Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 37. Izven Ljubljane 8 vin.	\ LjUDIM, V PeM, 14. MM 1913.
Leto XLL
Velja po poŠti: s
Za oalo Isto upre] . . I 28'— za en maieo „ . . n 2 20 ia Nemčijo oeloletco . „ 29'— za ostalo lnosemstvo . „ 35-—
V Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24 — sa ra meaeo „ .. „ 2 — T »priti prijem« riiiDh „ 1'70
š Sobotna Izdaja: s
M celo tet« t....... T—
U Kmeilo celoletno . „ 9--■a ostalo Inozemstvo. „ U —
Inseratl:
Enoetolpna petitvrata [It mm): ia enkrat .... po 15 t za dvakrat .... „ 13 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren popnst.
Fonču Kiiilli, zakvils. isurtDi« iti:
enos olpna iic ltvrata po 18 vin.
enoatolpna petitvrata po 30 Tla,
Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje ln praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vozni rod,
par Uredništvo ]• v Kopitarjevi nllol itav. 6/01. Kokoplal ae ne vračajo; netranklrana plimi se ne ma sprejemajo. — Uredniškega telefona stav. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlitvo je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske it. 24.797, ogrske 28.511, bo n.-bero. št. 7563. - Upravnlškega teleiona št. 1U8.
naj so bili njeni motivi nesebični in idealni ali pa sebični — taktično največ pripomogla k osvobojenju balkanskih slovanskih in neslovanskih narodov. Če nimamo mi pri tem nobenih zaslug (in žal jih v resnici nimamo), to ni krivda Rusije. Ako hočemo svoje napake popraviti, nam zdaj ne ostane drugega kakor najti srednjo pot in potem začeti z Rusijo pametno konkurenco, ki bo naš vpliv na Balkanu lahko zopet utrdila in morda privedla tako daleč, da Rusijo prehitimo. Ka,j je v to svrho potrebno, pa ne bomo razkladali.
Glede Skadra se nam pa zdi jako neprimerno, da vladno časopisje to vprašanje tako neznansko naglasa, kakor da bi se ravno pri tem šlo za biti in nebiti monarhije. So ljudje, ki menijo, da bi Avstrija silno veliko pridobila, ako bi Skader pustila Črnigori. Avstrija ima kot država, koje vpliv na jugu odvisi od tega. je li njena politika Jugoslovanom prijazna ali ne, večji interes na tem, da je prijateljica Črne-gore, Bulgarije in Srbije kakor pa, če si zasigura ljubezen Albancev.
Sicer pa naj to vprašanje rešita naša in ruska diplomacija v medsebojnem sporazumu. Mi smo lc zoper to, da. se od strani našega oficioznega časopisja vzbuja sum, da hoče naša diplomacija z ustvaritvijo »Velike Albanijo« zabiti klin med balkanske slovanske države, da bi se ne mogle razvijati, kakor je to njihova naravna težnja. Ta sum hi morali mi razpršiti, ne pa povečati. Direktni interes imamo mi samo na tem, da ostane jadransko obrežje v nevtralnih rokah.
Slojkoprej pa. upamo, da se bodo vse te težave premagale, čeprav je ruski car poslal predsedniku slovanskega banketa jako simpatično brzojavko in to ravno sedaj. Rusija je pač največja slovanska država na svetu in ne smemo od nje zahtevati politiko, kakor si jo žele naši slovanofobi.
BisnsKa vojsia.
TURČIJA ŽELI MIRU.
Carigrad. Veliki vezir izjavlja, da Turčija želi obnovitve mirovnih razgovorov z velesilami. Za nodlago teh razgovorov ho služila turška, nota velesilam. Vlade, jo dejal veliki vezir, nisem prevzel z namenom, da nadljujem vojno, temveč da sklenem mir pod nosro-ji, ki so za našo deželo kolikor toliko sprejemljivi. Turška vlada bo nadal'0-vala vojno le toliko časa. dokler '><•> služila njenim načrtom. Vojaške operacije dokazujejo, da je nova vlada trdno
odločena braniti interese dežele; ampak na drugi strani je dolžnost vlade, da razvije tudi diplomatično delovanje za mir.
SLABI VOJAŠKI POLOŽAJ TURČIJE.
Frankobrod o. M. »Frankfurter Zeitung« objavlja iz Carigrada neugoden opis o položaju turških čet. Razmočene poti od Rodosta do Odrina. pomanjkanje konj za, artiljerijo, pomanjkanje živeža onemogočuje vsak poizkus turške vojske, da osvobodi Odrin. Turški generalni štab pozna natanko to mizerijo in se ne da zaslepiti od posameznih uspehov tuintam. Na drugi strani pa je znana skupina, oficirjev, ki strastno agitira za osvobodilni "ohod proti Odrinu.
POLOŽAJ NA BOJIŠČU PRI ČATALDŽI IN NA GALLIPOLIJU.
Carigrad. Oficielno so noroča dne 12. t. m.: Sovražnik jc na zahodu napadel okolice Maltepa. Boj je trajal dve uri in pol. Položaj se ni izpremenil. Odrin se obstreljuje dalje, a slabo. Predvčerajšnjem so došle zopet srbske čete prod Odrin in so se med Marašom in zahodno fronto razdelile. Predvčerajšnjim so plule grške torpedovke skozi kanal otoka Gajdaro in so dva tor-pedna čolna odposlali proti Tenedu. Sovražnik neprestano straži cesto med Tenodom in Gajdaroni. Pri Bulairju in pri Čataldži se položa j ni izpremenil.
IZPRED ODRINA.
Pariz. Po nekem poročilu iz Sofije so sodi, da. bo bulgarska vlada v Odrinu so nahajajočim Evropejcem dovolila, da bodo smeli mesto zapustiti Bulgari opozarjajo, da so bulgarski zastopniki v inozemstvu žc med premirjem (o vprašanje izprožili in in da, jc bulgarska vlada izjavila, da hi Evropejcem dovolila, da, mesto zapuste, če bi bilo to velesile med premirjem žolole, kar se pa ni zgodilo.
Sofija. Trdi sc, da je bulgarska vlada na opetovani poziv in energično nastopanje velesil odnehala in hoče tujim konzulom in tujim državljanom prost izhod iz Odrina, dovoliti.
Bukar št. Neki Mažar, voditelj podružnice neke evropsko banke v Odrinil, jo pisal iz Odrina svojim sta rišem med drugim, da Odrinčani stradajo in povsod prosijo hrane. Ni v, rjetno, da hi se trdnjava še dolgo držala, ker manjkajo obveze in zdravila. Provijan-ta jc komaj še za on mesec.
SRBSKA POMOČ BULGAROM?
Belgrad. Ena divizija artiljerijo in vsa kavalerija se je odposlala v in
3*" Dsnalnla Številka obsega 6 strani
Ali je 5e kal upaoja?
Ni razsodnega človeka v Avstriji, ki bi ne želel, da se razmerje med Avstrijo in Rusijo temeljito izboljša. Razlogi za to so na dlani in jih ni treba še razkladati.
Avstrijska javnost je splošno upala, da bo cesarjevo lastnoročno pismo na cara položaj znatno izboljšalo. Zdi se pa, da se ta namen popolnoma ni dosegel.
Oficiozni »Fremdenblatt« piše, da Je cesarjevo pismo imelo namen preprečiti, da ne bi politična nesporazum-Ijenja med Avstrijo in Rusijo vplivala tudi na prijateljsko razmerje obeh dvorov. To da se je tudi doseglo.
Priznavamo, da je to že veliko. Spričo odločivne besede, ki jo imata glede zunanje politike pri nas cesar, na Ruskem pa car, je velikega pomena, če ta dva faktorja ostaneta prijatelja. Njuno medsebojno prijateljstvo v zvezi z njuno odločno miroljubnostjo je močno jamstvo, da se politična nasprotstva med obema državama ne razvijejo tako daleč, da bi bil konflikt z orožjem neizogiben.
Oficiozni komentar avstrijske vlade pa tudi kaže, da se politično na-eprotstvo med Avstrijo in Rusijo šc ni poravnalo. Slejkoprej ostane naloga diplomacije najti zadovoljiv kompromis med obema stališčema.
Gotovo je, da Rusija noče odnehati toliko, da bi trpel njen prestiž na Balkanu. Ali je ravno vprašanje Skadra tako zelo važno, da od njega odvisi stališče Rusije do balkanskih držav, lega nočemo preiskovati. Gotovo pa naša diplomacija ne more od Rusije pričakovati, da se v vseh točkah akomodira stališču grofa Berchtolda. kakor ne sme Rusija zahtevati, cla naša diplomacija prav na celi črti odneha. Avstrija je žrtvovala vse svoje politične in posebne gospodarsko aspiracije na črti od Sandžaka do Soluna, pa celo v Albaniji, kajti tudi tam jc naših privilegij konec, vsaj toliko časa, dokler sc bo naša diplomacija čutila primorano, da vpošteva interes Italijo na popolni nevtralnosti albanskega ozemlja. Zaradi Bosno pa Avstrija vendarle ostane balkanska država, ki mora varovati nekaj vpliva na balkanskem polotoku, če noče sama žrtvovati značaj proti Orientu t^fceče velesile.
Na drugi strani pa mora naša diplomacija pomisliti, da jo Rusija —-
LISTEK.
M sveti.
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Godvin je olajšano vzdihnil. Masuda je vsaj šc živela in groza, ki ga je tisto noč obšla, je bila jc težka sanja, ki jo je rodila njegova bojazen.
»Želim jo videti. Imam ji marsikaj povedati.«
»Brezdvomno jo bo veselilo slišati, kako ji je naklep vspel,« je rekel Saladin s srditim nasmehom. »Bil jc res zvijačno osnovan in drzovito izvršen.«
In poklical je vojaka, rekoč:
»Pelji tega viteza k Masucli. Jutri pa sodimo njega.«
Vojak je vzel s stene srebrno svetilko in namignil Godvinu, ki so je priklonil sultanu in odšel za njim. Ko jc ves utrujen stopal skozi množico v sobani, se jo GOdvinu zdelo, da so ga zbrani emirji in poveljniki sočutno gledali. To čustvo v njem je bilo tako silno, da se je ustavil in vprašal.'
»Povej mi, gospod, ali greni v smrt?«
»Vsi smo na tej poti,« odgovori Saladin, »ali Alah ni zapisal, da bi to noč prišla, tvoja smrt.«
Po drugih hodnikih sta prišla do nekih vrat, ki jih je vojak, ki jo krev-sal pred njim, odprl.
»Torej jo zastražena?« jc rekel Godvin.
»Tako jo,« so jo glasil odgovor, »zastražena. Vstopi,« je rekel in mu podal svetilko. »Jaz ostanem zunaj.«
»Ne mara spi in jo bom motil,« reče Godvin, ki se je obotavljal na pragu.
»Ali nisi dejal, da te ljubi? Naj. i tudi spi, ona, ki jc bivala v Masijafu, ti ne bo štela obiska v zlo, ko si od tako daleč prijezdil radi nje,« jo, rekel vojak s porogljivim nasmehom. »Vstopi, pravim!«
Godvin je vzel svetilko in vstopil: vrata so se za njim zaprla. Ta kraj mu je. bil prav dobro znan, ali ne? Semkaj so ga vendar pripeljali, da bi umrl, in skozi ist» vrata jc prišla neprava Roža m und a, da se poslovi od njega, ki so jc zdaj povrnil, da jo pozdravi v prav isti strašni luknji. Bila je prazna —
brez dvoma pricle kmalu, lil čakal je, ozirajoč sc proti vratam.
A niso so odprla; nobenih stopinj ni bilo slišati, nio ni motilo smrtne tišino. Obrnil so je iu se strmeč oziral naokrog. Nekaj sc jo svetilo tam zadaj v kolu, prav tam, kjer je bil klečal prad rabljem. Neka postava je ležala tam; ni dvoma, da je bila Masuda, speča v ječi.«
»Masuda,« je rekel, iu od obokanih sten je odmevalo nazaj: »Masuda.«
Res, ona je bila, sjieča in še vedno je imela kraljevska Rozamundina oblačila na sebi in na prsih se ji je še vedno lesketala Rozamundina zapona.
Kako dobro je Masuda spala! Ali se nikoli no zbudi .' Pokleknil je polog njo in iztegnil roko, rlit privzdigne, dolge lase, ki so ji zakrivali obraz.
Dotaknil se. jo je in — crlava sc ji jo odvalila.
Z grozo v srcu je Godvin posvetil s svetilko in pogledal. O! Tista oblačila so bila rdeča, tiste ustnico, so bile blede. Masuda je bila, koje duh jc šel mimo njega v puščavi' Mnsnda, umorjena od rabljevega meča! Tako slabo šalo so mu zagodili in tako — tako sta se zopet srečala!
v okolico. V navzočnosti sofijskega po slanika jo zboroval dve uri ministrski nazaj v Sofijo. Spajalkovič je baje došel nazaj v Sofijo. Spalajkovi. jc baje došel v Belgrad, da izposlujo odpošiljanje (novih srbskih vojaških čet Bulgarom na pomoč
Belgrad. Na željo bulgarske vlade je došel srbski poslanik Spalajkovič v Belgrad, da se dogovori o srbski pomoči Bulgarom. Ministrski svot, so ie o zadevi tri ure posvetoval ..Seja je bila deloma viharna.
London. »Daily Mail« poroča ia Belgrada, da se jc bulgarska vlada obrnila na srbsko vojno upravo s prošnjo, da pošlje šc dve srbski diviziji pred Odrin za ojačenje oblegovalne vojske. Srbska vlada jc ugodila bulgarski želji in dala vrhovnemu bulgarskemu poveljstvu dve diviziji, broječi 18.000 mož.
BULGARSKO-RUMUNSKI SPOR.
Sofija. V poučenih krogih je znano, da so vse velesile, tucli Rusija, v Bukareštu svetovalo, naj so Bulgariji stavijo zmerne zahtevo. Vso velesile želo, da sc Bulgarija in Rumunija sami sporazumeta. Princ Ghika je bulgarskemu delegaiu formuliral rumunske zahtevo, lc i so pa od prejšnjih nič no razločujejo. Zahteva se tudi Silistrija. Sarafov jo o toni takoj poročal bulgarskemu ministrskemu svetu, ki bo po dr. Danevu rumunskemu nos' -'ku stavil svojo protiprcdlogo. Pogajajo se zdaj rosno, a bulgarska vlada nikd r no pritrdi odstopu Silistrije, še manj pa odstopi Balčika. V najskrajn^em slučaju hi bili Bulgari voljni podreti vzhodno utrdbe Silistrije in odstopiti oh Črnem morju več zemlje, kakor še je prvotno nameravalo. Tu sodijo, da se sporno vprašanje mirno rosi. Ker je ljudstvo vedno bolj razburjeno, bi moral kabino.t odstopiti, če bi odnehal.
BeroJi n. Iz diplomatičnih krogov se poroča, da Avstro - Ogrska ni samo v Sofiji, marveč tudi v Bukareštu svetovala k spravljivosti.
JUNAŠKI BOJI ZA SKADER,
Milan, »tfjeolo« poroča, iz Podgo-rice: Boj za Brdacjol jc bil najbolj krvavi v zgodovini oblogovanja Skadra. Ob 8. zjutraj je začela črnogorska artiljerija. streljati. Opoldne je dal kralj Nikolaj 1. in 2. brigadi pod poveljstvom princa Danila iu 3. pod poveljstvom generala Petroviča povelje za naskok. Prvo četo so prerezale obrambne zie<?4 turški topovi so jih pa kosili, preko njihovih trupel so pa tovariši <'>'H naprej. Po sedmih urah boja so Črnogorci zavzeli vso pozicije razen glavne na
Godvin je vstal in stal nad njeno nepremično postavo kot stoji mož v sanjali, iz srca, iz ust pa so mu privrelo besede:
•■Masuda, sedaj vem, da ^ubim odslej tebe in edino tebe na veke, o ženska > kraljevskim srcem. Čakaj name, Masuda, kjerkoli sedaj bivaš!«
Ko so mu te šepitane besede prihajale. čez ustnice, so je Godvinu vnovič zazdelo, cla mu je isti čudni vo' ^r pihal okoli čela, kot takrat, ko je jezdil z Wuliom izpred Askalona ter prinašal seboj Masudino navzočnost in da mu je isti nepozemski mir ""vdal dušo.
Naenkrat jo vso minulo; ozrl se j* in videl vojaka stati j>olrg sebe.
»Ali ti nisem povedal, da jo najdeš spečo?« jc rekel s pikrim nasmehom. »Pokliči io, gospod vitez, pokliči! Ljubezen, pravijo, premosti velike prep»-de — celo take med odsekanim vratom in prsi.'
Godvin je udaril s srebrno sv ko, ki jo je imel v roki in vojak se jo zvrnil kot j »obit vol.
Godvin je obstal za hip, onemogel so jo zgrudil nreko Masudincga tnr la in obležal kot mrtev.	(Dalje.)
vrhu. Nofc je Turkom pomagala, črnogorski topovi niso imeli učinka. Kar Turki pridrve iz okopov in se vržejo -.a Črnogorce ter mečejo med nje bombe. Tretja brigada se je že obrnila k beg.i, kar prijaše general Petrovič, nečak kraljev, in zavpije: »Kdor ni Črnogorec, naj pokaže hrbet!« Vojaki se obrnejo in začno Turke klati. Mož se je boril z možem, vojaki so se med seboj g"i-zli. Ob zori so bili Turki poraženi.
Milan. »Secolo« poroča iz Belgra-da: Glasom brzojavk, došlih zunanjemu ministrstvu od srbskega poslanica V Cetinju, jc cerniranje Skadra popolno. Turki so samo še v posesti Tarabo-ia. Utrdbe taraboške so že močno poškodovane. Kralj Nikola je. avstrijsko In rusko vlado obvestil, da se iz ^liartra ne umakne, ako ga zasede, naj -- '"e, kar hoče.
ALBANSKO VPRAŠANJE.
Perterburg. Ruska vlada je pritrdila načrtu, da mednarodna komisija določi svoje albanske države in je za svojega zastopnika izbrala konzula v Bi-tolju, Petrajeva.
Zdravstvene razmere v Bulgariji in v novih pokrajinah.
Poroča prof. A. B e z e n š e k.
Soiija, 11. februarja.
Bulgarija poirebuje zdravnikov.
Sofijsko društvo »Rdečega križa« Be je obrnilo v Rusijo, na Češko in Hrvatsko z naznanilom, da potrebuje okoli 50 zdravnikov. Slovenskim zdravnikom, naj služijo te vrste v informacijo, ako ne bi bili posebej obveščeni.
Potreba bo 30 internistov in 20 kirurgov. Pogoji se bodo izvedeli pri direkciji »Červenega krsta« (Crois rou-ge) v Sofiji.
Vsi tuji zdravniki in sanitarne misije, kateri so prišli ali pridejo na pomoč ob času vojne, bodo nagradeni s »križcem'; istega društva, ki se po nje-
fovili pravilih daje samo zdravnikom, i so si pridobili važnih zaslug za društvo. A sanitarno osobje pri misijah dobi društveni »znak « (emblemo), kateri »e daje v priznanje gmotnih in moralnih zaslug.
V	novoosvobojenih krajih se bo morala sanitarna organizacija iz nova začeti. Zdravniki, ki so prakticirali tam ob turških časih, imajo le v redkih slučajih potrebno kvalifikacijo. Kar je boljših, ostanejo na svojih mestih, razen njih mora vlada imenovati potrebno število diplomiranih okrožnih in okrajnih zdravnikov. Domačinov no bo dovolj na razpolago.
Vseh medicincev v Bulgariji je 659. Zobnih zdravnikov je. 123 (med njimi skoraj polovica ženskih). Apotekar-jev je 252, pomočnikov 76, a feldšerjev 508. Babic je 142. Usmiljenih seter 37. Njih število se je pa v poslednjem času znatno povečalo, ker so se bili pred vojno odprli posebni tečaji za one. ki se žele posvetiti službi v bolnišnicah. Tako da je sedaj veliko nad sto usmiljenih sester.
Istotako je bil prošlega meseca otvorjen poseben tečaj za stavljenje koz (osepnic). Priglasilo se je okoli slo možkih in žensk, ki bodo precej, ko se izuče, odšli v novoosvobojene kraje koze cepit starim in mladim; kajti dose-daj tam sploh ni bilo te potrebne sanitarne naredbe.
V	obče so zdravstvene razmere v novih pokrajinah zelo žalostne. Nalezljivih bolezni je vsake vrste v širokem obsegu; kajti pod turško vlado je bilo vse zanemarjeno. Zdravniške poslr> so opravljale stare babnice (večinoma Ciganke in Turkinje) in turški duhovniki (hodže). Ako se je v kakem mestu naselil zdravnik (hekim), ki je študiral anatomijo na ovčiih kadavrih ^""-"•eč v Carigradu na medicinski šoli), ta je bil že znamenitost. Sicer pa priprosio ljudstvo ne čisla dosti zdravni''— več zaupa ciganskim vražaricam in hod-žam. Tako bo še dolgo trajalo, prcdno se bodo tamošnji prebivalci otresli predsodkov v tem oziru.
Potem sc bode šele mogla ljudska higijena postaviti na boljšo osnovo ter s časom povzdigniti do one stoninie, kakor jc v drugih kulturnih državah.
Konec Scoliove ekspedicije na južni tebi.
Poročila o katastrofi Scottove eks-pedicije so še vedno nepopolna; gotovo je le toliko, da so mrtvi: kapitan Scott, vodja ekspedicije, dr. Wilson, zoolog, poročnik Bowers od indijsko mornarice, proviantni častnik kapitan Oates, ki mu bila izročena skrb nad poniji in podčastnik Evans, angleške voj ie mornarice, ki je imel nadzorstvo nad sanmi in opremo. Prvi trije so umrli krog 29. marca 1912 vsled mrazn in pomanjkanja v snežnem mctcžu, Oates je zmrz-
nil 17. marca, Evans pa že mesec prej. Scott, WiIson in Bowers so omagali na kraju, ki je bil le 11 angleških milj oddaljen od najbližje zaloge živil.
Kako se ]e izvedelo za usodo ekspedicije.
Zdravnik na Scottovi ekspedicijski ladji »Terra Nova«, dr. Atkinson, je imel nalog, da se začetkom marca 1912 z ladjo in moštvom odpelje z Nove Zelandije nazaj v Antarktis, da sprejme na krov ekspedicijo, ki bo medtem na saneh prodrla na tečaj in se potem vrnila na obrežje. Dr. Atkinson je svoj nalog izvršil, toda ekspedicije ni bilo od nikoder. Nato je Atkinson z mbštvom začel iskati ekspedicijo, a šeJe po večmesečnih nevarnih poizkusih je 12. novembra 1912 zadel na trupla ponesrečencev. Le Oatesovega trupla nikakor niso mogli najti.
Scottov dnevnik.
Pri kapitanu Scottu so našli dnevnik, iz katerega izhaja, da je 18. januarja 1912 dosegel južni tečaj in našel veliko norveško svileno zastavo, ki jo je ondi zasadil Norvežan Amundsen. Dnevnik poroča o nesrečah, ki so zadele ekspedicijo: Najhujša je bila ta, da so jim marca 1911 poginili poniji, vsled česar se je potovanje silno zavleklo, pa tudi živež se je s tem občutno zmanjšal. Potem jih je na pohodu zadel grozen snežni metež. Sneg so imeli mehak, da se jim je udiralo in skoro niso mogli naprej. Končno jim je začelo primanjkovati živil in goriva. Toda vse bi bili še premagali, ko bi jih na 82. širinski stopinji ne bil zalotil nenavaden mraz, to je 35 do 40 stopinj, »živeža imamo samo še za dva dni in goriva za štiri,« piše Scott. »Nemogoče inam jc zapustiti šotor. Čutimo se slabi in pišemo le še s težavo. Pokazali smo,
Dnevne novice.
-f Schuhmeier in Hrvatsko-sloven-ski klub. Hrvatsko-slovcnski klub je ob priliki tragične smrti poslanca Schuhmeier j a poslal nemškemu socialno-de-mokraškemu klubu sledečo sožalnico: »V imenu hrvatsko-slovenskega kluba izražam klubu nemških socialnih demokratov globoko in odkrito sožalje nad težko in bolestno izgubo, ki je vslecl groznega in gnusnega dejanja zadela vaš klub in cel parlament. — Dr. Anton Dubilič.«
-r Zveza Orl>v opozarja odseke, da naj nemudoma odgovore na okrožnico, ki se je razposlala 1. t. m.
+ Osebne vesti. Profesor na učiteljišču v Mariboru Luka Lavtar	il naslov šolskega svetnika. — C. kr. strokovni učitelj na državni obrtni šoli v Ljubljani gospod Ernest Cigoj je pomaknjen v osmi-činovni razred.
— Kaznovana svojeglavnost pre-modrega občinskega sveta v Kranju. Iz
Kranja se nam piše: Posestnik Štefan Ljubanšek ima ob tržiški državni cesti lično hišico, mimo katere pelje zapuščena kolovozna pot. Svet na drugi strani tega kolovoza je tudi njegov. Ker je ta pot precej globoka, svet na drugi strani pa mnogo višji, je hotel napraviti s svojega, stanovanja prehod čez ta kolovoz. V ta namen je zaprosil stavbnega dovoljenja pri mestni občini kranjski, ki mu ga pa ni dovolila. Nato se je pritožil na višjo instanco — deželni odbor v Ljubljani, ki mu je pa podelil stavbno dovoljenje za projektirani mostiček. Ljubanšek je tedaj na podlagi tega začel graditi prav KliČen in za njegovo porabo prav prikladen prehod. In čujmo, kaj jc ukrenilo veleslavno županstvo mesta Kranj? Tožilo jc neustrašenega posestnika pri okrajni sodniji v Kru.nju, češ, da na j zaukaže ustaviti pričeto gradbo. Deželni odbor pa je spo-
da Anglež tudi v najstrašnejšem položaju ostane ravnodušen in brez bojazni zre smrti v obraz. Ko umiramo tukaj za čast domovine, apeliramo na rojake, da ne pozabijo naših družin. Scott, 25. marca 1912«
V znanstvenem oziru
je Scottova ekspedicija dosegla sijajne uspehe, zlasti v geološki stroki.
Kapitan Robert Falcon Scott
je bil star 45 let. Bil je izkušen raziskovalec južnega tečaja, saj je bila to že njegova tretja ekspedicija; že leta 1902. do 1904. je prodrl čez 82. širinsko stopinjo. Glavna napaka njegove zadnje ekspedicije je bila v tem, da je namesto polarnih psov za vprego uporabil ponije, ki pa se niso izkazali in so kmalu poginili.
Nansen o vzrokih katastrofe.
Nanson nikakor ne verjame, da bi bila Scottova ekspedicija ponesrečila v%led viharjev in pomanjkanja, marveč sklepa, cla je postala žrtev s k o r -buta, ker je še lanskega aprila dospela v Evropo vest, da je sredi februarja poročnik Evans težko obolel na skorbutu. Začetkom februarja je dr. Atkinson že začel iskati ekspedicijo, a je vsled silnih težkoč prodrl do nje šele novembra. Najbrže je cela ekspedicija umrla za skorbutom.
Pregled Scottove ekspedicije na n nudi današnji zemljevid. Scott si ie izbral pot, po katerem je že pred nji n prodiral proti Južnemu tečaju poročnik Shackleton; v polarnem ledu se j.i Scott srečal z Amunsenovo ekspedicijo, ki si je pa izbrala drug pot in po neznani pokrajini prodirala naravnost proti tečaju, katerega je, kakor jc sedaj dognano, tudi dosegla.
ročil okrajnemu sodišču, da si odločitev v tej stvari pridrži zase, ker tu ni mero-dajna sodna, temveč upravna oblast. Sodišče v Kranju sc je nato izreklo za nekompetentno, ravnotako tucli deželno sodišče v Ljubljani. Deželni odb. kranjski je sedaj vložil pri državnem sodišču na Dunaju predlog, naj isto odloči kom-petenčni spor med sodnim in upravnim oblastvom. Tozadevna obravnava se je vršila dne 18. januarja. Sodba pa se je izrekla te dni. Tucli najvišje sodišče je odločilo, da je v tej zadevi m e r o d a -jen odlok deželnega odbora k o t. v i š j a i n s t a n c a. Kranjski »pre-kunšten« občinski odbor je tedaj za eno blamažo bogatejši.
—*K železniški nesreči med Savo in Zagorjem. Pisalo in opisovalo se bo po vseh listih na do'go in široko, kako se je nesreča dogodila, nesreča, ki ni tako malenkostna, kakor se lajiku na prvi pogled vidi. Strojevodja K a š je človeška žrtev te nesreče, prestani strah in prehlajenjc potnikov pa tudi ne bo brez nasledkov. Razbito in pokvarjeno blago se plača in nadomesti, a kdo plača ali pa povrne človeku zdravje ali celo življenje? Kdo pa je v prvi vrsti vzrok, da je taka nesreča bila mogoča? Odgovor se glasi: Uprava. S pretvezo saniranja je južna železnica pred par leti odpravila prožne čuvaje in namesto njih uvedla takozavne prožne obhaje-valce; ampak ne v eaakem številu. Na progi, koder jc službovalo poprej po pet do sedem prožnih čuvajev, opravlja Sedaj progonadzorovalno službo en mož, ki ima do minute natanko predpisano, kako naj hodi in nadzoruje. Kaj se pred njim in za njim lahko dogodi, to sedaj že vemo. InravnoprogaodSave pa doli do Zidanega mostu je zelo nevarna, prejšnje čase so jo na nevarnih točkah razven prožnih čuvajev nadzorovali še posebni možaki — pobočni čuvaji. Zlasti je t o p o t r e b n o spomladi, ko odjenjujc mraz in sc
razdrobi j iv kamen v enomer kruši ii\
trklja v dolino. Ravno sedaj je sezono za to in včerajšnja nesreča je »brihtni« južni železnici pokazala, da se narava presneto malo briga za njene polomljene finance. Rekel sem, da^je hotela ju£ železnica z odpravo prožnih čuvajev st sanirati. Mar pa je upravi za sanacijo Zdi se, cla bi bilo vodilnim krogom ljub« še, ako rajši danes kot jutri vse vrag vzame. Kadar se izvrš3 take finančne poteze, takrat je za gotovo pričakovati ob prihodnjem roku nekaj pretresljivih izvanreclnih napredovanj, posebno odkar se je začel med uredništvom južno železnice šopiriti Izrael. Resničen namen uprave južne železnice ob odpravi čuvajev je bil, dobiti nekaj denarja na razpolago, s katerim bi se pomagalo par judom na površje in tako pride, da je danes HerŠ s komaj 13 službenimi leti nadzornik, dočim navaden človek, ki je v naporni službi osivel in mnogo noči v strahu za življenje in imetje svojih sodržavljanov prebedel, zastonj pričakuje takega odlikovanja. Da se je prvemu ustreglo, je bilo treba odredb, ki se, kakor nam kaže ta nezgoda, bridko maščujejo. Znano je itak celemu svetu, da vsa prometna varnost teži le na ramah najnižjih in na jnevrednejše pla-; Canih čuvajev, in ravno le - ti so bili upravi preveč. Ko bi bila uprava rekla, cla odpravi čuvaje radi tega, ker jo je sram, da potujoče občinstvo vidi ob zapuščenih, na pol podrtih čuvajnicah sestradana človeška bitja, bi ji morda še kdo verjel, cla pa reče, da hoče s tem svoje finance zaflikati, to je pa naravnost ironija. Nekaj najnepotrebnejših ravnateljev, višjih nadzornikov in nadzornikov — ne bi bilo treba vseh •— pognati tja, kamor že od deset let sem spadajo, bi več zaleglo v blagajni in na progah bi bilo varno, kakor je bilo nekdaj.
—	V trebanjski krajni S >lski svet
so bili izvoljeni: župan Franc HuC, namestnik I-Iinko Povše, župnik na Čatežu pod Zaplazom.
—	Osebna vest. G. Janko H a c i n, brat g. dr. Jos. Ilacina, je na vseučilišču v Pragi napravil vse tri rigoroze z odliko ter je bil te dni promoviran za doktorja prava.
—	Srebrno poroko obhaja te dni v ožjem rodbinskem krogu gospod Adolf R o h r m a n, okrajni tajnik v pokoju in posestnik v Kranju, ter njegova gospa Berta, rojena Skaria, višja pošta-rica v pokoju. Ugledni rodbini prisrčne čestitke!
—	Bratec ustrelil sestrico. 15 letni dečko Adolf Pire, pos. sin na Ravnah 8, je našel v kleti svojega očeta nabasano puško. V kleti se je nahajala 13 letna sestra Marija Pire. Dolfe Pire pa je h puško tako neprevidno ravnal, da se je ta sprožila in zadela sestrico v levo ramo. Vsled tega se ji je vnela možganska open in je deklica v teku sedmih dni umrla.. Pire se je radi preg. po § 335. k. zak. ovadil in bil na teden dni zapora obsojen. Ker je pa mlad in dobrega slovesa, ga cesar najbrže pomilosti.
—	Zanimiva afera v Ameriki. Jo-lietski župnik in glavni urednik »Ame-rlkanskega Slovenca« častiti gospod Janez Kranjec je dal zapreti glavnega predsednika K. S. K. Jednote Mr. Schnellerja, ki je lani zmagal proti dolgoletnemu predsedniku Nemaniču. Schneller je bil prijet, ko je prišel v Joliet, da predseduje letnemu zborovanju glavnega urada Jednote. Kraniec ga toži za deset tisoč dolarjev odškodnine. Prosimo našo prijatelje v Ameriki, da nam pojasnijo to zanimivo afero.
—	Znižana voznlna za trgovske potnike. Kakor znano, je avsti-ijski Lloyd po členu 26., odstavek 2. veljavne plovstvene in poštne pogodbe obvezan, pravilno izkazanim trgovskim potnikom tuzemskih tvrdk priznati za 25% znižano voznino v normalnih voznih razredih. Ustrezajoč želji industrijskega sveta, je avstrijski Lloyd izjavil, da je pripravljen v prihodnje dovoljevati navedenim osebam 40% znižanje od po odbitku oskrbovalnih pristojbin (»panatica«) preostalih Čistih voznih cen za enkratno vožnjo (ne vožnje tja in nazaj.)
—	V šišenskem prosvetnem društ* vn (Vodnikova cesta 88), bo v nedeljo, 16. februarja predaval o času primernem predmetu g. p. Marijofil. Začetek točno ob pol peti uri popoldne.
—	Porotno zasedanje novomeškega porotnega sodišča za prvo sezono se prične dne 17. t. m. Na vrsto pride samo pet slučajev in sicer: cigan Rudolf Hudorovac, radi tatvine; pismonoša iz Žužemberka, Franc Ilnikar, radi pone-verjenja v uradu; Rok Vutoln iz Les-kovca, radi težke telesne poškodbe; Anton Trkoj iz Herinje vasi, radi težke telesne poškoriho ter neki I. Kopitar, radi uboja.
e. J auutuirf
državni zbor.
Proračunski odsek je dne 13. t. m. nadaljeval razpravo o laški vseučiliški predlogi. Poslanec S. L. S. dr. Vratov-š e k govori o slovanskih zahtevah glede na visoke šole in izvaja, zakaj da se odklanja Trst kot sedež laškega vseučilišča. Govornik sc nato peča z zunanjimi zadevami in naglaša z ozirom na Crispijeve spomine, da vse, kar stori Avstrija za Lahe proti Jugoslovanom, stori na ukaz Nemčije, ker vpliva Rim čez Berolin na vlado v tem zmislu, da se ojači laški živelj ob Adriji. Govornik opozarja osobito na sedanji zunanji položaj in se zahvaljuje francoskemu poslaniku, ker se je v prijateljskem zmislu poučil o položaju Jugoslovanov, če ž njimi Avstrija dobrohotno postopa, kar je gotovo, ker se za Albance tako zanima. Stavi več izpreminjevalnih predlogov. Poslanec D u b i 1 i č sodi, da deluje in posluje parlament perverzno, če se parlament in vlada z vso silo za ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu zavzemata. Obžaluje, ker so Čehi Jugoslovane glede na vprašanje laške fakultete zapustili. Predlaga, da naj se priznavajo jugoslovanskim vseučiliščni-kom študije, izpričevala in diplome na zagrebškem vseučilišču. — Finančni odsek je včeraj nadaljeval razpravo o osebnem dohodninskem davku, justič-ni odsek pa razpravo o odvetniškem redu.
Primorske vesli.
p Strahovit samoumor. Včeraj dopoldne okoli 11. ure je videl neki kmet Andrej Gertlol, da se vali dim iz gozda na hribu za domobransko vojašnico v Rocolu pri Trstu. Ker se mu je stvar zdela sumljiva, je šel gledat, kaj je. Ko je prišel bliže, je ugledal na tleh možko truplo, ki je gorelo, okoli njega pa tudi vse grmovje v ognju. Kolikor se je moglo dognati dosedaj, je nesrečnik, ki je na tak strahovit način končal svoje življenje, moral biti človek, ki ga je revščina prignala do samournora. Črev-lji, ki niso zgoreli, so bili zelo raztrgani. Samomorilec si je najprej polil vso obleko s petrolejem. Našli so namreč v bližini dve steklenici, v katerih so bili še ostanki petroleja. Najbrž se je obenem, ko si je užgal obleko, tudi ustrelil, kajti v bližini so našli tudi nekaj revolverskih patron. Kdo je bil samomorilec, se šc ni moglo dognati, ker jc truplo popolnoma ožgano. Na glavi jc videti tudi precejšnja poškodba, najbrž vsled padca.
p Odpadnik. — »Edinosti« v al-
bum. Od katoliške vere je odpadel Friderik Ambrožič, črkostavec v tiskarni »Edinosti« v Trstu in načelnik tržaškega »Sokola«. Ambrožič je rodom iz Kranja.
p Umrl je v Trstu g. Franc Legat, c. kr. dvorni svetnik v pokoju.
p Jadranska razstava ne uživa po sebne simpatije niti od strani tržaških Slovencev, niti med Italijani. Tržaški mestni svet je črtal podporo v znesku 20.000 K, ki je bila namenjena za to razstavo. Nemci se vsled tega hudu-jejo.
p Dopolnilna deželnozborska voli' lev. Včerajšnji >-Osservatore« priobčuje razpis dopolnilne deželnozborske volitve za veleposestniški mandat istrski, ki je postal prost po odpovedi deželnega poslanca, bivšega, pulskega župana dr. Viljema Varctona. Volitev se bo vršila dne 5. marca t. 1., eventualna ožja volitev pa tudi isti dan, istočasno z volitvijo še dveh drupih poslancev iz iste kurije v svrho popolnitve mandatov poslancev Angela Dadelona in Avgusta Tomasija. Volišče, je mesto Poreč.
p Dvorna vest. Prestolonaslednik Franc Ferdinand in njegova soproga vojvodinja Hohenberg se nastaneta dne 23. t. m. v Miramaru za daljšo dobo.
pTržaško židovstvo se lepo razcvi-ta dalje; tržaško nemštvo je pokrito z židovskim klobukom in ves ta avstrijski patriotizem tržaških Nemcev, s katerim delajo v lavnosti reklamo zase, je v veliki meri židovska špekulacija, ki se jim dobro obrestuje. Saj imaio skoro pri vseh velikih trgovskih podjetjih glavno besedo, tako zlasti tudi pri od države bogato subvencioniranem avstrijskem Lloydu; zadnji čas ie, da se začne, tudi s strani slovenske politike obračati večjo pozornost temu. od ljudskega denarja podpiranemu podjetju in njega obrestovanju, pri katerem — upajmo vsaj — ne trpi nobene škode njega židovsko ravnateljstvo. »Kikeriki« objavlja inserat »Avstrijskega Lloyda« pod zglavjem: »Reele christliche Firmen«, kar se v tem listu kaj prijetno čita.
p. »Nacionaliziranju« trgovskega brodarstva se v obče na Tržaškem ne nasprotuje, seveda, ako se bo smatralo pod tem nacionaliziranjem tudi to, da avstrijskim domačim paroplovnim družbam slovenski jezik ne bo »lingua sconosciuta,«, kar je, kakor nam zatrjuje »Edinost«, slovenski jezik »Aust.ro-Amerikani«. Razvoj domačega. T,aro-brodstva ima tudi za. priprosto ljudstvo velik pomen, kajti ti morski velikani, ki se spuščajo v morje iz domačih ladjedelnic, nc nastanejo kar čez noč, ampak zahtevajo dela. — in delavcev; vsled tega. pa ostane lahko precej zaslužka doma.
p Imenovanje. Stavbni svetnik pri državnem stavbnem uradu za Primorsko. Hugon Rudan, je imenovan za višjega stavbnega svetnika.
p Zavarovanje delavstva v pomorskem obratu sc bliža ugodni rešitvi; škoda, da bo zavarovalni obrat v tujih rokah.
p Nov koledar uvaja »Edinost«, trdeča, da je bil predpust prekratek in da ga je treba s plesi — ki s'">ad'1o med narodne tradicije kot, pri judih obreza — v imenu milega nam slovanskega naroda podaljšati,
REVOLUCIJA V MEHIKI. Strašni boji v Mehiki. — Posredovanje Severne Amerike.
Dne 12. t. m. ob 9. uri zvečer je boj pri Mehiki nekoliko ponehal. Diaz vodja vstaje, je nekoliko napredoval in je mesto bombardiral. Madero še ni izgubil upanja, da vstaše premaga in je med bombardiranjem delal v svoji palači. Tekom dveh dni je bilo ubitih 300, ranjenih pa 1200 oseb. Iz ječ je ušlo 3000 jetnikov, ki so plenili. Več hiš so vstaši zažgali. Nemiri so tudi v Vera-krucu izbruhnili. Ubita je bila v Mehiki tudi neka Američanka. »Lokalanzei-ger« poroča iz New Yorka: V Verakruc so odposlali 2500 mornariških vojakov, ki jih takoj izkrcajo, če bo potrebno kako poslaništvo ščititi. Za vsak slučaj je 35 000 mož pripravljenih. V sredo se je v Mehiki boj nadaljeval. Ubit je bil Amerikanec Weiss in dve Američanki. Anedeško poslaništvo je več krogelj zadelo.
Šlsjerske novice.
š Umrl je v Trbovljah zlatomašnik gospod Erjavec.. Pogreb bo v soboto ob pol 10. uri dopoclne.
š Novo delavsko gibanje na Spod. štajerskem. Iz Maribora. V nedeljo, 9. t. m., se je vršilo v Kamnici pri Mariboru dobrouspelo zborovanje viničarjev in kmečkih delavcev. Sklenilo se je ustanoviti skupino Jugoslovan. Str>-kovne Zveze. Ivolili se je že pripravljalni odbor. Na shodu sta govorila poslanec dr. Korošec in 1'ranjo Žebot,. — Prihodnjo nedeljo, dne 1(5. t., m., pa se vrši delavsko zborovanje v Mariboru. Dela se za ustanovitev skupine Jugoslovanske Strokovne Zveze za Maribor. Če kje, jc na štajerskem organizacija delavstva, posebno viničarjev in kmečkih delavcev, nujno potrebna.
š Okolica Celje. Dopisnik »Slovenskega. Naroda« po svoje izkorišča izkorišča izstop dr. Benkoviča iz občinskega odbora na podlagi neresničnih trditev. Pribijemo ie to, da ima dr. Benkovič kol, davkoplačevalec vs^-ako še vedno pasivno volilno pravico; got> vo je značilno za nestrpnost libera'cev, če se mu je hotela odrekati na podlagi nedokazane, trditve dr. Ambrosistcha, predno se je stvar uradno preiskala. Pa tudi postopanje od Slovencev skupno izvoljenega župana,'Fazavinca ie obžalovanja vredno, ker pri vsaki seji mirno dopušča izgrede nemške manjšine, tako da je seja večkrat podobna kaki judovski šoli. Dr. Benkovič je županu takoj naznanil, da ni voljan prenašati njegovega nemožatega postopanja, tem bolj, ker je župan izvolien z zaupanjem vseh slovenskih odbornikov, in je svoje mesto kot odbornik odložil. dodavši, cla, je svoje somišljenike itak že večkrat prosil, naj ga odvežcio tega mandata, katerega vsled drugih javnih poslov pogosto ne more izvrševati. To je resnica, vse drugo pisarjenio je izrodek liberalnega, strankarstva. ki ne bode obrodilo dobrega sadu za Slovence v okoliški občini. Na mesto dr. Benkoviča je vstopil v občinski odbor njegov namestnik g. Miloš Levstik.
š »Naša kri« v Maribora. Prihodnjo soboto, dne 15. februarja, zvečer ob 8. uri se bo v Mariboru v dvorani Ka+. delavskega društva, Flossergasse št. 5" predstavljala Finžgarjeva igra »Naša kri«. Kol igralci nastopijo mariborski »Orl t«. Vabimo k nredstavi vse naše somišljenike v Mariboru in okolici.
š Volitev župana. V Negovi pri Gornji Radgoni je bil za župana izvoljen naš pristaš g, v. Kožar. Dosedaj je bil žunan —- štajcrčijanec,
š Duhivniške izpremembe. G. A. Muh", ki je bil radi bolezni začasno upokojen, nride za kaplana na Polzelo.
S Iz politične službe. Namestniki tajnik dr. Rudolf B r c s c h a r v Celju
jo poklican v službo v notranje ministrstvo.
š Iz šolske službe. Deželni šolski svet štajerski je v svoji zadnji seji dne 8. t. m. definitivno namestil sledeče: prov. učiteljico Nežo Pire iz Ksaverja i v Lavantinski dolini ravnotam; prov. j učiteljico iz Guž, Emo Lilek, v gotov- j ljah; prov. učitelja iz Sv. Jederte pri j Laškem, Franceta Brglez, ravnotam, prov. učitelja iz Letuša, Maksa Wudler, na okoliški šoli v Laškem; prov. učiteljico iz Zgor. Ponikve, Frančiško Bizjak, ravnotam; prov. učitelja iz Tezne pri Mariboru, Ludovika Labokoscheg v Pobrožu; prov. učiteljica v Leiteršberk-Karčovina, Marija Wernitznigg, ravnotam; prov. učitelja iz Apač, Janeza Pe-stitscheg v Studencih pri Mariboru; prov. učitelja iz Leitcršberka-lvarčovina Ernesta Fallent, ravnotam. Prov. učitelj celjske okoliške šole, Martin Stan-te, je imenovan za pomožnega okrajne-gaokrajnega učitelja za okraj Celje; de-finitivna učiteljica iz Št. Lovrenca nad Mariborom, Adela Wa.ntur, je premeščena v Šmarje pri Knittenfeldu.
šOdstopU je nemško-nacionalni župan Albert Stiger v Slovenski Bistrici.
š Na mater streljal. V Kavčah pri Šoštanju sta prišla enega, zadnjih večerov pijana domov brata Peter in Jer-ne.i Napotnik. Začela sla z materjo prepir. Peter se je tako razburil, da je snel s stene puško in hotel ustreliti z njo mater. Ta je zbežala k sosedu. Sin je streljal za njo, ne da bi jo bil zadel. Nato sta z bratom razbila doma vse Pohištvo in vse kar je bilo v hiši in napravila čez 800 kron škode. Surova sinova so naznanili oblasti.
š Ukradena svinje. Posestniku Fr. Kaučiču v Radgonski okolici so neznani zlikovci ponoči ukradli dve svinji. Tatov še. niso izsledili.
š Oči in sin. Iz Kozjega "oročaio: Med posestnikom Martinom Žagarjem in njegovim 171e.tnim sinom je te dni vsled neke. malenkosti nastal prepir in nazadnje pretep. Oče je bil tako razburjen, da. je sina udaril s kladivom tako hudo po glavi, da, je sin dobil težko rano in so ga morali spraviti v bolnišnico v Krško.
š Radi izdelovanja klobas in slišnih jestvin iz mesa jsoginolih prašičev je bil pred meseci aretiran v Gradcu prekajevalec Farendla, ki se je pa v zaporu obesil. Predvčerajšnjim so stali pred sodiščem radi takrat odkritih Stvari sin samomorilca Franc Farendla, ki je bil obsojen na tri tedne zapora, neki Franc Bruder, ki je dobil šest •tednov in neki Leopold Kinpcr, ki je dobil deset dni zapora. V Urdombu na Ogrskem so te dni aretirali trgovca s prašiči Samuela Grossa, ki je Farendli pošiljal poginole prašiče. Pri tej priliki so v poslovanju lega trgovca odkrili nečuvenc stvari.
ZBLIŽANJE AVSTRIJE IN ITALIJE.
»Nouva Antologiav objavlja članek o mednarodnem položaju, v katerem se peča tudi z obnovitvijo trozveze. List, naglaša, da. so se razmere med Avstrijo in Italijo jako izboljšale. Avstrija, jc ob vojski v Tripolisu lojalno postopala. Italija jo bo zato glede na Srbijo in Albanijo podpirala. Razmere med Avstrijo in Italijo bodo pa postale šo bolj intimne in bosta državi tako spojeni, kakor sta že Avslro-Ogrska in Nemčija. V Adriji morata obe državi skupno sodelovati.
SRBSKO KONKORDATNO VPRAŠANJE.
Srbski minister bogočastja je sestavil komisijo pod vodstvom bivšega justičnega ministra Gjuričiča, ki bo študirala konkordatno vprašanje.
RUSIJA SVARI KITAJSKO.
Ruski poslanik v Pekinu jo dobil nalog, da naj kitajsko vlado opozori, da naj več ne zbira vojaških čet, v Cici-čaru, ker so ruski trgovci vznemirjeni.
Liiiiansiie novice.
l j Nova Ljubljana. Komisija občinskega sveta za regulacijo sveta do sv. Križa je imela včeraj sejo, v kateri je razsojala o sedmih načrtih, ki so še ostali v tekmi. Prvo nagrado 1000 K dobi stavb, inženir Heide v Nauenu pri Berolinu, ki projektira novo Ljubljano, odeto v sence zelenih drevoredov — na, velikih cestah projektira drevorede sredi ceste — v stranskih ulicah pu je gledal na. to, da nimajo dolgočasnosti ravnih črt, ampak zanimive zaokrožitve vogala s pomoli, terasami itd. Do novega pokopališča ima z Dunajske ceste. lepo izpeljano široko cesto z dvema drevoredoma in veliko promenado v sredi. Drugo nagrado (600 K) je dobil Ljubljančan arhitekt v Monakovu Frie Schmiedingor, sin tukajšnjega nolarju g. dr. Schmiedingcrja za svoj načrt, »Progrcssus«, tretjo nagrado (100 1\) je
dobil načrt »Salus puhlica« W. Schvve-gler & Bequelin v Dusseldortu. Načrt Gustava Meiningena pl. Lerchenthala se odkupi, če ga da za 200 K, načrtoma »Zukunftsbild« in »Suum cuique« se je izrekla pohvala. Pripomniti je, da izmed vseh načrtov za Ljubljano ni nobeden direktno izpeljiv. V slučaju potrebe bo moral mestni stavbeni urad iz rosnih načrtov kombinirati.
lj Žrtev svojega poklica. — Stroje« vodja Kasch umrl. Poročali smo vče-ra j, da so ob katastrofi na progi južne železnice med Zagorjem in Savo, potniki osobnega vlaka bili vsi rešeni — ponesrečil se je. samo eden: strojevodja osobnega vlaka Josip K a s r h , ki je v trenutku katastrofe z nadčloveškimi silami kot. pravi junak clelal, da reši vlak in potnike. Nase ta vrli mož ni nič mislil, mislil je samo na zaupane mu potnike. Rešil jc potnike, rodbine potnikov ga blagoslavljajo, on sarn je pa včeraj zvečer po operaciji, ki je pokazala, da ima raztrgana, jetra, v deželni bolnišnici zatisnil oči za večno. Umrl je ket junak. Trpel je strašno. Do zadnjega. trenotka je bil pri pcipolrn zavesti. Dihati je mogel le umetno s k b ikom. Zdravniki so poizkušali vse. da ga rešijo, vse je bilo zaman. Nesrečna soproga in okolu pet let stara hčerka sta obupani drhteli za. dragoceno življenje svojega ljubljenca — s pogledom na svojo soprogo in hčerko, ki sta. stali ves čas smrtnega boja ob njegovi postelji, se jo ločil od življenja. Predno sc je poslovil od sveta, je uda no sprejel zakra« ir.ente za umirajoče. Kakor eujerno, umrli Kasch ni bil strojevodja osebnega vlaka, ki jo predvčerajšnjim vozil, nesrečni slučaj je hotel, da jc. nekega svojega tovariša nadomeščal. Njegova truplo jutri prepeljejo v Maribor. Pokoj plemenitemu možu!
lj Koncert Slovenske Filharmonije,
V	nedeljo dne 16. t. m. priredi Slovenska Filharmonija pod vodstvom ka.pel-nika g. C. M. H razdira velik ljudski koncert v Unionovi dvorani pri pogrnjenih mizah. Spored priobčimo jutri. Začetek koncerta ob 8. uri zvečer; vstopnina 00 vin.
i j 17. gledališke pisarne. V soboto dne 15. februarja se ponovi opera »Ma-dame Butt,erily« zu nepar. V nedeljo popoldne velika, tujska predstava opereta. »Orfeus v podzemlju« (izven abo-nementa)), lože nepar; v nedeljo /večer prvič v sezoni Sc.hvreigcrjeva tragedija iz dijaškega življenja, »Red iz nravnosti«. V vlogi dijaka Feliksa debutira g. Josip Šest. Požira gospod Skrbinšek. Prihodnji teden opereta »Grof Luksern-burški« z gospodom Jičičem iz Trsta kot. gostom.
lj Projekcijski vocer priredi Slov. plan. društvo v sredo, dne 19. t. m. v dvorani »Mestnega doma«. - Kazale se bodo slike iz najbolj znanih in priljubljenih krajev Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 20 vin., dijaki prosti.
V	svrho pokritja stroškov, se pre plačila hvaležno sprejmejo.
— Iz »Društva inženirjev«. Vsi gg. člani, ki so prevzeli sestavljanje abecede za Jugoslovansko Enciklopedijo so prosijo, da jo izreče odseku v petek na d r u š t, ve n e, m v e čo r u.
lj Aretacije. Od včeraj do danes zjutraj je policija, spravila v varnost sledeče osebo: Delavec Ivan Žabje k iz Št. Lenarta je bil aretovan, ker je na sumu, daje na klavnici iz žepa ukradel mesarju Chaiupniku 24 K 52 vin. Služkinja Julijana. Habjanova, rojena 1876 v Hie-flauu ter pristojna v Kamnik, je prod kratkem prišla v Ljubljano iskal, službe in se, naselila v »Zavodu sv. .Marte«. Ko je odšla, v službo, so tri tam stanujoče služkinje pogrešile precej obleke in je sum padel edinole. na Habjanovo, ki jc bila včeraj izsledena in aretovana, Delavca Antona Sem raje, roj. 1852 v Toma Cevem, in Marija. Repanškova iz Pod« hruške pri Kamniku imata za mesto prepovedan povratek, a, se kljub temu še vedno povračata. nazaj. Včeraj ju je policija, posamezno zasačila, in aretova-la. Zaradi postopanja je bila aretovana Ana. Ilafenrichterjeva iz Dunajskega Novega mesta Poleg teh jo na južnem I kolodvoru službujoči nadsfrainik Jak. J Pržan aretova! tudi Franceta Kmetiča j iz Razdrtega in Andreja Mancc.ta iz Lu-kovico pri Delnicah, ker ms. se hotela izseliti v Ameriko ter se se tem odtegniti vojaški dolžnosti, kar se jima pa ni posrečilo. Med vsemi arotovanci je bil najboljši nek Matija Pintar s Koroškega, kateremu so žo dokazali, da, je vlomil in pokradel pri neki stranki v Ka-runovi ulici, o čemer smo že poročali. Zanimivejše o tem možakarju priobčimo pozneje. Vse arotovance jo policija po izvršeni predpreiskavi izročila pristojnemu sodišču.
Me le M: d Mt Mili Slovencem',
iz slovonskeaa sveta.
sl Umrl Je češki pisatelj M. A. Š i -m&ček. Njegov sin je bil lani član slovenskega gledališča v Ljubljani.
sl Nova Vojnovičeva drama »Ker velevlasti tako hočejo«, bo predstavljana najprej v Pragi in Parizu. Drama je nova epopeja osvobojenja Balkana.
Poljski narodni sklad. Iz Lvova se poroča, da je poljski narodni svet izdal oklic, ki Poljake poziva, da naj prispevajo v sedanjem resnem času za narodni sklad, ki se mora v taki višini nabrati, da bo odgovarjal sedanjemu resnemu trenutku in moči poljskega naroda. Vsak Poljak naj narodnemu skladu po svojih močeh prispeva.
Izpod madžarskega jarma. Pred osmimi meseci so podali nekateri Slovaki v Vrbovcu prošnjo, da bi se dovolila pravila »Ctenafski spolek«. Ali madžarska vlada jim je prošnjo zavrnila, češ, da prosilci nc nudijo dovolj poroštva, da društvena uprava ne bo delovala v dosego ciljev, ki so navedeni v pravilih in češ da društvo ne bo moglo radi tega uspešne delavnosti pokazati. Ubogo slovaško ljudstvo, kako dela s tabo kruti Madžar !
Poljaki za Jaroslava Vrchlickega. Te dni je priredilo poljsko »Towarzy-stwo slowianskie« v Krakovu časten večer v proslavo velikega češkega pesnika Jaroslava Vrchlickega. Na godbenem programu so bile skladbe dr. A. Dvofa-ka, J. Novaka, B. Smetane, Hoffmeistra, Bendla, Treglerja in Škroupa. Dekla-mirali so Vrchlickega pesmi, namreč »Češke balade« v prevodih: Miriama, Grabovskega in Konopnicke. Iz Plzna je bil poslan gojiteljem slovanske vzajemnosti brzojavni pozdrav.
Bulgarska častnika v Šleziji. V7 Priesnicevem šanatoriju v Grofenber-ku v Šleziji sta se zdravila dva bulgarska častnika, namreč Atanas Kalinov in pa Ivan Filipov. Ko se je vojska med balkanskimi zaveznimi državami in Turčijo iznova vnela, sta častnika ostavila sanatorij ter pohitela med grom topov in točo svinčonk.
Karol Salva, navdušen zagovornik Slovakov, umrl v Ameriki. Te dni je umrl v Klevelandu navdušen slovaški narodni delavec Karol Salva. Rajni je storil za zatirano slovaško ljudstvo mnogo, mnogo. Prvotno je bil učitelj v Klenovcu (v Gemeru) in Sielnici (v Lip-tovu.) Ker je bil iz prepričanja Slovak, je kmalu izgubil učiteljsko službo. Nato je v Ružomberku ustanovil tiskarno ter začel z Antonom Bielekom vred izdajati »Slovenske Listy«. To je bil prvi časnik, ki je delal propagando za češkoslovaško vzajemnost, katere prvi ozna-njevalec pa je bil Karol Salva sam. S Kalalom vred je izdal tudi češko-slo-vaški besednjak. Salva je bil tudi večletni sotrudnik lista »Dom a Škola«. »Slovenski Listy« so bili glasnik nove dobe na Slovaškem ter so dosegli za urednika Milana Hodži svoj višek. Kakor založnik je bil Salva jako podjeten, ali sreča mu ni bila mila. Izpod madžarskega nasilja je šel za drugimi Slovaki v Ameriko. Na stara leta se je posvetil bogoslovnim študijam. Prebil je župniški izpit in dve leti nato je bil imenovan za župnika v Klevelandu. Rajni si je zagotovil hvaležen spomin v zgodovini češko-slovaške vzajemnosti.
Za ohranitev slovaščine v evangelijski cerkvi na Ogrskem. Evangelijska slovaška starejšinstva: liptovsko, orav-sko, turčansko, trenčansko in nitran-sko so na posvetovanju v Žilinu sklenila izdelati spomenico, ki jo bodo poslala sinodalnemu odboru evangelijske cerkve. V spomenici bodo tolmačili želje in tožbe nemadžarskih evange-lijcev, bodo prosili za enakopravnost ter protestirali proti madžarskemu šovinizmu, ki se godi v cerkvi. Slovaški evangelij ci prosijo, da bi bilo kanonič-no prepovedano cerkveno zatiranje ka-teresibodi narodnosti, da bi bila sleherna narodnost enakopravna, to je, da bi imela, slovaščina, madžarščina in nemščina, taiste jezikovne pravice, da bi se cerkev odrekla vsakemu političnemu pritisku, da bi se ne preganjali ljudje zaradi narodnosti. In če bi se vse to ne izpolnilo, naj bi se cerkev po narodnosti razdelila. Opravičeno zahtevajo Slovaki, da se časti m moli Bog po njih cerkvah v slovaščini ter da so deležni božje besede v materiščini, saj velja pri Bogu slovaški očenaš ravno toliko kakor usiljevan madžarski očenaš, čeprav naduti Madžari to drugače mislijo.
Poštna zveza Srbije s Primorjem.
Srbija odpravlja sedaj denar za vojaštvo in vse druge poštne pošiljatve 'v Primorje preko Soluna, odkoder se na grških ladjah prevažajo v Drač in Leš. Iz Belgrada v Drač potuje pošta deset dni.
Poljski pesnik Vladislav Belza mrtev.
V Lvovu je umrl pesnik in tajnik knjižnice Osolinskvh Vladislav Belza v starosti 66
let. Rajni je bil urednik poznauskega časnika >Tygodnik Wielkopolski«. Belza je bil organizator lvovskih literarnih društev. Spisal je več knjig, zlasti za nežno mladino. Njegova dela so prevedena tudi na druge jezike. Na češki jezik ga je spretno prevajal Jan Nečas. Spominjamo sc, da smo brali Belzovo ime tudi v našem »Vrtcu«. Vladislav Belza je zavzemal prvo mesto med svojimi vrstniki-pesnikj.
Črne kozo na Srbskem. Na Srbskem je vsega vkup obolelo na črnih kozah sarrio li oseb, od teh štiri v Bel-gradu. Noben obolelih ni bil cepljen proti kozam. Da se bolezen vkljub veliki nevarnosti ni razširila, je zahvaliti dejstvu, da se je cepljenje strogo izvedlo. Med turškimi vjetniki je bilo več slučajev črnih koz.
Slovaki proti vladni volilni reformi. Prihodnjo nedeljo bodo sklicali Slovaki protestne shode v Turi, Sv. Martinu in v Modri, kjer bodo protestirali proti vladni osnovi o volilni reformi. Naslednji protestni shod ogrskih Slovakov se bo vršil v Ružomberku.
Ženski vesloik.
250.000 mark za žensko izobrazbo.
Mestni občini Hirsehberg je neka dama zapustila 250.000 mark pod pogojem, da se z Veliko nočjo 1913 "riklo-pijo tamošnjemu dekliškemu liceju realnogimnazijalni kurzi. Ministrstvo je osnutje zavoda že dovolilo.
Ženske v občinski upravi. V Vrati-slavi je bilo v kuratorij mestne bolnišnice izvoljenih več ženskih članov s pravico glasovanja. — Na mestnem uradu za pravna pojasnila v občno korist v Kolinu je s 11. januarjem t. 1. nastavljena tudi ena juristinja.
Ženske v stanovanjskih komisijah na Nemškem. Magistrat mesta Berlin-Schoneberg je na občinski zastop vložil predlog za osnutje mestnega nad-zorništva za stanovanja; vodstvo se poveri ženski. Enak predlog se pripravlja v Berolinu, kjer se istotako nastavi ženska nadzornica.
Ženske v državnem šolskem svetu. V državno šolsko deputacijo sta bili v Bremenu izvoljeni dve učitelji s posvetovalnim glasom.
Ženske v odvetniškem poklicu na Ruskem. Sedaj je tudi komisija ruskega državnega sveta sprejela zakonski načrt, s katerim se ženstvu dovoljuje izvrševanje pravnega zastopstva.
Ženska lončarski mojster. V Bremenu je neka žena napravila izkušnjo za lončarskega mojstra.
EJUB SABRI BEJ.
Med turškimi častniki, ki so se po bitki pri Bitolju podali, zavzema naj-odličnejše mesto Ejub Sabri bej, major v pokoju. Sabri bej je bil zadnje leto glavni tajnik in taktični predsednik mladoturškega odbora v Carigradu. Ko je izbruhnila vojna, je zbral bataljon prostovoljcev in se boril proti Srbom. Po zavzetju Bitolja ni hotel bežati, marveč se je podal. »Na sablji ste izgubili, na sablji ste dobili!« tako je reke1 srbskim častnikom, katerim se je predal. S Sari bejem srbske oblasti izredno obzirno in lepo postopajo, ker se ni le v boju obnašal kot. junak, marveč je tudi sicer izobražen in pošten mož. V Carigradu čaka nanj družina, ki ji je on edina opora.
Razne stvori.
Iznajdltelj pisalnega stroja umrl.
V St. Avguštinu, Florida, je umrl te dni James Bartlett Hammond, iznajditelj prvega rabnega, Ilanimondovega pisalnega stroja. Rajnik je dosegel 74 let. Pisalni stroj je izumil leta 1880.
Milijonska nstanova. Berolinski bankir Bleichroder je ob svoji 601etnici določil en milijon mark za zgradbo okrevališča, namenjenega poštenim in potrebnim osebam.
Cena kavi padla. Na borzi v Hamburgu je padla cena kavi od 69inpoI na 63% feniga za funt. Cena je padla zaradi boja Amerike proti brazilskemu trustu kave. Ameriška vlada je namreč ukazala prodati približno 900.000 vreč kave, last trusta, ki se je v Severni Ameriki nahajala.
Tožba radi očetovstva na Francoskem dovoljena. Z novelo h Code civi-lu, ki je z novim letom stopila v veljavo, je na Francoskem odpravljena prepoved tožbe radi očetovstva, a le za gotove slučaje.
Tri osebe se v gnojnici zadušile. V Langenrainsdorfu na Saksonskem je padel v gnojnico kmet Friedrich in se je zadušil. Sin in hlapec, ki sta ga hotela rešiti, sta se tudi zadušila.
Brezžična' brzojavna zveza m'd vzhodno in zapadno obalo Južne Amerike. Nemško društvo za postavljanje brezžičnih brzojavov dovršujc svoia
dela za brezžično brzojavno zvezo med peruanskim glavnim mestom Limo in Iquitoson, ki je glavna točka trgovine z gumijem. Dela se z ogromnimi težko-čami, ker sta mesti oddaljeni 1500 km drugo od drugega in leži med njima neizmeren pragozd ter 3000 m visoke kordiljerske gore. Postaviti so morali najprej več vmesnih postaj in šele nato se je začelo delo za neposredno zve/o med obema glavnima postajama. Sedaj se med peruansko in braziljansko vlado vrše dogovori, da se brezžičra brzojavna zveza podaljša do mesta Ma-naos.
Senzacionelno odkritje profesorja Ramsaya. Londonski profesor Ramsay je že več let delal poizkuse s pol grama radium-bromida, katerega mu je posodila dunajska akademija, da bi baker spremenil v litij, silicij, titanij in cir-konij, torij pa v ogljik, kar mu je srečno uspelo. Pri preiskavi rabljenih Rontge-novih žarkov je pa v ceveh našel sledi helija, o katerem ni vedel, od kod naj bi bil prišel. Profesorja Norman Collie z londonskega University College in Patterson z leedskega vseučilišča, ki sta delala enake poizkuse, nc da bi bila drug za drugega vedela, sta končno dognala tole: Če se katodni žarki spuste skozi vodik, se v vodiku v ceveh v precejšni množini pojavi neon, na čegar mesto stopi helij, ako se pogoji na gotov način menjajo. Prof. Ramsay izvaja iz tega pojava naslednje zaključke: Ali se aluminijeva katoda ali kaka druga v cevi nahajajoča se prvina spremeni v neon in helij, ali pa se vodik sam spremeni. Mogoč je pa tudi še tretji slučaj, ki bi pomenil postanek prvin iz elektrike. Na vprašanje, da-li ne bo nekega dne mogoče celo zlata iz svinca napraviti, je prof. Ramsay odgovoril: »Mogoče!« Vendar pa bi bili najbrže proizvajalni stroški veliko previsoki. Glavni pomen Ram-sayevega odkritja leži v tem, da se zdi dokazano, da je mogoče tudi s pomočjo elektrike doseči iste uspehe kakor z radijem.
Brzojavni drogovi kot barometri.
Ameriški profesor A. Field se je posveti proučevanju šumenja brzojavnih drogov. Dolgo časa je vladalo mnenje, da ta šum povzroča vibracija brzojavnih žic vsled vpliva vetra in zračnih struj. Proti temu pa govori dejstvo, da se čuje šum tudi ob najtišjem vremenu. Kasneje so mnogi preiskovalci iskali vzroka šumu in brnenju brzojavnih drogov v atmosferskih razmerah, češ, da nastaja šum vsled stalnega stiskanja in širenja žic ter je torej posledica vremenske, oziroma temperaturne izpremembe. Toda tudi ta teorija je pomanjkljiva, ker bi bile vsako močnejše stiskanje in širenje žic potrebne tako močne izpremembe temperature, kakor jih sploh ni. Profesor Field je baje sedaj dognal, da imajo brzojavni drogovi barometrične lastnosti. Brnenje — tako pravi — večkrat menja svojo silo in tudi značaj glasnin iz teh izprememb je mogoče sklepati na vremenske izpremembe. Ako je šum brzojavnih drogov n. pr. zamolkel, potem se lahko z gotovostjo pričakuje, da se bo vreme v par dneh izpremenilo; ako ie pa šum oster in jasen, potem nastopi izprememba, že tekom par ur. Prof. Field izvaja ta pojav iz akustičnih vibracij brzojavnih žic. Te vibracije prihajajo iz zemlje skozi droge v žice izvirajo pa iz karakterističnih vibracij zemeljske površine, ki jih zabel ežu-jejo seizmografi. Brzojavni drogi so torej primitivni barometri, ki se jih lahko vsak posluži.
Nemški cesar Viljem in alarm v Strassburgu. Poročali smo, kako je bil Strassburg potegnjen z naznanilom o prihodu nemškega cesarja. Nemški cesar je jako nevoljen radi tega alarma. Rekel je: Gospoda v Strassburgu menda ne čita časopisov. V časopisih jo stalo da na ta dan drugam potujem.
Roparski napad v trafiki. 7. t. m. popoldne je prišel v dunajsko trafiko Funfhaus, GolschlagstraRe 32, neki mlad moški in zahteval cigarete in vžigalice Ko je 641etna prodajalka Marija Nowotny odprla predal za denar, je fant potegnil mizarsko kladivo in jo dvakrat udaril z njim po glavi. Na njene klice na pomoč je napadalec pobegnil, toda začeli so ga tako preganjati in ga kmalu ujeli. Roparski napadalec je 231etni mizarski pomočnik Jožef Vitouc.
Radi samoumorov zabranjen dostop na zvonik v Moskvi. Kremeljski zvonik »Ivan Veliki« so oblasti za občinstvo zaprle, ker se zadnje čase zelo množe samoumori s skokom z visokih zgradb. Ker je razgled s tega zvonika na Moskvo prekrasen, bi bilo pač umestneje, da bi samoumoire preprečili s kako napravo, n. pr. m»'ežo, kakor se je to že davno zgodilo v Rimu na glasovitem »zidu samomorilcev«.
S svojo krvjo rešil človeško življenje. Iz Prage poročajo o izredni požrtvovalnosti do bližnjega in obenem o zanimivi operaciji. Delavcu J. je povila žena dvojčka, ali videlo se je, da bo porod težak in ob veliki izgubi krvi, tako da je bila žona med življenjem in smrtjo. Po mnenju zdravnikov jo je bilo mogoče oteti le s tem, da se ji nadomesti izgubljena kri. Njen mož bi bil iz-vestno pripravljen ženo pri življenju ohraniti s svojo krvjo, ali niso ga utegnili več obvestiti o nevarnosti, ker je imela žena zdajpazdaj ugasniti. Tedaj se javi medicinec Volin, da je pripravljen drage volje, podvreči sc operaciji za. umirajočo ženo. Rečeno, storjeno. Operacija je uspela. Bolnica in dijak se dobro počutita.
Praznoverni D'Annunzio. Italijan* ski pesnik D'Annunzio, ki se je v svojih politično-pesniških proizvodih tako petelinil, se boji — številke 13. Pravijo, da letošnje letnice nikoli ne izpiše, marveč napiše takole: 1912 + 1. Takle moderen duh se torej ne boji ne pekla ne nebes — ampak — številke 13.
idrijske novice.
i Resolucija, sklenjena po temeljitem pretresu vseh momentov glede premestitve idrijske realke v Ljubljano na občnem zboru političnega društva dne 9. t. m. do naših poslancev s prošnjo preprečiti morebitno nakano, se glasi: 1. Deželno stolno mesto Ljubljana ima že do sedaj toliko javnih naprav, deželnih in državnih uradov ter šol, da je nujna potreba in pravična dolžnost ozirati se na druge kraje, posebno na mesta s takim davčnim prispevkom, kakor je Idrija. Za deželo Kranjsko bi bila največja krivica, ako bi se vedno in vselej le Ljubljana upoštevala, ostali kraji pa zanemarjali. — 2. Mestna občina idrijska je za realko zgradila svoje poslopje in se zadolžila s 335.000 kron, od katerih bo plačala 231.150 kron obresti, skupaj torej 566.150 kron. Ker se je od te vsote do leta 1913 plačalo okroglih 174.000 kron, ostane še dolga 392.150 K, od tega dve tretjini obresti. — 3. To neznosno breme si je mesto Idrija naložilo v trdni nadi, da postane c. kr. realka stalna dobrota mestnemu prebivalstvu in je Idrija v to svrho skoraj 10 let plačevala vzdrževalne stroške za osobje, kurjavo, učila in druge potrebščine z letnim zneskom 40.000 kron, kar je v do-gledni dobi do podržavljenja nekaj sto-tisočev veljalo in še danes velja, ker razen profesorskega zbora, učil in nekaj drugih stvari, mestna občina zavod še danes zavod vzdržuje. — 4. Od vseh teh bremen ima uprav mesto Ljubljana precej haska, ker je posojilo najeto pri ljubljanski mestni hranilnici za dobo 26 let, in ga bode treba istemu mestu plačati, ki bi rado danes Idriji realko odvzelo.
—	5. Realčni zavod je postal v teku časa mnogim dijaškim družinam stalen vir dohodkov, in ker se te družine trudijo, da tudi strogo vx-še od zavoda stavljene pogoje, bi pomenilo ubijanje prebivalstva, ako bi se jim odvzeli dohodki, ki so si jih priborili z ogromnimi žrtvami. — 6. Ostalo bi sedanje poslopje brez vsake porabe, ker bi se privatnega kupca ne dobilo, mesto pa poslopja rabiti ne more. — 7. Vprašanje o stanovanjski mizeriji je pretirano, ker stanovanj tudi drugod primanjkuje in ni slišati, da bi dotične oblasti hotele radi tega svoje šole, zavode ali urade premestiti. Sploh pa se mesto in prebivalstvo trudi tudi v tem oziru nedostatke odpraviti, ker je dvoje prav lepih prostornih in par manjših stanovanj še na razpolago, mestna hiša št. 509 se pa tudi lahko za nekaj profesorskih stanovanj priredi, kar je S. L. S. vedno poudarjala. — 8. Če število dijakov pada, naj se raje zavod premeni v realno gimnazijo. Že sedaj puste nekaterisvoje dijake realce poučevati v latinskem jeziku. Idrijski dijaki, ki so sedaj v gimnazijah, bodo radi prestopili v domači zavod, iz okolice pa se bodo ljudje potem bolj oprijeli. •— 9. Idrija ima mnogo družin s stalnimi, vendar ne s tako izdatnimi dohodki, da bi mogli svojo deco izven mesta šolati. Ker pa ne morejo dobiti vsi pri rudniku potrebnih služb, starši pa sami nimajo posestva, je pač umestno, da se jim omogoči boljša izobrazba v domačem kraju, ker .si je zunaj pridobiti ne morejo. — 10. Skrbeti je treba tudi za. bodočnost prebivalstva, da si mesto tudi tedaj vsaj skromen obstanek in razvoj omogoči, ako bi rudnik v do-glednem času opešal. Saj je Idrija svoj čas celo pasivne rudike rudnike s svojimi dohodki podpirala, n. pr. Pribram, ki ima celo rudarsko akademijo, četudi je cela desetletja z zgubo delal. Čemu bi nam torej skromne realke ne privoščili?
—	Iz vsega tega je razvidno, da pomeni premestitev realke f»ravo katastrofo, ne glede na to, da jc nameravana premesti-
tev le nerodna želja nekaterih oseb, ne pa skupnega ne ljubljanskega, ne idrijskega prebivalstva.
]u.mu in brzojavna poročilo.
TURČIJA PRIZNAVA SVOJE NEVSFEHE.
Carigrad, 14. februarja. Glasom avtentičnih vesti se je poizkus Enver bega, izkrcati se z 20.000 možmi pri Rodostu in Šarkoju ponesrečil. Iz-krcevalne čete so zadele tam na številno močnejšega sovražnika, se morale umakniti in se zopet vkrcati. Vojno poveljstvo namerava zdaj te čete od-poslati v mesto Gallipoli.
BULGARSKO POROČILO IZ 6ATALD-ŽE IN GALLIPOLIJA.
Sofia, 14. februarja. 12. t. m. so se fia čataldški črti vršile samo praske med predstražami. Na Gallipoliju se sovražnik pri Bulairju utrjuje ne da bi napadal. Pri begu Enver bega ob izkr-cevalnem poizkusu pri Šarkoju so Turki iz jeze pomorili 150 kristjanov, največ žensk in otrok.
BULGARSKA VEST O NOVEM IZPADU ŠUKRI PAŠE.
Sofija, 14. februarja. 12. t. m popoldne je odrinska posadka izvršila izpad proti jugozahodnemu sektorju. Turki so se Bulgarom približali na 100 korakov, Bulgari so jih pa z bajonetom vrgli nazaj v trdnjavo.
ZADNJE VESTI IZ CARIGRADA.
Carigrad, 14. februarja. V Kartalu ob Marmarskem morju se je pojavila kolera. Včeraj so konstatirali 20 slučajev.
Šukri paša je iz Odrina zopet brzo-javil, da bo kapituliral šele, ko izstreli zadnjo patrono in preje izpremeni mesto v kup razvalin.
Porta ekumenskemu patriarhu ni dovolila, da bi smel poslati na Gallipoli ladje, da bi se moglo grško prebivalstvo, zlasti žene in otroci, vkrcati in se rešiti.
XXX
VELESILE NOČEJO POSREDOVATI.
Carigrad, 14. februarja. Glasom avtentičnih informacij jc sir Grey predlog Rešid paša. naj bi velesile dale iniciativo za nadaljevanje mirovnih pogajanj, odklonil.
HAKKI PAŠA.
Dunaj, 14. februarja. Hakki paša je včeraj tukaj konferiral z grofom Berchtoldom in nato odpotoval v Berolin.
Pariz, 14. februarja. »Temps« piše da bo Hakki paša Angliji predlagal, naj prisili balkanske države do miru, ne da bi bilo Turčiji treba odstopiti ves Odrin. kot protiuslugo pa hoče Turčija Angliji priznati gotove privilegije glede bagdadske železnice. Ta načrt pa se bo izjalovil, ker Anglija ne zapusti svojega dosedanjega stališča.
XXX
MISIJA HOHENLOHE-JEVA NEVSPEŠNA?
Berolin, 14. februarja. »Berliner Tagblatt« poroča, da je bil princ Ho-henlohe v Carskem selu sicer zelo milostno sprejet, da pa se je v pogovoru s čarom pokazala velika razlika v presojanju političnega položaja, ki vlada med Rusijo in Avstrijo.
ZAGONETNE BESEDE O^-^SNEGA RUSKEGA GLASILA.
Peterburg, 14. februarja. Oficiozna »Rosija« pozdravlja članek »Fremden-blatta«, kojega »lepe misli« o Balkanu soglašajo s stališčem Rusije v tem oziru.
Rusija odkrito želi, da bi se balkanski narodi v prihodnjosti svobodno in neodvisno razvijali. Ako bodo nad balkanskim polotokom vladali balkanski narodi, bo vsaka napetost med Rusijo in Avstrijo nehala. Želimo da Avstrija, ko se bo šlo za rešitev vprašanj, ki so posledica ha'i*anskih dogodkov, sledi načelom, ki jih je tako lepo izrazil »Frrmdenblatt«.
Za odkritost ruskih političnih načel glede Balkana jamči »slavno historično poslanstvo Rusije«.
V neterburški javnosti se ta finn^k tolmači tako. da se diference med Avstrijo in Rusijo niso poravnale in da Rusija med deiansko politiko AvstrHe 'n besedami »^remdenblatta« ne vidi piavega soplasja.
ZNAČILNA ZAPLEMBA.
Dunaj, 14. februarja. »Neues Wie-ner Journal « (ki spada med one, ki k vojski hujskajo), je bil zaradi uvodne-ra članka o »ponesn čeni misiji princa Hohenlohe« zaplenj n.
SLAVJANOFTT-rKT TET « "tt.
Peterburg, 14. februarja. Car Fer-iinand bulgarski je predsedniku zad-
njega slavjanskega banketa generalu
S k u g a r e v s k e m u poslal zahvalno brzojavko, v kateri pravi: »Uspehi bulgarskega orožja dokazujejo, da Rusija ni zastonj žrtvovala za osvobojenjc Bulgarije toliko svojih hrabrih sinov.«
Peterburški krogi vidijo v oficiel-nih slavjanofilskih pojavih zadnjega časa odločno naglašanjc prijateljstva med Rusijo in balkanskimi narodi in spravljajo to v zvezo z nejevoljo, ki vlada tudi v Bulgariji nad protislovansko politiko Avstrije.
Oficiozno se pa razglaša, da te brzojavke nimajo političnega pomena.
MEDNARODNI POLOŽAJ ZOPET POSLABŠAN?
Pariz, 14. februarja. »Temps« poroča, da je vsled neuspeha misije, princa Holienloha v Peterburgu mednarodni položaj zopet znatno poslabšal.
X X X
PAPEŽ SE NE VMEŠAVA V VFRA-ŠANJE SKADRA.
Rim, 14 februarja. »Osservatore Romano« izjavlja, da je vest dunajskih listov, da se sv. Oče pri velevlasteh prizadeva, da bi Skoder postal albanski, brez vsake podlace »Ne razumemo,« — pravi list — »kako se more v poštev jemati taka vest, ki stoji tako očito v nasprotju z mednarodnim s'aiišč?m Svete Stolice.
XXX BULGARSKO - RUMUNSKI SPOR.
Sofia, 14. februarja. Zahteve Ru-munije so pretirane in nesprejemljive. Ako bo Rumunija na njih vztrajala, se pogajanja zopet prekinejo.
XXX RUSKE PRIPRAVE.
Carigrad, 14. februarja. »Alemdar« poroča, da Rusija koncentruje v Karsu svoje čete.
XXX
KONKORDAT MED SRBIJO IN VATIKANOM.
B Itjrad, 14. februarja. Vprašanje konkordata z Rimom proučuje komisija 5 članov, kateri predseduje bivši pravosodni minister G j u r i š i č.
XXX LAŠKA FAKULTETA.
Dunaj, 14. februarja. V budgetnem odseku se razprava o laški fakulteti nadaljuje. Poslanec Markhl je polemiziral s Slovenci in se zaganjal v državno obrtno šolo v Ljubljani, češ, da je »jugoslovanska«. Za njim je začel govoriti dr. E r 1 c r.
REVOLUCIJA V MEXIKI. Mexikj se obstreljuje.
Mesiko, 14. februarja, ud pristašev Feliksa Diaza zasedeno rmsto oblegajo čete predsedniKa Madera. Ublegovalci štejejo 7UU0 mož, obleganci okoli 3000. Vrši ss bombardement s topovi. Krog-lje padajo v sredino mesta in na Nacionalni trg, kjer so napravile že veliko škodo. Tudi okoli poslaništva Združenih severo-ameriških držav so krog-lje padale. Diazovi pristaši so izpustili 3000 zločincev iz ječ, ki so začeli že pleniti. Vprašanje preskrbovanja z živežem postaja čedalje bolj peivče. Več tovornih vlakov je oropanih. Žalostni bratomorni boj hoče Unija seveda izrabiti. Včeraj se je vršila v \Vashingtonu skupna seja vojnega in mornariškega urada v tej zadevi. Štiri severo-ameri-ške križarke so danes priplule v Vera Cruz, 5 križark in 5 tor^eclovk je na potu, 2 križarki pa sla pripluli v Aca-pulo. 10 bojnih ladij je še pripravljenih.
ATTEMS — TAJNI SVETNIK.
Zader, 14. februarja. Cesarskemu nam stniku grofu Attemsu se je podelilo dostojanstvo tajnega svetnika.
POSLEDICE STRASSBURŠKE KOPE-NIKIADE.
Strassburg, 14. februarja. Guverner Strassburški, general Eyloffstein, ki se je dal od Wolterja potegniti, da je alarmiral posadko, bo odstopil. VVoltcrja so oddali v neko živčno zdravilišče, da preiščejo njegovo duševno stanje. Za naslednika Eyloffsteina se imenuje general Deimling.
VPOKOJEN ADMIRAL.
Dunaj, 14. februarja. Cesar je admirala Julija pl. R i p p e r j a na njegovo lastno prošnjo vpokojil in mu podelil za njegovo 521etno službovanje veliki križ Leopoldovega reda.
100LETNICA RUSKEGA LISTA.
Peterburg, 14. februarja. »Ruski Invalid«, glasilo rus' ega vojnega ministrstva, slavi danes lOOlelnico, odkar te začel izhaiati.
Pismo iz lujioe.
Na potu od Curicha do Gradca. Mudil sem se dalj časa v Švici. V Cu-richu sem čital v tamošnjih listih poročila z bojišča. Ta poročila nemških lis4.ov so bila naravnost strašna. Ko ne bi imel »Slovenca«, bi si moral misliti, da so bolgarski narodi največji razbojniki, kar jih je kdaj videl svet. Tako je n. pr. poročal napredni »Tages An-zeiger«, da so doslej Srbi in Bulgari v tej vojski poklali 250.000 mohamedan-cev. »Četrt milijona,« je debelo tiskal list, »glasno kriči po osveti vsem kulturnim narodom.« Meni se je čudno zdelo, tla bi se četrt milijona Turkov kar tako dalo poklati od ljudi, katerih, po zagotovilu lista, ni bilo več kot sto tisoč. Toda fantazija in zloba nemških žurnalistov jc brez primere! In to tudi listov, ki sc da po vseh plotih oznanjati, da imajo 75.000 naročnikov. — Ko sem se v Monakovem usedel v dunajski vlak, je prisede I k meni orjaški mož. Do Belgrada se je peljal in videlo se je, da ni Nemec. Bil je srbski rokodelec iz bitoljskega okraja. Slutil je, da bo vojska in bi moral k turški armadi, zato jo je popihal raje v Nemčijo. Tri mesece je bil tam in zaslužil v tovarni po tri marke na dan. Sedaj mu je pa žena pisala, da kot Bitolja nima više Turčina, zaukal je, povezal culo in sedaj se vrača na svobodno zemljo. Navdušeno mi je pripovedoval in jaz sem imel občutek, da narod, ki tako ljubi svojo zemljo, mora. napredovati. — V Lincu sem izvedel o smrti kardinala dr. Nag a. Drugi dan pa sem imel na Dunaju priliko prisostvovati pogrebu. Na trgu sv. Štefana je bila tak naval občinstva, da sem zastonj poskušal priti v bližino. Ali še v mraku, ko so se ljudje razšli, je bila polna cerkev in ob grobu kardinala je bila taka gnječa žalujočih Dunajčanov, da sem komaj videl grob, kjer počiva tako odličen cerkveni knez. Razmere po mestih so skrajno žalostne. Vsled nastopivše krizo, je na tisoče delavcev brez zaslužka. Vse nekako počiva. Dne 7. t. m. so imeli na Dunaju trgovci velik protestni shod proti vojski. Vsak opazi, kako trgovina po mestih trpi. Na stotine proda,-jalnic se vidi izpraznjenih ali za oddati. V Nemčiji pa je veliko gibanje med lesnimi delavci. V 52 največjih nemških mestih so sklenile strokovno organizacije mizarjev na spomlad zahtevati izboljšanje plače. Mojstri so pa za vse načrte izvedeli in so sklenili delojemalce prehiteti. V tem slabem času, ko ni mnogo naročil, hočejo, da so sklene tarifna pogodba, ki bo odgovarjala tudi njihovim zahtevam. Ako ne, so sklenili dne 15. t. m. zapreti vso svoje tovarne in delavnice. Ker pa obstoje med obema precejšnje diference, je zelo malo upanja, da se stvar mirno poravna. Vsi mizarji v Nemčiji torej z gotovostjo računajo, da bo od 15. t. m za nekaj tednov 62 000 mizarjev brez dela. — Rokodelec na potu.
Iz Hiaerifce.
Darilo člov.štvu. Iz New Yorka: Chas. E. Finlay, predsednik Aetna National banke v Ne\v Yorku, ki je ponudil zadnji teden en milijon dolarjev nemškemu zdravniku Friedmanu, če pride v Ameriko in prinese svoje zdravilo proti jetiki, se je izjavil, da ima zatrdilo od zdravnikov, da pricle tekom enega meseca v New York. Bankir Finley se je izrazil, da plača z največjim veseljem milijon dolarjev in bi plačal tudi več, če bi bilo neba. On želi, da imajo tudi Amerikanci korist od novega zdravila, ki je namenjeno za jetične. Seveda bankir bo najprvo prosil dr. Friedmana, da dokaže na je-tičnih bolnikih, če jim zdravila pri-jajo. Priprave za ta dokaz bodo veljalo 40.000 dolarjev, katere plača bankir četudi se dokaže, da zdravila niso dobra. Kakor hitro pa dr. Friedman ozdravi jetičnega bolnika, dobi en milijon dolarjev od bankirja. Finley se je še nadalje izrazil, da bodo dr. Friedmanu pomagali najboljši new-yorški
zdravniki. Zdravilo se bo sprva uporabilo za 100 jetičnih bolnikov. Če se posreči, tedaj uvedejo zdravilo v vseli ncwyorških bolnišnicah. Zdravilo bo zastonj. Kakor hitro bo zdravilo delovalo, tedaj naredimo bolnišnice izven New Yorka, kamor se bodejo sprejemali samo jetični bolniki. Zdrn^"~ -- ")o preskusilo na sledeči način: Zbrali se bodejo samo taki bolniki, ki imajo resnično samo jetiko. Bolniki bodo morali biti ozdravljeni in dokaziti sc bo moralo tudi, da nikdar več ne dobijo omenjene bolezni.
TRGOVINSKE POGODBE.
V nedeljo 16. t. m. zboruje na Dunaju skupna ministrska konferenca, ki se bo pečala s trgovinskimi pogodbami.
Dr. Jcrsctove šmarnice »Mati čudovita«. Zopet enkrat šmarnice, ki jih bo res vesel šmarničar in veselo ljudstvo! Ni lahko vedno kaj novega povedati o Materi božji. Dr. Jerše je povedal najlepše, kar je vedel, in tega lepega je mnogo. Povil je v šmarnice najlepše cvetove, kar jih je našel po vrteh Marijinih častilcev. Z govorniško silo, živahno, pestro, morda nekoliko pre-bujno, a brez pretiravanja dr. Jerše kaže Mater čudovito, njene prelepe prednosti in .čednesli. Že naslovi šmarnic so kakor lepi cvetovi v vencu Marijinem: Lilija dolinska, Mati dobrega sveta, Mati lepe ljubezni, Mati svetega veselja, Žena obdana s solncem, Dolorosa , . . Največja prednost teli šmarnic je pa, da so res šmarnice, goveri o Mariji, in sicer govori povzeti iz dogme. Najlepše, kar vemo o Materi božji, je kratko povedano v dogmi, in te šmarnice takorekoč poganjajo iz Marijine dogme, kakor poganjajo bele majniške šmarnice iz plodne gomcljke, — Ker je radi finega papirja oblika kaj priročna in so knjižici dodane lepe mašne in druge molitve, se bodo te šmarnice priljubile tudi kot molitvena knjižica s premišljevanji.
Gecemani in Golgata. Ta krasna, dolgo zaželjena premišljevanja Kristusovega trpljenja so izšla in so na razpolago v Katoliški Bukvami. Pridejan je seveda tudi popoln molitvenik in ima knjiga pri vsi svoji obširnosti priročno žepno obliko. — Cena z rdečo obrezo 2 K 60 h, šagrin, zlata obreza 3 K 60 h.
* Izbrani spevi Publija Ovidiia Na* s na. Blazij Bevk, znani prevajalec starih grških in latinskih klasikov, je izdal tretjo popravljeno izdajo nekaterih Ovidovih spevov in sicer: Ex metamor-phoseon, fastorum, tristium libris, I. del. Cena 1 K 50 vin.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
POSLANO.
2 VIČA.
Vsakega, ki razširja padle in laž-njive izmišljotine, o I. R. in naju, imenujeva s tem javno lažnika in obreko-vavca ter ga bodeva prisilila postavnim potom popraviti grdo krivico.
Obrekovanca.
Meleorologično poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
	Caa opazovanja	Stanj o barometra v mm	Temperatura P° ColztjU	Votrovi	Nebo	SM - C 1. C 5 B i
						v.
13	9. zveč.	735-8	0 8	sl. szah.	pol. obl.	
1 14 1	7. zjutr.	735-8	00	sl. jug	oblačno	05
	2. pop.	733-0	40	sr. jug	del. jasno	
Srednja včerajšnja temp. 15°, norm. — 0-4".
Sanatorium Emona LSSa
Privatno zdravišče za notranje in kirurgično bolezni. — Porodnišnica. — Medicinulne kopeli. Lastnik in Sef-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar t. klr. odd. de2. boln.
prodajalka
izurjena v trgovini mešanega blaga. VešbS obeli (IpžpIm h jezikov čeli premenltl službo. Cen), ponudbe naj so pošlejo na Upravništvo „Slovenca" pod šifrj zvesta proda-jals.a 316.
DE MILAN PAPEŽ
C. IN KR. RUDNIŠKI ZDRAVNIK V IDRIJI
izvršuje kakor do sedaj tudi še nadalje mc^m^m^
vsa zobozdravniška in zcboteliniškadela
kot: plombiranje zob, ustavljane umetnega zobovja v kavčuku in brez kavčuka, izdelovan e zlatih »ron in mostičkov i. t. d. te^saggg
GOSPOlMVO.
Surovinska zadruga krojačic. Društvo krojačic v Osnabrticku si jc osnovalo svojo lastno surovinsko zadrugo. Država je obljubila večji prispevek.
—	Vsi prijatelji vrtnarstva naj se blagovolijo priglasiti k društvu »Vrtnarska šola« v Kranju, da moremo z združenimi močmi delati za razvoj tega lepega in prepotrebnega društva. Kolike važnosti jo obstoj društva »Vrtnarska šola«, jc že iz tega razvidno — ker bode društvo vzdrževalo vzorne vrtove in posebne postaje za poizkuševa-nje semena in orodja. Vsak prijatelj vrtnarstva ne more sam samo zase vzdrževati posebnega strokovnjaka — pač pa bode lahko društvo »Vrtnarska šola« svojim članom v korist vzdrževalo strokovno izobraženega vrtnarja, ako pristopi zadostno število članov. Društvena poročila »Vrtnarske šole« prinaša list »Prijatelj narave«.
Drušlva.
—	Društvo zdravnikov na Kranjskem ima izvanredni občni zbor v petek, dne 28. februarja ob pol 8. uri zvečer v posebni sobi hotela »Union«. — Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Razdelitev podpor iz dr. Loschner-Maderjeve ustanove. 3. Samostalni predlogi. 4. Slučajnosti.
—	Občni zb *r Radovljiške podružnice Slovenskega planinskega društva se vrši dne 23. februarja 1913 ob 3. uri popoldne v prostorih pri Kunstelju v Radovljici z običajnim dnevnim redom.
—	Izobraževalno društvo v Ljubnem priredi prihodnjo nedeljo, to je 16. t. m. predavanje o balkanski vojski s skioptikonom. Predavala in razkazovala bodeta gg. dr. Grivec iz Ljubljane in Fr. Komatar, profesor iz Kranja. K obilni udeležbi vabi vljudno odbor.
KNJIŽEVNI TRG.
Vojska na Balkanu. 9. sešitek je izšel in smo ga razposlali včeraj naročnikom. Če bi ga kak naročnik med tem še ne bil dobil, naj ga takoj reklamira na ondotnem poštnem uradu. — Sešitek nam živahno in zelo temeljito, pa vendar na kratko popisuje konec bitke pri Lozengradu in začetek bitke pri Ltile-Burgasu, katera je — kakor upamo — za vselej zapečatila usodo Turčije v Evropi. Tu imamo pred seboj vso zgodovino teh važnih bojev, sestavljeno od roke strokovnjaka in opisano pregledno in v prijetni zvezi. V časopisih smo brali svoj čas prava in napačna poročila vse vprek, razna domnevanja in ogibanja brez pravih direktiv in popolnoma točnih informacij; nikdar si nismo bili povsem gotovi, če je poročilo pristno ali ne. Zato bomo to zgodovino Balkanske vojske, čitali še s toliko večjim zanimanjem ia si bomo resnične dogodke še toliko lažje zapom-
nili. — Mnoge krasne slike ter zanesljivi in temeljiti sestavki pisateljev so zagotovili temu lepemu delu trajno privlačno moč in zgodovinsko, pa tudi zabavno, poučno in pripovedno vrednost. Dosedaj je izšlo devet sešitkov v zalogi »Katoliške B u k v a r n e« v Ljubljani.

Stanko Premrl, Hvalite Gospoda v
njegovih svetnikih! Dvajset pesmi v čast svetnikom za mešani zbor. Založila Katoliška Bukvarna v Ljubljani. Cena part. 2 K 40 vin., glasovi po 60 vin. — Naš odlični skladatelj in stolni rc-gensehori g. Stanko Premrl noklanja to zbirko svojih najnovejših nape-vov spominu petdesetletnice smrti nepozabnega Gregorja Riharja, ki je bil tudi organist v ljubljanski stolnici. Meseca julija letos bo preteklo petdeset let, kar je umrl naš sloveč ljudski skladatelj Gregor Riliar. Cerkveni zbori bodo gospodu skladatelju gotovo hvaležni, da se je spomnil s svojim novun delom Riharjeve smrti. — Pesmi svetnikov — razen kar jih je v Foersterjevi Ceciliji — nimamo veliko, in je torej nova zbirka prav dobro došla. Zbirko dalje priporočati bi bilo odveč. Ime skladateljevo že itak jamči za izvrstno in pristno blago, delo samo pa hvali mojstra. Kdor hoče torej z lepimi s^evi Gospoda v njegovih svetnikih hvaliti, naj seže po teh pravkar izdanih nape-vih. No vsakem cerkvenem "evsk un koru naj ta zbirka zavzema častno mesto! — Katoliška Bukvarna v Ljubljani.
1 železnato Jfma-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno od!iKovairs in častni diplom k zlati ko'a|nl.
Povzroča slasl do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konva escentom in raalo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovana.
M 8200 zdravniških mri'eval.
uu, c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Earkovlje. =====
Dva Se dobro ohranjena
11 i
železnim zastorom in senčno streho proda po nizki ceni Simon Kmeletz, Ljuoljana, Kolod-
4H7	vorska ulica št. 'iG
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
^^	W	2934
Ljubljana P|*| §|f ®f || srau■stoffig
Št. 3422.
477
Za zgradbo kapnice z vsebino 250 m3 v vasi Smerje, polit, okraj Postojna na 14.287-44 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo enotnih cen proračuna naj se predlože do
8. marca i. 1. ob 12. uri opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, dopo-slati je zapečateno z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe kapnice v vasi Smerje.«
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji se dobe pri deželnem stavbnem uradu sa znesek 1-50 K.
Od deželnega odbora kranjskega,
v Ljubljani, dne 12. februarja 1913.
Ravnokar je izšla v naSi zalogi molitvena knjiga, ki se je že v svojih poprejšnih izdajah priljubila in katera se je občutno pogrešala, posebno odkar je pošla v trgovini že sedma izdaja. Molitvenik obsega krasna premišljevanja Kristusovega trpljenja in je nova izdaja na novo prevedena iz izvirnika in v mnogih pomanjkljivih točkah izboljšana. Ta lepa knjiga, ki bo nudila veliko duhovno korist nosi znani naslov:
Getzemani in Golgata
Šola ponižnosti, pokorščine in ljubezni do smrti.
Premišljevanje in molitve v čast bridkega trpljenja in smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Po nemški izdaji priredil Fr. Ks. Steržaj.
Cena: platno, rdeča obreza K 2-60, šagrin, zlata obreza K 360.
Nova izdaja te knjige je tiskana na fin, tenak papir in ima molitvenik kljub svoji obširnosti, prav priročno žepno obliko, kar je tudi velika prednost novega natisa.
Istodobno priporočamo sledeče nabožne novosti:
3os. Jerše, jVEati čudovita.
šagrin, zlata obreza K 3*—.
Te šmarnice se ne priporočajo samo kot šmarnično berilo, temveč bodo zbog svoje prekrasne vsebine, ki je skozi in skozi dog-matičnega izvora, služile tudi pridigarjem, posebno pa voditeljem Marijinih družb pri izdelovanju govorov.
tTolažba dušam v vicah.
zlata obreza K 2-—, šagrin, zlata obreza K 260.
!sYfaip'i;> l**»aVif>a C rt* Nauk blaženega Grinj ona Mon-JVldl>J<*9 M d Iglici aiC. fortskega o pravi pobožnosti do
Matere božje. Rdeča obreza K 160, fin šagrin zlata obreza K 2'40.
OnA .. vioko^;! ali živlienie udov tretjega reda J (H V	spisal O. Nikolaj Meznarič.
sv. Frančiška. VL natis 1912.
Okusno vez., rdeča obr. K 1'80, zlata obr. K 2*40, fin šagrin K 320.
Molite bratjel Molitvenik arskega župnika bi. Janeza Via-neja. Z velikim tiskom. Cena: rdeča obreza K V20, zlata obreza Iv 1-80, fin šagrin, zlata obreza K 2*40.
Ta molitvenik ima velik tisek pa zelo priročno žepno obliko in lepo vsebino. Za slabovidne je zelo priporočljiv.
Cerkvenim zborom priporočamo:
P. Angel i k Hribar, Postni In velikonočni napevi za mešani
zbor. Partitura K 240, glasovi a K — 60.
Fr. Kimovec, Rihar renatus. 21 pesmi našemu Gospodu za mešani zbor. Partitura K 3—, glasovi a K —60. (Obsega poleg drugih tudi več postnih in velikonočnih napevov.)
Ant. Foerster. Cantica saera I. del za 4 enake (ženske ali moške)
glasove K 2'40.
Ant. Grum, Cerkvena pesmarica za Marijine družbe I. del za 4
enake (ženske ali moške) glasove K 2—.
Ant Foerster, 12 Pange lingua — Tantum ergo za mešani zbor.
Partitura K 1'80, glasovi a K —50.
Dr. A n t. C h 1 o n d o w s k i, Sancte Joseph. Invocatio za soli, mešani zbor in orgle. Partitura K —'60, glasovi a K —'10. Prav lahka a vendar zelo efektna in lepa skladba. Za praznik sv. Jožefa najpripravnejša.
p. H u gol in Sattner, Missa Seraphlca za mešani zbor in orgle
ali orkester. Partitura K 320, glasovi a K —-50.
Ant. Grum, Deset pesmi k blagoslovu za mešani zbor. Part. K l"—.
Najnovejše:
Ant. Grum, ^\!G.Ujc|> 10 velikonočnih pesmi za mešani zbor Partitura K 1'20.
St. Premrl, Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi v čast svetnikom za mešani zbor. Partitura K 2-40, glasovi a K --60.
Ta zbirka je ravnokar izšla in bo cerkvenim zborom prav dobro došla, saj nismo imeli dosedaj nobene zbirke, ki bi nudila pesmi v čast svetnikom.
Fr. Gerbič, Slovenska maša v čast sv. frančlška Sera-
f.nskega za mešani zbor. Partitura K 180, k K - 20
Katolik Bukvarna v LMiil.

Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katolifike Tiskarne«.
V/i
Odgovorni urednik: Mika