastopile težave, ki jih je estonski list »Paevaleht« pravilno napovedal in ki jih je estonski državnik Konstantin Patz v nekem razgovoru 22. februarja 1940 označil z naslednjimi besedami:
»Največjo težavo predstavljajo nepreračunane želje sovjetskega vojaškega poveljstva in temeljna razlika o pojmovanju pravic na obeh straneh.«
Dejstva govore
Nadaljni razvoj v baltiških deželah označujejo na kratko naslednja dejstva: umetno vprizarjanje sporov med njimi in Sovjetsko zvezo, razcvet mar-
S kolesom 728 km v 24 urah!
Danski dirkač Svend Christensen je potolkel svetovni rekord v vožnji s kolesom. V 24 urah je prevozil progo 728 km! Dosedanji svetovni prvak v tej športni panogi je bil Nemec Weise, ki je leta 1913 prevozil v istem času 705 km dolgo pot.
S kačami prosijo za dež
Kačo, ki je mehiški simbol, smatrajo domačini, ki žive v notranjih mehiških pokrajinah, za magično napovedovalko blagodejnega dežja. Vsako leto meseca maja se podajo cele trume »lovcev na kače« v hribe z namenom, da bi nalovili čim več kač. Denejo jih potem v velike lončene posode ter jih nesejo domov. Tam opravijo poseben obred. Med veselim prepevanjem in molitvami ljudske množice, ki se je zbrala k takšni slovesnosti, vzamejo kače iz lončenih posod, jih dvigujejo proti nebu ter prosijo, naj »veliki duh« pošlje na zemljo dež. Potem kače spet spuste na svobodo, da se lahko vrnejo v hribe in čakajo do druge pomladi, da jih drzni Mehikanec znova vjame v lončeno posodo in odnese v dolino k »prošnjam za dež«.
ksističnega delovanja, sprememba vlade, sestava »Kerenskijevih vlad«, ljudsko glasovanje 14. julija 1940 »po enotni listi delovnega ljudstva« ali z drugimi besedami, boljševizacija Baltika (pri tem glasovanju je bilo za - omenjeno leto na Estonskem 81.6%, na Letonskem 94.7% in v Litvi 95.5% volivcev), sprejetje novih zakonov po novem parlamentu (21. julija 1940), nacionalizacija bank, kmečkih posestev in velike industrije, odstranitev dotedanjih državnih predsednikov, ustanovitev novih zveznih republik in njih priključitev Rusiji (Litva 3„ Letonska 5. in Estonska 6. avgusta 1940), volitev zastopnikov v vrhovni svet Sovjetske zveze (12. januarja 1941).
S tem je prenehala samostojnost baltiških državic in začela se je popolna priključitev k Sovjetski zvezi in izenačenje razmer s tistimi v Rusiji. Dne 7. julija 1940 je ravnatelj »oddelka za državno varnost« izdelal
tajen načrt
ki ga je po zasedbi baltiških državic potem našla nemška vojska v Kovnu. To je bil načrt, kako naj se odpravijo voditelji protidržavnih strank. Ta »ope. racija« naj bi bila izvedena istočasno po vsej Litvi in sicer v noči na 12. julij 1940. Do 10. julija bi morala biti zbrana imena vseh tistih, ki jih je bilo treba odstraniti. Na seznamu teh oseb naj bodo točno zapisani vsi podatki, kakor ime in priimek, očetovo ime, rojstni kraj in dan rojstva, narodnost, stopnja izobrazbe in socialni položaj, gmotno stanje, kje je bil dotičnik nazadnje zaposlen, v kateri stranki je bil in kje se je udejstvoval, kratka vsebina obremenilnega gradiva in drugo. Načelnik drugega oddelka Gailevicius je dobil po tem načrtu nalogo, da čimprej dobi vse naslove ljudi, ki jih je treba prijeti. V ta namen so morali 8. julija 1940 določiti primerno število opazovalcev1, ki jih je bilo treba o stvari natančno poučiti. Nemška vojska je našla ta navodila, pisana na stroj, pa brez datuma, navodila, ki jih je bil izdal zastopnik ljudskega komisarja za državno varnost Sovjetske zveze in po katerih naj bi se izvedla izselitev protisovjetskih elementov iz Litve, Letonske in Estonske. Tudi na teh listinah je bilo zapisano »Strogo zaupno!«.
Kakor je razvidno iz teh navodil, naj bi bila izselitev protisovjetskih elementov iz baltiških držav zelo važna politična naloga. Tiste, ki naj bi izselitev izvedli, naj bi vodilo načelo, da so oni, ki naj bodo preseljeni, sovražniki sovjetskega naroda. Sumljive ljudi naj bi po hišah pobrali zjutraj na vse zgodaj. Ko bi izvršilni organi stopili v hišo svoje žrtve, naj bi najprej zbrali vse člane njegove družine v posebno sobo. Tam naj bi potem zahtevali, naj ji izroče orožje. Potem bi se izvedla podrobna hišna preiskava, ki naj bi ugotovila, ali je pri hiši kaj orožja, protirevolucionarnih letakov ali knjig »nevarne« vsebine, tujega denarja ali dragocenih predmetov. Po vsem tem je bilo rečeno, da sme izseljenec vzeti s seboj stvari v skupni teži 100 kg (ni jasno povedano, ali na osebo ali na družino) in sicer: obleke, čevljev, perila, posteljnine, posode, živil za en mesec za celo družino, denar ter kovčeg ali zaboj, v katerega bi spravili vse zgoraj omenjene predmete. Zaboj ali kovčeg naj bi ne bil prevelik. »Izseljence« so potem poslali v posebna taborišča, njihove družine v določene oddaljene kraje, vendar so vse odpeljali z doma istočasno, da ne bi kdo slutil, da jih bodo ločili.
Iz neke druge listine, ki so jo Nemci prav tako našli v Kovnu, je razvidno,
kakšne ljudi so sovjetske oblasti posebno vzele na piko
Politični oddelek se je zanimal: 1. za višje državne uradnike kot za referente, načelnike oddelkov, načelnike okrožij, vojaške poveljnike, policiste, orožnike, sodnike; jetniške stražnike, častnike, bivše vojne prostovoljce, posestnike, veletrgovce, delavske voditelje, časnikarje itd.; 2. za voditelje strank; 3. za pripadnike poljske narodne manjšine; 4. za Jude, ki bi utegnili biti protirevolucio-narji; 5. za protirevolucionarne Ruse in 6. za tiste, ki so se v narodnem oziru prištevali k Ukrajincem. Poročevalski oddelek pa se je zanimal: 1. za člane tujih diplomatskih in gospodarskih zastopstev; 2. za nemške narodnjake; 3. za člane 'kulturnih društev; 4. za tihotapce; 5. za tiste, ki so bivali v obmejnih krajih in so držali z Nemci;
6.	za sorodnike tistih, ki so zbežali v tujino; 7. za tiste, ki so skušali zbežati čez mejo, in 8. za one, ki so bili v tuji poročevalski službi.
Izseljevati z namenom, da se dežela »očisti«, so začeli istočasno v vseh treh baltiških državicah in sicer v noči na 14. junij 1941, »operacija« pa je bila končana že 19. junija. Neusmiljeno so prebivalstvu baltiških dežel ugrabili razumništvo in
CCLAKiEV SIN
35
JM
> v.
\' iv ' v '	\
tCv »L
m
V.H\:
TI
POGORSKA PRAVLJICA
SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL JOŽE BERANEK
21.
Oglarka je pobrala s tal golo vejo, da jo je imela za palico.
»Sin, pojdiva po tej medvedji stezi, da poiščeva našo bajto!«
In odšla sta po medvedji stezi skozi gozd, prišla v frato, kjer je na tleh bilo polno črnih krogov, zapuščenih kopišč. Torej stari oglar še oglari po pohorskih planinah in požganicah.
Hodila sta in hodila, ko sta med ogromnimi debli opazila bel dim, dvigajoč se med zelenimi vejami proti nebu.
* 22.
Tam je bila oglarska kopa, kjer je stari oglar kuhal oglje. Oglarka je pristopila in ga vprašala:
»Ljubi mož, ali me še kaj poznaš?«
Stari oglar jo je dobro ogledal in odgovoril:
»Seveda te poznam; tebe že, ki si moja žena. Toda kdo pa je ona zverina?«
Oglarka je pokazala nanj jfl my skrbeh dejala:
»Najin sin je to!«
voditelje, da pri boljševiziranju ne bi imeli kakšnih ovir. Pregnanci so nastopili (družinski poglavarji zase, njihovi svojci spet zase) dolgo pot v najrazličnejše kraje Sovjetske zveze. Le če so danes še pri življenju, obstoji možnost, in to v silno redkih primerih, da bodo nekoč žene našle svoje može, matere svoje otroke, otroci pa starše.
Kmalu po vkorakanju nemških čet v baltiške dežele so poskusili ugotoviti,
koliko ljudi je bilo iz teh krajev pregnanih
Po sovjetskih zapiskih so pregnali iz Estonske 10.502, iz Letonske 20.924, iz Litve pa 16.205 ljudi. Da to ni malo, dokazuje celotno število prebivalstva v teh deželah. Po ljudskem štetju 1923 je imela Estonska 1,124.724, Letonska 1,931.093, Litva pa 2,451.173 prebivalcev. (Estoncev je bilo približno toliko kot Slovencev v okviru bivše Jugoslavije). Po nemških ugotovitvah pa je bilo iz baltiških državic pregnanih še precej več ljudi. Ugotovili so, da je bilo samo na Estonskem izgnanih, oziroma s silo odpeljanih 31.348 ljudi, število pregnancev iz Estonske pa je bilo z ozirom na število celotnega prebivalstva še dokaj večje, ker
so od tam odpeljali na obvezno delo v Rusijo z nekaterih področij kar vse ljudi, zlasti pa strokovno usposobljeno delavstvo.
Ob' obletnici boljševiške revolucije novembra 1940 je maršal Vorošilov dejal: »Sovjetska Rusija je zdaj stopila na obrežje Finskega zaliva ter Baltiškega morja, kakor tudi na Donavo. Kapitalistični svet mora popustiti.«
Nemška Vojska pa je potem naredila konec sovjetski nadoblasti ob Baltiku. Nemško ministrstvo za zasedene vzhodne pokrajine je sestavilo
bilanco enoletne sovjetske vlade
nad baltiškimi deželami. Iz teh podatkov se pač jasno vidi, kakšno usodo bi doživele te dežele, če bi spet prišle pod boljševike. Usoda baltiških narodov je obenem pretresljiv zgled, kaj bi v primeru svoje zmage nasprotniki osnih držav naredili s tistimi, ki se niso prostovoljno podvrgli vplivu boljševizma. Sila nemškega orožja — tako končuje svoja izvajanja berlinski dopisnik »Pester Lloyda« — daje ogroženim narodom edino poroštvo, da jim bo ta usoda prihranjena.
Zahtevajte povsod naš tisti
SELMA LAGERL0EF:
38
NA RAZPOTJIH SRCA
BOMAN
Sam pri sebi je menil, da ta ljubezen prepaja vso sobo. Čutil je moč njenih žarkov prav do kota, kjer je sedel. Začutil je, da mu srce močneje bije.
Pri misli na njo, ki je tam stala in je slišala vse te obteževalne besede, ki so se njemu samemu zdele čisto nesmiselne in nedokazane, mu je postalo silno neprijetno in naredil je kretnjo, da bi vstal.
Tedaj je Karlina usmerila svoj pogled na kot, kjer je sedel, in ga odkrila v iemi. Morala Je razumeti njegovo nestrpnost, kajti poslala mu je smehljaj razumevanja, istočasno pa položila prst na usta kot svarilo, naj je ne izda.
Naslednji hip je izginila prav tako tiho, kakor je bila prišla. Niti prošt, še manj pa ženin nista vedela nič o njeni navzočnosti v sobi. Toda od tega trenutka se jo Schagerstroema polotil hud ne mir. Prej se ni bil dosti menil za izbruhe Karla Arturja. Mislil je, da se vse skupaj vrti okrog malega spora med zaljubljencema, ki se bo sam po sebi polegel, čim se bo ženin pomiril. Odkar pa je videl Karlino, mu je postalo jasno nekaj drugega; v prošti ji se je odigrala prava žaloigra.
In ker je sam s svojo nepremišljeno snubitvijo očitno dal povod za to nesrečo, je začel iskati pot po kateri bi pomiril in poravnal sprta zaročenca. Karlinina nedolžnost se mora, dokazati. In tega niso zavirale nobene prevelike in nepremostljive ovire.
Kot veleposestnik in predesednik najrazličnejših podjetij je imel že dostikrat priložnost, da je pokazal svojo nadarjenost za razsodnika. Bil je tudi že prepričan, da mu bo pot, po kateri je mislil kreniti, kmalu postala jasna.
Ravno ko je bil Karel Artur pri kraju s svojimi razlagami, so se začuli po vnanji sobi težki koraki in stara gospa Forsius se je
prikazala med vrati. Njene oči so takoj zapazile Schagerstroema.
»Kako pa vendar, za božjo voljo, da ste zopet tu, gospod Scha-gerstroem?«
To se je glasilo tako preprosto in naravno kot pravo nenarejeno začudenje. Dobra gospa se ni mogla pokazati bolj preprosto in odkrito.
»Da,« je odgovoril Schagerstroem, »pa imam danes prav tako malo sreče kakor včeraj. Včeraj sem prišel, da bi ponudil Veliki Sjoetorp, zdaj pa prihajam s ponudbo pastorskega mesta in župnišča, pa tudi danes sem dobil — košarico.«
Ko je vstopila njegova soproga, se je zdelo, da je dobil prošt novega "poguma. Medtem ko je pet njegovih bradavic na čelu žarelo v krvavo rdeči barvi, se je prošt dvignil in naredil ukazovalno kretnjo, ki je Karla Arturja tako rekoč napodila iz sobe.
»Najboljše bo, da greš v svojo sobo in vse skupaj ponovno premisliš. Karlina ima sicer svoje napake, običajne napake Loe-\venskoeldov. Ponosna je in nagle jeze, toda zahrbtna in potuhnjena ali po denarju pohlepna pa ni bila nikoli, če ne bi bil ti sin mojega čislanega prijatelja polkovnika Ekenstedta .. .<
Tedaj je posegla vmes gospa Regina.
»Samo po sebi se razume, da bi se lahko midva, Forsius in jaz, najrajši postavila na Karlinino stran, toda ne vem, če bi v tem primeru to smela storiti. Vse preveč nerazumljivega je na stvari. Najprej sploh ne razumem, čemu niti včeraj niti danes nista spregovorila o tej stvari nobene besede. Prav tako mi ne gre v glavo, zakaj je bila snoči tako vesela, ko si se ti, Forsius, odpeljal na Veliko Sjoestorp in prav tako mi je nepojmljivo, zakaj je dala pozdraviti gospoda Schagerstroema in se mu zahvaliti za poslane cvetlico, če pa je vedela, kaj o njej misli Karel Artur. Če ni vmes nič drugega, bi je samo zaradi tega nikoli ne obsodila.«
»Kaj pa še?« je nepotrpežljivo vprašal prošt.
»Da, zakaj molči?« je odvrnila gospa Forsius. »Pri lekarnarjevih so danes vsi natančno vedeli za to stvar, da celo za razdrto zaroko kakor tudi za snubitev gospoda Schagerstroema. Nekatere izmed dam so se Karline docela izognile, druge so jo gledale z ogorčenjem, sama pa je sedela v kotu in mirno dopustila, da je ta
plaz srda zgrmel nanjo, ne da bi se le z besedico postavila v svojo obrambo. Če bi kateri izmed njih vrgla skodelico kave v glavo, bi se jaz takoj zahvalila svojemu Bogu in Stvarniku, toda sedela je tam tako vdano kakor Križani in pustila, da se je vsa družba izživljala v vsej svoji grdobi, kolikor je je pač mogoče.«
»Toda zato, ker se ni branila, ji vendar ne boš delala prehudih očitkov,« je odvrnil prošt.
»Ko sem šla od godovanja proti domu,« je nadaljevala gospa Forsius, »sem jo hotela resnično postaviti na preizkušnjo. In tista, ki jo je najbolj obtoževala, je bila organistova gospa, s katero se Karlina še nikdar ni dobro razumela. Toda tedaj sem se prijela za roko gospe Sundler in tako me je privedla prav do naših dvoriščnih vrat. In to je Karlina dopustila. Ali bi se Karlina Loe-»venskoeld zadovoljila s tem, da me vodi druga ženska, če bi imela čisto vest? Tole vas vprašam.«
Nihče izmed treh gospodov ni črhnil besedice. Končno se spregovoril prošt z utrujenim glasom:
»Po vsem tem se ne vidi, da bi mogli kmalu z lučjo jasnosti posvetiti v to stvar. Toda sčasoma se bo že razjasnila.«
»Oprosti, stric,« je rekel Karel Artur, »in ravno zaradi mene se mora zdajle ugotoviti jasnost. Način mojega vedenja bi bil za pastorja gotovo nepristojen in obsojanja vreden, če se ne bo ugotovilo, da je prav Karlina sama privedla do razdora in preloma.«
»Vprašajmo jo sami!« je predlagal prošt.
»Zame je potrebna trdna priča,« je ugovarjal Karel Artur.
»Če se smem vtakniti v to stvar,« je tedaj povzel besedo Schagerstroem, »bi predlagal drugačen poskus, s katerim bj se dalo priti do jasnosti. Gre za to, da se dožene, ali je gospodična Loe-wenskoeld res zavestno pripravila svojega zaročenca do tega, da je razdrl zaroko, ker bi si s tem lahko pridobila možnost sprejeti mojo ponudbo. Mar ni tako?«
Da, tako je, se je' glasil odgovor.
»Vse skupaj smatram za navaden nesporazum,« je nadaljeval Schagerstroem, in zaradi tega predlagam, da zdaj ponovim svojo ponudbo. Nanjo bo gospodična Loewenskoeld odgovorila z ne. To mislim in vem.«
Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani* Jože Kramarič - Izdajatelj, tal Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov oe vračamo - »Slovensk, dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - Me. sečna naročnin« U Ur. za Inozemstvo 15 lir ~ Uredništvo, Kopitarjeva ulica h/'U - Upravni Kopitarjeva o Ura A Ljubljano - TetaJen 4io*. «-«1 do	-	f^ruinira, Nov« mesto