Posamezna številka 6 vinarjev. Stev. 137. Izvcn Ljubljane 8 vin.	v LjllMjflOI, V SMO, 18. JUDljS 1913.
Leto XL1.
= Velja po pošli: =
Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ . . ■> 2'20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— sa ostalo lnoiemstvo . „ 35'—
V	LJablJanl na dom: Za oelo leto naprej . . K 24'— sa en mese. „ . • >• 2'—
V	opravi prejemat mesečno „ 1-70
s Sobotni Izdaja: == aa oelo let ...... 71—
si Nemčijo oeloletno
za ostalo inozemstvo
12--
Inseratl:
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 V sa dvakrat . . • • „ 13 „
za trikrat......10 „
sa večkrat primeren popust.
Poročna oznanila, zabval«. esnrtnlce Iti:
enostolpna petltrrsta po 18 rln.
enostolpna petltrrsta po 30 rln.
Izhaja vsak dan, Izvzemši ne« dalja in praznike, ob 5. url pop.
Hedna letna priloga Tomi r«<l
P3T Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/UL Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol it. 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it. 188.
Današnja številka obsega 6 strani.
Dramatičen dan v parlamentu.
Dunaj, 17. junija,
Dunaj se koplje v prijaznem poletnem tlnevu. Dež, ki je ohladil vroči vzduh med dunajskim zidovjem, pa ni pomiril vroče krvi ljudskih zastopnikov v državni zbornici. Nevidno na zunaj se je odigral danes v kuloarjih prizor za prizorom, dočim je bila zbornica večinoma skoraj prazna. Nemčija praznuje 25 letnico Viljema II. Zbornični predsednik je hotel porabiti to priliko in izreči s svojega mesta čestitke državne zbornice. To so zaznali pravočasno slovanski poslanci. Poljaki, večina Čehov in Rusini so hoteli ob tem trenotku zapustiti zbornico. Radikalni Čehi in Slovenci, Choc in Korošec, sta se pa uprla vsaki ovaciji sploh. Ko bi bil predsednik izrekel čestitko, bi bili demonstrirali klici: Živeli Habsburžani! V tej zagati se je Syl-vester pogajal in pogajal, slednjič pa sploh opustil čestitko. Med Slovani zato splošno zadovoljstvo, češ: to jc najbolj primeren odgovor na protislovansko politiko Vilje-inovo, med nacionalnimi Nemci pa jeza na Sylvestra in na naše poslance. Ž njimi vred se jezi večerno dunajsko časopisje. A prepozno, ker namen je dosežen.
V debati je za Chocem, ki je urgiral službeno pragmatiko, dr. Verstovšek v daljšem govoru analiziral obliko in vzroke sedanje parlamentarne krize. Stranke večine so krive, da Jugoslovani vztrajajo v strogi opoziciji. Od drugih strank so se naučili, kako je treba delati, da se uveljavijo, 70,000 Slovencev v Trstu nima ljudske šole, Italijani pa naj dobe fakulteto! Če večina dela na tak način, se ne sme nihče čuditi, ako se poslužujejo Jugoslovani najhujših sredstev, pa naj tudi raz-bijejo parlament. Govornik se peča podrobneje z zunanjo politiko in jugoslovanskim vprašanjem. Zadnji tedni so pokazali očito vse napake, ki jih je zagrešilo zunanje ministrstvo pod vplivom notranjih razmer. Carjeva brzojavka je dokazala njegov vpliv na balkanske države. Avstrija je pa potisnjena ob stran, Sokriva je tega nem-ško-mažarska katastrofalna politika na znotraj poleg vpliva Nemčije, Zadnji čas je, da se zgodi kaj resnega z ozirom na jugoslovansko vprašanje. Čuvaja ali Ho-chenburgerja lahko zadene krivda, ako se zbudi nezadovoljnost celih narodov. Naj ne tira monarhija te politike tako daleč, da bi kdaj Srbi postali osvoboditelji tla-
LISTEK.
Ivan Baloh:
Ob Medvedovih poezijah.
(Govoril na zborovanju »Slomškove zveze« v
Vipavi dne 5. junija 1913.)
V senci cvetočega kostanja na starodavnem Turjaškem gradu smo sedeli prijatelji. Bilo jc krasnega majnikove-ga večera; zdelo se mi je, da sedimo pod neizmernim božičnim drevescem, ožarjenim z belimi svečkami, obetajočim bogatih sadov in daril, ln med nami je bil pesnik Medved. Pred seboj jc imel čašo mrzle vode in kos ovsenega kruha ... Na drevesu cvetje, pod njim trpljenje . . . Neštetokrat je zrlo to drevo pocl seboj pesnika, nešteto misli sc je porodilo v pesnikovem srcu v senci njegovi. A to drevo jc zrlo še kaj več, a ne — pomladi. Še ni bilo popje na drevesu razvito, niso sc še vrnile ptice pevke iz toplega juga, niso popevale pevcu na njegovih vejah ter ga vabile k petju, ko je začetkom pomladi marca meseca leta 1910. zrlo to drevo pod seboj pesnika Medveda, zakritega v krsti, porošeni s cvetlicami iz južnih tal in s solzami svojih častilcev. Tedaj je stopil pog gole kostanjeve veje Finž-gar in govoril pesniku v slovo: »Kot sem ga pripeljal, lako ga odpeljem. Po-preje se bo porušil ta grad v razvaline,
čenih izpod nemško-mažarskega jarma! (Živahna pohvala.)
Za socialnim demokratom Dotschem, ki se je pečal zlasti z Redlom, se je oglasil Dobernig. Ker se jc govorilo, da se hoče pečati zlasti tudi z jugoslovanskim vprašanjem, je zbral okrog sebe velik avditorij. Njegov govor je pa razočaral. Dobernig se gerira kot najboljši poznavalec jugoslovanskega vprašanja med nacionalnimi Nemci. Vendar se jc vse, kar je povedal, omejilo zgolj na splošne fraze o važnosti jugoslovanskega vprašanja, o njega končni rešitvi ni pa vedel ničesar konkretnega. Ponavljal je stare tirade, da narodni zvezi ni za vlado (Kaj pa Hochen-burger?), ampak za ohranitev parlamenta. Izrekel se je proti parlamentarizaciji kabineta. Ta bi bila po njegovem mnenju mogoča edinole, ako bi ji bila podlaga določen delavni program in nekaka »trenga dei«, premirje med narodi. Preko jugoslovanskega vprašanja nc bo mogoče priti na dnevni red. Rešiti ga pa ne bo mogoče na parlamentarnih tleh, ampak sporazumno med prizadetimi narodi. Trializem pa naj ne pomeni jugoslovanske nadvlade nad Adrijo, od katere se Nemci ne dajo odriniti. (Biankini: »Vi nas hočete pregnati iz lastne hiše!« Burival: »Saj imate jadransko razstavo!«) O važnosti in zanemarjenosti Dalmacije ni dvoma, vendar se je že precej zgodilo za njen razvoj. Najbolj pa skrbi Doberniga sporazum med Slovenci in Nemci, ki se mora izvršiti po deželah (v protislovju z njegovim prej postavljenim načelom!). Na Kranjskem vlada itak absolutno S. L, S. Kako se tu godi Nemcem, je znano. (Jarc: »Imajo še več kakor želijo!«) Koroških razmer ne zna soditi drug kakor Korošci sami! Na Štajerskem pa obstoji vse delo slovenskih poslancev v ob-štrukciji in hujskanju! Proti poželjivosti Jugoslovanov kliče: Roko proč! Jugoslovansko vprašanje se mora rešiti samo sporazumno z Nemci, zato pa je potreben trden stik vsega Nemštva.
Dobernigov govor so spremljali medklici jugoslovanskih poslancev, ki so krepko reagirali na nemške opazke. Ob tej priliki jo je skupil Markhl, ki je zaklical enemu naših: »Učeni« profesor!, pa je dobil odgovor: »Gospod nadsvetnik, vam jaz učenosti še nikdar nisem očital!«
Za Dobernigovim govorom je izbruhnila nenadoma obštrukcija. Od treh dalje do trenotja, ko pišem te vrstice, govori češki agrarec Prokeš. Pojavil se je namreč načrt, naj bi zbornica kar prihodnji teden kljub volitvam v Galiciji nadaljevala po-
kot bodo izginile pesmi, ki jih jc Medved zasnoval na tem prostoru.« — In zadrgetali so konji in odpeljal se je voz in ljudstvo je zaplakalo in dim prahu se je dvignil, iz daljave pa se je videla le šc cvetna lira na pesnikovi krsti — in zaplapolali so v zraku tro-bojni trakovi Medvedu v spomin zadnjikrat na Turjaku.
Ena se njemu je želja spolnila,
v zemlji domači da truplo leži.
Ves Kamnik je oblekel žalno obleko, ko je sprejel svojega največjega sina. In položili so ga v grob poleg očeta in matere. Vse jc bilo tiho — nepopisen, nepozaben prizor! Tedaj šele smo spoznali resnico Mcdmeclovih besedij:
Iz dna duše naše same. ki vrednost tega, kar ima. do dna Sc lc takrat spozna, ko čas to vrednost vzame!
Na Medvedovem grobu se bo kmalu dvigal spomenik in na spomeniku bo v marmor vklesana lira s pretrga-nimi strunami.
Medved jc zapel:
Zdaj v knjigah misli nimajo prostora, osladna čustva hoče piti svet — in misliti pri knjigi — o pokora —
V teh verzih vidi vsak, kdor pozna Medvedovo poezijo, kaj je Medved sam mislil o svojih pesmih in kaku je sodil o njih z ozirom na čitajoče občinstvo.
drobno razpravo o davčnih predlogah. Izšel je od krščanskih socialcev, Poljaki so mu pritrdili. Rusini bi zato obstruirali, a jih je premalo, ker je večina doma v volilnem boju. Njih vlogo so prevzeli agrarci, ki hočejo preprečiti nadaljne parlamentarne obravnave s staro formulo: program je izčrpan! Konferenca seniorjev, ki naj bi našla izhod iz te zagate, se je preložila na jutri. Brez jadra, brez krmila!
Državne m deželne finance.
n.
Osebna dohodnina.
Drugi vir novih dohodkov bi bila po načrtu višja osebna dohodarina. Tudi to vprašanje je na dnevnem redu že od 1. 1909. Vladni načrt predlaga izpremembo veljavnega zakona z dne 25. oktobra 1896. Žc maja 1910 je finančni odsek začel razpravo o finančnem načrtu. Posvetovanja pa so se vlekla skoraj tri leta. Ves višji dohodek iz osebne dohodarine hoče vlada porabiti v prvi vrsti za uradniške plače, ki so v zvezi s službeno pragmatiko. Spomladi leta 1911, je prejšnja vlada bila žc pritrdila službeni pragmatiki brez »iunetima«, to je, ne glede na potrebno pokritje. Toda znani demagogi so dražili toliko časa, da so zavlekli pragmatiko in finančni načrt. Ker smo odločno grajali to konkurenčno tekmo, so nas gotovi krogi grajali in psovali. Posl. dr. Korošec je odločno zavrnil to umazano konkurenco in lov na volilce, ki sta bila državnim uslužbencem le na škodo, kakor kažejo dejstva.
Sedanja vlada se je postavila na stališče, s katerega se ne premakne, da stopi službena pragmatika v veljavo, ko državni zbor dovoli potrebno pokritje. In v ta namen naj se zviša osebna dohodarina. Finančni odsek se je držal načela, naj se pritegnejo imovitejši krogi, to je, dohodarina naj se zviša z dohodki nad 10.000 kron, in sicer za 2'5% do 20.000 kron čistega dohodka. Do 10.000 kron dohodka ostanejo dosedanji davki, 31 stopenj od 7'20 K do 228 K. Od višjih dohodkov do 100.000 K se davek stopnjema zvišuje od 265 do 4700 kron.
V odseku so poslanci stavili razne predloge, tako n. pr. da naj se prične dohodarina plačevati od čistega dohodka 2000 kron in prične zviševati šele pri dohodkih 15.000 kron. Višji dohodek za državo pa bi na tej podlagi ne pokril novih izdatkov službene pragmatike. Sicer pa jc eksistenčni minimum v raznih državah mnogo nižji, na Ogrskem n. pr. 800 kron. Najbolj
Medved jc mislec, globok mislec, zato so njegove pesmi tako kleiie, tako izklesane, kakor sezidane iz trdega, ne-porušljivega granita; vsaka beseda na svojem mestu, vsak zvok prikladen duhu in vsebini pesmi, vsak vokal pove svoje in pritisne svoj pečat pesmi.
Gregorčiču je tekel verz, tekla beseda gladko, v narodnem tonu; kakor potoček, ki šumlja po cvetnem polju, mimo poljskih rož, mimo cvetnih vrb, mimo bujnih obvodnih cvetic; potoček nima ovir pri svojem teku, šumlja, šumlja. hiti, biti naprej in naprej mimo rož in vrb in polja in travnikov in navdaja vso okolico s prijetnim, vabljivim opojem — tako se mi zdi Gregorčičeva poezija. Vsak pohiti rad k poljskemu potočku, da se napije blagodejne vodice, da se odpočije v blagodejnem vzdu-hu, da si natrga rož, ki rastejo ob njem — vse bere rado Gregorčiča in se naslaja ob njegovi nežni in lahki liriki.
Kakor gorski potok, ki ima sto in sto ovir pri svojem teku, ki mora sekati svojo pot skozi skale in brezdna, taka je pa Medvedova pesem. Ob skalah in v brezdnih pa se voda izčisti, izkristalizira. II gorskemu potoku pa nc hite ljudje tako radi kot k poljskemu, a kdor pride, kdor premaga ovire in pije vodo tega gorskega potoka, začuti moč in silo v sebi, se raduje oživljajoče moči, ki mu jo je vlila votla gorskega potoka.
pa so se nekateri poslanci upirali vpogledu v knjige, češ, da se s tem izdajejo trgovske tajnosti. Toda izkušnje uče, da ravno bogatini in velika podjetja zamolče znaten del dohodkov na škodo manj imovitih slojev, ki svojih dohodkov ne morejo prikrivati.
Nekateri poslanci so tudi zahteval!, da se odpravi plačarina, ki jo plačujejo tudi zasebni uradniki. Državna plačarina je 1. 1911. znesla 4,582.987 kron. Na tri milijone plačarine je plačalo 4130 uradnikov, ki imajo plače nad 12.000 kron, torej osebe, ki ne stradajo in ta davek zvra-čajo na podjetja. Iz tega razloga se ta določba v načrtu ne izpremeni.
Po vladnem načrtu bi se osebna dohodarina prvo leto zvišala za 16 milijonov. S to svoto bi vlada seveda nc pokrila primanjkljaja v državnem gospodarstvu, ampak lc za silo izdatke nove službene pragmatike. Zato je predlagala nove davke od penečih se vin, od avtomobilov, od divi-dend in tantiem. Vsi ti novi dohodki pa so malenkostni v primeri s potrebščinami. Parlamentarne razmere pa so take, da utegne ves finančni načrt ostati nerešen do jeseni. Velika večina zbornice želi, da parlament v juliju reši finančni načrt, toda Rusini zahtevajo, da se vsled volitev v Galiciji zasedanje konča že prihodnji petek. Rusini so pripravljeni tudi z obstrukcijo preprečiti finančni načrt, ako jim Poljaki ne dovolijo povoljne volilne reforme za gališki deželni zbor.
XXX
Dunaj, 17. junija.
Proračunski provizorij.
Zbornica nadaljuje razpravo o proračunskem provizoriju. Za češkim radikal-cem Chocem, ki je dolžil vlado in večino, ker ni rešena službena pragmatika, je
dr, Verstovšek
v daljšem govoru ostro bičal takozvano delovno večino, ki je v zadnjih dveh letih skoraj pokopala avstrijski parlament. Večina je brez vodstva in programa ter tava v temi. Navzlic temu pa se ponaša z oholo hegemonijo v zbornici in skrajno odurno-stjo proti manjšini. Njeno načelo je: Sic volo, sic iubco! Brezpogojno bi se ji morale pokoriti vse manjše stranke, katere je potisnila v opozicijo. Večina se sploh ni potrudila, da bi zbornica vršila svojo dolžnost, Sedaj pa se izgovarja na opozicijo, da je ta vsega kriva. Konvent seniorjev je postal brez pomena, ker hočejo nositi zvonec osebe brez ugleda in pomena. Tako je
Medved jc šel mimo skal in je šel čez prepade — in izkristaliziran in čil in samozavesten in samonikel je prišel na dam s svojo pesmijo.
Medved jc jasen, odločen in zanaša krepki žarek svoje misli direktno v zunanje stvari, da jih razsvetli in uspo-dobi. Njegove misli so često temne, mnogokrat ga srečamo žc prav blizo prepada, a tudi v teh brezzvednih tre-notkih je kompozicija pesmi jasna in njegova logika prodira zmagovito do smotra, ki si ga je postavila. V vsaki pesmi zasledujemo krepak načrt, ob katerem je — skoro bi dejal — arhitektonsko pravilno zgrajena. Medved je. često težak v mislih in izrazu, a če sc poglobimo van j v celoti, nam stopi pred oko čisto logični sestav njegovih misli. V velikih potezah očrta svoj predmet in izpušča, kar je stransko in nepomembno. To, kar misli in čuti v Medvedovih poezijah, je človek, trd in zna-čajen, izklesan iy\ močan. A ta trdi človek ima čuteče, nežno srce:
Kakor noč na stopah tiha, vroča kakor dan puščav, sama, kakor dom meniha, moja srčna jc ljuba v.
Ta trdi človek ima veliko ljubezen do narave, zlasti do pomladi. Vsako pomlad je zažarelo in zaplulo v srcu njegovem in sc izlilo v lepe, melodijoznc pesmi; zlasti pomladni, tihi večeri so balzam njegovi duši,
večina šla od blamaže do poloma, ker še vedno sanja o nemško-madjarski hegemoniji v habsburški monarhiji. Kakšna večina ie to, ako pusti, da so tudi odseki navadno nesklepčni. Naloga opozicije pa ni, cla bi «krbela za sklepčnost odsekov.
Lansko leto je tudi večina glasovala za jugoslovanski nujni predlog, da preneha izjemno stanje na Hrvaškem. Tekom balkanske krize pa je ista večina pozabila na državne koristi in še z večjo brezobzirnostjo nastopila proti Jugoslovanom. In ravno sedaj je ta taktika večine največje graje vredna, ker odbija oni živeli, ki je najzanesljivejša straža države na jugu. Govornik obširno opisuje zle posledice \ nanje politike, ki se ozira na nemške in mažarske težnje. Za Albancc vse. za Jugoslovane v državi pa bič. Tako sc nc varujejo državi življenjske koristi. Na Balkanu so se narodi oprostili tujega jarma, pri nas v državi pa hočejo Nemci in Mažari s silo vzdržati makedonske razmere. Toda Jugoslovani so v monarhiji preboleli hude čase in dokazali svojo žilavost in vse pogoje obstanka. Kdor jc prijatelj monarhije, ta mora priznati, da le ravnopravnost vseh narodov zagotovi državi bodočnost. (Burno pritrjevanje.)
Jubilej nemškega cesarja.
Predsednik dr. S y 1 v e s t e r je hotel začetkom seje v svojem nagevoru v imenu zbornicc čestitati nemškemu cesarju povodom njegove 25 letnicc vladanja. Pred sejo pa sta poslanca Choc in dr. Korošec opozorila predsednika, da bi mnogi poslanci zapustili zbornico ali pa klicali: »Ži-vio cesar Franc Jožef! Živela habsburška vladarska hiša! Protestu so se pridružili tudi socialni demokratje in Poljaki so sporočili predsedniku, da nc pridejo v dvorano med njegovo izjavo. Rusini so izjavili predsedniku, da načeloma ne nasprotujejo zvezi z Nemčijo, da pa sedaj ni primeren čas za take izjave. Tudi češki poslanci so naznanili, da demonstrativno za-puste zbornico. V zbornici bi torej ostali samo nemški in romanski poslanci, ki tvorijo komaj dobro tretjino. To je odločilo, da je dr. Sylvester opustil svojo izjavo. Nemški poslanci so seveda vsled tega jako razburjeni in hočejo koncem seje izzvati proslavo nemškemu vladarju. Pripomniti moramo, da demonstracija ne velja osebi nemškega vladarja, marveč sc obrača proti velikonemški ideji, ki preplavlja slovanske zemlje.
Težave na poli do sprave.
Kolikor sc trudi ruska diplomacija, da nagne balkanske zaveznike do sporazuma, toliko so intransigentneži v Belgradu in Sofiji slejkoprej na delu, da izzovejo konflikt z orožjem. Da ti krogi ne delajo izključno le po lastnem nagibu, je jasno. V ozadju spora za par tisoč kvadratnih kilometrov v Makedoniji sc odigrava veliki diplomatski boj med troentento in trozvezo. Ne gre se za tistih par več ali manj znamenitih mest južno od Šar-planine, ampak za to, ali balkanska zveza ostane ali pa se razbije. Konkretno rečeno: Ali se Bulgarija še nadalje podvrže protektoratu Rusije ali pa se približa trozvezi. That is thc question.
Car je izjavil, da bo na podlagi pogodbe o sporu definitivno razsodi', Saso-nov pa je balkanske ministrske predsednike povabil v Peterburg na razgovor. Srbija in Grčija sta to povabilo jako rado-
voljno sprejeli, ne tako Bulgarija. Slednja si pa. misli, da je sestanek, ako car glasom pogodbe razsodi, nepotreben in sc zato obotavlja. Kajti ni dvoma, da hoče ruska diplomacija s pomočjo te konference nagniti zaveznike do kakih medsebojnih koncesij, da bi carjeva razsodba nc vznejevoljila Srbije, in da zasleduje namen, balkansko zvezo postaviti na širšo podlago. Dočim bi to Srbiji, ki ima svoje namene, bilo všeč, pa to ni preveč pogodu Bulgariji, ki si želi edinole imeti celo Makedonijo in tako postati tako močna, da se potem lahko sama odloči ali za Rusijo ali za Avstrijo.
Bulgarska vlada si je v to svrho izbrala jako spretno poi. Preden se odloči za konferenco, hoče. da Srbija zapusti po pogodbi nesporno ozemlje in v spornem privoli v začasni kondominij, ker je šele v tem slučaju pripravljena demobilizirati. Avstrijska diplomacija je spričo tega sklenila, da nc intervenira v prilog dcmobili-zaciji, ampak zaenkrat pusti vse, naj teče svojo pot. Gotovo pa je, da Srbija buigar-skega predloga ne bo sprejela in tako ostane vse, kakor je.
Ruska diplomacija ima spričo tega pred seboj jako težavno situacijo. Seveda pa ni položaj brez^momentov, ugodnih ruskemu stališču. Rumunija se lahko vsak moment cdloči ali za Bulgarijo ali za Srbijo — v Peterburgu upajo, da za slednjo. Finančna konfercnca v Parizu ima balkanske države tudi zelo v rokah. Turčija še ni demobilizirala. Za Bulgarijo pa tudi ne bi bilo prijetno, če bi Rusijo popolnoma od sebe odbila. Končno bi sc dala Srbija morebiti le pregovoriti, da sprejme razsodbo na podlagi neljube ji pogodbe, če se ji priznajo kakšne druge koncesije. Na vsak način pa lo stanje neizvestnosti ne bo moglo dolgo trajati. Vojska pa bi bila nezmi-sel. Bulgarije ne bi pustila prikrajšati Avstrija, Srbije pa ne Rusija in kri bi čisto zastonj tekla — edini dobiček" bi bil, da bi Balkanci lc še bolj prišli pod kuratelo drugih. Splošni občutek pa jc, da sc utegneta končno najbolj smejati — premetena Grčija in Rumunija, neslovanski državi!
X X
X
Bulgarski pogoji za peterburški sestanek. Sofija, 17. junija. Z merodajne strani sc poroča, da Bulgarija na Sazonov poziv štirim balkanskim ministrskim predsednikom odgovori, da je sestanek mogoč šele, ko sc izvede demobilizacija na podlagi bulgarskih zahtev.
Srbsko staliiče. Peterburg, 17. junija. Tukajšnji diplomatični krogi, ki jim je odgovor kralja Petra na carjevo brzojavko znan, osobito živahno razpravljajo o tem, da sc brzojavka skrbno izogiba besedi »razsodni rek« in »razsodišče«. — Belgrad, 17. junija. Odgovor kralja Petra na carjevo brzojavko jc baje sestavljen v splošnih izrazil polemizira s stališčem, ki je Bulgarija zavzema. Končno izjavlja kralj Peter, da zaupno položi stvar Srbske v carjeve roke, a Srbiji gre za življenjske koristi, ki jih ne more zapostaviti.
Grčija z ozirom na sestanek. Atene, 17. junija. Ministrski predsednik Venizelos je na vabilo Rusije štirim balkanskim ministrskim predsednikom za sestanek v Peterburgu odgovoril, da vabilo z veseljem sprejme.
Bulgarske zahteTe napram Srbiji. Dunaj, 17. junija. Tukajšnji poučeni krogi izjavljajo, da jc Bulgarija v svojem odgovoru na srbski dcmobilizacijski predlog zahtevala, naj se, dokler sc spor ne reši.
uvede kondominium tako v nespornem kakor tudi v spornem ozemlju in naj se istočasno prizna pogodba iz leta 1912. Glede na bulgarsko-grški spor sodi Bulgarija, naj sc reši ločeno od srbsko-bulgarskega spora in naj se uvede kondominium v južni Makedoniji in v okrožju Vardarskega ustja. Če se kondominium razširi tudi na Solun, še ni znano, a vsekakor sc spor mecl zavezniki še ne bo hitro rešil.
Težave carja Ferdinanda. Berolin, 17. junija. Samozavestnost v odgovoru carja Ferdinanda ruskemu carju jc povsod pozornost vzbudila. Neka osebnost, ki jc prav dobro o razmerah poučena, jc sotrud-niku lista Berliner Zeitung am Mittag izjavila. da se bulgarski vladar bori za svoj obstanek. V Bulgariji jc namreč močna struja, ki bi ga. prisilila odpovedati se prestolu. čc bi v srbsko-bulgarskem sporu odnehal. To strujo vodi general Savov, ki misli, da bi na mladega prestolonaslednika, čc bi postal bulgarski vladar, lahko bolj vplival, kakor more vplivati na Ferdinanda.
Vloga Pašiča, Kolin, 17. junija, Kol-uisehe Zeitung. poroča iz Belgrada: Od zadnje ministrske krize sem tu več ne upajo, da se srbsko-bulgarski spor mirno poravna in lo tem manj, ker po sofijskih brzojavkah Bulgarija odklanja predlog, da sc skupno demobilizira. 24 urno ministrsko krizo je povzročilo, ker je ministrski predsednik Pašič izjavil, da je predvsem zato dcmisioniral, ker so ga z gotove strani obdolžili, da miren sporazum spora z Bulgarijo otežuje, Pašič je hotel to oviro s svojim odstopom odstraniti, a ker mu kralj Peter popolnoma zaupa in ker more po splošnem mnenju le Pašič na razvoj stvari vplivati, so ga naprosili, da naj ostane in srbsko-bulgarski spor mirno ali krvavo (kakor »Tribuna' izjavlja) reši.
Zavezniške armade druga proti drugi.
Dunaj, 17. junija. Siidslawische Kor-respondenz« poroča iz Sofije: V poučenih krogih znajo sledeče podrobnosti o razdelitvi srbsko-grško-črnogorske armade: Srbi so proti Bulgariji postavili tri armade. Severna armada stoji med Donavo, Negotin-Pirotom in Nišom. Šteje 24.000 mož. Južna armada stoji 30.000 mož močna v okrožju Vranja-Kralovo. Vardarska armada, močna 54.000 mož, ki ji jc največ konjenice in težkih topov prideljenih, stoji na črti Ku-manovo—Skoplje. Tu baje poveljuje prestolonaslednik Aleksander; princ Jurij je prideljen južni armadi. Ena divizija, 14.000 mož .močna, stoji pri Gevgeliju, druga pri Prištini; namenjeni sta, da nastopita, če bo potrebno, proti Albancem. Srbska fronta je ojačena z novimi utrdbami. Srbska artiljerija bulgarsko močno prekaša. Vsi zarobljeni turški topovi so uvrščeni v srbsko armado; tudi srbska kavalerija prekaša bulgarsko. Grška je proti Bulgariji razvrstila 128.000 mož in dve kavalerijski diviziji s 2000 konji. Črnagora koncentrira pri Peči tri brigade, ki zasedejo Sandžak. Bulgarija je že razvrstitev svoje armade na črti Vidin—Solun skoraj izvedla.
Izmišljeno dnevno povelje, Belgrad, 17. junija. Po tujem časopisju razširjene vesti, da je kralj Peter izdal dnevno povelje, v katerem je dejal, da so Bulgari postali sovražniki Srbov, je popolnoma izmišljeno. Ravnotako je neresnična vest. da je bilo duhovnikom, učiteljem in bulgar-skim veljakom v okrajih Kumanovo in Hrastovo zaplenjeno imetje, njih družine pa da so prepeljane v Srbijo.
Bulgari utrjujejo Sofijo. Solun, 17. junija. Bulgari grade utrdbe okrog Sofije. 16.000 četašev se zbira pri Kistendilu z namenom, da udr6 v Srbijo.
Kolera med bulgarskimi in srbskimi četami. Belgrad, 17. junija. V okolici Štipa jc med srbskimi in bulgarskimi četami izbruhnila kolera, ki sc nevarno razširja. Doslej jc ugrabila med vojaštvom do 500 žrtev.
Prenovitev sloioiii orgel v Zagrebu.
V	zagrebški prvostolni ccrkvi ^e je tekom zadnjih pet mesecev vršilo pienavlja-nje tamošnjih velikih orgel, napravljenih
I.	1855. od E. F. Walckerja iz Ludvvigsburga ns Virtemberškem. Sedanje delo je izvršil vnuk prejšnjega graditelja, g. Oskar \Val-cker. Prenovljene orgle so dobile devet čisto novih registrov, sedem prejšnjih pa so z novimi zamenjali; uporabil se je elek« tropnevmatični sistem, napravil nov krasen igralnik, in sicer na levi strani kora; tretji manuai se nahaja v odmevni omari. Orgle imajo sedaj 60 pojočih registrov. Delo se jc izredno dobro posrečilo. Značaj prenovljenih orgel jc vseskoz moderen, posamezni registri izvrstno intonirani, polne orgle done mogočno in plemenito. Stroške za popravo orgel jc iz lastnega žepa pokril čuvar zagrebške prvostolnice, preč. g. kanonik dr. Feliks Suk.
Kolavdacija orgel se je vršila v sredo
II.	junija popoldne. Orgle so koladvdirali: prof. Franjo Dugan, stolni organist v Zagrebu; P. Mihael Horn, O. S. B. iz Gradca in Stanko Premrl, vodja glasbe pri ljubljanski stolnici. Vsi trije kolavdatorji so bili r. delom vrlo zadovoljni.
V	četrtek 12. junija dopoldne po kon« ventualni sv. maši jc prenovljene orgle slovesno blagoslovil zagrebški nadškof-koad-jutor dr. A. Bauer. Ob 6. popoldne istega dne je pa Cecilijino društvo v Zagrebu priredilo povodom blagoslovljenja prenovljenih in povečanih orgel v prvostolnici svečan koncert z obširnim in jako izbranim sporedom. Na orglah sta nastopili prof. Franjo Dugan in St. Premrl in izvajala vsakteri po tri komade. Prof. Dugan jc kol glavno točko izvajal E. Bossijev orgelski koncert s spremljanjem orkestra. Pomnoženi stolni pevski zbor pod vodstvom ravnatelja kora prvostolne cerkve vlč. g. Filipa Hajdukoviča je izvedel vse pevske komade z veliko preciznostjo in eleganco. Nebeško lepo se je pel koralni ofertorij Praccatus est Moyses«. Koncert se je zaključil z vedno krasnim in veličastnim Witlovim »Te Deum ; za mešani zbor, orgle in orkester. — Koncert je bil zelo številno obiskan.
Zagrebške prenovljene stolne orgle so brezdvomno najboljše na slovanskem jugu in tekmujejo lahko tudi z mnogimi drugimi še večjimi svetovnoznanimi deli.
Dnevne novice.
Naše občine in deželni glavar dr. šusteršič. Občinski odbor v Medvodah je sklenil, da se zgraža nad pisanjem liberalnega časopisja nasproti vi-sokorodnemu g. deželnemu glavarju ter mu stoji z neomajnim zaupanjem vedno na strani. Slično resolucijo nam je poslal občinski za stop na Ježici pri Ljubljani.
Umrl je včeraj v lahovaških toplicah pri Brnu češki državni in de-
Medved je pesnik — pomladi:
Na nebu .ie solnce zaplato mogočno, nadela. ,jc remija obleko poročno, popevajo ptice, šepečejo viri — vse staja in raja v klpečem nemiri. K<io zdaj bi umirat, ko smrt jc umrla? Kdo zdaj bi nc peva. z polnega grla ?
O, prvi pomladanski cvet, pozdravljen bodi tisočkrat! Pogledal komaj si na >vet. in žc bi tc odtrgal rad. Nemilo smrt ti pa č zadam. », rešim tc viharnih dob, in kBm naj nesem te? Ah, kam'.' Na materin samotni grob.
Z Bogom moja temna soba, strani, strani. mrtva knjig«, črne misli, težka briga! Vabi uic prelepa doba v blaženo pomlad.
>4 svetu mine v se. umetnost, slavi priroda le ostane večno lepa.
m o- —
Kako je ljubil pomlad, pove izmed mn igih lepili pomladnih najlepša:
O, da se moja smrt in moj pogreb in uioj pokop tedaj ne priRode. ko na polje in vrt doline in gore ob cvetu cvet pripenja pomlad celo — na grob.
I.e pridi, bela smrt, in moj pogreb in moj pokop ravini — pomladi ne! Naj sneg na. rakev prt mrtvaški mi natke, vihar naj velo listje nastelje mi na grob.
Tragična usoda jc hotela, cla ni bila uslišana njegova prošnja: Umrl je, ko je ravno začfcla pomlad pripenjati na polje in vrt, doline in gore prvi cvet, umrl je v zgodnji pomladi . . .
Medved je pesnik — smrti:
Naj pokleknem v resni mali, angelov poljubim kip . . . Človek, človek, kaj si? Prah. Kaj življenje tvoje? — Hip. Tvoji v« i načrti? Nič. 7.h. teboj spomin? — Megla. Zadnji dom tvoj? — Nizek grič Tvoja postelj? črna tla.
Grenko je mreti iu umreti a mrtev je biti sladko.
O. marsikdo bi vstal, na glas izjokal se, ko bridko bi spoznal kako pozabljen je.
\ tihem grobu želi počivati:
Ko se povrnem v prah, moj grob prerasli mah, ki ni ne list, ne cvet, ne sad, in je kot tak najlepši znak
neplodnih del in praznih nad.
In o svojem mrtvem srcu pravi:
Ta. in oni čez gomilo stopi, kdo se meni kaj kaj jc mislilo, čutilo to srce, trolineče zdaj
Želi si počivati v senci cipres:
Pod cipreso, pod cipreso rad bi v grobu špaval ja/, kadar črno mi zaveso smrt potegne čez obraz.
Spaval boš, pesnik, v senci dveh cipres in v sredi med njimi bodo pretrgane strune.
Medved je razumel svoj visoki poklic kot pesnik:
Na brzih krilih drobnih ptic, v vonjivem jutru prerojen, zamaknjen v raj nedolžnih lic, Strmeč v večera, tihi sen, s trpečim bratom sam trpeč, z« domovino v roki meč. v trpljenju mož. v ljubezni zve^t, ;-a radost rahel in bolest: vsekdar naj pevec, duše vnete Zemljanom kaže vzore svete.
Eno moramo prav posebno povdar-jati pri Medvedu, namreč moment, ki g« povzdiguje nad vse slovenske pesnike : n j e g o v a l j u b e z e n d o matere. Soben slovenski poet ni spesnil toliko krasnih stihov svoji materi, kakor Medved. Vsako leto na praznik Vernih duš je izšla kaka Medvedova pesem, naslovljena na rajno mn- | i ter. V loii pesmih jc toliko nežnega ču- i
ta in one globoko krščanske resignaci-jo, ki dviga svoje mirno oko od solzne zemlje v neznano deželo onkraj groba, da bi že to pesmi same zagotovile Medvedu ime pravega pesnika. Na Vernih duš dan so mu vzbuja neodoljiva sila, da bi poletel na materin grob:
Pa so rili dana brza krila ob glasu žalostnem zvonov, na daljnjb pot bi se razvila, hitela tja bi — tja — domov.
Oh tja. kjer davno so zaprle lopate dra.gi moj zaklad — f'red grobom matere umrle nocoj bi jaz pokleknil rad.
S bodi! — Saj ob smrti njeni pretrpel dvojen sem pokop, saj nimam v zemlji le prsteni, saj imam tudi v srcu grob.
In v grobu tem .-rcc ljubeče, njen ljubi smeh, njen ves obraz. \.-e dneve davno prešle sreče-ki poleg nje sem pil jo jaz.
Morda jc zemlja grob. o mati teman nocoj in zapuščen, na njem nc morem luči žgati. a grob srca je razsvetljen.
Spomine svetle mu prižigam, in solze svetle točini nanj. k ueheom svetlim roke dvigam, in molim zate tolikanj ...
Svojemu očetu je napisal ob smrti:
Vem tudi, premnogo dejanje, katero si strogo sodil nekdaj,
vselej odpustil očetovsko milo, je v^o mllcje odpustit hi zdaj,
želni poslanec T o m a ž Š i 1 i n g e r za vnetjem obisti. Rojen jc bil leta 1866 v Tučlnu na Moravskem in po dokončanih naukih stopil v red avguštincev. Mnogo let je bil glavni urednik katol. nar. glasila »Hlas« v Brnu. Pokojnik jc bil zlata duša v najboljšem pomenu besede. Dasi je v deželnem in državnem zboru opetovano odločno nastopal za pravice češkega naroda in katol. narodni program, gotovo tudi med političnimi nasprotniki ni imel sovražnika. Bil jc pohlevnega značaja, vedno vesel ter živahen.' in proti tovarišem ljubez-njiv ter prijazen. Kako priljubljene je bil tudi v svojem političnem okraju, dokazuje dejstvo, da jc minoli teden pri deželnozfrorskili volitvah brez shoda in navzlic hudi protiagitaciji dobil nad 6000 glasov večine. Vsi prijatelji in znanci ga ohranijo v najboljšem spominu. Pokoj njegovi duši!
Strašno zabavlja mlad magi-stratovič Čez deželno vlado, očita ji, »da je sežgala vse postave«, da odloča »le po prugelpatentu«, da »davi zdravo pamet«, da »trpinči logiko« itd. To vse, ker jc morala vlada po zdravi razsodnosti izreč«, da je velika deželna električna centrala večje gospodarske važnosti, nego majhna mestna. Seveda je za take izbruhe magistratovičev odgovorna ne le liberalna stranka, ampak tudi mestna občina ljubljanska. Ako pusti ljubljanski župan, , da njegovi ljudje tako hujskajo v njegovem glasilu, tedaj naj sebi pripiše posledice, ki bodo iz tega nastale!
-f Kdo je zavozil službeno pragma-tiko? »Reichspost« prinaša uvoden članek, v katerem navaja zgodovino službene
{»ragmatike v državnem zboru. Spomladi eta 1911., ko so bili na krmilu krščanski socialci, je stala službena pragmatika pred svojim uresničenjem; tedaj ni bilo nobenega junktima, marveč je bila vlada sama pripravljena, da pokrije nove stroške časovnega napredovanja takoj iz tekočih državnih dohodkov. Na dnevnem redu je bil tozadevni Prochaskin predlog, za katerega je princ Liechtenstein pridobil ministrskega predsednika barona Bienertha in kateremu je v imenu vlade pritrdil minister Wickenburg. Ko bi bil tedaj ta predlog prodrl, bi državni uradniki že dve leti uživali dobrote nove službene pragmatike. Toda liberalno-socialnodemokraška večina se je hotela pokazati kot edina zastopnica in prijateljica uradništva. Zahtevala je zanj mnogo več nego je vlada bila voljna dati in tako iz ozkosrčnih strankarskih ozirov pokopala Prochaskin predlog, uradništvu pa za več let odjedla težko pričakovano zboljšanje. Liberalci in socialni demokrati so imeli potem priliko, da v parlamentu spravijo skozi svoje zahteve in izpolnijo vsaj nekaj svojih splendidnih obljub uradništvu; toda kakor v nobeni drugi stvari, kjer gre za pozitivno delo, se liberalci in socialisti tudi tu niso izkazali in uradništvo ima vso pravico do nezadovoljnosti s svojimi prevelikimi prijatelji in zaščitniki. Nemška nacionalna zveza, največja in odgovorna stranka v parlamentu, je lanskega decembra v svoji igri s socialnimi demokrati bila tako modra, da je v zadnjem proračunskem provizoriju uveljavljenje službene pragmatike zvezala z junktimom »o pridobitvi potrebnih sredstev«, t. j. z »malim« finančnim načrtom. Usoda tega finančnega načrta je pa čisto negotova, ker ga zavlačujejo stranke, ki bi ga bile voljne dovoliti le parlamentarni vladi, t. j. ki same stremč za vladnimi vajeti, Zato bodo kljub vsej navidezni prijaznosti nasproti uradništvu rešitev finančnega načrta zavlekle do jeseni in kdo ve, kako bo potem. Socialni demokrati, ki sploh načelno glasujejo proti vsakemu proračunu, torej tudi proti dovolitvi sredstev za urad-
Saj piješ iz vira tisto ljubezni, ki svet jo samo po imenu pozna! Usahni solza! — Blagor ti, oCe, Jaz potnik sem Se, a ti si doma.
Usahni solza! Ali pa teci! Oh, oCe, v grobu se sladko spi, no plakam za tnbo, le plakam nfut sabo, kedo je srečnejši, jaz ali ti?
Ljubezen do matere, očeta in prijateljev se mu polagoma razširi v splošno ljubezen do človeštva, zlasti do trpečega. Pa življenje mu je preozko. Njegov duh sc utaplja v premišljevanje smrti in njene groze. Uprav tc pesmi ko posebno značilne za Medveda, ker sc v njih najbolj kaže njegov rcfliksiv-ni duh, ko Sc povzpne v kraljestvo breztelesnih idej.
Filozofa se nam kaže Medved posebno v zbirki »Gazele«.
Marsikje postane pesimist, ki z mrkim očesom in bridkim čustvom gleda na življenje. A žarki krščanske ljubezni razsvetljujejo te temne slike in iz obupa ga reši zavest, tla Bog ni ustvaril človeka le za trpljenje:
Sladak spomin naj se objame v. upom, da vendarle za sreCo smo rojeni.
,(Konec.)
niške plače, so iz ozirov na vcleindustrijcc, taterih pomoč ob volitvi jim je očividno jolj potrebna nego uradniški glasovi, še posebni nasprotniki malega finančnega načrta. Tako dobre prijatelje ima tedaj uradništvo, ki še danes nc ve, kdaj sc uve-javi službena pragmatika, medtem ko so mu pošteni ljudski zastopniki že spomladi eta 1911. resno hoteli pomagati do boljših službenih razmer.
-j- »Dejanja govor6!« Ne le nad cesarja hočejo liberalni učitelji, ampak tucli nad naučnega ministra, nad ministrskega predsednika in slednjič nad cclo Evropo. Tako grozi »Dan«, in sicer zato, ker neki Kovač ni dobil zaprošenega mesta v Šiški. Mi svetujemo, naj Kovač svoje lepo glasilo »Dan« vzame seboj, ko se bo pritoževal. Ko bo Evropa videla, kako se v »Danu« kvalificirajo »Danovci«, ste lahko gotovi, da sc nic bo čudila, zakaj gotovi učitelji pri kompetencah propadejo. »Dejanja govore!« — v tem slučaju za evropski mir!
-f Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek ,dne 20. junija 1913, ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom:
1.	Predložitev zapisnika zadnje seje. —
2.	Naznanila predsedstva. — 3. Naznanila tajništva. — 4. Samostojni predlog zborničnega člana gosp. Ivana Ogrina glede delavske zavarovalnice v Trstu. — 5. Zbornični računski zaključek za leto 1912. ■— 6. Volitev zborničnega zastopnika v odboru obrtne nadaljevalne šole v Mokronogu, — 7. Prošnja krajevne skupščine Zveze skontistov za podporo, — 8. Tajna seja.
.+ »Narodova« objektivnost. »Slovenski Narod« je prinesel pretekli petek tole notico: »Žalosten konec klerikalnega špekulanta. Župan v Sodražici in klerikalni deželni poslanec Franc Bartol je vsled nesrečnih špekulacij z nepremičninami na Koroškem in Štajerskem popolnoma uničen, misli zapustiti domovino in se preseliti >v Ameriko. Zaradi njega in njegovih tovarišev bo mnogo trdnih posestnikov, ki so bili poroki, škodo trpelo.« — iz prav zanesljivega vira smo izvedeli sledeče: Ona kompanija, koje člani bodo po »Narodp« baje gospodarsko popolnoma uničeni, sestoji poleg g. Bartola še iz sledečih gospodov: Franc Fajdiga in Ivan Lovšin, poroki so pa gg. Fran Mikolič in Jožef Oberstar in baje še en notranjski na-' preclnjak. Razen Bartola so vsi pristni naprednjaki. In kdo jih je v strah pripravil, da sodraški »Narodov« dopisnik takoj sklepa na popolen polom? Ali ne Kreditna bank a, ki je vse prej kot »klerikalna«? Ta jc namreč neko precej mastno menjico, na kateri se blišče navedena imena, protestirala. Nc želimo in tudi nc prorokuje-mo, kakor »Narod«, da bo moral kdo izmed imenovanih v Ameriko, tako pri koncu vsaj še niso, povdarjamo pa, da e|n »klerikalec« in 'štirje ali pet liberalcev nikoliine more biti »k 1 e r i k a 1 n a«, ampak liberalna špekulacija, kateri sc je po nesreči en vsega spoštovanja vreden naš pristaš pridružil in se pri tem nekoliko opekel. Zgoraj objavljena notica pa dovolj jasno kaže, kako objektivno »Slov. Narod« svoje čitatelje obvešča. Imenovani narodni gospodje so pa lahko veseli svojega »Leibjourna-la«, kateremu so doslej in bodo najbrže tudi v prihodnje tako zvesto verjeli.
-f- Rosegger in Hegeman. Roseg-ger jc precl kratkim zapisal nekaj pikrih besed na naslov protestantovskih pastorjev v Avstriji. Označil jih je za protestantovske moderniste, ki s svojimi nazori in pridigami pode ljudstvo iz protestantovske cerkvc. Ta reč je spekla tudi našega ljubljanskega pastorja dr. Hegemana tako, da je napisal v »Alldeutsclies Tagblatt« nekak zagovor protestantovskih modernistov. Dr. Ilegemann pravi, da bo treba z Ro-seggerjem, ki je na glasu naprednega literata, »čisto obračuniti«. Rosscgger-jevi izreki se bero kakor »orakel« v naprednih listih. Ti »orakelni« pa ne dokazujejo druzega kakor to, da ima Rosegger silno dober nos za »politično vreme« in trenotno razpoloženje v nemških vrstah. Temu primerno izgledajo tudi njegovi »orakelni«. Nadalje imenuje Hegcmann Roseggerjevo trditev, da razvoj protcstacitizma v Avstriji k neveri ljudstvo cerkvi odtujuje, »budalost«. Hegcmann pravi, da jc ravno nasprotno resnica; napredni krogi imajo protestantizem po pravici za neko polovičarstvo, katerega se bo treba sčasoma otresti. — Dr. Ilegemann je, kakor se vidi, tudi eden izmed protestantovskih modernistov, katere je imel Rosegger v mislih.
Sv. Ciril in Metod, apostola svote vere in cerkvene edinosti, II. izdaja, z lepo .naslovno sliko sv. Cirila in Me-
toda. Cena 20 vin. — Prva izdaja te knjižice se jc v treh letih v 18.000 izvodih razširila med slovenskim ljudstvom; to je pač najboljši dokaz zri njeno vrednost. Druga izdaja se od prve razlikuje po ličnejši zunanji obliki in po lepi sliki sv. Cirila in Metoda. Tvarina je pregledno razdeljena v 26 kratkih poglavij. V knjižici se sv. Ciril in Metod opisujeta kot vzor mladine; zato naj bi posebno slovenska mladina prebirala ta življenjepis svetih slovanskih apostolov. Knjižico priporočamo gg. katehetom in učiteljem, da jo razširjajo med mladino.
— Z Viča. (Volitev v k r a j n i š o 1 s k i s v c t.) še enkrat so se gospodje odborniki naše in zgornješišenske občine sešli k volitvi krajnega šolskega sveta. Kakor znano so pri volitvi zgornješišenski odborniki po nasvetu viških liberalnih modrijanov prezrli svojega občana in volili za svojo občino Vičana g. Jak. Travna. Ves liberalni babilon je bil vžaljen, ko smo nekoliko pokritizirali to nekolegijalnost. No, zdaj je pa tudi višja oblast potrdila, da so se viški »nezmotljivi Knez, Vetrovčič in tovariši vcndair enkrat zmotili. Izvolitev g. Trauna je bila ovržena in je bilo treba novih volitev namesto njega. Čakali smo, kdaj bo ta volitev. G. župan je najbrže po komandi Andrejkovi razpisal volitev ravno za Antonovo nedeljo, ko smo obhajali farno žegnanje. In da bi bila volitev tem slovesnejša, se jc vršila ravno ob 10. uri dopoldan med slovesno sv. mašo. To bodi mimogrede omenjeno, ako v bodoče g. župan zopet nc bo vabljen h kaki cerkvemi slovesnosti, da se gotovi ljudje zopet no bodo preveč razburjali in »stare ženice« ne jokale. Torej liberalni in socijski možakarji so volili in izvolili nekega Jož. šušteršiča iz Kosez ter zopet pokazali Brdenča-nom, kako so jim pri srcu. Za ta dokaz naklonjenosti se jim bodo Brdenci ob priliki že dostojno zahvalili. Kakor se posojuje, tako sc bo vračevalo. Naši odborniki so volili kakor zadnjič Ivana Zadnikarja z Brda.
—	Avtozveza Ljubljana—Celje. Krasno vreme in ugodna avtomobilska zveza iz Ljubljane v Celje privablja skoro sleherni dan večje število izletnikov v lepi brd-ski okraj. Nekateri se peljejo do Doba, drugi do Prevoj in odidejo od tu skozi Moravče na Dovško-Laze, drugi iz Krašnje čez znamenito Limbarsko goro v Moravče, Večja družba je šla iz Lukovice čez Zlato-polje v tuhinjsko dolino. Vsi izletniki so bili z izleti izredno zadovoljni, kajti ti kraji so res očarljivi in za izletnike novi. Vsak kraj nudi nekaj posebnega; povsod je preskrbljeno za hrano in pijačo. Izletnikom priporočamo, da si tc kraje ogledajo, Avtoomnibus odhaja iz Ljubljane izpred Figovca ob pol 7. uri zjutraj in ob pol 4. uri popoldne.
—	Letoviščarjem! Iz brdskega okraja se nam" piše, da je v celem okraju dosti lepih zračnih sob, opremljenih in neoprem-ljenih s kuhinjo, letoviščarjem na razpolago, Življenje je tudi ceno, hrana in pijača dobra, lepi izleti po celem okraju, priložnost za kopanje, dvakratna avtozveza z Ljubljano in Celjem. Pojasnila glede letovišč daje radevolje v imenu posebič za to osnovanega odbora g. Nikolaj M a z u r a n, naddavkar v pokoju v Lukovici.
—	Promocija. Cand. iur Ljudevit Va-ljavec, c. kr. računski oficijal v finančnem ministerstvu, bo v petek, dne 20, rožnika promoviran za doktorja prava na dunajski univerzi.
—	Gasilno društvo v Zgornjem Kašlju
priredi dne 29. junija ob 3. uri popoldne vrtno veselico pri g. Francetu Gradu.
—	Znano Koširjevo posestvo na Brodu pri Tacnu pod Šmarno goro je prodal g. Franc Ks. Sajovitz in se v kratkem preseli v Kranj.
—	Smrten padec. V Zgornjih Gorjah pri Bledu jc dne 16. t. m. posestnikova žena Ana Olipova hotela pobirati na domačem hodniku otroško perilo raz v to svrho napeljano vrv. Pri tem pa izgubi ravnotežje in pade s prvega nadstropja na tlakovani dvoriščni tlak. Žena je zadobila težke poškodbe na glavi je črez nekaj minut nato umrla.
—	Umrl je eden najboljših mlade-ničev v gorjanski župniji Knafličcv Francelj.
— Hrvaške novice. V Zadru j.c umrl svetnik deželnega sodišča Jevto Ma-sic, star 41 let. «— Umrl .Id vj Omišu odvetnik dr. A. K a r 1 o v a c. — Na Reki jc umrla gospa Erina Bačič. — Slavna operna pevka Milka Trnina jo zapustila gledališče in sc stalno nastani v Zagrebu. — Na zagrebškem vseučilišču je bil včeraj promoviran za doktorja filozofije Sigismund Čajko-vac. Novi doktor je do svojega 1(5. lota bil pastir, ki ni znal no citati, no pisati. — G. Oufednik so je včeraj poslovil od hrvaškega gledališča v Zagrebu. — Sestanek dalmatinskih čebelarjev se bo vršil v Spljitu. — Črne koze sc cmdc-mično širijo na Sušaku.
—	Občinska mesnica v Zagrebu izvrstno prospeva. Prodaja samo prvovrstno volovsko meso (kravje in bikovo jc izključeno), in sicer po nižjih cenah nego drugi mesarji. Meso nabavlja deloma iz inozemstva: iz Srbije in Rumunije, deloma pa doma. Pravkar je z nekim domačim trgovcem sklenila kupčijo za 180 pitanih volov. V minolem mesecu so je v mestni mesnici prodalo 80 volov, t. j. 20.301 kg govejega mesa in 93 telet, ki so dala 4317 kg mesa, in 10 prašičev ali 1109 kg svinjskega mesa. Skupni promet je znašal 40.621 K 16 vin.
—	Nevarno ranjen je bil France Antončič, 21 let stari posestnika sin iz Boštet, katerega jo v vaški gostilni domači fant in posestnika sin Jožef To-mazin v prepiru z nožem v trebuh sunil. ,
—	V gozdu ponesrečil. Jožef Carli, 21 let stari delavec, je bil zaposlen v cesarskem gozdu v Idriji. Pri sekanju drevja ga jo oplazilo padlo drevo ter mu obe nogi poškodovalo.
VOLITVE V MORAVSKI DEŽELNI ZBOR.
Volitve za splošno kurijo so, kakot smo že poročali, končane. Ta kurija je izvolila 20 poslancev: 14 čeških, 6 nemških, Češki mandati se razdele tako-le: 7 socialnih demokratov (preje 5), 5 krščanskih socialcev (preje 7) in 2 liberalca. Nemške mandate imajo v rokah: 4 liberalci (preje 5), 1 socialni demokrati in 1 krščanski socialci.
Včeraj so volile kmečke občine, k\ volijo 53 poslanccv, 14 jih pripade na Nemce, 39 pa na Čehe. Nemški mandati so pripadali dosedaj razun enega vsi liberalcem. Češki mandati so se dozdaj razdeljevali sledeče: češki krščanski socialci so jih imeli 19, liberalci 5, agrarci 15. Znamenito je, da je češki deželni odbornik, agrarec Staroštik nastopil kot samostojen kandidat. Ker zagovarja s češko krščan-skosocialno stranko, so mu postavili agrarci protikandidata. Volitve v kmečki kuriji so izpadle tako-le:
Pri včerajšnjih deželriozborskih vo litvah v čeških kmečkih občinah jo bilo izvoljenih 12 krščanskih socialcev, oziroma katoliških narodnjakov, 13 agrar-cev in 2 naprednjaka. Y ožji volitvi je 7 krščanskih socialccv, 7 agrarcev, 4 naprednjaki, 2 samostojna agrarca in 2 divjaka. V nemških kmečkih občinah je bilo izvoljenih 11 naprednjakov, 1 krščanski socialcc in 1 radikalcc.
Primorske vesli.
p Obtoženca Rozina-Finšger. Obtožnica proti njima je že vložena; zato bo porotna razprava najbrže že v predstoje-čem zasedanju; trajati utegne morda cel teden, ker bo pozvanih 62 prič. Predsedoval bo dvorni svetnik Cazafura; državno pravdništvo bo zastopal prvi dr. pravdnik Jeglič.
— črnogorski prestolonaslednik potuje. V ponedeljek sta prišla v Trst z avtomobilom črnogorski prestolonaslednik Danilo in njegova soproga. Po-mudila sta sc samo nekoliko in sta nato odrinila v Monakovo. Spremljala sta ju major Vrbica in dr. Perojčič. Prej so bili nekaj dni v Opat > i.
p Dirka vojakov-kolesarjev. Velike dirko vojakov-kolesarjev, ki se bo vršila v četrtek v Gorici, se udeleži tudi več visokih oficirjev. Vojni minister fcm. Krobatin je prispel že v toreV. v Gorico.
p Prerezano In sešito srce. ,V. neki krčmi v Trstu se je spri 28 let stari težak Santo Želesnik s par pivci. Tekom prepira ga je eclen zabodel z nožem v levo stran prsi, da mu je zadel srce. Hudo ranjenega Železnika so spravili takoj v splošno bolnico, kjer so ga operirali spretni zdravniki. Se-šili so mu srce. To jc bilo v ponedeljek ponoči in v torek je bil Zelcznik žc izven nevarnosti.
p Društvo občinskih uradnikov. V, nedeljo so si občinski uradniki iz furlanskih krajev Goriško-Gradiščanske ustanovili svojo strokovno društvo v zaščito stanovskih interesov. Ustanovni občni zbor sc jc vršil v Tržiču.
p Roparski umor. Dno 11. t. m. so našli blizu breginjske občine ob cesti, ki vodi v Robidišče na gorskem pobočju na pol mrtvo trgovčevo hčer Jožefo čenčičevo. Prvi jo jc našel orožniški stražmojster Henrik Dobrova, ki jo jt* dal prepeljati v bolnišnico, kjer jO kmalu umrla. Rovica je bila po spodnjem delu telesa in po roki večkrat ranjena. Prod smrtjo jc še izpovadala, da jo je napadel zloglasni in že neštetokrat kaznovani Viktor Zobnn iz sosednje Italijo in jej oropal znesek 5 kron, ki ga. je imela s seboj. Zoban je izginil v Italijo.
p Obsojen ubijalec. V ponedeljek ponoči je obsodilo tržaško porotno sodišče 22 let starega Jakoba Kriščaka
od Sv. Jakoba v Trstu radi uboja na Štiri lota težko ječe. O predmetu obsodbe je naš list poročal sredi aprila, ko se je bil zgodil žalostni slučaj, da je Jakob KrišČak z nožem zaklal Lenarta Cassana iz Bari v Italiji, ki je bil uslužben kot klicar pri »Music Hali Mondial«-kinematografu v Trstu. Nabor je bil in fantje so bili nekoliko pijani; tudi Kriščok se je zagovarjal s pijanostjo, v kateri se je spri s Cassa-nom in ga zaklal. Spomina vreden jc slučaj tembolj zaradi tega, ker so huj-skali svojčas ljudje na Slovence, češ, Slovenec je umoril Italijana iz narodnega. sovraštva.
p Trgovčeva poneverjenja. Iz Gorice poročajo, da so zaprli radi poneverjenja solkanskega veletržca in gostilničarja Antona Mosctiča. Zadeva šc ni jasna.
LjntiliansKe novice.
, lj Profesor Milan Pajk umrl. Minulo aoč je v Ljubljani po težki bolezni umrl zet deželno-šolskega nadzornika dvornega svetnika Levca, gospod profesor Milan Pajk v starosti 37 let. Kakor čujeruo, se je prehladil na nekem izletu ter podlegel pljučnici. Pokojnik, čegar prezgodnja smrt bo vsepovsod vzbudila odkritosrčno sočutje, je bil rojen 19. decembra 1876 v Mariboru kot sin gimnazijskega profesorja Ivana Pajka; svojo mladost je preživel v Brnu, dovršil akad. gimnazijo na Dunaju, kjer je bil njegov oče medtem imenovan za profesorja, nato se pa posvetil najprej juridičnim in kasneje modroslovnim naukom na dunajskem vseučilišču. L. 1899. je položil učnosposobnostni izpit iz zgodovine in zemljepisja z nemškim in slovenskim učnim jezikom. Nato je bil poldrugo leto suplent na gimnaziji v Kranju, bil nato imenovan za začasnega glavnega učitelja na c. kr. učiteljišču v Ljubljani, dve leti kasneje pa za pravega učitelja na drž. višji realki v Ljubljani. Prof. Pajk je bil izvrsten poznavalec zgodovinskih in zemljepisnih razmer kranjske dežele. Med učenci je bil zelo priljubljen. Pokojnik je bil tudi plodovit pisatelj in je mnogo sodeloval pri -Matici Slovenski*, /Izvestjih muzejskega društva^, »Carnioli«, /-Planinskem Vestniku« i. dr. Spisal je tudi slovensko lično knjigo za zemljepisje na srednjih šolah. Pogreb bo jutri popoldne ob 6. uri. Naj v miru počiva!
lj Odbor »Društva slovenskih profesorjev« uljudno vabi vse svoje člane, da izkažejo zadnjo čast svojemu tako nenadno preminulemu tovarišu g. c. kr. realčnemu profesorju Milanu Pajku s tem, da se udeleže njegovega pogreba »b uri, kakor jo določa rodbinski parte. Na grobu govori v imenu društva profesorjev profesor dr. 11 e š i č.
lj Umrl je včeraj zvečer po daljšem bolehanju v Ljubljani v Trnovem gosp. Josip Stresen a- 70. letu starosti. Pogreb bode jutri ob 5. uri popoldne. Naj v miru počiva!
lj Najdeno moško truplo. Včeraj, v &>rek, dne 17. t. m. je nekdo v zgornje-šisenskem gozdu, deset minut pod Dreni-kovim vrhom, proti četrti uri popoldne, ko je iskal natiča, oziroma kolov za fižol, našel za grmom ob jarku, po katerem teče vodica na Večni pot, že trohnelo moško truplo. Truplo nepoznanca more biti manj kot 30 let starega moža, ki pa je ležalo na tem mestu gotovo dva meseca dni. Mrtvec je oblečen v čedni obleki in lepih ^kornjih. Radi smradu ni hotel prvi hip nihče bliže k njemu, da bi se bilo dognalo, je li uboj ali samoumor. Pravijo, da ima mrtvec pri srcu rano. Po naznanilu v Šiško sta dospela takoj na mesto dva stražnika. Truplo so prenesli v Dravlje, kamor je danes odšla sodnijska komisija.
— Iz politične službe. Za c. kr. vladnega kancelista je imenovan titu-larni orožniški stražmojster g. Anton Plani n šek v Radovljici.
lj Odlikovanje. Deželnosodnemu jetniškemu pazniku v Ljubljani g. Avgustu Potokar je cesar podelil zaslužni križec.
lj Imenovanje na ljubljanski državni obrtni šoli. Suplent na državni obrtni šoli v Ljubljani g. Ivan Kna-flič je imenovan za učitelja v IX. čin, razredu na istem zavodu.
lj Dramatično društvo v Ljubljani jc javilo Canes deželnemu odboru* in mestni občini ljubljanski, da za sezono 1913/1914 vodstvo slovenskega gledališča. ne more več vzdrževati, da je pa radevolje pripravljeno sodelovati s svojimi sredstvi pri vzdrževanju slovenskega gledališča, ki ga prevzameta morda deželni odbor in mestna občina ljubljanska.
lj Odkrite tatvine t Ljubljani. Tatvino čevelj so zasledili pri Hrovathu na Marije Terezije cesti. Neki Magister je kot uslužbenec kradelj od časa do časa pri svojem delodajalcu precejšnje število čevljev in usnja. Policija je tega po-štenjakoviča izsledila všmartnem pod šmarno soru, ga aretirala in njega, kakor
tudi zaplenjeno blago, katero je tehtalo 30 kg, izročila sodišču.
lj V včerajSnje poročilo o tatvini pri trgovcu Kendi je posegel tiskovni škrat.
Arctovancc sc piše Z i d a n š e k. -|<V •>
TURŠKA. ZAROTA. ' ""
Policija jc po knjigah, ki so ji prišle v roke, dognala, da je veljala zarota proti Mahmud šefketu približno milijon kron. — Prejšnjega predsednika vojnega sodišča divizijskega generala Kezak Sulejman pašo so zaprli. — Preiskava jc dognala, da je eden glavnih krivcev na umoru Mahmuda Šef-keta Šerif paša, ki živi v Parizu.
Razne slvari.
— 6(1 novih profesorskih mest na srednjih šolah. Državni proračun za leto 1913 izkazuje za avstrijske srednje .šole 67 novih učnih mest. Med temi jih je 31 na čeških zavodih.
Razredna loterija jo dosegla ne-pričakbVaii uspeh. Razpisanih je samo 100.000 srečk, došlo je pa že nad 1000 ponudb o razprodaji približno 330.000 srečk.
Kolera v bulgarski in v srbski armadi. Pri Stipu je med bolgarskimi in srbskimi vojaki izbruhnila kolera, ki se strašno hitro širi. Umrlo je na koleri že do 500 vojakov in častnikov.
Zodrobnosti o strašnem potresa v Tirnovu in okolici. O sobotnem potresu v Tirnovu in okolici sc poroča: Promet s staro carsko stolico v Tirnovu je prekinjen. Podrle so se šole, cerkve in hiše. Samo v Tirnovu je do 100 ljudi Izgubilo življenje. Podrlo se je tudi v Tirnovu poslopje Narodne banke in j« zasutih 10,000.000 frankov gotovega denarja. Mauj aji več poškodovana so sledeča poslopja: bolnišnica, kolodvor, vojašnica, deški in dekliški gimnazij, prefektura in šest cerkva. Tri cerkve so se podrle, 21 mrličev in 124 ranjencev so Iz razvalin izvlekli. V Levjijcvu je potres napravil manj Škode, v Ga-brovo je bil en otrok ubit. V Gornji Orehovicf je potres ubil 27 oseb.
Sneg v Galiciji. Dne 17. t. m. jc v gališkem okraju Stanislav snežilo. Mraz je kakor pozimi.
x Štajerske novice.
š Še enkrat lurški čudeži v Mariboru.
Vtis Medvedovega govora je bil velikansk. Vsenemci se jezijo, da je dr. Medved s svojim nastopom deminiral nad zborovanjem. »Marburgerca« v svojem poročilu grdo laže. Vpliv Medvedovega govora skuša z lažmi potlačiti. Posebno jo jezi, da je dr. Medved imenoval dr. Aignerjev govor »Hetzrede«. Ob koncu je imel še neki Schemba sramotilen govor o lurški vodi. Prenizkotno je, da bi navajali vse izlive nemške neumnosti. Karakteristično pa jc, da je dr. Aigner ob koncu zaklical: -Če tudi nas Nemce v Nemčiji in vas v Avstriji ločijo obmejni kamni, vendar upamo, da večno ne bomo ločeni! " — Kaj so neki k tem besedam rekli v velikem številu navzoči c. in kr. častniki?
š Umrl je v Gradcu ravnatelj bolnice g. dr. L e o n Frank iz Zagreba, star 37 let.
Zadnje vesli.
ZBORNICA. — HRVATSKO-SLOVEN-SKI KLUB. — KRIZA V NEMŠKO-NACIJONALNI ZVEZI. — PROGRAM ZA BODOČE.
Dunaj, 18. junija. V včerajšnji seji zbornice jc Prašek govoril do tričetrt na 8. uro, nakar je bila seja prekinjena. V današnji seji zbornice so govorili S i m o n o v i č i, V u k o t i č , O 1 e s -n i c k y in .S m i t k a. Nato je začel češki agrarec Z a h r a d n i k obstruk-cijski govor. Agrarci hočejo na vsak način preprečiti, da bi se zasedanje raztegnilo preko 20. t. m. To se pa itak ne bo zgodilo.
Vlada jc namreč za to, da se prihodnje zasedanje parlamenta vrši šele oktobra meseca. Uradnikom jc voljna zvišati plače Od 1. oktobra poČenši, ako se stranke zavežejo, da takrat rešijo finančne predloge.
Nemško-nacionalna zveza in kr-ščanskosocialni klub sta pa za julijsko zasedanje. Nemškonacionalna zveza je v svoji današnji seji sklenila, da bo stavila v parlamentu tozadeven predlog in zahtevala o njem poimensko glasovanje, kakor da bo nastopila tudi za Io, da se za uradnike vstavi v budget 20 milijonov. Poljaki so pa za predlog vlade, tako da do julijskega zasedanja nikakor ne pride.
H r v a; t s k m s l o v "en s k i klub je danes zboroval pod predsedstvom dr. Šusteršiča in je sklenil glasovati proti budgetnemu prsvizoriju, pač na za predlotr za železničarje. Glede na
delovni program grofa Sturgkha za mesec oktober sc je stališče dr. Šusteršiča, izraženo v včerajšnji konferenci, soglasno odobrilo. Končno se je dr. šusteršič v toplih besedah spominjal rajnega poslanca P. Šilingerja.
V nemškonacionalni zvezi jc nastala mala kriza. V današnji seji zveze so namreč poslanci G i n s p i n n e r, Erb in Wedra dr. Sylvestra ostro napadali, ker jo izostala v včerajšnji seji manifestacija za jubilej cesarja Viljema. Dejali so, da je škandal, da je Sylvester o tem brez vednosti kluba se z dr. Korošce m in Clio-c o m pogajal. Svlvestcr jc nato izjavil, da kot predsednik zbornice odstopi in je sejo zapustil. Nato jc šla k njemu deputacija iz posjancev Grossa. Danima, Humerja. in Teufla, ki mu jc izrazila popolno zaupanje kluba in ga prosila, naj demisijo prekliče. Sy-lvestcr se je nato vdal.
ZMAGA SOCIALNIH DEMOKRATOV V TRSTU.
Trst, 18. junija. V vperajšnji ožji volitvi v 6. volivnem okraju sta zmagala socialista Cerniutz in Simonetta s 701 glasom vsak, dočim sta laškonacio-nalna kandidata dobila 373—377 glasov, za socialista so glasovali složno vsi slovenski volivci. Karnora je precej poparjena, socialisti so pa priredili obhod z zastavami in godbo ter so sc pred Delavskim Domom« govorili govori. Manifcstan-te je končno razkropila policija.
ACCURTI ?
Budimpešta, 18. junija. Govori se, da namerava grof Tisza uvesti na Hrvatskem prehodno stanje z Accurtijem na čelu.
MIR MED TURČIJO IN SRBIJO.
London, 18. junija. (Reuter.) Kralj Peter je mirovno pogodbo med Turčijo in Srbijo že ratificiral in je le šc treba ratifikacije od strani sultana. Srbija bo prva, ki bo podpisala mirovni protokol r. Turčijo.
OFICIEI.NI ODGOVOR BULGARIJE
SRBIJI.
Soiija, 18. junija. (Ag. teleg. bulg.) Odgovor bulgarske vlade na srbsko noto opozarja na to, da koncentrovanje bulgarskih čet na srbski meji nima tistega značaja, ki se mu pripisuje. Bulgarska vlada je vedno izjavljala, da bo v svrho likvidacije kondominija v Makedoniji treba prejkomogoče priznati odločitev najvišjega razsoditelja, ki je bil po pogodbi na-značen, če se pa to še ni zgodilo, ni to krivda Bulgarije. Medtem, ko se je bulgarska armada nahajala še ob turški meji in niso bulgarske čete v Makedoniji znašale več nego 8000 mož- je Srbija koncentrirala vse svoje čete ob bulgarski meji in to celo v večji meri nego je bilo za časa vojske s Turčijo; poklicala je pod orožje celo rezerviste III. poziva. To se je ali slučajno ali vsled sporazuma zgodilo istočasno, ko je tudi Grčija vse čete proti Bulgariji koncentrirala. Bojazen srbske vlade, da se Bulgarija ni pustila voditi od čustva solidarnosti med zavezniki in da noče izčrpati vseh mirnih sredstev v svrho. poravnave spora, torej ni upravičena. Kar se tiče zahteve Srbije, naj se koncentrovanje bulgarskih čet takoj ustavi in naj se efektivno stanje armad zniža za eno četrtino, pripominja bulgarska vlada, da jc že 26. aprila Rusiji predlagala, naj prevzame vlogo razsodnika; ta predlog pa ni našel simpatij v Srbiji, kjer se je izjavljalo, da more armada demobilizirati šele, ko se spor z Bulgarijo popolnoma reši. Kljub temu sprejema bulgarska vlada, ki jc slejkoprej navdahnjena čustev bratstva in zveznega prijateljstva, ta predlog, in sicer pod naslovom srbsko-bulgarskega kondominija v ozemlju, ki jc glasom člena 2. tajnega dodatka k zvezni pogodbi sporno, dokler sc razsodba ne objavi. Obenem pa naj srbska in bulgarska vlada zato, ker bi demobilizacija pod medsebojno kontrolo zahtevala dolgo časa in ker bi razsodba postala tako uspešnejša, potom ruske vlade izjavita, da se zatečeta k razsodbi ruskega cara na način, ki soglaša z zvezno pogodbo in njenimi dodatnimi pogoji, kakor tudi na podlagi spomenic, kateri bosta obe stranki predložili tekom enega tedna.
VENIZELOS ODPOTUJE V PETERBURG.
Atene, 18. junija. H konferenci v Peterburg odpotuje sam ministrski predsednik Venizelos.
SAVOV.
Soiija, 18. junija. Car Ferdinand je sprejel včeraj v avdijenci generalissima Savova.
ANGLEŠKI PRESTOLONASLEDNIK
OB VOJAŠKIH VAJAH VJET.
London, 18. junija. Angleški prestolonaslednik sc udeležuje vojaških vaj kot priprost vojak v taborišču Meshete v Aldershotevem polku. Ukazano mu je bilo z več tovariši opazovati oddelek sovražnika. »Sovražnik« je pa princa viol. Vsa Ansrliia se krohota,
ker je bil prestolonaslednik po sovražniku vjet kljub temu, da ga je kmalu »vjeteništva« rešila močna kolona nje. gove armade.
NADŠKOF SZEPTYCKI NEVARNO OBOLEL.
Lvov, 18. junija. Rusinski nadškol grof Szeptycki jc nevarno obolel. Iz Lvova se pozvali k bolniku, ki leži nevarno bolan v Glininanyju, profesorja Wiczkowskega, ki je odredil, da morajo nadškofa prepeljati v Lvov z avto mobilom.
UMOR PROFESORJA BUTKOWSKEGAi
Lvov, 18. junija. Včeraj so zopet otvo-rili v Lvovu učiteljišče. Poljaki so se v toliko udali, da sc smejo tudi Rusini pouka udeleževali pod pogojem, da sede ločeno ocl Poljakov..
ZOPET NAMERAVAN NAPAD NA PROFESORJA.
Lvov, 18. junija. »Slo\vo 1'olskieA poroča: 131etni gimnazijec Štefan Zem-lanski na rusinski gimnaziji je nameraval z revolverjem ustreliti profesorja M. Sicinskega, svoj načrt je pa izdal součencu Arturju Siessu, kateremu jt dal tudi revolver spraviti.:Siessa je pa pekla vest in je o nameravanem napadu obvestil profesorja, vsled česar sc je napad preprečil.
Mnenje gosp. svetnika dr. M a y c r j a, primarija,
l s c h L
Gospod J. Serravallo,
Trst.
Hvala lepa, smo sc naučili v moji bolnišnici ceniti Vaše kina vino Serravallo ko! izborno okrepčilno sredstvo.
I s C h 1, 6. junija 1911.
1 '	D r. M a y c r.
Najznamenitejši zdravniki, domači in tuji, priporočajo „Kufeke" kot najboljšo hrano pri bljuvanju, driski, črevesnem katarju itd.	935
Nemehlovana, mesečna, gorka. svetla
z dvema oknoma in r. lončeno (ne železno) pečjo se išče počenši z mesecem septembrom v Spodnji šiški v bližini slovenske šole. Ponudbe naj se pošljejo upravništvu ,,Slovenca" pod štev. 1857.
Več dobro ohranjenih
se proda. Kje, pove upravništvo teg? lista. (Znamka.)
V najem se da aH proda :: :: ::
P^r Sa i. m a*
v bližini kolodvora z dvema koncesijama (gostilna in prodajalna) v /5e-	, leni jami št. 141 pri Ljubljani, pošta Moste. Več se izve istotam. ■ 1811
Fotogr. aparate
in vse potrebščine ima v zalogi
Jdrija" tiroma in fotonM
v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 5.
Zahtevajte ccnikc! 1101 Zahtcvoitc ccnikol