MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo te uprava ■ Maribor, Ooapaafca ul. 11 / Telefon aradnlitva M40, upravo 2460 izhaja razen n »dalja In praznikov vaak dan ob tO, uri / Valja laaaaSno prajaman v upravi al po poStl 10 Din. doatavljan na doni 12 Din / Oglaal po eanika / Oglaaa aprajama tudi oglasni oddelek Jutra” v Ljubljani l Postni tokovni račun SL 11.409 JUTRA Razvoj poljske zunanje orientacije ODDALJEVANJE OD ROMANTIČNE TRADICIJE. V dobi razvoja sentimentalne slovanske ideje pod uplivom romantike ranega Prejšnjega stoletja, je bila Poljska po Privolitvi in glavni krivdi Rusije raz-^jiena med tri velesile. Večji del je bil Priključen slovanski Rusiji, ki pa je s poljaki postopala slabše kakor neslovanska Avstrija. Po tem dejstvu je pač “°cela razumljivo, da ideja slovanstva ®ed Poljak! ni uživala zaupanja in sim-pstfj. Nasprotno, poljski rodoljubi so •skali opore pri tistih narodih, ki so se Sami borili za svobodo na podlagi hi-storičnega, r.e narodnega prava, v j*bri vrsti pa pri Italijanih in deloma "Jadžarih. Mimo tega pa je vezalo °liake z Italijo tudi katoličan- Of, z Madžari pa plemstvo. V ta-, &tn razpoloženju je poljski narod dočakal tl|di svetovno vojno in se s svojimi prostovoljskimi legijami postavil pod vodstvom Pilsudskega na stran — cen-.rahiih sil, torej proti Rusiji! Borba za •ntegralno Poljsko, kateri naj bi pripada-. ® tud? poljske pokrajine Avstrije in Nemčije, se je pričela šele proti koncu v»ine in je bila I. 1918 kronana s popol-111 m uspehom. Ce ne bi bilo za Poljsko nemške nežnosti. ki jo avtomatično sili k prijateljstvu s F r a n c i j o, bi se bila nova poljska republika najbrže že spočetka orien-tlrala v smeri tistih držav, ki so danes ®a§e največje nasprotnice, k temu bi jo “ji navedel tudi 'začetni mejni spor s češkoslovaško. Tako je ostala sko-rai v enako dobrih odnošajih z vsemi, in toeno prijateljstvo z Italijo in Madžarsko •e bilo kljub tesni zvezi s Francijo *®res iskreno. To je bil tudi glavni vzrok, jja Poljska ni navezala tesnejših stikov z ato antanto. Nasprotno, v delu poljske-tiska se je borba male antante sprva napadala kot neprijateljica »prija-®'Jske vitežke Madžarske«. To okolnost 0 spretno izrabljali Madžari in še prav “Osebno Italijani. Mussolini je 1 a'l spočetka čisto na strani Poljske, u tudi še pozneje jo je skušal odcepiti «d Francije ter jo združiti s tesnimi žmi z Romunijo, ki naj bi zapustila "•tio antanto, in z Madžarsko. Nekaj ča-a se je vprašanje te kombinacije tudi ?e|o resno obravnavalo. Poljska je mo- kolebala in zdi se, da se njena definira orientacija utrjuje šele sedaj, po ^'hodu Hitlerja na oblast v Nemčiji. . To, kar je pričelo Poljsko defini-•v n o oddaljevati od Italije in Madžar-rto, je bila revizionistična gonja, kateri se je priključila tudi Nemčija. v Rimu so dvignili glas revizionizma in ^Budimpešti in Berlinu so aplavdirall. Da, še več, v Berlinu so jasno in glasno povedali, da hočejo v primeru revizije najprej poljsko Pomorje, takozvani »poljski koridor«. In Poljska je namah uvidela, da njeno mestto absolutno ni na strani revizionistov! Za to spoznanje so zlasti značilne besede poslanca kneza Radzi-\v i 11 a v poljskem parlamentu, izgovorjene te dni: »Naše simpatije do Italije so naravne. Mi vsi smo vzgojeni v rimski kulturi. Toda sedanji voditelji te države so blagoslovili prihod Hitlerja na mesto nemškega državnega kancelarja, tistega Hitlerja, ki iztega roke po našem Pomor-ju.« In stari knez Radzbvill je v tem oziru najbolj konservativen. Nerazpoloženje napram Italiji je pa na Poljskem dvignila tudi odkrita agitacija dela fašizma za Nemčijo in vrnitev »koridorja«. Mussolini sam je sicer zelo previden, in se o tem vprašanju doslej sploh še ni jasno izrazil, zato pa so bolj glasni razni drugi fašisti. V zadnjem času je preplavila Italijo celo razglednica, ki kaže na dveh zemljevidih problem »koridorja«. Na prvem je narisano poljsko Pomor-Jansko, na drugem pa porečje Pada v Italiji, ki prikazuje, kaj in kako bi bilo, če bi Italijo presekal-francoski »koridor« od Alp do Jadrana. Prijateljstvo Italije do Nemčije je danes močnejše kakor kdajkoli prej. Italija je posebno po paktu tna-le antante hočeš nočeš navezana na Nemčijo, katero rabi morda celo bolj kakor Nemčija Italijo in isto velja tudi glede Madžarske. S tem pa mora biti tudi za vrnitev poljskega »koridorja«, ki ga Poljska brez izgubljene vojne nikoli ne bo »vrnila«! Ra®ni znaki zato tudi kažejo, da se v Rimu resno pripravljajo na podkrepitev nemške zunanje politike v tem pravcu. Poljaki se tega prav dobro zavedajo ir. se zato bolj m bolj odmikajo od Italije in primikajo tudi s celim srcem mali antamti ter Franciji. V tej zvezi bodo morali najti svoj zdravi odnos tudi do francosko-ruskega zbliževanja. Kakor je torej Italija odbila Romunijo od sebe zaradi Madžarske, tako je odbilo Poljsko zaradi Nemčije. Hudiču m Bogu ni mogoče istočasno prižigati lučk! Tako vidimo torej, da je fašizem sam definitivno podrl, še zadnje mostove med Italijo in Poljsko ter Madžarsko in Poljsko. Pakt poijsko-francoskega prija teljstva se s tem pretvarja Iz navadnega zavezništva Iz sile v zavezništvo s.rc ta čuvstev. S tem se seveda krepijo tudi vezi med Poljsko in državami male antante. Vsak dan postajajo na Poljskem bolj redki ljudje, ki žive še v starem tradicionalnem sentimentalizmu. Likvidacija razorožiivene konference P°QOJI LIKVIDACIJE DRUGE FAZE ODGODITVE. FRANCIJA PROTI NOVI KONFERENCI PETIH VELESIL. . Pariz, 4. marca Ženevski dopisniki "aticosklh listov poročajo, da je razoro-tvena konferenca pred likvidacijo. Za-°Pnik uradnega »Petlt Parisiena« do- I av® Iz poučenega vira, da se sedaj de-^ samo na tem, da se konferenca llkvl-u 'a ta odgodi do jeseni. Odgoditev se ^izvršila pod sledečimi pogoji: 1. Vse ra??v® morajo Izjaviti, da ne bodo upo-nih orožia Pri reševanju medseboj-sporov. 2. Podaljša se oboroževalno s ®nnrje, ki je poteklo 28. februarja. 3. l)0.e,le se političen sporazum, v katerem k0„t0 vsebovanl vsi dosedanji rezultati tat *renee. Te tri pogodbe bodo rezul-Pac??® ,a2e razorožitvene konference. ARIZ, 4. mar''® Angleški premier vest DOSLEJ JE POD KLJUČEM ŽE 9000 KOMUNISTOV. SOCIALNI DEMOKRATI IN KOMUNISTI NEUSTRAŠNI. AGITACIJA NARODNIH SOCIALISTOV — PARADE PRED HINDENBURGOM. Alacdonald je stavil predlog, da bi se zopet sestala konferenca petih velesil. Ta predlog je pa bil v francoski javnosti in v političnih krogih zelo neugodno sprejet. Tako piše »Echo de Pariš«, da so imele lanske konference patih le to posledico, da se je Nemčija vrnila v Ženevo, prav zardi tega pa je razoroiitvena konferenca zašla v resno nevernost. Zdi se, da vidi Macdonald v sestanku petih edino sredstvo za rešitev konference, toda Franclja se ta obvezala napram svojim prijateljicam Poljski to mali antanti, da v bodoče ne bo prisostvovala nobenim pogajanjem In ne Ko sprejela nobenih kakršnih koli političnih sklepov brez njihovega sodelovanje. BERLIN, 4. marca. Po uradnih poročilih je bilo doslej prijetih in zaprtih že okoli 9000 komunistov. Aretacije se tudi danes ves dan nadaljujeta, ker hoče vlada spričo jutrišnjih volitev spraviti na varno vse komunistične hujskače in agitatorje. Vsa nemška javnost pričakuje z ogromnim zanimanjem izid jutrišnjega glasovanja. Socialni demokrati in komunisti so trdno odločeni glasovi za svojo kandidate, dasi je proti njim ves državni aparat. Narodni socialisti bodo danes izvedli agitacijo od hiše do hiše in pozvali prebivalstvo v boj proti boljševiški nevarnosti. Mimo tega bodo rjave srajce agitirale po Berlinu v štirih ogromnih sprevodih. Popoldne bo pred Kindenburgcr-im stanovanjem ogromen defile 40.000 članov napadalnih čet ter 23.000 Stahlhel* niovcev. BERLIN, 4. marca. Danes popoldne ob 16. uri bo priredil »Stahlhelm« velik defile pred stanovanjem svojega častnega člana, državnega predsednika von Hindenburga. V sprevodu bo sodelovalo 23.000 članov »Stalhelma« in njegovih pod zvez, ki se bodo sestali v Tiergartnu ta korakali pod vodstvom drugega voditelja podpolkovnika Diisterberga skozi Bran-deitburška vrata Pod lipami in po Viljemovi cesti pred predsednikovo stanovanje. Paradi bo prisostvoval tudi prvi vodja »Stalnelma« in sedanji državni minister Seldte. V političnih krogih se splošno izjavlja, da bo pomenila ta parada »Stalhelma« v resnici zaščito državnega predsednika von Hindenburga, da ne M na dan volitev narodni socialisti poizkusili v primeru svoje zmage s silo prevzeti oblast v svoje roke. Izročitev slovenske adrese kralju SPREJEM DEPUTACIJE NA DVOR U. KRALJEVE BESEDE ZASTOPNIKOM SLOVENIJE. BEOGRAD, 4. marca. Včeraj dopoldne ie prispela posebna deputacija 252 predstavnikov vseh krajev in slojev v Sloveniji pod vodstvom senatorja dr. Gregorina In izročila N j. Vel. kralju v posebni avdienci znano adre-so, podpisano od 4770 občin ter nepolitičnih ustanov in organizacij, v kateri izražajo Slovenci neomajno zvestobo kralju in Jugoslaviji. Na kolodvoru so deputacijo sprejeli ministri jn poslanci dravske banovine, nakar se je prisrčno pozdravljena odpeljala v mesto. Ob desetih dopoldne so se člani deputacije zbrali pred hotelom »Balkanom« ter ob pol lt. uri šli na dvor, kjer so v slavnostni dvorani starega dvora pričakovali kralja. Točno ob II. url je stopil v dvorano od vseh viharno pozdravljen Nj. Vel. kralj v spremstvu maršala dvora, ministra dvora in častniškega spremstva. Ko so se viharne ovacije polegle, je sto- pil pred vladarja vodja deputacije senator dr. Gustav Gregorin ter s primernim nagovorom prečita! znano adreso. Nato so Danilo Špalja, dr. Stare in Ivan Deržič Izročili kralju tud! knjige s podpisi. Kralj se je deputacij) zahvalil z naslednjimi besedami: »Prisrčne izraze ljubezni in vdanosti do mojega doma in kraljevine Jugoslavije najbolje dokazujejo Vaše rodoljubne besede. Sprejemajoč to adreso se Vam zahvaljujem za lepo manifestacijo z željo, da ponesete narodu Vaše domovine moje najtoplejše pozdrave, enako pa tudi moje najlepše želje za njegov mir in napredek. Živel!« Točno ob 12. uri se ie kralj poslovil med viharnimi ovacijami in zapustil dvorano. Deputacija pa je navdušena nad ljubeznivim sprejemom in prisrčnostjo avdijence zapustila dvor. Rooseveltova instalacija WASHINGTON, 4. marca. Danes prevzema svoje mesto novi predsednik Združenih držav Roosevelt, ki ohrani to funkcijo 4 leta. Slavnost prevzema oblasti se vrši po tradicionalnem običaju na Kapitolu v Washlngtonu v prisotnosti mnogo tlsočev radovednežev iz vse Amerike. Navada je. da nagovori novi predsednik najprej zbrano množico In šele nato priseže. Zaradi nedavno poiz« kuSenega atentata je pa policija poskrbela za stroge varnostne odredbe In Je bil tudi Rooseveltov govor zelo kratek. Daljšo Izjave bo podal drevi v radiu. Po šestnajstih letih je to prvič, da demokrati ponovno dobe predsedniško oblast. Prisego je Izrekel Roosevelt pred prejšnjim predsednikom Hooverjem, sicer pa ustava tega akta podrobno ne pred plsuta. Zaprisegi so prisostvovali vsi predsedniki zveznih držav, stara in nova vlada, ves diplomatski zbor to drugi visoki dostojanstveniki. Veliko zanimanje je v Ameriki za gospo Rooseveltovo, ki postane tako prva žena Združenih držav In priredi Že danes prvi svečani dinar. Ktiub bančnim In drugim krizam ta Washtagton slavnostno razpoložen In prirejajo se velike zabave. Kitajski poraz v jeholu PEKING, 4. marca. Japonska ofenziva v Jeholu napreduje v nezmanjšanem tempu, zlasti pa zaradi panike, ki se je polastila kitajskih čet. Izkazalo se ta. da so te čete večinoma nezanesljive in nesposobne za pravo obrani bo. Položaj v Jeholu ta zaradi tega povzročil v* Pekingu in Nankingu velik strah in vznemirjenje. Splošno se pričakuje, da bodo Japonci že danes zasedli jeholsko glavno mesto. Če se kitajskim generalom ne posreči opogumiti svojih čet In organizirat! novo obrambo. ŠANGHAJ, 4. marca. Nankiška vlada se pripravlja na prostovoljno Izpraznitev Jehola. Japonci pričakujejo, da bodo do 10. t. m. dovršili svojo ofenzivo. Japonska vlada ie izdala svojim četam strogo naročilo, da ne smelo prekoračiti Velikega kitajskega zidu, razen v primeru, če bi bile pod-vzete kake represalije proti japonskim podanika- Dnevne vesti Pri asimsRem športu NIVEA-CREME auNIVEA-OLlE Vdrgnite pred odhodom v hribe vse Inči in zraku izpostavljene dele telesa izdatno z Nivea-kremo ali Nivea-oljem in vdrgavajte se med partijo še češče. S tem zmanjšate nevarnost nadležne solnčne in ledeniške zapeke in se vam ni bati, da se vam koža I osuši. Nivea-krema in Nivea-olje vam I dajeta poleg tega oni čudovito bronasti barvni kožni odtenek, s katerim se tako radi vračate z zimskošportne ture. Samo Nivea-krema in Nivea-olje vsebujeta koži sorodni in kožo negujoči Eucerit. Din 6.—, Din 12.— in Din 25.—. JugosL P. Beiersdorf & Co., d. z o. j., MARIBOR, Gregorčičeva ulica 24. Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovali Pavla Šoncova v, Mariboru, Marija Juranova pri Sv. Lenartu in Simon Dobmik v Dolnji Lendavi. Iz državne službe. Višji tehnični pristav Josip Mursa, doslej pri tehničnem oddelku okrajnega slavarstva v Mariboru, je premeščen k tehničnemu oddelku banske uprave v Ljubljano. Lep večer zelene bratovščine. V četrtek zvečer so se zbrali v lovski sobi pri »Orlu« naši lovci in njihovi prijatelji, da prisostvujejo pomembnemu dogodku zelene bratovščine. V imenu podružnice SLD je predsednik g. Bogdan Pogačnik Izročil lovskima paznikoma gg. Mirku Dolinšku in Vinku Brodnjaku, ki sita bila nevarno ranjena v znani borbi v divjimi lovci na Dravskem polju, častno diplomo in primeren znesek, ki so ga nabrali lovci. Pri tej priliki je imel predsednik g. Pogačnik lep nagovor, v katerem se je spominjal zvestobe obeh lovskih paznikov, naglasil požrtvovalno delo in vzajemnost ter tovarištvo, ki vlada med lovci in lovskimi pazniki. Omenjenega večera so se udeležili med drugimi tudi gozdni nadsvetnik inž. g. Urbas, predsednik ptujske podružnice g. dr. Šalamun, ptujski podžupan g. Pavel Pirich in drugi. Po oficielnem delu se je razvila prijetna zabava in so se oglasili k besedi tudi dr. Šalamun, inž. Urbas, dr. Kupnik in tovarnar Pirich. V imenu lovskih paznikov pa se je zahvalil za priznanje g. Kacijan s Pobrežja. Ob zaključku večera je ponovno povzel besedo g. Pogačnik, ki je sporočil, da se bo ustanovil poseben podporni fond za lovske čuvaje, iz katerega bodo dobivali nagrade za zvesto službovanje, onemogli pazniki pa bi prejemali denarne podpore. Kraljevska zahvala Združenju sadnih eksporterjev. Z občnega zbora Združenja sadnih eksporterjev so bile odposlane Nj. Vel. kralju vdanostna brzojavka, ministru dr. Kramerju, trgovinskemu ministru, banu dr. Marušiču in bivšemu ministru Mohoriču pa pozdravne brzojavke. Združenje sadnih eksporterjev je prejelo včeraj zahvalo za te rodoljubne in patriotične izraze vdanosti in zvestobe Nj. Vel. kralju. Ti£di minister dr. Kramer, trgovinski minister, ban in narodni poslanec Mohorič so se zahvalili Združenju za poslane brzojavne pozdrave z občnega zbora. Pedagoška centrala v Mariboru bo v, torek 7. marca ob 18. uri svečano otvori-la svojo nanovo urejeno čitalnico in knjiž nico v slavnostni dvorani drž- učiteljišča (II. nadstr.). Hkrati proslavi tudi Masary-kov rojstni dan s predavanjem g. ravn. Fr. Kadunca: »Masaryk — državnik, filozof in pedagog«. — Vabijo se vsi, ki se zanimajo za vzgojna vprašanja, zlasti starši in šolniki! Občni zbor organizacije jugoslovanskih dobrovoljcev bo jutri v nedeljo ob 9. uri dopoldne v restavrciji Nar. doma z običajnim dnevnim redom. Dobrovoljci, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu. Občni zbor podružnice SPD. Maribor- letošnji občni zbor v torek 7. marca ob 19.30 uri v lovski sobi pri »Orlu«. Na dnevnem redu so poročila posameznih funkcionarjev in volitve. Planinci, udeležite se občnega zbora v čim večjem številu. Glasbeno društvo poštnih in telegrafskih uslužbencev v Mariboru, ima svoj letni občni zbor v soboto 11. marca točno ob 19. uri zvečer v dvorani Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru Rotovški trg 2. Pri občnem zboru bo glasbeno društvo prvič zeigralo nekaj skladb. Na ta občni zbor se vabijo vsi člani, kakor tudi nečlani! Masarykova proslava v Mariboru. Mariborska Jugoslovansko - češkoslovaška liga bo priredila proslavo Masarykovega rojstnega dne letos prihodnjo nedeljo 12. marca ob 10.30 uri v dvorani kina »Union«. K tej proslavi bo prispel iz Beograda kulturni ataše češkoslovaškega poslaništva g. Ctibor Melč, ki bo predaval o predmetu: »Češkoslovaška zgodovina v slikah«. Predavanje bo spremljalo 70 krasnih slik iz češke zgodovine, kar bo za Maribor povsem novo. Predavanju bosta še sledila dva kratka češka filma. Proslava je namenjena predvsem dija-štvu, zastoDnikom oblasti, ter članom JČ Lige. Tovariški večer dobrovoljcev. Drevi ob 20. uri ‘bo v dvorani hotela »Orel« tovariški večer tukajšnjih članov Zveze vojnih dobrovoljcev, na katerem bodo obujati svoje spomine, dobrodošel pa bo tudi vsak prijatelj. Ker ne bo nobena posebna prireditev, tudi ne bo vstopnine! Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Minarikova lekarna pri »Orlu« na Glavnem trgu. Lutkovni odsek Sokola matice v Narodnem domu ponovi jutri v nedeljo ob 16. uri igro v petih dejanjih »Dr. Faust in njegovi sluga Gašpereek«. Vse pisarniške potrebščine v največji izbiri, cene solidne: Zlata Brišnik. Slovenska 11. ..PAPftfKA" Povsod vse predstave z burnim ploskanjem od občinstva spremljane. Iz našega državljanstva so izstopili: Terezija Arzenškova, zasebnica v Ma-reobergu; Anton Brodnik, trgovec v Mur ski Soboti; France Bidovc, dnevničar od Sv. Marjete; Anton Bobič, natakar iz Šentjakobskega dola; Elizabeta Vrečar-jeva, potujoča pevka od Sv. Tomaža; Anton Momej, krojač iz Prevalj; Ludvik Zerdin, novinar iz Dolnje Lendave; Josip Kraut, kovač iz Spodnje Polskave; Anton Kamšek, vratar iz Frama; Ivan Kohine, kolar iz Poljčan; dr. Herman Kraus, zasebnik v Mariboru; Karolina Lorber, hišnica iz Sevnice ob Muri; Rudolf Lenart, posestnik iz Št. lija v Slov. goricah; Anton Martin, kolar v Studencih; Marija Oračeva, služkinja iz Sladke gore; France Osrajnik, posestnik od Sv. Antona na Pohorju; Barbara Ozi-mova, zasebnica iz Ruš; Pušenjak Karolina, zasebnica iz Prevalj; Ivan Stram-ljič, brusač iz Maribora; Marija Špindler jeva, prodajalka iz Selnice ob Muri; Josip Taiurer, delavec iz Guštanja; Josip Ulčar, kamnosek iz Ptujske gore; Ivan Herzog, zidarski pomočnik iz Krčevine pri Mariboru; Ivan Herček, delavec iz Rošpoha; Ferdinand Celiner, zasebni uradnik iz Ptuja; Emerik Šara-tor, mizarski pomočnik iz Murske Sobote; Jovan Šaš, delavec iz Prevalj in Franjo Šubert, bančni uradnik iz Ruja. Ljudsko gibanje. V mesecu februarju je bilo v mariborskih farnih cerkvah krščenih 93 otrok, in sicer 52 dečkov in 41 deklic; smrt je pokosila 56 oseb, 23 moških in 33 žensk. Pred oltar pa je stopilo 49 parov. Or. Varl Valentin specijalist za pljučne bolezni se je pieselil iz Aleksandiove ceste 6 v Gregorčičeve ulico štev. 6 Oidlnha od 11. do po! 13. in od 16. do 17. ure. Rdntgen. Mladinska predstava v Zrečah pri Ko- pra, vi jjč no igro »Princeska in pastirček«. Da je prišla igra na oder, zasluži zahvalo režiserka, tamošnja učiteljica Fabianijeva, ki je s pomočjo ostalega učiteljstva igro prav dobro pripravila. Sodelovali so poleg šolske dece tudi sokolski naraščajniki ter nekateri člani ir. članice Sokola. Občinstvo, ki je prostorno dvorano zasedlo v razveseljivo lepem številu, ni šte-dilo s priznanjem. Izvrstno so igrali zlasti botra, pastirček in princeska. Želimo še večkrat kaj sličnega! Zaklopne znamke XIII. Ljubljanskega velesejma izidejo v prihodnjih dneh. Dobe se brezplačno od urada Ljubljanskega velesejma, so zelo lične in s slovenskim, srbohrvatiskim, cirilskim, francoskim ali nemškim besedilom, kakor jih naročnik želi. Poštna uprava je dovolila, da se smejo te znamke lepiti na vse poštne pošiljke. Naše tvrdke naj se teh znamk marljivo poslužujejo in tako propagirajo naš velesejem, ki je v prvi vrsti revija domačih izdelkov in služi Se koristim našega gospodarstva1. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3 stopinje podi ničlo; barometer pa je kazal pri 13 stopinjah 7335, reduciran na ničto 731.9; relativna vlaga 87; vr eme je jaaoo in mimo. Akademija Nanosa. Javljamo, da nastopi na današnji akademiji v Narodnem domu tudi gdč- Gregorčičeva s solo-petjem, kar je na programu pomotoma izostalo. Plesna šola Sokola I, ima jutri v nedeljo, 5. t. m. zaključno plesno vajo. Prireditev bo v zgornji dvorani Nar. doma, ob K-20. uri. Godba ojačena! Izvrsten buffet! — Vabljeni vsi! Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Maribor priredi 7. maja 1933 ob priliki 251etniee reševalnega oddelka veliko dobrodelno tombolo. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja, prosimo občinstvo, da pridno posega po tombolskih kartah. Sokolsko društvo Maribor III, Krče-vina-Košaki vprizori v nedeljo 5. marca ob 16. uri v krčevinski šoli veseloigro »Trije vaški svetniki«. — Igra je polna humorja, torej se sme pričakovati, da bo kakor drugod tudi r.a tukajšnjem odru prav zadovoljivo uspela. Ponovila se najbrž ne bo, zato naj izvoli občinstvo udeležiti se prve predstave! Vstopnina kakor navadno. Zdravo! Sv. Martin pri Vurbergu. V nedeljo 5. marca 1933 velika pojedina domačih klobas v gostilni Kostajnsek. Od doma je pobegnil. Danes dopoldne se je zglasil na policiji trgovec Maks Po-louc, stanujoč v Koroščevi ulici in prijavil, da je včeraj popoldne njegov 13 letni sir. Kladvur neznanokam pobegnil od doma. Deček je šibke postave, plavolas, bledega obličja in oblečen v dolg siv plašč. Ker je materi pri odhodu dejal, da bo šel v smrt, sta roditelja v skrbeh, da si je deček storil kaj hudega. Izgubljeno in najdeno. V preteklem mesecu so bili oddani odnosno prijavljeni pri tukajšnjem uradu za najdene predmete ti-le predmeti: niklasta moška verižica, ženska ročna torbica, ženski črni dežnik, reflektor za osebni avtomobil, črna usnjata ročna torbica, ženska usnjata leva rokavica, poročni prstan, 20 Din gotovine, 3 kravate, ženski dežnik, moška niklasta ura, mala denarnica z 8 Din gotovine, moška športna čepica ter dva rjava lovska psa in rjava kokoš štajerske pasme. Sejem za prašiče. Na sejem 3. t. m. so pripeljali 119 prašičev. Kupčija je bila srednja in je bilo prodanih 76 rilcev. Prodajali so mlade prašiče: 5 do 9 tednov stare po 120—150 Din; 3 do 4 mesece stare po 250—380 Din; 5 do 7 mesecev staro po 450—490 Din; 8 do 10 mesecev , stare po 520—570 Din in leto stare po 800 —1000 Din. Kilogram žive teže so prodajali po 7.50—8 Din, mrtve teže pa po 10.50—11 Din. Cene prašičem so izza zadnjega sejma precej poskočile. Kino Union. Od sobote 4. III. dalje izvrstni ljubavni in zabavni film »Poročno potovanje v troje« z Brigito Helmo-vo, Oskarjem Karhveisom in lepo Dunaj-čanko Susi Lannerjevo. Film vsebuje kra sno godbo, petje in posebno lepe naravne posnetke z otoka Ca pri ja. Pozor: Pride filmska senzacija »Paprika«. Grajski kino. Danes v petek 3. marca premiera najnovejšega filma Anny On-dre: »Če beba ljubi«. Vesela zgodba. Razkošna oprema. Vesele in zabavne pesmi. Poleg Anny Ondre nastopijo Willy Stettner, Qlly von Flint in Albert Panlig. Razen tega sodeluje priznani najboljši ženski pevski jazz »Singing Babies«. Pri slabosti je naravna »Franz Josefo- va« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znatno zmanjšuje telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno. Narodno gledališče Sobota, 4. marca ob 20. uri: »Fausb Premiera. Nedelja 5. marca ob 15. uri: »Švejk -• drugi del«. Znižane cene. — Ob 20. uri! »Faust«. Ponedeljek, 5. marca ob 20. uri: »Katari* na - trmoglavka«. Gostovanje ge. Hansi Niese in njenega ansambla. Torek, 7. marca ob 20. uri: »Bog maščevanja«. Red C. Celjsko gledališče. Torek, 14. marca ob 20. uri: »Grofih Marica«. Gostovanje »Narodnega gledališča« iz Maribora. Nocoj bo v gledališču prva operna predstava letošnje sezone. Peli bodo krasno Gounodovo opero »Faust«. Režira in dirigira kapelnik Herzog, sodteJujejo Herzogova k. g., Zamejič-Kovičeva k. g-< Barbičeva, Sancin, Kovič, Neralič k. g. ih Gorinšek. Da osvežite kri, pijte nekaj dni zapored zjutraj čašo naravne »Franz Josefo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov z®' pisana »Franz Josefova« voda uravna delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se člo vek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi V) vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. JPAPRIKA* Edini film, ki se je predvajal na Dunaja W štiri mesece. Jutri v nedeljo bo v Studencih! koncert pevskega društva »Enakost« v dvorani gospoda Špureja oh 16. uri. Sodeluje 25 pevcev poidi taktirko pevovodje gosp; Križmana. Studenčani, ne pozabite ^ pridite polnoštevilno! Naveličala se je sladkosti zakonskega življenja, čudne misli so zadnje čase to* iile po glavi 241etni zakonski polovici Ivanki, stanujoči v Vrtni uMci. Ko je bil včeraj ves dan njen mož odsoten, je po* rabila to priliko in prodala več kosov po* hištva in kuhinjske posode, nato pa P®* vezala culico, zaklenila stanovanje in s® podala na glavni kolodvor, odkoder 1® brez slovesa odpotovala z večernim vk' kom proti Zagrebu. Presenečen je bil njen mož, ko je našel zvečer stanovanie prazno. Podal se je na policijo, kjer je pr*' javil mučno zadevo. Pobegla žena je šibke postave, okroglega obličja in oblečena v siv plašč. Mož meni, da je odpotoval celo v Beograd. Policijska kronika. Ker je bil včeraj P**" tek, dan beračev, je imela policija YeS dan z njimi precej posla. Perlustrirala i*1* je večje število in ker je našla med nji*11! 9 nepoštenjakov, jih je vtaknila čez i*®5 v zapor, danes pa jih je izgnala iz mesta’ Nadalje sta bila aretirana Abraham G°' lomb in Pelegrini Severin, ker sta br®2 dovoljenja prekoračila našo državno i*1®' jo; aretirana sta bila tudi neki krošnji Anton S. in neki France P., ker sta Pha’ na razgrajala po ulicah. Sokolstvo III. SMUŠKE TEKME MARIBORSKE SOKOLSKE ZUPE. Jutri v nedeljo bodo na Glažuti P®** Ruško kočo III. smuške tekme marlborsj^ sokolske župe v smuku in smuških u®0' Prijavljeni tekmovalci morejo biti žo “f®‘ vi na Glažuti. Start bo jutri zjutraj ob "• uri pri Ruški koči ska podružnicai SPD bo imela "svoj redni nilcah. V nedeljo. 26. II. je zreška šolska mladina z uspehom vprizorila na sokolskem' Odru ne ravno lahko Pavla Golia ASPIRIN er. Ljubljanskega godalnega kvarteta Ljubljanski godalni kvartet priredi pod okriljem Ljudske univerze v torek 7. marca ob 20. uri komorni koncert. Na sporedu so skladbe Beethovna, Borodkia in Debussya. V ljubljanskem kvarteto sodelujejo: g. Leon Pfeifer (I. violina), Franjo Stanič (II. violina), Vinko Šušteršič (viola) in Oton Bajde (violončelo). Iniciativa ustanovitve in umetniško vodstvo v rokah prof. Jana Šlajsa, ki ima za vse uspehe kvarteta gotovo največ zaslug. Kvartet je doslej uspešno Nastopal na več koncertih, zlasti ob priliki slovenskega glasbenega festivala, kar Pričajo vse domače in tuje kritike. Znani češki kritik itv komponist Alojz Haba piše: »Mladi godci so presenetili s svojo izglajeno soigro in izvrstnim izvajanjem, ki je bila muzikalno in izrazno poglobljena, dinamično diferencirana, če bodo nadalje tako delovali, postanejo lahko komorno združenje svetovne kakovosti. Za vspon k temu so jim dane vse umetniške podlage.« Kvartet si je vzel za svojo nalogo razširjanje komorne glasbe, ki je pri nas žal zelo zaostala. In to ne brez uspeha, kar priča, da so pričeli komponisti skladati mnogo tovrstnih skladb. Sodeč po dosedanjih uspehih kvarteta smemo upravičeno pričakovati, da bo imel tudi njegov torkov koncert "elik umetniški uspeh, zato obisk najtopleje priporočamo. Za srečo in lepšo bodočnost naše mladine USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA »ŠOLA IN DOM«. ZA ČIM TESNEJŠE STIKE MED ŠOLO IN DOMOM. - LEP POTEK ZBOROVANJA. - ZA PREDSEDNIKA JE BIL IZVOLJEN LEKARNAR MINAftIK. Sinoči je bil ob veliki udeležbi vzgoji-j mi očmi in pri katerem hočemo tudi mi sodelovati. Saj zavisi od vzgoje mladine usoda naše bodoče družbe, usoda in bodočnost našega naroda, naše lepe domovine. Ena lastovka še ne prinese pomladi, tako tudi naše novo društvo samo ne bo moglo bosve kaj spremeniti na obstoječih neugodnih razmerah. In prav radi tega se bo moralo delovanje in stremljenje našega društva gibati z vso energijo v tem pravcu, da se čimpreje strnejo vsa taka in podobna društva, ki se snujejo po vsej državi, v eno enotno zvezo, ki bo v vseh važnih vprašanji nastopala enotno. Moč take enotne organizacije bo tolika, da bo lahko uspešno sodelovala z merodajnimi činitelji pri urejevanju važnih šolskih vprašanj. Uspehi smotrenega delovanja našega društva se bodo kmalu pokazali in kaij lahko jih bomo dosegli, ker se ne bomo borili za materielne osebne koristi, temveč za plemeniti in vzvišeni smoter, za srečo in lepšo bodočnost naše mladine. S to teljev im roditeljev naše mladine v risal-mici tukajšnje realne gimnazije ustanovni občni zbor društva »Šola in dom«. Zborovanje je otvorii predsednik pripravljalnega odbora primarij g. dir. Dernov-5 e k, ki je uvodoma pozdravil navzoče ter iih prosil za sodelovanje v borbi za dobrobit naše mladine. Dejal je: Dolgo vrsto let smo molče opazovali križevo pot, po kateri so kolebale naše šolske razmere in navdajala nas je velika skrb za bodočnost naših otrok. Iz tega dolgega in potrpežljivega opazovanja neugodnih razmer našega šolstva je vznikla z vso silo želja po ustanovitvi organizacije staršev. In končno je prišel tisti trenutek, katerega smo starši že nestrpno pričakovali. Ustanavljamo društvo »Šola ir. dom«, katerega namen je vzajemno sodelovanje staršev z vzgojitelji v vprašanjih vzgoje naših otrok. Mi starši se v Polni meri zavedamo velikega pomena in velike vzgojne odgovornosti tega Čina ki se Nato je predsednik g. dr. Dennovšek podal poročilo o delovanju pripravljalne-\aa odbora, iz katerega je razvidno, da je bil odbor pridno na delu in da je za društvo »Šola in dom« veliko zanimanje med vzgojitelji in roditelji naših otrok. Prvo zborovanje je bilo sklicano na pobudo ravnateljev in profesorjev mariborskih srednjih šol, ki ga je vodil sklicatelj ravnatelj državnega moškega učiteljišča g. Kadunc. Tajnik pripravljalnega odbora g. Franjo Že bot je nato prečitial društvena pravila. Društvo »Šola in dom« ima sedež v Mariboru in je delovanje razširjeno na vse šolske okoliše mariborskih srednjih, meščanskih in osnovnih šol. Namen društva je ustvariti najtesnejše stike med šolo in domom ter podpirati mladino, roditelje in šok> pri vzgoji in pouku, in sicer: z organiziramijem čim večjega števila staršev, z zbiranjem želj staršev glede šolskega ustroja ter nravne, umske in telesne vzgoje, s posredovanjem pri šolskih upravah in oblastev v splošno načelnih vprašanjih šolske in domače vzgoje, s predlaganjem želja in upravičenih pritožb staršev in vzgojiteljev na pristojne oblasti in inicijatrvnih predlogov zakonodajnim zborom, s sestanki, predavanji in anketami o vseh šolsko-upravnih, učnih iti vzgojnih vprašanjih, s propagiranjem ustanovitve roditeljskih svetov in z uvedbo rednih roditeljskih sestankov na vseh šolah ter z ustanavljanjem vzgojnih posvetovalnic in s podpiranjem človekoljubnega dela v prid šolske mladine. Prečitana pravila so bila z odobravanjem soglasno sprejeta, nakar so sledile volitve upravnega odbora. Na predlog g, primarija dr. Demovška je bil izvoljen za predsednika novega društva lekarnar g. Minarik, ki je sprejel izvolitev in vodil nadalje ustanovni občni zbor. Na pred log člana pripravljalnega odbora, ravnatelja tukajšnje realne gimnazije g. dr. Herica, pa so bili izvoljeni v odbor: Franc Pagon, dr. Dernovšek, Jože Ma-sten, Tonka Hinterlechnerjeva, Štefanija Plantanova, Franjo Že-bot, dr Fran H oj n ik, Ivan Humar, 'dr. Leopold Poljanec in Ivan Kralj; za namestnike: Pelikan, Alt, in Božičev; v nadzorni odbor pa: Mirko K o ž u h, Franjo Rozman in Mitija F a 1 e-to v. Nato se je razvila debata v katero so posegli gg. upokojeni šolski nadzornik Senkovič, ravnatelj Kadunc, Tonka Hinterlechnerjeva, Franjo Žebot in Pelikan. Mesečna članarina je bila določena na 1 Din. Sklenjeno je bilo tudi, da bo novi od-| bor stopil v čim tesnejše stike tudi z učitelji in roditelji ljudsko-šolskih otrok. Po končanem občnem zboru je tako: sledila prva seja novo izvoljenega odbora na kateri se je konstituirala uprava in je bil za podpredsednika ustanovljenega društva »Šola in dom« izvoljen dr. Leopold Poljanec, za tajnika Franjo 2e-bot, za blagajničarko Štefanija Plantanova, za predsednika nadzornega odbora pa Franjo Rozman. Pravilnik za opravljanje društvenih poslov pa bosta izdelala na temelju društvenih pravil S P ^ 6 1 * 8 v,«®-1!* tud1' i Z»9* gg. dr. Poljanec in prof. Šilih. Odbor se bo sestajal k sejam redno vsak petek. _ Kamnica Pogreb brata Sokola Štefana Glazerja. Kakor že poročamo v »VeČemiku«, smo L t. m. spremili k zadnjemu počitku na tragičen način umrlega brata Sokola Štefana Glazerja. Človek bi mislil, da če je Sokol izdihnil dušo tako ali tako, da bo vendar našel kak mal prostorček zemlje božje za svoj zadnji počitek. A to je preveč povedano! Imeli smo sitnosti radi tega in obrniti 9tno se šele morali v Maribor na višjo cerkveno instanco, namreč direktno na gospoda škofa, da se izposluje pogreb kakor se spodobi za pripadnika katoliške vere. Razlog te poti je bil, ker mu je bila zabranjena blagoslovljena božja zemlja na našem pokopališču od strani našega gosp. župnika. Če se v Mariboru ta zadeva ne bi upoštevala, primorani bi bili pokojnega IX)-kopati za vrati pokopališča. Prišlo pa je k sreči naročilo od višje instance, da se to ne zgodi ter da se umrli pokoplje dostojno kakor to zakon predvideva. Žalostno pa je zadosti dejstvo, da so zvonovi molčali, četudi smo jih imeli priliko slišati pred leti pri nekem pogrebu Jsto-takega nesrečneža, ki je istotako napravil svojemu življenju konec. Milan Kajč: Dedova smrt (Sličica iz Prekmurja.) Skoraj petdeset let star je moral ded v Ameriko, ker je po ženinem mnenju doma premalo zaslužil. Težko tovarniško tlelo ga je zadržalo v Bridge-Portu ir. v Chicagu. In na številnih farmah je zakopal svoje moči. Kolikokrat se je že hotel yrniti, ker ni našel dela. A vedno se mu ie tedaj nasmehnila sreča — ali zadržala usoda, — da je dobil zopet delo in vztrajal dolgih devetnajst let. Svoj večletni Prihranek dva tisoč štiri sto dolarjev jo zauipal sosedi, ki se je vrnila v domovino pr©d njim. Poznal jo je še izza otročkih let. Ie hlapec in še manj... Zdaj, ko umira, se vrstijo ob njegovi postelji sosedje. Vsak izmed njih hoče najprej zvedeti, kaj je vrglo deda na posteljo. Ko je ugodeno radovednosti, se Izgovarjajo o vremenu in o slabi letini. Če se kdaj pa kdaj kdo zakrohota ali zakriči otrok, kaj za to! Samo da moli vsak en očenaš, pa je pomirjena duša umirajočega. V veži in v sobi narašča trušč. Naenkrat vse utihne. Pred hišo udarjajo župnikovi vranci. Kočija obstane, a v sobi in v veži so že vsi na kolenih. Skozi špalir pobožno molečih sosedov stopa župnik k umirajočemu in ostane precej časa pri njem. Ko da starčku poslednje olje, se še nekaj časa pogovarja s kmeti. Takoj, ko župnik odide, pride v sobo učitelja dvajsetletna vnukinja Treza in vsa zardela in veselo čeblja: »Dolgo so bili pri na-s gospod župnik. Saj drugod, kjer ni snažno, gredo hitro domov.« Torej niso snažili zaman in krasili sobo z rožami. Gospod župnik in sosedje so zadovoljni! Sledi lep običaj »variistvanje«, nekako slovo. Dekleta nežno zapojo več pobožnih pesmi, kot bi hotele uspavati umira-iočega. Pozneje se jim pridružijo moški glasovi in zbrano petje se razlega po hiši. Ko utihne zbor, molijo vsi rožni ve-iuec in neumorno odgovarjajo zvonarju, ki skuša s povzdignjenim glasom in z visoko uprtimi očmi posnemati gospoda župnika. Mlajši težko pričakujejo konec molitve. Mladeniči so že zdavnaj vriskali pred hišo, da bi privabili dekleta. Ponudila se jim je prilika za sestanek. Končana molitev da znamenje za razhod mlajšim. Kmalu se razkropijo tudi ostali. Hropenje starčka postaja vedno tišje... Ob devetih stopi v sobo učiteljev starčkova hči z besedami: »Dedek so umrli!« Oddahne se glasno, kakor da ji je odleglo. — Utihne ropot in govorjenje. Le redkokdaj še kdo zaloputne z vrati. V sosednji sobici se utrujena vležeta učitelja in zaspita... Sredi r.oči ju prebudi močnoUoputanje z vrati. Hči prične moliti s prav žalostnim glasom, nakar se pogovarjajo o pripravah na sedmino. »Trideset litrov vina bo treba pripraviti in ’ vrtauike*) bo treba speči. Mnogo bo izdatkov!« Naslednji dan prihajajo sosedje in sorodniki molit ter kropit mrliča. Tudi učitelj ne izostane. Kljub temu, da navzoča za njim radovedno poglejujejo in skušajo razbrati učiteljevo mnenje, ga ta dol- *) Vrtanik je bel krtih v obliki kolobarja, 6|ileten t kito iz štirih pramenov. Pcčojo ga ob najslovesncjiih prilikah, go motri. Obraz je neizpremepjen. Visoko čelo, preko katerega padajo gosti sivi lasje, je močno nagubano. Zaprte oči so globoko vdrte in v jamice silijo gosti šopi sivih obrvi. Globoke gube in voščena barva povečuje dostojanstvenost. Obraz je ponosen in odkrit; zaslužil bi, da bi gledati vanj z ljubeznijo in s spoštovanjem. — Tretji da« zjutraj so prenesli mrliča na dvorišče in ga položili v Široko krsto. Kdor se prej ni zmenil za starčka, ga lahko opazuje sedaj. Preden zabijejo krsto, se težko ločita od rajnega njegov brat in sestra, ki sta bila edina, h katerima se je pokojni zatekal in iskal tolažbe. Nato se tragično poslavlja objokana liči in poljublja obe lici. Za njo se gnetejo zet, vnuk in vnukinja. Tisti, ki so ga vse življenje mučili, ga poljubljajo — samo radi ljudi. Saj morajo velja-za poštenjake, ki izpolnjujejo četrto božjo zapoved. Otožno zvoni... Okrog krste se je nabralo nekaj vaščanov, ki krenejo z župnikom na čelu proti pokopališču. Izmed do-nirčih spremljajo krsto vsi razen žene-vdove, ki še sedaj ne more pozabiti sovraštva do rajnega. Zgodilo se je menda orvič v tej vasi. da ni šla zdrava žesva za moževim pogrebom. Kulturne vesti Bog maščevanja Pote« stare in nove židovske literatu re v hebrejščini in del židovskih pisate Ijevi v modernih jezikih, se je razvila v našem stoletju tudi takozvana židovska literatura) j id iške g a narečja, ki ga v nemškem žargonu govore Židje na Pol skern, ob Baltiku, v Rnsdji itd. Najtipi-čnejši in največji pisatelj tega svojevrst nega kulturnega kroga je danes že sve tovinoznani Schalom Ase h. Njegova dela so prevedem že v: vse evropske in mnoge izvenevropske jezike, samo nam Slovencem so bila vse doslej popolnoma neznana. Z njimi nas je seznanil šele Karlo Kocjančič, ko je prevede! Ascbevo dramo »Bog maščevanja« katero je sedaj v režiji VI. S k r bi n š k a •uprizorilo naše gledališče. S tem se nam je odprl nov svet in raz> širilo se nam je gledališko obzorje. Na. sodi zato kdo kakor hoče o stvari — po merobna je že zaradi tega. Asch je zajel •V »Bogu maščevanja« svojevrstno snov in jo krepko oblikoval; posebno močna je karakterizacija nastopajočih oseb. To je podčrtal tudi režiser, ki je napravil iz Asoheve umetnine močno predstavo. Izluščil je iz dela vse glavne momente, jih obdelal režijsko in postavil vsak dogodek na pravo mesto. Tako moremo šteti delo režijsko, imscenacijsko in igralsko mec naše najboljše uprizoritve, in temu pri meren je bil tudi velik obisk pri premieri v soboto in pri reprizi v četrtek. Sijajen in močan je lik lastnika javne hiše Jankela Šepšoviča, ki ga nam je u stvaril g. VI. Skrbinšek. Njegov Jan-kel je pristen po židovski zunanjosti in po notranji dograditvi. Močno prehaja vso skalo čuvstev in razpoloženj, od veselja in smelih načrtov do zadnjega obupa in zlomljenega gneva. Skrbinšek na stopi v tej vlogi lahko povsodL Prav tako skrbno dodelana, je Jankelova žena Sara ge. Z a kr a j š k o v e. Umetnina prve vrste je zlasti njen nastop s Šlojmom v tretjem dejanju, ko se vzbudi v nje, grešna prošlost. Zelo nas je zadovolji debuit gdč. Marije Mlekuševe v ulogi hčerke Rifkele. Pokazala je, da je prijetna in talentirana igralka s potrebno inteligenco in dobro šolo Milana Skrbinška. Za naš ansaimibl, ki se stara, bi bila prijetna pomladitev. Na svoj način je razvil g, Furijan Hindinega ženina Šloj-ma. Ustvaril je čisto novo figuro, in to tako dosledno, da je zvodnik res živel pred nami. Kakor že večkrat, tako je gdč. TJdo-vičeva tudi v ulogi prostitutke Hinde pokazala zelo vidno, da ni le operetna primadona, temveč tudi izvrstna karak terna igralka. Ob njeni strani so se razbijate dosledno in skrbno zamišljeno tudi Manjka gdč. Starčeva, Zinka ge. Goriškove in Basja ge. Savi n ove. Ženitvenega posredovalca Reba Eljo z njegovo tipično razdvojeno moralo je krepko zarisal g. Pavle Kovič, spiso-,vaiec tor Reb Arom pa je gosp. Grom. Ostale trioge igrajo: neznanega Žida g. Gorinšek, enooko Židinjo ga. To-vornlkova, prvega Žida g. Tovornik, drugega g. Nakrst, tretjega g. Blaž, četrtega pa g. Crnobori. -r Charles Francois Gounod K premieri »Fausta« v mariborskem gledališču. Charles Gounod, veliki francoski skladatelj, rojen 17. VI. 1818. v Parizu, pomeni francosko glasbo, morda sploh fran cosko umetnost. Na konservatoriju je bil učenec Halevyja, Lesneuirja (Napoleonovega dvornega kapelnika) in končno Pačrja. Njegova glavna moč je bila v lirika. Tu se je popolnoma izživljala njegova genialnost. Pred vsem v »Faustu«. Njegova libretista Barbier in Canre sta spoznala, da mu Goethejev »Faust« no »leži«; preveč suhoparen in razumski mu je bil. Izluščila sta zaito iz prvega dete Goethejevega »Fausta« z veliko spretnostjo Margarefcino dramo in jo oblikovala v učinkovit operni teksit. Prvič so peli »Fausta« 19. marca 1. 1859. v Theatre Lyrique (ne v operil). Tedaj pa je skoro propadel. Komaj 10 let kasneje pa ga je že prevzela Velika opera; leta 1894. je praznovala njegovo 1000. uprizoritev!! Medtem si je ta opere osvojila ves svet! Dejanje se pričenja v trenutku, ko se- Šport v luči nevarnosti NEKAJ MI9LI TREZNEGA OPAZOVALCA. Pomešam se med armado mladih in pomlajenih športnikov tam okrog mo drega gnezda pri Treh ribnikih in moje radovedne oči skačejo od gruče do gru če, ene bolj pestre, žive in razigrane oc druge, vse pa pogreznjene v svojo zimskošportno naslado. Nehote pa se, sam ne vem kako in zakaj, domislim besec preprostega makedonskega kmeta, ki je kupil svojemu sinu oslička, voziček in razno kmečko orodje, češ, da naj mu bo to »škola za život (življenje), neka se igra a i uči«. V tem preprostem izrazu preprostega moža tiči zrelo pojmovanje o pravilni zaposlitvi mladine, kar k v popolnem skladu z modernim vzgoje-slovjem, ki poudarja, da vsebuj vsaka igra tudi nek vzgojni cilj z vsestranskim razvojem človeške psihe. Pa sem se sam pred seboj opravičeval, da so bile naše igre — ali če hočete šport — kljub svoji preprostosti in zastonjkarstva prav prikladne in prijetne; zabava je potekala gladko in brezhibno mimo vseh ovir, in včasih tudi precejšnjih težav. Iz misli so se nizale nove misli, iz radosti nove radosti. Razgibali in utrdili smo se s stoterimi telesnimi vajami — To sem nameraval povedati najbližji gruči, a sem se v hipu premislil Pamet, sicer te bodo vsi, stari in mladi, pognali in te moralno razcefrali, da se ti bo svet smejal. Kdo naj jim ugovarja ali se upre sankam, drsalkam ali celo smučem. Sicer pa bi res ne bilo modro, če bi se temu športu upirali, ne mogoče iz razloga, ker bi bil boj prst v vodo, temveč ker je prav ta šport nekaj nagonsko in zato prirodno utemeljenega. Res je, a dovolil bi si opazko, ki je mogoče plod preveč realnih računov očeta-gospodarja; mislim namreč vozel gospodarskih križev ali krize. Mogoče se smejeva športnik in jaz: on ironično, jaz bolj bolestno. Ne drži? Priznam, da je rešitev enostavna: Ce ne moreš, ne kupuj! Teorija, ki jo praksa z lahkoto pogazi. No, le vprašajte očete in matere, koliko teh »igrač« je bilo nabavljenih takole gladko, kot samo po sebi umeven inventar! Menda bo tudi tukaj kakor s svoječasnitn striženjem kratkih pričesk. Tudi takrat je bilo v nevarnosti zdravje in le z našo modro kapitulacijo je izginil iz hiše — glavobol. Zato trdim, da smo mi otroci »velike« dobe le čreda — otrok, ki se nekritično in kaj lahko podredi vsakemu novemu izrazu zunanjosti, da le diši po modernosti. Torej: ne športne prednosti — zdravje, oddih i. dr„ slepo posnemanje množi polke športnikov moškega in ženskega spola. Ta nagon je v mladini krepko razvit in mora tako tudi biti, sicer bi prenehala vsaka preobrazba. Mladina nima na tem nobene krivde. Pri pomlajencih pa ima težnja po športu druge motive. Prvič je prav sedanja vsestranska tesnost z duševno razrvanostjo, ki nas poganja v prirodo n išče v njej leka in ravnovesja. Kar se pa tiče »igrač«, je v tem posnemanju >olj pojav tekme. Nihče noče zaostajati. I Gre pač kot z modo, ki kljub svojemu j ostremu nožu, ki seže globoko v meso gospodarstva, uspešno prodira v najza-kotnejšo vas. A največji pomislek o prednostih tega in športa vobče, je v bojazni da se skromna težnja po razgibanju v prosti naravi lahko preobrazi v strast Le poslušajte od te strani mladino, ki razpravlja o tej zabavi! Strast, pa bila tudi v najplodnejšo, najproduktivnejšo smer, je vedno bolest. Ta strast pa teži za drugo, nič manjšo hibo, ki se je danes že dovolj razpasla. Saj poznate ono prazno, opasno in porazno rekorderstvo, ki je že prešlo v kri mladine in napolnjuje precejšen del nje ne duševnosti. Od tod menda tudi lep kos ljubezni do zimskošportnih zabav ki je v poslednjih letih, zlasti pa letos, rastla z geometrično progresijo. Naglica, moč, tekma so itak vzori mladine in postanejo nevarne, če ni prave smeri. Na ta način sledi tretja nevarnost, da postane šport življenjski cilj mladine! To je toliko lažje, ker je že samo gibanje prirod: mikavno in privlačno in mladino duševno razveže in sprosti. Šport je sam po sebi socialno neproduktiven ali pojav oddiha, ki ga sicer danes gojimo v dosego vsestranskega razvoja človeške psihe, a izgleda, da gre preveč v enostra nost in pretiranost. Zato obstoja nevarnost, da se mladina oddalji od svoje prve naloge — socialno produktivnega dela. In spet mi prihaja na misel beseda ma kedonskega kmeta: »Neka se sin igra, a i uči za život!« Lep nauk nam kulturnim Srednjeevropejcem! -o—n. Aktualne misli Industrijalizacija naše zemlje Medtem, ko se kriči na vsa grla o krizi, o pomanjkanju denarja, o zastoju v trgovini in industriji, rastejo tovarne in slična podjetja kot gobe po naši zemlji, seveda z zvenečimi »jugoslovanskim!« imeni in nazivi ter prvenstveno in skoraj bi lahko rekli izračunano v obmejnih mestih. Kapital in gospodarji?! Kdo ve, kakšen in odkod je kapital? Eno je samo znano, da je kapital tuj in da so gospodarji sa mi tujci, 90% židovskega elementa, ki zaposluje »strokovne moči« iz inozemstva, uradništvo in boljše plačano delavstvo iz inozemstva, le »rajo«, ki gara in tem neznanovičem zasiužuje dober kruh, jemlje »milostno« iz vrst domačega delavstva, s katerim postopa po mili volji. Da je tedaj v teh »jugoslovanskih« industrijskih podjetjih službeni jezik in notranji občevalni jezik nemški, je pojmljivo. Nepojmljiva pa nam je drznost, da ta laži-jugoslovanska podjetja našim domačim ljudem, tvrdkam in vobče strankam popolnoma ležerno vsiljujejo tujčev jezik. Tudi to vprašanje ni popolnoma brez podlage in nesmiselno: Odkod to, da prav v najhujši svetovni stiski ta tuji ka- ga Faust v svoji studijski sobi, sit razglabljanja o praviru vseh reči, po strupu. V tem trenutku začuje od zunaj veliko nočno pesem kmetov, ki ga priklene spet tna življenje. Prikliče Mefista in mu za piše dušo, da mu vrne mladost. Mefisto popelje Fausta med rajajoče ljudstvo, ki ga pridobi razen Siebla (Margaretinega čestilca), Valentina (Margaretinega brata) in Brandr.erja. Ta dva se spreta z Vlefistom, ga spoznata kot satana in ga s križi na ročajih meča prisilita, da se umakne. Nato zaraja ljudstvo in nastopi Margareta, ki se ji ponudi Faust za spremljevalca. Ona ga zavrne. Na vrtu pred Margaretino hišo srečamo Siebla, ci položi posvečen šopek pred njeno okno. Na isto mesto pride, prignan od lju->ezni, tudi Faust. Mefisto položi pred Vlargaretino ofcr.o skrinjico z dragulji. Vsa v mislih na lepetga gospoda, ki jo je nagovoril zjutraj pri rajanju, stopi Margareta na vrt, nato pa zapoje v sobi, ob colovratu staro pesem. Pri tem zapazi Skrinjico; odpre jo in očarana ogleduje dragulje .Pristopi Faust; v mesečini se odigra ljubezenski prizor, ki se konča s tem, da omahne Margareta Faustu v naročje* Zapeljana Margareta išče nato v cer kvi božjega usmiljenja, a približa se ji le Mefisto, ki se ji roga. Iz vojne se vračajoči Valentin najde pred Margaretini-mi vrati Mefista, ki poje podoknico. Valentin napade zapeljivca, a mu v dvoboju podleže. Umirajoč prekolne Margareto, ki prihiti k njemu. — Nato najdemo Margareto v ječi; umorila je bila svojega otroka, Faust pride, da jo reši; a Margareta ga spozna samo za nekaj minut in se spominja njune ljubezni. Umirajoči se omrači um in kmalu izdahne. Mefisto in Faust se umakneta iz ječe, vrata se odpro in vstopi nebeški sel, ki napove Margareti vstajenje. V Mariboru je doživel »Faust« že ieta 1922. izredno močan uspeli. Letošnjo premiero je naštudiral s tremi odličnimi gosti, pomnoženim zborom in orkestrom kapelnik Herzog. Posamezne partije: Margareta (sopran) Herzogova k. g., Marta (alt) Zamejič-Kovičeva k. g., Sie-be! (sopran) Barbičeva, Faust (tenor) Sancin, Mefisto (bas-bariton) Pavle Kovič, Valentin (bariton) Neralič k. g., Brandner (bas) Gorinšek. Premiera bo danes v soboto 4. marca. Pital obstoji in z vso vehemenco prodira nas plan? Gornje vprašanje se nam vsiljuje toliko bolj in toliko prej, ker so nam znane mahinacije peščice židovstva v silni Rusiji, ki je pod židovskim bičem ostala brez kruha. Ta konstatacija nam mora odpreti oči ob pravem in še mogočem času. Nezadovoljstvo po teh industrijskih podjetjih se neti in stopnjuje samo med domačim elementom in tako ustvarja iz dobrih in mirnih ljudi nevarna rulja, medtem ko ti tujci vcepljajo rešpekt in priznanje zase. Tujčeva industrializacija nam je tedaj prav radi sumljive finančne moči in tujčeve hegemonije ne-le nepotrebna, ampak celo nevarna, a gosti, temni dimi iz visokih tovarniških dimnikov so žalostni kresovi našega narodnega prebujenja i® krvavo pridobljene svobode. Skavtizem Novi glasnik. Izšla je nova dvojna številka »Skavtskega glasnika« za januar in februar 1933. Naslovno stran, ki predstavlja sv. Jurija, skavtskega patrona, je izdelal načelnik Dravske župe inž. Ivan Pengov. Njegov načrt je bil ocenjen v nagradnem tekmovanju kot najboljši. — Nova številka glasnika je opremljena z mnogimi novimi slikami in s silno zanimivimi članki naših priznanih skavtskih pisateljev. Vsebuje tudi poslanico chief-scouta, starešine Baden-Powel!a ter navodila o jamboreeju. Vesti iz naših žup in stegov so tiskane na nov način. — Vsa vsebina zadnjih številk »Skavtskega glasnika« kaže stalno pot navzgor ift stremljenje • uredništva po čim večjem zboljšanju lista, da bi kmalu postal res takšen, kot si ga želimo mi vsi. — Letna naročnina je 25 Din, posamezna številka stane 3 Din, naroča pa se pri upravi »Skavtskega glasnika«, Beograd, Miloša Velikog 6. Preteklo nedeljo je v dvorani Glasbene Matice proslavil letos na novo osnovani roj čebelic Baden-Powellov rojstni dan s svojim prvim zabavnim popoldnevom. Ves spored, ki je prav dobro zabaval razen planink in skavtov tudi mnoge starše in zastopnike javnosti, so izvedle naše majhne čebelice same na Čisto skavtski način. S pravo čebeljo pridnostjo in požrtvovalnostjo so pod vodstvom ss. Danice in Emice naštudirale blizu dve uri dolg program: deklamacije, petje v zboru in posamič, igrice ter mnoge prizore iz življenja čebelic; vse to so podale srčkano in prisrčno tako, da so zaslužile še več priznanja kakor so ga bile deležne. Za nagradni razpis za naslovno stralt »Skavtskega glasnika« je dospelo 12 izdelkov. Razpis je podaljšan do 10. septembra tega leta. Uprava stega skavtov v Zemunu poziva vse skavte in prijatelje skavtizma. da se udeleže nagradnega tekmovanja za načrt propagandnega plakata in zlet-nega znaka. Plakat (lepak) naj bo izvršen s tušem in naj nosi napis: »III. sabor skauita beogradske župe u Zemunu od 14. 4. do 19. 4. 1933«. Zamisel svobodna. Znak bo kovinast in naj ima kako zemunsko značilko (na primer Donava, kula itd.); velikost običajna, napis: »III. sabor skauta beogradske župe, Zemun 1933«. Izdelke treba poslati do 21. marca na naslov stega v ZemunU> Bežanijska 30. Odbor tvorijo nekateri strokovnjaki, nagrade so po 100 in 50 dinarjev. V Beogradu so ustanovili akademski skavtski klub — po nasvetu in vzorcu mariborskih skavtov-akademikov, ki študirajo v Ljubljani. Za prvo nalogo so sl stavili čim boljšo organizacijo za Jugoslovane na jamboreeju. Z. . . Nogomet iti Janezek predstavlja Rudyard Kipling: Miliionar In nlegov sin (Iz angleščine prevedel Josip Poljanec.) Mariborski »VETČERNIK« Jutra ■HHMHMMil »Prav tukaj ali tako nekako, gospod Schaefer,« je odvrnil strojnik. »Nocoj bomo na Grand Banki, ampak tako tia-splošno povedano, sedaj smo sredi ribiškega brodovja, Oplaznili smo že tri ribiške čolne izza poldneva! in malo je manjkalo, da nismo neki francoski barki odtrgali drog na zadnjem koncu; dobro delamo, jelite.« »Ti je moja smotka všeč?« je vprašal Nemec, ker so bile Harveyjeve oči vse aolzne. »Fin, izvrsten okus,« je odgovoril skozi stisnjene zobe. »Skoraj bi dejal, da vozimo malo bolj počasi; ne? Sedaj pa zlezem na palubo, da vidim, kaj pravi današnje poročilo o ladjini vožnji.« »Jaz bi tudi, da bi bil na tvojem mestu,« je dejal Nemec. Harvey se je opotekal po mokri palubi do najbližje ograje. Strašno mu je bilo slabo; ker pa je zagledal palubnega ftrežaja, ki je zvezaval stole, in ker se ta nekoč bahal pred njim, da se ga morska bolezen ne prime, ga je ponos nagnal, da je odšel na palubo drugega satana na zadnjem delu ladje. Paluba je bila zapuščena in Harvey se je splazil Prav na konec blizu droga z zastavo. V silnih bolečinah se je zvil tam v dve Cubi, kajti viržinka mu je skupaj z mogočnimi valovi in brnenjem ladijskega dijaka dodobra prerešetala dušo. Glava se mu je hotela razpočiti; ognjene iskre to mu švigale pred očmi; bilo mu je, kakor da je telo izgubilo svojo težo, in bete so se mu majale v vetru. Omedleval je od morske bolezni. Gugljaj ladje ga je prevalil preko ograje do gladkega roba palube. Tedajci se je iz megle vzdignil nizek, siv, mogočen val, objel Har-veyja takorekoč pod pazduho in ga potegnil s seboj. Veliko zeleno vodovje se je zgrnilo nad njim, in je mirno zaspal. Zbudil ga je glas nekakega roga, na kakršnega so trobili v poletni šoli, ki jo je bil nekoč obiskoval, in klicali učence k jedi. Počasi se je domislil, da je bil Harvey Cheyne, ki se je utopil sredi oceana; bil pa je preslab, dta bi mogel urediti misli. Nov vonj mu je polnil nosnice; nekaj mrzlomokrega in lepkega mu je teklo po hrbtu; on sam je bil poln slane vode. Ko je odprl oči, je opazil, da je bil še vedno na površini morja, ki se je vrtelo okrog njega v srebrno barvnih hribih, in da je ležal na kupu napol mrtvih rrb, pa gledal v širok človeški hrbet, ki je bil oblečen v modro volnino. »Vse nič ne pomaga,« si je mislil deček. »Mrtev sem, to je gotovo, in ta-le stvar me čuva.« Zastokal je in postava je oklenila glavo, da se je pokazalo dvoje majhnih zlatih obročkov, skritih v kodrastih črnih laseh. »Aha! Se že bolje počutiš?« je rekla. »Le tako mirno leži. Bo kmalu bolje.« S hitrim potiskom vesel je zaveslal čoln v morje brez pen, ki ga je dvignilo dvajset čevljev visoko, samo da je izno-va zdrsnil v stekleno dolino na drugi strani. Pa to plezanje na gore valov ni pretrgalo govorjenja možaka v modri vohuni. »Imenitno, res dobro, pravim, da sem te ujel. E? Ka-aj? Ampak vse bolje, pravim, da ni tvoja ladja mene ujela. Kako pa si prišel do tega, da si padel z ladje?« »Bolan sem bil,« je rekel Barvey, »bolan in se nisem mogel varovati.« »Prav v pravem času sem zatrobil na rog in tvoja ladja se je malo premaknila iz svojega teka. Takrat sem te videl, kako si odletel v morje. E? Ka-aj? Že sem mislil, da te je ladjin vijak razrezal na kosce, — no, pa si plaval po vrhu — priplaval k meni in jaz sem te vjel kot veliko ribo. To pot torej še ne boš umrl. »Kje pa sem?« je vprašal Harvey, ki ni mogel doumeti, da bi bilo življenje posebno varno na kraju, kjer je ležal. »Pri meni si v čolnu '— Manuel mi je ime — in sem z ribiške ladje, ki se ji pravi »Mi smo tukaj« iz Gloucesterja. Bivam v Gloucesterju. Večerja bo kmalu. E? Ka-aj?« Na videz je bil videti, kakor da bi imel dva para rok pa glavo iz litega že leza; ni se namreč zadovoljil s tem, da je trobil na veliko školjčno lupino, ampak je tudi moral pri tem stati pokoncu, se gugal z zibajočim se čolnom s ploskim dnom in pošiljal hreščeč krik v meglo. Harvey se ni spominjal, kako dolgo je1 trajala ta zabava, ker je ves prestrašen ležal oib prizoru kadečega se valovja. Domišljal si je, da je slišal puško, pa rog ir. vpitje. Ob čolnu se je prikazalo nekaj večjega od istega, a prav tako živahnega. Več glasov je govorilo vse vprek; spustili so ga v temno, dvigajočo se luknjo, kjer so mu možaki v pooljenem platnu dali vroče pijače, ga slekli in je on nato zaspal (Nadaljevanje sledi.) Jpominlaštej® CMS Šport ŠPORTNE PRIREDITVE V NEDELJO, Ob 9. dopoldne; Smuška tekma SK Železničar. Start in cilj pri gostilni Ander-le v Radvanju. Ob 15. popoldne: Prijateljska tekma med ISSK Mariborom in SK Železničarjem na igrišču ISSK Maribora. Na Pohorju; Smuške tekme mariborske sokolske župe. Dopoldne tekma v smuku, popoldne tekma v slalomu. Gilj obeh tekem bo na Glažuti. V Studencih: Skakalne tekme studenškega smučarskega kluba na skakalnici pri kopališču »Katra«. Pričetek tekme od 9. dopoldne. Pri Sv. Lovrencu na Pohorju: Medklubske skakalne tekme smučarskega kluba Sv. Lovrenc. Pričetek ob 15. uri. Smuški izlet preko Pohorja priredi zimskošportni odsek SPD Maribor z izhodiščem pri Seniorjevem domu ob 8. uri. Občni zbor mariborskega smučarskega kluba bo v ponedeljek 20. aprila t. 1. ob 20. uri v hotelu »Orel«. Največja lahko-atletska prireditev v državi, cross-country za prvenstvo Jugoslavije na 10 km za moštva in poedin-ce bo letos v Mariboru. Tukajšnje poverjeništvo je izbralo za izvedbo zelo primeren prostor, in sicer novo igrišče SK Železničarja na Tržaški cesti. Soidlelova-nje so prijavili vsi klubi države s svojimi najboljšimi tekači na dolge proge. Mariborčanom se bo nudila tedaj redika prilika, videti v lepi športni borbi elito jugoslovanskih tekačev. Pokroviteljstvo nad prireditvijo, ki se bo izvedla 2. aprila, je prevzel župan mesta Maribor g. dr. Franjo Lipold. Na njo prispe tudi predvidoma g. minister za telesno vzgojo tar poseben odposlanec vojnega ministra. Mali o Razno GOSTILNA »DRAVOGRAD« Maribor, Smetanova ul. 54, toči prvovrstna vina in pivo, (steklena veranda), topla in mrzla jedila, bilard na razpo-tago. Za obilen obisk prosi gostilničarka J. M. Nekrep. 731 SPALNICE kuhinjske opreme, vse tapetniške izdelke, solidno in najceneje nudi tvrdka Novak, Vetrinjska ul. 7, Koroška cesta 8. 739 JOS. TICHY IN DRUG. Konces. elektrotehnnično podjetje, Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 27—56, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga po konkurenčni ceni. 519 VSI KUPUJEMO in prodajamo dobre knjige, starinski porcelan, kakor vaze, figure, servise, zlat nakit, srebrnino, svečnike, nastavke, bronaste predmete, pohištvo, obleke, godala itd.' v Grajski starinarni. Trg svobode 1 — kajti tam je najboljše. 443 SOBO IN KUHINJO oddam. Studenci pri Mariboru. Bolfenkova ul. 44. 765 Soho odda OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom, poleg sodišča takoj oddam. Wilden-rainerjeva ul. 11. III. nadstr LEPO OPREMLJENO SOBO s kuhinjo oddam vpokojencu. Glavni trg 3. 741 SOBO eventuelno sobo s štedilnikom oddam. Pogoj: odkup pohištva proti plačilu v gotovini. Pismene ponudbe pod »3500« na upravo lista. 742 POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V Weixl GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Vojašniška ul. 9. 751 OPREMLJENO SOBO oddam eni ali dvem osebam. Koroščeva ul. 6. vrata 7. 768 OPREMLJENO SOBO oddam boljšemu gospodu (oficirju). Ob železnici 8. pritli-čje, vrata 3. 770 PRODAJAM AFRIK, žimo, perje, po najnižjih cenah. Ferdo Kuhar, tapetnik. Vetrinjska ulica 26.___744 U pomlad prinašamo kot novost K»p.«180- okusne 11 C#-Puloverje čepice Iz QA*. klobučlne celofan por- 1 «50 **ce meter * Pajčolani za klobuke niklaste okraske c. bUdefeldt Gosposka ul. 4-6 SVARILOI Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi v kakršnikoli obliki napravil moj mož Franc Marčič. Terezija Marčič, Maribor. 750 Stanovanle STANOVANJE. dvosobno, solnčno, oddam, Dravska ulica 8. 710 VEČ STRANK IŠČE STANOVANJA. 2- in 3-sobna, za 1. april. Pri jave na upravo pod značko »Nujno«. 736 ODDAM STANOVANJE sobo in kuhinjo. Gostilna Pul-ko, Tezno. 733 SOBO IN KUHINJO oddam. Zerkovska cesta 24, Pobrežje. _ V NOVI HIŠI oddam lepo veliko sobo. Kralja Petra cesta 77, pri Studencih. 776 OPREMLJENO SOBO oddam gospodični. Loška ul. 5, I., vrata 10. 777- Prodam Službo UČENCA proti primernemu plačilu išče kotlar Lovro Tomažič. Maribor, Sodna ulica 24. 572 PRAKTIKANTINJO za pisarno iščem. Pogoji: razen popolnega obvladanja slovenščine se zahteva še popolno obvladanje hrvaščine in cirilice, strojepisja, gladko računanje in lepa pi sava. Prvi mesec brezplačen na poskus. Ponudbe pod »F. K. L.« na upravo lista. 740 ObBasfveno dovoljena razprodaja od 3. marca 1933 dalje. Radi opustitve trgovine se bo pFOCSajdlO blago po globoko znižanih cenah« Ne opustite radi tega prilike za nabavo najcenejšega blaga v moji bogato sortirani zalogi. Prodajalo se bo kamgarn za gospode angleškega in češkega izvora, lepi deseni za športne obleke, blago za trenhcoate, blago za damske obleke vseh vrst; crepe de chine, crepe satin, crep faile, vzorčasta svila, bombažno in končeno sukno za domače obleke, različna konfekcija za gospode, približno 200 vrst krzna, frenge, zephire, popeline za perilo in drugi različni predmeti. Kot plačilo se bodo sprejemale tudi hranilne knjižice. Dosedanjim odjemalcem se bo izplačilo izjemoma dovolilo v obrokih. Popust 20-507. L. Ornik, Maribor trgovec Koroška cesta št. 9 PRODAM ŽELEZNO BLAGAJNO ŠT. 1. srebrno jedilno orodje, na željo tudi v komadih. Marija Faflwald, Trg svobode 1. v gradu.__________________ 573 NOVA HIŠA s petimi stanovanji, vstom, do leta 1941. davka prosta, letni donos 18.400 Din, na prodaj za Din 200.000; tudi proti hranilnim knjižicam1. —* Vprašati v gostilni Pnlko, Tezno. 732 ENONADSTROPNA VILA. s šestimi stanovanji, 7 minut od Glavnega trga, do leta 1940. davka prosta, letni donos 43.200 Din. za Din 410.000 na prodaj. Din 200.000 je posojila. Vprašati v gostilni Smetanova ul. 54. 734 VAJENCA pridnega, takoj sprejme Ferdo Kuhar, tapetnik, Vetrinjska ulica 26. 745 PRODAM ŠTEDILNIK zelo ugodno. Ferdo Kuhar, Vetrinjska ulica 26._______743 NA PRODAJ enostanovamjska hiša z vrtom v Studencih. Naslov: Gosposvetska št. 12._______749 PRODAM: divan, otroški voziček, obleke in druge malenkosti. Vprašati od 2.-4. ure Aleksandrova cesta 26-11. 753 ŽIMNATE MADRACE in najboljšo žimo, poceni prodam. Bračko, Zrinjskega trg št. 6. 773 Kupim Citaite ..Veternik" 1 KUPIM MANJŠE POSESTVO prednost gorski kraj, do Din 250.000.— v gotovini. Obširne ponudbe na Zobec, Zagreb, Gunduličeva ul. 41; 772 lokal LOKAL IN STANOVANJE oddam takoj. Slovenska ulica 36. Luoša. 769 Jstanovljena 1.1882. Stanje hranilnih vlog 85 milijonov Dta fetetvnl zakladi nad 7‘/, milijonov Din Sprejema hranilne vloge aa knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje. — Rentni davek plačuje iz svojega. Din 24.533.-" Din 244.222.22 Din 168.273.88 Skupaj Din 437.049.10 Umetne mmm —_______________________________________________________________________________________ :........................ ........................................................................................................................................................................... ISHNILKIO KIVSRE SHK0VINF. HI Centrala : MARIBOR Podružnica : CELJE v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice nasproti pošte prej jUZ-NOMAJKRSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knffžlce in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju M. NafbolJ vama naložba denarja, ker famčl ata vloge pri tej hranilnici Oravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno s immiimiiiiiiiimimimiimui? Popelin za perilo intiit zapeii svila za perilo sirno lo-i sita aogav v veliki izbiri Mariborski »VEČERNIH« Jutra ■BffMfflfflrMjppr m ■ Maribor, Gosposka 14 HOGHVICE predtiskarija v veliki izbiri, kakor tudi vse ostale modne predmete, najcenejše v modni trgovini 7Sb Mara Kumše Maribor, Stolna ul.1 Halo! Ste že pokuslU Scherbaumov kruh? Kupite ga in pokusite! Vsaka vrsta našega kruha se pripravi skrbno in z ljubeznijo Iz najboljših mok. Izvrstni strokovnjaki, delavoijni uslužbenci, moderni stroji in pred vsem skrbno in vestno delo. vse to nam omogoča peko dobrega in zdravega kruha. Pečemo vse vrste kruha: beli kruh, svetlejši in temnejši mešani kruh (ljubljanski in črni kruh) v štrucah in hlebih. Vedno presno belo pecivo (dunajski kolački, okrogle žemlje, slanice in makovice). Pecivo h kavi: bele štručlce, štručice z rozinami in brioše. Sgeclajltete^kDobrjjScher^^ £o<3Jkg|jni£jy^ Zahtevajte pri svojem trgovcu dobri Scherbaumov kruh! Halo! Poceni pride do lastnega stanovanja, kdo kupi krasno stavbKče pri stavbenem podjetju Vinku Lašiču, Tržaška cesta št. 98, na katero mu isto postavi po izbranem načrtu enodružinsko zidano hišo že od 48.000.— Din naprej. Vse obširnejše informacije pri gori navedenem podjetju. 762 Dunajski velesejem od 12. do 19. marca 1933 (Neue Burg od 12 do 18. marca) POSEBNE PRIREDITVE: Razstava pohištva :: »Elektrika v gospodinjstvu« »Moderne plinske naprave« :: Radio in razstava Ravag :: Dunajske modne pletenine :: Krznarska moda :: »Fotografija in potovanje« RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES Železno in patentirano pohištvo :: Kolarska razstava :: Stavbena in cestnogradbena razstava »Rastoča hiša« :: Naselbinsko stavbarstvo :: Razstava mineralnih olj :: Avstrijski pletarski izdelki Razstava izumov :: Poljedelski stroji in orodje Živila in nasladila :: Poljedelska in gozdarska vzorčna razstava. Vizum na potni list nepotreben! S sejmsko legitimacijo in potnim listom prestop avstrijske meje prost. Madžarski tranzitni vizum se dobi na meji proti predložitvi sejmske legitimacije. Znatne vozne olajšave na jugoslovanskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, po Jadranskem morju in v zračnem prometu. Vsakovrstna pojasnila in sejmske legitimacije (po 50 Din) se dobe pri »WIener Messe-A. G., Wien VII.,« kakor tudi — v času trajanja Lipskega pomladanskega sejma — pri zastopstvu v tipskem, Avstrijski paviljon in pri častnih zastopstvih vMariboru, Podružnica Ljubljanske kreditne banke in Tujsko-prometna zveza za Mariborsko oblast, Aleksandrova cesta 35. 527 Preselitveno naznanilo! Cenjenemu občinstvu in sirankam naznanjam, da sem preselil dne 1. marca svoj damski krolaiki atelje na Glavni trg v palačo g. Berga Zahvaljujem se tem potom svojim cenjenim strankam za njihovo zaupanje in naklonjenost ter jih prosim, da mi isto še v nadalje ohranijo. Za obilen obisk se priporoča Ivan Sapa*, damski krojaški atelje do sedaj Slomškov trg 3. 746 nrS gotove, popolnoma na-OCIj ravne za naše pacijente. F. AD. MULLER SOHNE Itficsbaden In Maribor Zamorcu Gosposka ulica, 9. marca 1933. Vesna Akumulator Maribor Autobaterije la Reparature Nabianja Baterije na posodo Preselitveno naznanilo! Dovoljujem si vsem svojim cenjenim strankam najvljudneje naznaniti, da sem svojo delavnico za perilo doslej Mlinska ulica 31, preselila v Prešernovo ul. 18, II. nadstr. Izvršujem perilo, posteljno perilo, store, posteljna pregrinjala, kakor tudi vsa v to stroko spada-:oča dekoracijska dela. 492 Se priporoča T. čep, Prešernova ulica 18, II. Žarnice znamke ,,fungsram“ in domače znamke ter vse potrebščine za elektriko kupite ugodno v novi •lektro-trgovinl K. Florjančič Maribor Glavni trg 23 ,Bergov dvor Pismena ali telefonična naročila se takoj izvrše. Telefon 24-28 Platno znano dobre kvalitete M. Pollik Sifoni Platno n . (kapne) Hzoi pil 13(8 Mili in damo! giadl Maribor, Gosposka 14 Zahvala. Prisrčno se zahvaljujem gospodu nrimariju dr. Dernoviku za dobro uspelo operacijo brez bolečin moje očesne mrene in ga vsemu občinstvu najtopljeie priporočam. Zahvaljujem se ttfdi njegovemu pomočniku dr. Savi Aleksiču za ljubeznjivo skrb, kakor tudi č. sestram za točno in ljubeznjivo postrežbo. k Maribor, dne 4. marca 1933. Alojzij Cesar ac uradnik drž. žel. v pok. Mestno načelstvo mariborsko. Štev. 2888/335 — 1933. V Mariboru, dne 27. februarja 1933. Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje izvršitev parketarskih, tapetniških in steklarskih del pri zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. marca 1933 ob 11. url dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu na-pravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istotam. soba št. 3. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: 1. za tapetniška dela . 2. za parketarska dela . . 3. za steklarska dela..................... Ponudbe je kolekovati po § 9 zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah z dne 25. III. 1932, Služ-bene Novine br. 70-XXIX z dne 26. III. 1932. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitacije v »Službenih Novinah« in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega. 779 Alestno načelstvo mariborsko. Izdaja konzorcij »Jutra« X Unbljani; scsdstgvoik izdajatelja In urednik: RADI VOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d. predstavnik STANKO DETELA v, Maribor®