FOR
Freedom
AND
Justice
No. 39
Amerh
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
'WINA
\	" V
/FNIAN
G NEWSPAPER
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 1 9, 1 987
VOL. LXXXIX
-Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
37 mornarjev ubitih po nepričakovanem iraškem napadu na ameriško bojno ladjo Stark na Perzijskem zalivu — Ladja še gori
WASHINGTON, D.C. — Preteklo nedeljo zvečer je iraško bojno letalo francoske izdelave tip F-l Mirage napadlo ameriško bojno ladjo Stark v vodah nedaleč od otoka Bahreina na Perzijskem zalivu. Iraško letalo je izstrelilo raketo Exocet, prav tako francoske izdelave, ki je zadela Stark in sicer zelo sodobno ladjo takoj onesposobila. V eksplozijah in požarih je bilo po najnovejših poročilih ubitih najmanj 37 mornarjev. Stark skušajo vleči v bahreinsko pristanišče, vendar na ladji še kljubujejo požarom. Rakete Exocet so silno učinkovite in so jih uporabljali z velikim učinkom Argentinci v tkim. Falklandski vojni z Anglijo pred leti.
Včeraj je iraški predsednik Saddam Hussein priznal, da je ladjo Stark po pomoli napadlo iraško letalo. Opravičil se je in trdil, da incident kaže na pomembnost prizadevanj, da bi se napravilo konec 7-letni iran-sko-iraški vojni. Reaganova administracija tudi meni, da gre pri napadu na Stark za pomoto, čeprav nekateri politični analitiki o tem dvomijo.
Predsednik Reagan je odredil, naj bodo ameriške bojne ladje na Perzijskem zalivu v višjem stanju pripravljenosti kot doslej. Po-Veliniki bojnih ladij sedaj imajo povelje, naj s*re!jajo na iraška ali iranska letala, ako se ti Približujejo ameriškim ladjam in kažejo, da se pripravljajo za morebiten napad.
V Pentagonu priznavajo, da so vedeli za omenjeno iraško letalo vsaj dve uri pred napadom. Saudovo letalo AWAC, ki je opremljeno z najsodobnejšimi elektronskimi napravami, je opazilo na svojih radarskih ekranih iraško letalo in mu sledilo ob letenju Proti Bahreinu, tudi naprave na Starku so °dkrile iraško letalo. Dvakrat je Stark opo-z°ril iraškega pilota, da se približuje ameri-ladji, pilot pa ni nič reagiral. Na Starku So tudi pravočasno opazili, ko je radarska naPrava na letalu opazila Stark in tudi, ko je Pilot izstrelil raketo Exocet. Pilot je izstrelil raketo, ko je bil oddaljen od Starka kakih 12 mHj- Od izstrelitve rakete do trenutka, ko je
ta zadela ladjo, je minila komaj dobra minuta.
Predstavniki Pentagona še ne morej Pujasniti, zakaj poveljnik Starka ni skušž napad odbiti, saj je bilo na ladji več obramb ‘h sistemov, katerih namen je ravno kljubc Vat' takim napadom. Stark namreč pripad Razredu bojnih ladij, ki običajno spremljaji alonosilke in jih branijo pred napadom Predvsem zračnim. Tako je imela Stark rake ki lahko sestrelijo letala, oddaljena do 2 » '.l’ druge rakete, ki lahko zadenejo sovra (‘tikove rakete, končno tudi posebno proti j. alsko in protiraketno puško, ki lahko stre ^ do 2000 zabojev na minulo. Vendar n;
arku niso nobenega teh sistemov uporabil k^Per iraško letalo ali Exocet raketo. Zaka aioral pojasnili poveljnik Starka posebn reiskovalni komisiji.
Iah, ^0iaški analitiki v ZDA menijo, da b( ske ° Pr'^° c*° n°vih incidentov na Perzij |je 111 zalivu, ker bodo Iračani in Iranci nada tank * S svoj'm‘ napadi na tovorne ladje n D erJe. Ako bodo ameriške bojne ladji
la'I?rav*jene hitreje streljati na sumljiva let -	1 jim bližajo, bo lahko po pomoti ;
bila sovjetska tovorna ladja poškodovana, ko je zadela mino, pretekli teden pa je iranski patruljni čoln streljal na drugo sovjetsko ladjo.
Zakon o državljanskih pravicah iz leta 1866 velja tudi za pripadnike slovanskih in drugih etničnih skupin, ugotavlja Vrhovno sodišče
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Vrhovno sodišče ugotovilo soglasno, da zakon o državljanskih pravicah iz leta 1866 velja tudi za pripadnike etničnih skupin, ki so evropskega izvora oziroma so belci. Odslej se bodo mogli obrniti na zvezna in druga sodišča tudi Slovenci, Bolgari, Italijani in drugi, ki trdijo, da so žrtve rasne, verske ali etnične diskriminacije na delovnem mestu ali drugje. Doslej so sodišča zavrnila take pritožbe, ker so menila, da so do takih pritožb radi rasne, verske ali etnične diskriminacije upravičeni predvsem črnci ali morda Azijci in druge skupine, nikakor pa ne belci kol'rasa. Odslej bo pa zakon veljal za vsakega, tudi če pripada nemški narodnosti ali celo angleški. Kot kaže, največ koristi iz odločitve bodo imeli pripadniki' špansko-govoreče skupnosti v ZDA oz. Hispanics.
— Kratke vesti —
Suva, Fidži — Guverner general Fidži-
skega otočja je izjavil, da je vodja državnega udara podpolk. Sitiveni Rabuka, ki je pretekli tetka,sinivoglavil demokratično izvoljeno vlado, pristal na nove volitve. Guverner General zastopa interese angleškega Common-wealtha, ki noče priznati Rabukove vlade in zahteva vrnitev k demokratični ureditvi. Tudi Avstralija in Nova Zelandija vztrajata in Rabuka ni dovolj močan, da bi vsem pritiskom kljuboval.
Carbondale, III. — Demokratski senator Paul Simon je izjavil, da bo tudi on predsedniški kandidat prihodnje leto. Simon se bo potegoval za demokratsko imenovanje, vendar njegovi izgledi niso po mnenju političnih analitikov kaj obetajoči. 58-letni Simon je tradicionalen liberalec, zelo spoštovan, a malo znan v ZDA.
Washington, D.C. — Izraelski zunanji
minister Simon Peres, ki je na uradnem obisku v ZDA, se je včeraj srečal s sovjetskim veleposlanikom v ZDA Jurijem Dubininom. Za sestanek je prosil Dubinin. Peres se je zanimal med drugim, ako bi bila ZSSR pripravljena igrali le omejeno vlogo na možni mirovni konferenci za Srednji vzhod.
Beijing, Ki. — Obsežen gozdni požar, ki
je zajel severovzhodne kraje Kitajske nedaleč od sovjetske zveze, še vedno gori. Požar je nastal pred 14 dni in je že uničil več mest in vasi ter terjal najmanj 200 človeških življenj. Požaru kljubuje kakih 30.000 kitajskih vojakov, vendar brez posebnega uspeha.
London, V. Br. — Včeraj je kraljica
Elizabeta II. razpustila parlament. Splošne parlamentarne volitve bodo 11. junija in vse kaže, da bo zopet zmagala konservativna stranka pod vodstvom Margaret Thatcher, ki vodi angleško vlado že od 1. 1979.
Seoul, J. Ko. — Univerzitetni študentje
in drugi, ki zahtevajo demokratično ureditev ' v Južni Koreji, so zopet demonstrirali. V spopadih s policiji, so nekateri demonstranti metali molotovove koktajle. Zahtevajo takojšnje volitve in odstranitev predsednika Čuna Doo-hwana. Kardinal Stephen Kirn, ki vodi katoliško Cerkev na Južni Koreji, je dejal, da se bodo neredi nadaljevali, ako ne bodo uvedene demokratične reforme.
Iz Clevelanda in okolice
Prodaja peciva—
Oltarno društvo fare Mdrije Vnebovzete bo imelo prodajo peciva to soboto in nedeljo,
23.	in 24. maja. Prodaja to soboto se bo pričela ob H. dop. Faranke so vljudno na-prošene, da prinesejo svoje domače pecivo.
Maša za vse pokojne—
Društvo SPB Cleveland vabi na sv. mašo za vse žrtve vojne in revolucije, ki bo to nedeljo,
24.	maja, pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. dop. ob 11.30. Popoldne ob 3.30 bodo molitve na pokopališču Vernih duš. Članek na str. 2. Obletnica poroke—
To nedeljo bosta praznovala 67-ietnico poroke g. Vincent in ga. Anna Simončič s 3563 W. 65 St., Cleveland, OH 44102. Zahvalna sv. maša bo to nedeljo ob 11. dop. v cerkvi sv. Bonifacija. Čestitajo in jima želijo vse najboljše družina, sorodniki, prijatelji in vsi pri A.D.!
Novi grobovi
Angela.Fende
V	nedeljo, 17. maja, je v Euclid General bolnišnici umrla 91 let stara Angela Fende z 1251 E. 167 Sl., rojena Stare v Cerkljah, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1921, vdova po pok. možu Johnu, mati Franka in Johna, 7-krat stara mati, 7-krat prastara mati, teta Mimi Nyradi, zaposlena pri Bailey Meter 10 let, do svoje upokojitve 1. 1956, članica ADZ št. 27 in SNPJ št. 53. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev Marije Vnebovzete dop. ob 9.30 in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Steffie Findak
V	soboto, 16. maja, je nenadno umrla 73 let stara Steffie Findak, rojena Muster v Clevelandu, živeča v Concord Townshipu, O., žena Štefana, mati Stevena in Davida, 3-krat stara mati, sestra Sophie Babic, Josepha ter že pok. Ed-warda, Tonyja, Rudyja in Vic-torja. Pogreb bo danes, 19. maja, s sv. mašo dop. ob 9.30 v cerkvi sv. Gabrijela v Mentorju.
Stephen A. Brodnik
V	Port Richeyju, Fla. je umrl bivši Clevelandčan Stephen A. Brodnik, mož Albine (r. Sinkovič), oče Carol Tray-te, Jerilyn Brazil in Linde Hurley, 9-krat stari oče, 2-krat prastari oče, brat Leonarda ter že pok. Lillian Lunder in Ed-warda. Pogrebna sv. maša je bila včeraj v cerkvi Annunciation na W. 130 St., pokopan pa je bil na pokopališču sv. Križa.
Seja—
Redna seja Kluba upokojencev za St. Clairsko okrožje bo ta četrtek popoldne ob 1.30 v navadnem prostoru v Slovenskem narodnem domu. Klub pripravlja prvi izlet letošnje sezone. Člani vabljeni, da se seje udeleže, vedno dobrodošli so pa novi člani in članice. Koncert—
Pevski zbor Korotan vabi na svoj koncert to soboto zvečer ob 7.30 v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Po koncertu bo ples, za katerega bo igral Alpski sekstet. Vstopnina $5. Pridite!
Slovenska pristava—
Člani Slovenske pristave so vabljeni, da pridejo na SP tp soboto in pomagajo pri čiščenju prostorov za letošnjo sezono. Otvoritveni piknik SP bo v nedeljo, 31. maja.
V Slomškov sklad—
V sklad svetniškega kandidata Slomška so darovali sledeči: Frank Staniša $50, Mara Krampelj $3, Amalija Košnik $11. Bog povrni!
Ogromna udeležba—
Preteklo nedeljo so se zbrali tkim. prijatelji Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in sicer v veliki dvorani tega prostorno največjega SND v ZDA. Navzočih je bilo več sto rojakov in rojakinj, ki so gmotno prispevali, da bi ta slovenski hram še dolga leta živel in služil naši skupnosti.
Sprejem v mestni hiši—
Jutri bodo mestno hišo obiskali člani Kluba slov. upokojencev na Holmes Ave. Ogledali si bodo »City Hall«, v krasni sejni dvorani mestnega odbora pa jih bo sprejel collin-woodski mestni odbornik Michael Polenšek in jim izročil posebno priznanje.
Iz občnega zbora—
Pretekli petek je bil v SDD letna članska seja Slovenskega doma za ostarele. Navzočih je bilo okrog 190 rojakov in rojakinj. Izvoljenih je bilo pet direktorjev. Ponovno izvoljeni so bili Alma Lazar, Marie Shaver in Stanley Launch, nova člana pa sta Elmer Nachtigal (lani pomožni član) in John Pestotnik. Pomožni članici za naslednje leto sta Maria V. Štepec in Zora Kocin. Posamezniki in društva so na seji poklonili Slovenskemu domu za ostarele nekaj več kot 19.000 dolarjev.
VREME
Oblačno in vetrovno danes z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 60° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 12° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons:
Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche
AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00 - year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 17 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 39 Tuesday, May 19, 1987	®83
Kaj pomeni: Partija je avantgarda
V Novi reviji št. 57 je Spomenka Hribar napisala študijo z naslovom »Avantgardno sovraštvo in sprava«. V spisu analizira avantgardnost Partije in njene posledice.
Avantgardnost je tuja beseda. Na Primorskem poznamo to besedo iz časov fašizma, ki je organiziral mladino kot »avantgardiste«. V vojaškem izrazoslovju »avantgarda« pomeni edinice, ki hodijo spredaj pred ostalo vojsko in ji delajo pot. V ideološkem smislu pa avantgarda pomeni idejnega nosilca kakega gibanja. Partija se ima za avantgardo delavskega razreda in ljudskih množic. Za avantgardo se je Partija sama oklicala.
S. Hribar iz tega izvaja posledice, ki nujno izhajajo iz te samovoljne opredelitve komunistične partije. Najprej to, da je temelj avantgardnosti partije v izenačenju enega dela naroda (partije) s celoto, to je s celim narodom. Zato Partija (Zveza komunistov) izraža popolnoma in v celoti vse narodnostne interese; narod je v Partiji »utelešen«.
»Avantgardistična vloga partije je v tem, da ima partija dejansko v rokah vse pozicije,« pravi S. Hribar, ko govori o zadnji vojni in revoluciji. Formalnosti, videz prepusti drugim; med vojno Izvršnemu odboru OF. Po vojni, ko je prišla na oblast, je partija prepustila predpravice, formalnosti, videz ljudskim množicam v Socialistični zvezi delovnega ljudstva, sama je pa obdržala vso ljudsko poblast, ker je »avantgarda«.
Zato pravi S. Hribar: »Če partija nima v rokah države, partija ni avantgarda; če partija nima v rokah sodstva, partija ni avantgarda; če partija nima v rokah kulture, partija ni avantgarda; če partija nima v rokah šolstva, partija ni avantgarda; če partija nima v rokah vojske, partija ni avantgarda; če partija nima v rokah naroda, partija ni avantgarda. Kontroliranje in podrejanje vsega družbenega življenja je nujnost, ki izhaja iz načela avantgardnosti.«
Ker se ima za avantgardo, je partijec »najvišji človeški lik, katerega moramo skušati vsi doseči«, je rečeno v navodilih partije med vojno. Vsi partijci se morajo truditi, da bi ta idealni človeški lik dosegli, zaveznikom v OF pa to a priori, že vnaprej ni mogoče, saj so partijci »edini pravi sinovi svojega naroda«.
Tako je zapisano v dokumentih revolucije. Če je tako, potem je logično, da je partija »edini legitimni nosilec patriotizma« in vsi, ki niso s partijo, »ne smemo priznati, da so še živi deli slovenskega narodnega telesa«, pa naj bodo to izdajalski buržuji ali njihovi vojaški bajtarji ali celo lastni tovariši, če niso z NAMI (s partijo). Še več, vsem takim ne smemo priznati, da bi bili sploh ljudje; oni so »golazen«, ki naj se iztrebi, »gnojna rana«, ki jo je treba »izžgati z razbeljenim železom«, oni so.»pasji sinovi« in za pse je primerna pasja smrt, kakor se moremo obilno poučiti iz Kratkega kurza zgodovine VKRv.
Potem pravi S. Hribar: »Sodelovanje domobrancev z okupatorjem in njihovimi zločini nam še danes zamgeljujejo vpogled v pomen sovražnosti in v samo sovraštvo te stra-
Molitve na pokopališču Vernih duš
CLEVELAND, O. — Društvo SRB Cleveland redno vsako leto prireja ob Slovenskem spominskem dnevu, ki je letos v nedeljo, 24. maja, spominske svečanosti s sv. mašo pri Lurški votlini na Chardon Road, Euclid, Ohio, v spomin na padle žrtve vojne in komunistične revolucije. Sv. maša bo letos ob 11.30 uri. Prireditelji prosijo, da tisti, ki prihajale po 6. cesti iz vzhodne strani, parkirate na zgornjem parkališču.
Popoldne ob 3.30 uri pa bodo na pokopališču Vernih duš (All Souls) molitve za naše rojake, ki so se rešili vojnih grozot, srečno prišli v Ameriko, a se je tukaj že končala njih življenjska pol in so pokopani na pokopališču Vernih duš. Molili pa bomo tudi za tiste, ki so pokopani na Kalvarija pokopališču.
V seznamu umrlih, ki je bil lansko leto priobčen v Ameriški Domovini, je bil pomoloma izpuščen Maks Eršle, od takrat pa so v preteklem letu umrli sledeči:
Frida Grčar, Frank Stergar, Emma Gallien, Rado Žakelj, Maks Jerin, Ivanka Šepin, Frank Sterle, Rozalija Cendol, Marija Stropnik, Pavel Dolenc, Marija Kacijan, dr. Jože Suhadolc, Marija Turk, Mirko Stupnik, Lojze Staniša, Anton Zgoznik, Rev. Jože Simčič, Frank Jarc, Jolanda Bogataj, Kristina Gabrovšek.
Skupne molitve za naše rajne bodo na pokopališču Vernih duš — običajno pri glavnem križu — molitve pa bodo vodili duhovniki od Sv. Vida. Molili še bomo tudi na grobu Karla Mauserja in dr. Mihe Kreka ter za slovenske vojake, ki so padli na Koreji in v Vietnamu. Potem pa je za vsakega priložnost, da obišče grobove svojih dragih, ki so tam pokopani. Društvo SPB bo poskrbelo tudi za slovenske zastavice, kar se potem lepo odraža, koliko je že slovenskih grobov na tem pokopališču.
Društvo SPB Cleveland lepo vabi vse slovenske rojake, da se v spoštovanju do naših padlih žrtev in v blag spomin vsem našim umrlim rojakom, udeležijo spominske svečanosti v nedeljo, 24. maja, ob 11.30 uri pri Lurški Mariji na Chardon Road in popoldne skupnih molitev na pokopališču Vernih duš.
Frank Tominc
Papež bo obiskal San Francisco
SAN FRANCISCO, Kalif. - V naši nadškofiji že pridno deluje več pripravljalnih odborov za obisk papeža Janeza Pavla II., ki bo septembra letos. Nekaj nasprotnikov je pripravilo sramotilne demonstracije, ki pa niso mogle preprečili načrtov za ta visoki obisk. Tudi ne-katoličani podpirajo priprave. Predstavniki 35 verskih skupin se bodo udeležili sprejema, med njimi bo zastopanih šest nekrščanskih skupin, aktivnih v našem mestu in okolici. V petek, 18. septembra, bo base-ballsko igrišče Candlestick Park preurejen v liturgični stadion, kjer bo sv. oče maševal ob navzočnosti kakih 70.000 ljudi (toliko vstopnic je na raz-
polago). Zavedamo se pa, da mora vsak izmed nas po svoji moči prositi Boga za izreden blagoslov in božje varstvo.
V San Franciscu imamo samostan misijonark Matere Terezije, ki nudijo pomoč ubogim. Študentje iz sosednjega kraja (Moraga) prihajajo tedensko pomagat tem sestram pri postrežbi lačnim. Hvala Bogu za tako mladino in za dobre vzgojitelje!
Bog nam je bil naklonil posebno milost z obiski vnetega slovenskega misijonarja o. Lojzeta Podgrajška, ki je prišel iz Zambije za eno leto študija na Jezuitski univerzi tu v San Franciscu. S svojo prija-
šne boljševiške logike, ki iz svojega principa deluje po načelu: Kdor ni z nami, je proti nam, logika, ki je bila s svoje strani vpletena v državljansko vojno pri nas.«
Demokratični centralizem
Pa še eno dejstvo: partijci in partije veliko govorijo o demokraciji, vendar jo razumejo po svoje. Partija ni ena izmed strank, temveč je avantgarda, zaradi tega se ne sme utopiti v demokraciji, ne sme postati ena izmed strank, ampak ostati mora avantgarda. Zaradi tega so med vojno zapisali: »Mi smo pristaši organizirane demokracije«.
To imenujejo tudi demokratični centralizem. Obstaja pa v tem, da partijski vrhovi odločajo, koliko in katerih demokratičnih pravic sme ljudstvo ob danem času uživati.
Nekaj zaključkov
Iz povedanega sledi, da je partija po svojem bistvu, kot avantgarda, diktatorska in ne more biti drugačna. Kot avantgarda se enači ne samo z delavskim razredom, temveč s celim narodom. Zato, kdor ni s partijo, ni z narodom, kdor ni z narodom je »izdajalec«. Preprosta logika vseh diktatur.
Zavoljo tega biti »izdajalec« v očeh partije res ni nobena sramota, temveč prej čast, saj predvsem pomeni, da nisi za diktaturo. Pomenljiv^ je tudi partijska taktika, da ne gleda na formalnosti, na videz, ko išče zaveznikov, temveč da hoče le imeti v svojih rokah »vse pozicije«, to je vse ključne položaje oblasti.
Tako je bilo, tako je, tako bo, dokler bodo partije ostale partije po boljševiškem modelu.
Katoliški glas oo.a.mT)
znosijo, veselo naravo in ljubeznijo do petja, si je pridobil srca faranov v cerkvi Rojstva Gospodovega. Obisk nedeljskih sv. maš se je izboljšal. Z jasnim, čistim glasom je o. Podgrajšek pridigal v obeh jezikih, v slovenščini in angleščini, in rad je povzdignil češče-nje tudi s peljem.
Ob njegovem slovesu 22. marca so župljani iz San Francisca (Slovenci in druge narodnosti) ter Slovenci iz okolice napolnili našo cerkev in potem tudi dvorano, kjer so bili P°' streženi z dobrotami, ki jil’ znajo pripraviti naše kuharice. Vsak, ki je bil navzoč, je dobil v spomin svinčnik z zlatimič-r' kami: »Za spomin — L. Podgrajšek« ali pa: »From Father L. Podgrajšek«.
Gospod misijonar je v svoji zaljivali za pozornost, naklonjenost in lep denarni prispe' vek za njegov misijon v Zambiji-, poudaril veliko potrebo molitve za božji blagoslov misijonom kakor tudi za milosU da bi naša župnija prispevala svojega misijonarja. V Pod' grajškovi družini ne daleč od Maribora so štiri dekleta redovnice in še en brat jezuit-
V prvih 35 letih obstoja naše župnije so se trije fantje odločili za duhovniški poklic in pe' deklet je vstopilo v samostan-Ne le v misijonih, kjer je velika revščina v gmotnem in verskem oziru, tudi pri nas, kjer je življenje zelo udobno in Pr' lika za verski razvoj neorne)6 na, je veliko pomanjkanje dobrih duhovnikov in redovnic-Lepo število župljanov pošilja prispevke za popravilo cerkv v domovini in tudi za vzgoj0 semeniščnikov v tujini. Vztra jati moramo v molitvah in žrtvah.
Pri naših nedeljskih sV’ mašah zelo pogrešamo vedn0 prijazne, blage Margaret Ra dosevich. Dolgo časa je boe hala. Umrla je 24. marca. , starosti 89 let. V svoji mlad05' je pogosto prostovoljno P
sitvi
magala pri čiščenju in kra: ^ naše cerkve. Na predvečer P greba se je poleg njene štev' družine in sorodnikov tudi mnogo prijateljev ob d ^ goceni krsti blage pokojnih domači župni cerkvi ^ojst(0 Gospodovega, ki je bila ^ ,■ priliko bogato okrašena, redovnice Matere Terezij® ^ se udeležile molitve sv. roz11
truplom te d°^ anke je ostala v c č do pogrebne m
te. Štirje člani dru
evichev (minis1^ ^ beril in psalmi • stirali pri sv. dah ta vnukinja dr-
t vnukinja ob lastni spren1
milodoneče zaP
rpuuuuiiw-	^
Schwabovo
lobro znano
vedno dela' bfa člani^ „ : zveze m bi ^ ga bratske^ druženja, h/ , n počastila
š
S(
n
Či
IT
P
j<
P<
V
se
iti
to
P<
ra
ril
ve
Po
sai
ka
Ko
lik.
Prf
To
<*r
bo
skt
nje
Kac
Žios
»de
Val,
v r Oor 'Ira, Pok
kra
! dob °sta
T
Je
ka j, vllt i
PoV,
Je|a, V"a f P H

eii i

Koncert

PEVSKEGA ZBORA
KOROTAN
sonora
23. MAJA
Slovenski narodni dom
6417 Sl. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
Ni r\
Začelek ob 7.30 zvečer
Igra Alpski Sekslet Vstopnina — $5.00
Drobtinice, sladke in žaltave
CLEVELAND, O. - Skušal bom bili s pisanjem kratek. Ne 0rn spletal sračjega gnezda, *e Pravi, razpletal na dolgo in ■’"'oko. Omenjam Korotanov 0ncert, ki bo to soboto v Sionskem narodnem domu na L Clairju ob 7.30 zvečer, abljenja na ta koncert je bilo ovolj — nihče ne bo mogel refr: »Bi bil prišel, pa nisem za la nastop vedel!«
Koncert, ki je pomaknjen Sem v sredino pomladi, mu je nevarnost, da »Kranjca« v slu-“■aju lepega vremena ne bo m°č odtrgati od dela — drugi
Pa so v skušnjavah, kaj, če bi lem lepem letnem času le kam ven iz mesta.
jo v
Penili
Sekakor zbor pričakuje, da ^ bomo od dela odtrgali, °rebitni izlet na drugo sobo-0 Preložili, to soboto pa na-P° nili dvotano. Če ne bo dvo-^na dosti zasedena, bo to me-°. da se je v nas narodna za-est °hladila, da bomo glasno p°udarjali: Slovenec sem, a amo se slučajno ob bari na kaksn> vrtni veselici.
Eodimo veseli in pevcem 0rotana hvaležni, da se še to-'■i0 žrtvujejo, da zbor na oder Pred odprti zastor postavijo. c°' da kulturno delo zbora res • l nirno in smo nanj ponosni, I	potrdili le z našim obi-
I	Torej, na veselo svide-
SPet klič
e nas venčani maj!
^aPež bo obis Francis«
Nadaljevanje s str.
žiPskTeiCh zbrala SVI
Udciej:,. ane> da so se Vaien, 1 sv- IT|aše na
v nie,lna' ki ->e pal^0,
Gor ! em r°jslnem
'JfatiskT1 K°tarU’
n‘ ,1,02 je bil dobr',,B.0g b°di tej
P0&a ITIOrja.
' mož je bil bodi l£ 0s,aCJlv Plačnik,
•j- . pa blag tola
Je lej[1,nas ob pači Prizadelo
Snir>idr : jož
vih nf!1, Veseli srn
nai115
84itnPi;eiaS,meiča
,	1 obut, c“sm<
| >Vj ;k«v, ko na
i VSVoril lep6
Pov.;.al! 8a bo,n, "jegovo dol
0Vrni
27
J^kar
IT>aja je umt
^i'alv 'n energ j« na V°duSek. I Ho*’1*"!'0 ,4 fnhoVt;,esei^a,
."i», h ,:,cw
1 in n : Jcg0 JUriPo|K koroi
V « T-unka sP°minu
Nekaj jih je že priklical pred Marijin oltarček, lahko pa bi nas bilo še več pri teh lepih šmarničnih pobožnostih. Doma v Sloveniji, prej in sedaj, se ta Marijin mesec vse bolj pobožno, bolj versko doživeto opravlja.
Če smo morda zaradi dela, brezbrižnosti ali tudi lenobe pustili, da gre Marijin mesec maj mimo nas kakor, da bi ga ne bilo, se potrudimo še te dni, da počastimo Njo in se ji priporočimo — seveda, če še verujemo, da je Ona naša Mati, posredovalka med Bogom in nami.
Kakor je bilo že objavljeno: Za vse verne Marijine častilce, ne oziraje se v katero župnijo kdo pripada, bo sklepna šmar-nična pobožnost pri naši Lurški Mariji na Chardon Rd. v soboto, 30. maja, zvečer ob 7.30. Kakor prejšnja leta. Pri procesiji s prižganimi svečkami bomo molili rožnivenec, potem peli litanije in dobili blagoslov z Najsvetejšim.
Predno boš pognal konjička, povabi v svoj voz soseda ali prijatelja, ki morda svojega vozila nima. V skrajnem slučaju, če voznika nimaš, pokliči župnijsko pisarno sv. Vida na tel. 361-1444.
To sklepno šmarnično pobožnost sponzorirajo krajevna društva KSKJ in Slomškov krožek.
V različnih potrebah se z molitvijo obračamo na božjo pomoč. Prosimo za zdravje, za pomoč pri vzgoji otrok, za napredek pri učenju in delu — kmet pa tudi prosi za pravo vreme, da bo dobra letina itd. Našel sem v celjskem Mohorjevem koledarju molitev nekega starčka. Prevedena da je iz nemščine in je ime avtorja neznan. Takole se la molitev glasi:
Gospod, ohrani me v ljubezni vrednega!
Gospod, Ti veš, bolje kakor jaz, da postajam iz dneva v dan starejši. Približuje se dan, ko bom star. Ohrani me pred vnemo, da bi urejal zadeve drugih. Pomagaj mi, da bom preudaren, vendar rte tuhtajoč — pripravljen pomagati, vendar ne ukazovati. Spričo obilice izkušenj mi je žal, da jih ne morem posredovati drugim, pa saj veš, Gospod, da bi si rad obdržal nekaj prijateljev. Pomagaj mi, da bom molčal o svojih boleznih in nadlogah. Vedno več jih je, in vse bolj me mika, da bi jih opisoval. Ne upam si prositi Te, da bi pripovedovanje drugih o svojih boleznih poslušal z veseljem, vendar mi pomagaj, da
Maks Milane/.
JUBILEJNI ŠOPEK »Slovenske Pesmi«
CHICAGO, 111. - Čikaškim Slovencem se je letos nudilo priložnost za udeležbo na glasbenih prireditvah. Obletnih koncertov smo že vajeni; ob njih se sprostimo in zanesemo. Hkrati zadostimo želji, da bi naše kulturne veje napredovale. In od glasbene Muze pričakujemo največ.
Kogar ušesa usmerjajo k sv. maši, bo zahajal k Sv. Štefanu. Če si nekdo želi posvetnih, ali celo'umetniških pesmi, se bo vzpel na lemontski hrib, ob nedeljah popoldne, kjer gostoljubni samostan odpira pevcem svoje prostore. Tam se lahko naleti na neutrudljivega ustvarjalca, patra Vendelina, ki mu prijaznost ne mineva, kadar gre za 10 umetniško žrtev. V njegovi »delavnici« se vedno kak »nov Slovencem venec vije«, a energija mu menda prihaja naravnost »od zgoraj«.
Strunarji pred oltarjem
Prva priložnost se je pojavila v naši zibeli. Junak Sv. Štefana, g. Janez Arko, je počastil faro s prizadevno žrtvijo, okronano na cvetno soboto. Njegov zbor in orkester sta strnjeno uprizorila nabožni koncert, z melodijami iz domačih in tujih zbirk. Posebno je očarala solistična kvaliteta altistke Fride Arko in samega pevovodje, kot basista. Presenetil je tudi orkester, zlasti godalni del; saj ni bilo pričakovali od mladcev, da bodo kos Hande-lovem temperamentu. Spoštljiv vtis je zbudila tudi ga. Patricia Železnak, s klavirsko spemljavo, in še kot sopranistka.
Posebnosti sporeda in oceno
ga bom potrpežljivo prenašal.
Tudi si ne upam prosili Te za boljši spomin — samo za malo več skromnosti in več gotovosti, če moj spomin ne soglaša s spominom drugih.
Podari mi čudovito spoznanje, da se lahko zmotim. O-hrani me ljubezni vrednega. Vem, da nisem svetnik, vem pa tudi, da je siten in čemeren starec hudičevo delo.
Uči me odkrivati na drugih nepričakovane talente in mi pokloni lepo lastnost, da jih bom tudi omenjal.
Moj pripis. Molitev se čudno sliši, pa če prav razmislim, se mi zdi, da ni čisto brezpomembna, vsaj ne, kar se mene tiče, ki rad svoje težave tožim, po drugi strani pa se napihujem in svoj nič v ospredje ponujam. Skušal se bom poboljšati.
J. P.
v celoti in v poedinoslih je pred kratkim podal in v A.D. objavil g. dr. Špendov.
Koncert je omečil srca in poglobil spokorniški občutek postne priprave na Vstajenje. Ves spored je bil opravljen pred samim oltarjem.
Koncert »Slovenske pesmi«
Dne 26. aprila je ladja Sv. Pavla, le streljaj daleč od Sv. Štefana, v popoldanskih urah privabila meščane na predvajanje, kakršno smo imeli že lani.
Tokrat nam je bilo jasneje, zakaj se to srečanje prireja v cerkvi. Daši so bile lani pritožbe na račun akustike, češ, da zvok zamuja, ko se preriva do zadnje klopi, smo vendar ocenili, da ni pomote v izbiri te »dvorane«. Cerkev dviga resnobo in dostojanstvo; a to je prav tisto, kar ustreza umetniškim prireditvam. Rahel, spoštljiv pristop, skoraj »po prstih«, do prostih .klopi, brez šumov, škripanja, drsanja in neogibnega klepetanja, v hiši srečanj Boga s človekom. Nikogar ni mikala soseščina, pijača, razuzdanost.
Takega spoštljivega odnosa ni najti v naših družbenih dvoranah. In občinstvo se je tokrat samo izbralo; nedovzetni so ostali doma. Cerkev se torej ni napolnila, toda ugotovilo se je lahko, naposled, kdo se prišteva k tistim izbrancem, ki svoje umetnine vpijajo s srcem, ponosom in gorečnostjo in ki spoznavajo, da oder in publika pomenita eno celoto.
Jubilejno občutje
Kar ni bilo v oglaševanju dovolj poudarjeno, je dejstvo, da Slovenski Pesmi (odslej SP) izteka deseto leto prizadevnega obstanka. Mnogi sojo podpirali vsa leta, z zavestjo in s pričakovanji; vedeli bi naj, da je društvo bilo delavno in hvaležno obrnjeno k slovenski celoti. Vodstvo SP je pa le bežno seznanilo številne prijatelje s svojimi nepremakljivimi načeli: Vzdrževati ta priljubljeni in prirojeni odtenek slovenske kulture, vokalno glasbo, na zgledni stopnji.
Nam živečim bo to v ponos in zadoščenje, ter- v zagotovilo, da smo krepili ugledno identiteto svojega rodu izven dedovine. Naglašane so obveze, da ne stremimo izključno za izolirano, vrhunsko umetniško kvaliteto, marveč za zdravim, povezanim povprečjem in za vrlinami, ki utrjujejo načelno podlago oz. opredelitev. In prav to želi SP preliti na naraščaj, ki bi naj, mimo razkrajajočih vplivov in spominov, ne-
nehno skrbel za ohranjevanje neomadeževanih narodnih svetinj.
Deset let skupnosti je pokazalo marsikaj spodbudnega in marsikaj svarilnega. Člani so bili (in so še) razkropljeni naokrog, v marsičem needini in miselno na različnih poteh. Pogoji za sodelovanje niso s tem zagrenjeni, marveč le manj idealni. Pevski duh veje pri vseh. Sintezo zagotavlja skupna privrženost slovenstvu in glasbeni harmoniji, smisel za družabnost, ter požrtvovalno in priljubljeno vodstvo.
Skladni »tandem« zborovodje in predsednika SP deluje goreče in brezhibno. Zato je vsako preteklo leto pomenilo po eno vidno stopnjo naprej. Pred prvim koncertom (1978) je precejšen del pevcev le s težavo sledil partituram; danes se povprečna nova pesem skeletno obvlada v eni uri. Godbene spremljave (lastne!) prva leta sploh ni bilo; danes nastopa (lasten) mladinski orkester na treh terenih, z vnemo, ki obeta nevzdržen razvoj. Naj še omenimo, da je zbor SP letos pripravil dvakrat večji spored, kot se danes predvaja, kar je primer izredne vitalnosti, saj bi lahko gostoval verižno kjerkoli po deželi.
Izvedba programa
Nastop je imel več delov po skupinah: moški, ženski, mladinski in mešani zbor, z občasnimi presledki, ki jih je izpolnil živahni orkester. Slednji je vidno boljši iz leta v leto, zato čedalje manj godbenikov gostuje (z univerze Roosevelt). Izkazali so se tudi naši prvi solisti... Oglejmo si podrobnosti, dasi le v najkrajših potezah:
S Triglavsko koračnico je orkester odprl duri. Pozneje je dodal priljubljeni venček domačih melodij, kot prejšnja leta.
Pevci so najprej nastopili s pol-šegavo, pol-domoljubno prekmursko pesmijo »Slovenska krajina«, v izvirnem besedilu, preprosto in zveneče. Naši severni rojaki so torej lahko bili razigrano zadovoljni.
Druga točka je bila na umetniški gladini in obenem zahtevna za vse glasove: Sattnerjeva pesnitev »O nevihti« po ganljivem Gregorčičevem besedilu. Že sama vsebina nam seže do srca, a melodija ji podvoji dramatičnost. V izredno ljubki terci kmet roti Gospoda, naj odvrne gorje. Mehkoba se prepleta s krikom obupa, kajti (Dalje na str. 7)
KAKO BOMO OBSTALI?
(Članek, ki sledi, je izšel v argentinskem »Duhovnem življenju« (marec-april 1987) izpod peresa splošno znanega dr. Ladislava Lenčka. V članku, ki je seveda naslovljen argentinskim rojakom, dr. Lenček načenja tematiko, ki je bistvenega pomena tudi za slovenske skupnosti v ZDA, Kanadi, Avstraliji in drugod. Bralci, ki se zanimajo za usodo slovenskih skupnosti v teh deželah, bodo našli v dr. Lenčkovih vprašanjih, odgovorih in predlogih marsikaj zanimivega. Rad bi vedel, seveda, da bi nekateri naši bralci povedali svoje mnenje. Ur.)
Zakaj Katoliški shod Slovencev v Argentini?
Mnogi med nami se sprašujejo, kaj naj bo ta Katoliški shod, zakaj ga prirejamo in kaj hoče.
Katoliški shod Slovencev v Argentini naj bi pregledal, kako je z našim slovenstvom in katolištvom v našem izseljenskem življenju danes, in kaj storiti, da zlasti novi rod slovenskih izseljencev v Argentini v prihodnje rate v obojnih, slovenskih in katoliških vrednotah.
Po 40 letih slovenske načelne emigracije v Argentini je pač čas za tako bilanco našega slovenskega katoliškega življenja v deželi.
Čeprav velja načelo: nemo judex in propia causa — nas vendar isto načelo opozarja, da moramo gledati na naše izseljensko dejanje in nehanje z objektivnimi očmi, da nas ne bo zavedla k napačnim ugotovitvam morda slepa ljubezen do samega sebe, pa tudi da ne podležemo raznim hvalisanjem, ki jim tako radi prisluhnemo, kadar nas drugi gledajo in poročajo o nas. Tudi slovenski rek: Ni vse zlato, kar se sveti, nas navaja k iskanju resnične podobe naše izseljenske realnosti.
Naše iskanje ob Katoliškem shodu gre torej v dve smeri: o našem katolištvu in o našem slovenstvu. Pravzaprav v eno samo smer: Kako v izseljenstvu živimo slovensko v luči katolištva in kako naj to življenje pospešujemo v prihodnje, v novem rodu.
Naše kalolištvo in slovenstvo
Pravzaprav so vsa iskanja in razpravljanja tega slovenskega izseljenskega katoliškega shoda najprej katoliška. Ko smo se izselili, smo šli v tujino najprej ohranjevat svojo katoliško identiteto. Ves naš boj v revoluciji je šel za obrambo najsvetejšega; našega odnosa do Boga, do krščanstva, do Cerkve. To nam je prvo iskanje tudi v izseljenstvu, kjer
nam je v Argentini v oporo dejstvo, da živimo med večinsko katoliškim narodom.
To naše katoliško teženje je prvenstveno tudi v Katoliškem shodu in je kakor rdeča nit, ki se vije preko vsega iskanja in razglabljanja. Tu pravzaprav naše izseljenstvo skuša le nadaljevati to, kar je bila prva skrb že doma, tako v normalnih kol v revolucijskih okoliščinah.
Drugo, za kar nam gre, je naše slovenstvo, kako ga živimo v izseljenstvu in kako ga posredujemo novemu rodu. Skrb za to je v nekem smislu v izseljenstvu pač nekaj novega, kajti tu naše slovenstvo ogroža tuje okolje, ogroža posebno slovenstvo novega rodu.
Ob razglabljanjih okrog slovenskega katoliškega shoda v Argentini se predvsem pojavlja prvo veliko vprašanje: V koliko smo Slovenci v Argentini upravičeni, da gojimo svoje slovenstvo, in posebno, v koliko imamo pravico ali dolžnost to slovenstvo posredovati novemu rodu. To je vprašanje asimilacije našega slovenstva v morju druge narodnosti, argentinske.
Kaj je s slovenstvom novega rodu
Da imamo v Sloveniji rojeni izseljenci dolžnost, ostajati Slovenci, tudi če se kdo oklene argentinskega državljanstva ali če si ost vari morda narodno mešano družino, temu bo pač težko oporekati. A čisto drugo vprašanje je, v koliko so v Argentini rojeni otroci slovenskih izseljencev Slovenci ali Argentinci. Tu je vprašanje o biološki in kulturni pogojenosti novega rodu.
Ob anketi, ki jo je Slovensko katoliško akademsko starešinstvo sklicalo o tem vprašanju pred kakim letom dni, je študent filozofije Pavel Fajdiga približno takole zase (in morda tudi za druge) rešil vprašanje: Sem istočasno polovico Slovenec, polovico Argentinec...
Na to vprašanje različno od-
govarjajo listi, ki različno poudarjajo biloško ali kulturno pogojenost novega rodu. Pripravljalni odbor Katoliškega shoda Slovencev v Argentini je za izhodišče v razpravljanjih o našem, tudi novega rodu slovenstvu, izgonivši se teoretičnim razpravljanjem, zavzel stališče, da novi rod izhaja iz slovenskih bioloških in kulturnih korenin na eni strani, in iz argentinske kulturnosti na drugi strani in da je zato povsem na mestu, da poudarjamo slovenski narodni izvor ob argentinskem porajanju.
Ali je naša slovenska formacija novega rodu prava?
Ob tem pomembnem vprašanju o slovenstvu novega rodu se vrste nekako logično izhajajoča vprašanja. V koliko je naša vzgoja upoštevala pravilno ta dvojni element v naši mladini? Ali deluje naša organizirana skupnost dovolj močno v slovenskem narodnostnem smislu? Ali je morda naša vzgoja mladih kdaj nenaravno slovensko prisiljena, ali pa se naš novi rod tudi z našim sodelovanjem neprisiljeno razrašča v slovenstvo in argentinstvo? Kaj sodi sama naša mladina o vsem tem?
Ustanavljanje slovenskih družin
Nemajhne važnosti je tudi naslednje:
Za ohranjanje slovenskega rodu v Argentini je bistveno, da se v novem rodu ustanavljajo slovenske družine, se pravi, da se otroci slovenskih izseljencev poročajo med seboj. Le tako obstoji upanje, da bo večina teh novih družin še naprej gojila slovenstvo iz roda v rod tudi v Argentini.
Ali se da kaj narediti v ta namen in kaj vse? Ali je naša skupnost, verska in narodna, doslej naredila vse, kar se da, v lem pogledu? Ali ne prevladuje vtis, kakor da smo ob tem problemu nekako nemočni, da smo lakorekoč »vrgli puško v koruzo«? Ali ni dejstvo, da se v nekaterih slovenskih družinah brez prisile in kakih problemov ustanavljajo izključno slovenske nove družine, znak, da se more v tem pogledu veliko več doseči kol se navadno misli? Ali je ljubezen do slovenstva pri mladih, ki in ko mislijo na zakon, dovolj pomemben element pri odločitvah za vse življenje? Ali gre vzgoja tudi v to, za ohranjevanje slovenskega rodu prepomembno smer?
Narodno mešani zakoni?
Posebno vprašanje: Kakšen odnos naj ima slovenska skupnost do narodno mešanih zakonov in družin, argentinsko -slovenskih? Ali je njih morebitno sprejemanje v slovensko skupnost zanje pozitivno, ali morda le za slovenskega druga, za argentinskega pa ne? Ali je navzočnost narodno me-.. šanih družin za slovensko skupnost pozitivna ali škodljiva? V koliko kaže enemu ali drugemu od staršev navajati otroke mešanega zakona k znanju slovenščine, poznanju slovenske kulture, vzbujanju ljubezni do slovenstva, ob upoštevanju delnega sloven-
Maple Heights Catering
"WE CATIR TO
WEDDINOB, Cl~AMBAKES Be BANQUETS''
17330 Broadway Avenue Maple Heights, OH 44137 Tel. — 663-7733
Nudimo kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo stoodstotno odgovornost. Na razpolago je vseh vrst perutnine. Se priporočamo!
Andy in Richard Hočevar
skega rodu v njih? Itd.
Slovensko učiteljišče v izseljenstvu
Za ohranjevanje slovenstva v novem rodu je pač najvažnejša slovenska zavest staršev, ki najprej sami doma z otroki slovensko občujejo, potem pa jih pošiljajo v slovenske šolske tečaje. Tu je bilo doslej razmeroma lahko dobivati znanje dobre slovenske šolnike. Opaža pa se, da kljub najboljši dobri volji novi rod slovenskih učiteljev in učiteljic ali tudi profesorjev vedno ne obvladajo zadostnega slovenskega znanja. Zato namerava Katoliški shod pobuditi slovensko učiteljišče za ljudskošolske slovenske tečaje in izpopolnjevalni kurz za srednješolske profesorje.
S tem delom bo treba začeti brez odlašanja, dokler so še na razpolago slovenske strokovne učne moči. Nastane vprašanje: ko teh ne bo več iz vrst slovenskega izseljenstva, ali in kako bi jih mogli dobivati iz glavnine naroda, brez škode za demokratično usmerjenost naše izseljenske mladine.
Slovenstvo v organizacijah
Velikega pomena za ohranjanje slovenske zavesti v novem rodu so poleg družin naše organizacije, zlasti še mladinske, ki pa vplivajo slovensko samo v toliko, v kolikor je njih slovenskega življenja in delovanja, in sicer na čim višji kulturni ravni. Vsi vemo, da je v teh naših organiziranih slovenskih skupnostih premalo poudarka na slovenskem pogovornem jeziku. Seveda: Če že v Sloveniji rojeni ne uporabljamo slovenščine doma in v slovenski skupnosti, kako moremo pričakovati, da bodo tu rojeni otroci med seboj slovensko govorili?! Ali ni v tem pogledu vse premalo odgovornosti med nami?
Obisk domovine
Za vzbujanje, ohranjevanje in rast slovenske zavesti pri novem rodu je pomembno, da mladi spoznavajo slovensko zemljo in slovenske ljudi v sami domovini. Zato je obiskovanje domovine od strani mladega rodu vredno vse pozornosti in vseh žrtev. Posnemanja vredna je gesta »Slomškove ustanove« na Dunaju, ki omogoča že nekaj let vsaj nekaterim posameznikom iz Argentine obisk domovine.
Ali ne bi bilo primerno misliti na sistematično pošiljanje naših mladih tjakaj? Potrebno pa je poskrbeli, da se mladi ljudje tamkaj znadejo med demokratičnimi krščansko mislečimi rojaki.
Drugo vprašanje je, v koliko in kako dplj>o bo mladi človek, ki v svojem krščanstvu in zdravem slovenstvu ni dovolj utrjen, mogel vzdržati v raz-kristjanjenem ali režimu naklonjenem okolju. Vstane na primer vprašanje, ali kaže usmerjali izseljensko mladino v domovino na univerzitetni študij, dokler vladajo doma sedanje razmere? Ali se je o tem med nami že kdaj govorilo?
Plus ultra — čim višje
Slovenstvo bomo med nami v izseljenstvu toliko lažje o-hranili, kolikor bolj ga bomo sami v sebi živeli in čim bolj ga bomo doživljali drug v drugem, v skupnosti, v prizadevanju za čim višjo raven vsega slovenskega in splošno kulturnega med nami. Obdani od drugih vplivov, bomo mogli vzdržati le, če bomo trdno stali, kadar bomo močni. K° je bil dr. Tone Stres med nami. smo ga vprašali, kaj misli, da je posebej važno v našem izse' Ijenskem slovenskem prizadevanju, pa je dejal, da med drugim naše stremljenje po ein1 višjih dosežkih in uveljavljanju med drugimi na vseh področjih življenja.
Cilj nas vseh, posebno rrAa dih naj bi bil: Iz ljubezni do slovenstva rasti v 'močne, na vse strani pozitivne osebnosti, da bo tudi dežela, v kateri živimo, od nas kaj pridobila! Primer Bernarde Fink, hčerke slovenske izseljenske družine, ki se z nemajhnimi žrtvami p°' vzpenja v svoji pevski karier1 višje in višje ne le v argentinskem umetniškem svetu, ampak v kulturnem sveju spl0*’’ naj bo mlademu rodu vzpod' buda k vedno večjim izpop0' nilvam, kar bo očetnjavi 111 njeni domovini v rast, njim sa mim pa v zdrav ponos.
(Konec)

Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak
Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS „
5413 St. Clair Ave.	tel. 881-235^
ISKRICA
Res je, prihodnost nam n' znana in morda je prav tak ' znano pa nam je veliko ve ■ kaj je smisel in cilj našed živijenja.
_ Schneid*
r
!s h
c
Kanadska Domovina
Naši odnosi do diktatorske oblasti in oporečnikov v domovini
TORONTO, Ont. — Med starejšimi preživelimi Slovenci se naidejo posamezniki, ki še vedno zagovarjajo staro Avstro-09rsko monarhijo, v kateri so se rodili in gor rasli — kakor Pravimo — sedaj pa se je celo v najnovejši generaciji poro-1 a r^isel na nekakšno »srednjeevropsko zvezo narodov«, ateri naj bi tudi Slovenija pripadala. V svoji kristalni krogli r>e vidim, da bi se kdaj kaj podobnega zgodilo. Četudi po J-1 turi spadamo v srednjeevropski prostor, nas od german-s ih narodov v prvi vrsti loči jezik, tudi naša zgodovina, ki v ostrem nasprotju z osvojevalno mentaliteto naših sose-dov na severu.
Z novo Jugoslavijo, ki je nastala po prvi svetovni vojni,
ln kateri smo se Slovenci priključili iz čisto narodnih razlo-
9ov, smo to jasno dokazali. Četudi se stara Jugoslavija ni
azala kot »idealna« država južnih Slovanov, je vendar
okencem nudila odskočno desko, da so pričeli delati na
n^odnem programu, ki naj bi vodil v avtonomijo in končno
v slovensko državo, četudi v sklopu nekakšne konfederacije.
To delo je bilo z zmago komunizma na Slovenskem uni-°- Celotna Jugoslavija je »kot zrela hruška« padla v lUCje do*jševikom, ki so izrabili tujo okupacijo za svojo revo-'10 in narod speljali na pot brezbožnega in diktatorskega l^rksizma z namišljeno OF in takozvano NOB, in s poboji in 1° tisočev slovenskih rodoljubov, vzpostavili diktaturo
Pro|etariata.
p ^ato sem se začudil, ko sem nedavno sprejel pismo dr. nceta Habjana, s katerim se sicer poznava že dolgo vr-
et| uikoli pa nisva obravnavala slovenske problemati-dg' Cel° ° vremenu nisva nikoli govorila. Kaj ga je napotilo, gat^ j0 sedaj pisal tako obširno pismo, si ne moram razla-'• Ker je v pismu dal privolitev, da njegove vrstice lahko rabim »v kakršne koli namene«, sem se odločil, da nje-°vo pismo v K.D. v celoti objavim.
Ko ^a^0r niemu, se tudi meni upira polemika v časopisju. tUrJ'^a Za stvar' **' j° i® treba razčistiti, sem pripravljen n 1 na polemiko. Saj je prav polemika doma prignala seda-razim do tega, da je pričel upoštevati tudi tiste, ki se s 0danjim gospodarskim, političnim in moralnim zadržanjem danjih oblasti ne strinjajo.
gim Gospod' ki mi pismo pisal'iz9leda' med enimi in dru-0(jq 06 dela ra2like- Na pismo bom še odgovoril in bo moj (Up°VOr ve^a'tud' tistim, ki s piscem pisma enako mislijo. da urednik A.D. ni med njimi.) Sedaj pa pismo dr. F. Iana-	O.M.
^ kovani
K« Van'gospe din ?rda se bosi
4*0: j«" pn
I Sla mi HZhodlšče ala Vaše i
kultur°n enotnetT‘
Urbg nem Proste
dnevnii<d k,itika sem ' " >>Vrl Bc | Pa J^šljeval i %8e,Jemi,e mi, 5asopisnPrebaViti-i Spusžam ° LPOlei i Etično Cr 1 | ali, bo,n° v 2don
''PamnJ§e rečent
"i
Ho
Pra
‘C""3-

i ve
:nska
b avni-
' Niilnaašnjl
i VadJe
4d 3qr|u8
Pred l(
! ki
vrat
'akoj
Zgodovina pa nas uči, da so se vsi totalitarni sistemi sami izrodili. To je v bistvu proces, ki spremlja hotenje in delovanje človeške družbe. In prav to moremo, ako malo globlje pogledamo v današnjo slovensko problematiko, zaslediti v matični Sloveniji. Preteklost pustimo zgodovini, ki bo najboljše osvetlila nasilneža in postavila stvari na svoja mesta. Zgodovina so dogodki in dejanja, katere ne ustvarjajo samo živi, ampak tudi mrtvi jih izklicujejo. In prav v tej luči ne namoč težko doumeti Vaše pisanje.
Vaši zaključki, gospod Mauser, da je enotni slovenski kulturni prostor zopetna past komunistične prefriganosti, kako ujeli na limanice njihove nasprotnike in s tem ponovno vzpostaviti medvojno OF, so nerealni in bržčas enostavni. Ali ni za nami 42 let, čas dveh generacij? Medvojni akterji, revolucionarji povsem drugače gledajo na preteklost in na njihovo medvojno početje. Znano Vam je, da številni javno izpovedujejo kritiko preteklosti in s tem tudi javno priznavajo njihovo osebno in skupno krivdo. Vodilne slovenske re-
vije so danes pravo ogledalo tega procesa. In, kar je najbolj razveseljivo za slovensko prihodnost, je ravno dejstvo, da se iz teh akterjev rojeva ideja narodne sprave, če že ne med živimi, pa vsaj med mrtvimi. Ako smo slovenski kristjani dobronamerni in želimo živeti v smislu Veselega Oznanila, potem bi morali ta proces pozdraviti in ga gojiti, ne se pa odtujevali in mrtvičiti slovensko zdomsko miselnost.
Novi beograjski nadškof dr. F. Perko je v nekem razgovoru izjavil, da so sedaj slovenske razmere v jugoslovanskem merilu veliko boljše kot v ostali Jugoslaviji. To stanje boljših odnosov pa nadškof pripisuje kulturi in kulturnosti medsebojnih odnosov v Sloveniji. Končno bo prišel čas, ko bo treba zdravje slovenskega naroda meriti ne samo po ideoloških merah, ampak tudi po drugih.
Gospod Mauser, prva, ki je pričela ustvarjati enotni slovenski kulturni prostor, je bila prav slovenska Cerkev. Danes slovenski škofje intimno povezujejo brez vsakih predsodkov vse tri Slovenije. Dr. (Alojzij) Šuštar je danes nedvomno najmočnejša slovenska osebnost pa tudi avtoriteta, ki ima precejšnjo težo za slovensko prihodnost.
Druga Vaša trditev, da so lej zanki že zapadle nekatere vidne katoliške koroške osebnosti, da Rebula in Pahor publicirata samo zalo v Sloveniji, da si osvojita večji trg, je naravnost gorostasna. Ali niso morda Slovenci v domovini vredni kvalitetne literature? Gospod Mauser, vprašam Vas: Kdo more slovenskima manjšinama v Italiji in Avstriji nadomestiti slovensko žitje? Rim in Dunaj? Svobodni Slovenci so se tudi iz preteklosti nekaj naučili in zato je vsak strah za njihovo pravovernost popolnoma odveč. Filozofske nejasnosti ali mistični prividi pa so bili v naši preteklosti bolj pogosti in pogostokrat tudi precej izkrivljeni. Naša pretekla duhovna zgradba je bila resnično precej grajena na pesku.
Pa še nekaj Vam na račun dr. Urbanca. Njegova trditev, da je bil dnevni »Vrt bogov« režimsko pogojen zato, da je zagledal beli dan v Ljubljani, je precej iz focus-a. V dnevniku je ogromno materiala za razmišljanje režimskim oblastnikom. Ali je res vse, kar je napisanega v Sloveniji režimsko pogojeno? Medtem ko so slovenski bralci dnevnik naravnost požirali, so oblastniki izlivali žolčne napade in kritike na samega Rebulo. Mitja Ribičič še danes ne more doumeti, kako je mogel dnevnik iziti v Ljubljani in to pri Slovenski Matici. Vredno je zato prebrati (dalje na str. 61
Se en prispevek k celoviti podobi Staneta Kavčiča
GORICA, It. — Ker sem od leta 1960 živel kol hotelir v Rimu, se mi je večkrat zgodilo, da so k meni prihajali slovenski rojaki, jugoslovanski državljani, ki so na jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu dobivali razne obrazce za obnovo potnih listov kakor tudi za razne druge dokumente; žal pa so bili ti obrazci izključno v srbohrvaščini in pisani v cirilici.
Ker je bilo med temi Slovenci veliko gospodinjskih pomočnic in drugih ne pretirano šolanih ljudi, v glavnem cirilice niso razumeli in tako so se pogosto obračali name, da sem jim razložil, kaj njihovo državno predstavništvo v Rimu sploh hoče od njih. Večkrat sem bil naprošen, da jim izpolnim obrazce in napišem prošnje. Resnici na ljubo moram priznati, da mi je poslaništvo vedno šlo na roko v vseh zadevah, zavoljo katerih sem se nanj obrnil. Opazil pa sem, da kako leto poslaništvo ni imelo nobenega Slovenca v službi.
Ob neki priložnosti se je primerilo, da je bila gost mojega hotela pomembna jugoslovanska delegacija, ki se je mudila v Rimu, in sicer ideolog srbskega komunizma Pičulič iz Beograda, iz Ljubljane pa član CK KPJ Roman Albreht in direktor republiškega socialnega zavarovanja, čigar imena se ne spominjam več.
V pogovoru z njimi sem jim povedal, da ni na jugoslovanskem veleposlaništvu v Rimu nobenega Slovenca in da morajo jugoslovanski državljani slovenske narodnosti izpolnjevati obrazce v cirilici, ki je sploh ne znajo, ter da jim pri lem pomagam jaz. Tedaj se Pičulič obrne k Albrehtu in mu pravi: »Saj mi smo hoteli
poslati v Rim tega vašega Jožeta Smoleta (sedanjega predsednika SZDL Slovenije), pa je rekel, da je zanj Rim premajhno mesto.«
Vse to me je spodbudilo, da sem pisal Stanetu Kavčiču naslednje pismo, čigar original še vedno hranim:
Kun. 22. IV. 1968
Spoštovani, podpisani Vinko Levstik, hotelir v Rimu (do danes še jugoslovanski državljan), si Vas dovoljujem opozoriti na sledeče:
1.	V Rimu je izmed vseh pripadnikov jugoslovanskih narodov največ Slovencev.
2.	Na jugoslovanskem veleposlaništvu, kjer smo vedno imeli močno zastopstvo, že več kot leto dni ni nobenega slovenskega uslužbenca.
3.	Potni listi se izdajajo v srbohrvaščini, pisani v cirilici, tudi Slovencem, kakor priča priloženi primer.
4.	Kadarkoli imajo Slovenci opraviti na poslaništvu, jim vedno dajo formularje v srbohrvaškem jeziku, pisane v latinici. Tudi za to prilagam primer, iz katerega je razvidna resničnost trditve. Dogaja se, da slovenska dekletu in drugi, ki so po službah v Rimu, prihajajo k meni, da jim zadeve pojasnim in namesto njih izpolnim. Zaradi tega se mi je prijelo ime »slovenski konzul«.
5.	Znano mi je, da je bi! imenovan za svetnika na veleposlaništvu v Rimu gospod Jože Smole, ki pa da je imenovanje odbil, z obrazložitvijo, da je to zanj prenizko mesto. Če ne morete dobiti primernega slovenskega komunista za to mesto, pa pošljite kakega člana SZDL Slovenije. Pomembno je, da se na velepo-
(dalje na str. 6)
Dragi rojaki, potujete v Evropo?
Na pragu domovine, v središču stare Gorice na lepem drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v PALACE HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kopalnico, telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno televizijo, mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort po zelo ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvoposteljna soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolago hale, konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska restavracija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE HOTELU bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobrodošlico pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTIK:
DOBRODOŠLI!
PH-PALACE HOTEL, Corso Ilalia 63 34 170 Gorizia-Gorica, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 461154 PAL GO 1
KOLEDAR
društvenih prireditev
MAJ
23.	— Pevski zbor Korotan
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
24.	— Društvo S.P.B. priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd.
25.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
JUNIJ
14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi.
20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije.
28. — Obijska federacija KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd.
28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ
4. in 5. — Pristavski dan na
Slovenski pristavi. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 10., 11. in 12. — Poletni festival pri Sv. Vidu.
12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava.
19. — Misijonska Znamkar-
ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne.
26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi.
AVGUST
8.	— Balincarski krožek
Slovenske pristave priredi zabavni večer na Slov. pristavi.
9.	— S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples.
30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester.
SEPTEMBER
12. — Fantje na vasi prire-
dijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet.
13. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju.
27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom.
OKTOBER
17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Glasbena Malica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na Sl. Clair Ave.
18.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu.
31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju.
NOVEMBER
7.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci.
8.	— Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom, v SDD na Recher Ave.
14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec.
14. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester.
DECEMBER
6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista.
12. — Društvo sv. Marije
Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop.
NAŠI ODNOSI...
(Nadaljevanje s str. 5) Grafenauerjev zapis k dnevniku.
Zamejska ulovljena kulturnika Pahor in Rebula sta si že v preteklosti drznila osvetliti in posredovati slovenski javnosti o najstrašnejšem dejanju v slovenski zgodovini o pobitju slovenskih domobrancev. Verjetno še danes ne bi bilo Spomenke Hribarjeve in drugih, ako ne bi ta dva posredovala Kocbekovo izpoved. Gospod Mauser, ta dva imata v slovenskem prostoru veliko »težo« in še več smisla za resnico in pravičnost.
Gospod Mauser, za našo zdomsko skupnost bi bilo čestokrat bolj modro, ako bi dali več poudarka sedanjosti, predvsem pa prihodnosti. Ako res hočemo gradili zdrava slovenska razmerja tudi v zdomstvu, potem malo več glejmo naprej kot pa da se oziramo nazaj.
Naj Vam omenim samo en primer, kako enostransko obveščate slovensko javnost. Pred letom in pol je bil v Torontu na obisku škof dr. Smej. Osebnost, kateri bi morali posveti vso pozornost. Obratno, vse je molčalo. Le Urbančev cinizem v Taboru. Potem, znana afera Ultra Sound. Slovenska časopisa sta posvetila tej preračunani laži ne le vrstice, ampak cele strani. S to dejavnostjo pa ste rušili in ne gradili slovensko zdomsko skupnost. Prepričani bodite, da ljudje dobro vedo, kje tiči zajec.
Gospod Mauser, ne zamerite tem vrsticam, katere ne vsebujejo prav nobene mržnje. Lahko jih tudi uporabile v kakršne koli namene. Poudaril bi pa rad, da je prišel čas »Okrogle mize« tudi za našo skupnost, kjer bi lahko marsikaj osvetlili.
Lepo Vas pozdravljam in Vam želim vse dobro!
Dr. France Habjan
ŠE EN PRISPEVEK
(Nadaljevanje s sn. 51
slunišivu v Rimu ne bodo lepit/le najosnovnejše pravice Slovencev, kakor sledi iz obstoječe jugoslovanske ustave.
Že vnaprej se zahvaljujem Vam m Vašim sodelavcem za morebitno pozornost, ki jo boste posvetih temu pismu.
Z odličnim spoštovanjem. Stane Kavčič mi na pismo ni odgovoril, pač pa sem učinek svojega pisma prebral nekaj tednov kasneje v ljubljanskem »Delu«, kjer je pisalo, da je Kavčič sklical svoje sodelavce, odgovorne za zunanjo politiko, na posebno sejo, kjer jih je seznanil z dejstvom, da smo Slovenci v tujini premalo zastopani. Učinek: trije novi Slovenci na jugoslovanskem poslaništvu v Rimu.
Ta svoj prispevek sem objavil zalo, da bo slika nekdanjega predsednika slovenske vlade bolj celovita.
Vinko Levstik
CiSCCMR AMtRiCA
LETOŠNJE NEVESTE
Tiskarna Ameriška Domovina Vam nudi obsežno izbiro kvalitetno tiskanih poročnih vabil in drugo tovrstno tiskovino. Naša pisarna Vam lahko pokaže vzorce teh tiskovin. Naročniki Ameriške Domovine bodo dobili 20-odslolni popust.
Primerjajte naše cene in kvaliteto s ponudbami drugih trgovin! Prepričali se boste, da smo mi najboljši.
6117 St. Clair Ave. Cleveland, OH 44103 Tel. 361-4088
Ob 70-Ietnici majniške deklaracije
(Kur sledi, je povzeto iz knjige Staneta Kosa, Stalinistična revolucija na Slovenskem, Rim 1984, in je bito objavljeno v Naši luči, št. 5, 1987. Ur.)
Dejavnikov, ki so vplivali na zedinjenje Slovencev in Hrvatov s Kraljevino Srbijo, je bilo več. Za Slovence je bil med najodločilnimi ponemče-valni pritisk na slovensko ozemlje.
Zmagoslavno nemštvo je silno pritiskalo na severno slovensko narodnostno mejo na Koroškem in Štajerskem, bilo gospodovalno v štajerskih mestih z nemško večino (Maribor, Celje, Ptuj, Ormož, Ljutomer) in se vedno bolj utrjevalo ob južni železnici od Št. lija do Zidanega mosta. Slrah pred lem nemštvom je bil pri slovenskih politikih vedno večji. Zaradi tega strahu so ti vezali slovenski problem vedno bolj na jugoslovanskega, »s pojmi hrvaško-slovenskega in jugoslovanskega naroda«. Med Slovenci sta se jugoslovanska usmerjenost in zavzetost razvneli do konca ob aneksiji Bosne-Hercegovine k av-stroogrski monarhiji (1908), kar se je zgodilo po 30-letni avstrijski okupaciji teh dveh dežel. Zlasti dr. Janez Ev. Krek je bil v svojih izjavah velik Slovan in Jugoslovan in je s tem vplival na krog mladih izobražencev.
Da bi zavrla in ustavila pre-mogočen vpliv nemštva in germanizacijo, je Vseslovenska ljudska stranka (prejšnja Katoliška narodna stranka) z dr. Ivanom Šušteršičem na čelu dala tedaj pobudo za trialistič-no preureditev podonavske monarhije: združeni Jugoslovani, živeči v tej monarhiji, naj bi sestavljali tretjo upravno enoto, poleg avstrijske in madžarske. To združitev je kol narodno-politično zahtevo Jugoslovanov izrazila majniška deklaracija.
30. maja 1917 so slovenski istrski in dalmatinski državni poslanci, združeni v Jugoslovanskem klubu, zahtevali v dunajskem parlamentu s posebno (majniško) deklaracijo (katere duhovni oče je bil v znatni meri Janez Ev. Krek, v parlamentu pa jo je prebral predsednik omenjenega kluba Korošec), združitev vseh Jugoslovanov v monarhiji v posebno upravno enoto. V deklaraciji so bile besede o združenju vseh Jugoslovanov pod žezlom habsburško-lotarinške dinastije. Tedaj so pobudniki deklaracije ta habsburški okvir resno jemali, od srede 1918 pa vedno manj. Resno so ga jemali zlasti starejši duhovniki in vse do konca monarhije tudi ljubljanski škof Jeglič. (Gl. Malija Škerbec, Pregled novodobnega slovenskega ka-tolilškega gibanja 11, Cleveland 1957, 89—90).
Deklaracija je Slovence razgibala šele potem, ko jo je javno podprl škof Jeglič. Njegovo »septembrsko Jzjavo« v prid deklaraciji so podpisali
zastopniki katoliške Slovenske ljudske stranke in liberalne Narodne napredne stranke, ne pa socialni demokratje. Slovenski politični predstavniki na Štajerskem in Koroškem so s podpisi omahovali, kranjski in dalm&tinskLdeželni zbor sia jo pa sprejela.
Temu gibanju za slovensko ;
narodno osvoboditev je dala precej močno oporo sovjet-sko-ruska izjava pri separatni!1 mirovnih pogajanjih z Nemčt'
jo v Brest Litovskem (3. marca d
1918), ki je zahtevala za narode pravico do samoodločania-Še močnejšo oporo ji je dala razglasitev 14 točk ameriškega predsednika Wilsona (v začetku 1918), na katere je posredno vplival tudi Masaryk. ^ 11. točki je rečeno, da je treba »narodom Avstro-Ogrske zagotoviti najbolj svobodno možnost avtonomnega razvoja«. Niso pa le točke zahtevale razbitja Avstro-Ogrske.
Po Sloveniji, zlasti 1,3 Kranjskem, so se od marca d° junija 1918 vršili veliki ljudski shodi in tabori v podporo majski deklaraciji, čeprav se je Kranjska nahajala v neposrednem zaledju soške fronte-Dekleta in žene so nabrale zanjo več kot 200.000 podpisoV-K tem zborovanjem so prih3' jale največ one, ker so bil' moški zvečine na frontah. manifestacije so terjale slovensko samostojnost, a v poveia vi s Hrvati in prečanskimi Srb v Avstriji, katere ohranitev so
predpostavljali.
Že v avgustu 1917 je del mlajših slovenskih laičnih izobražencev in mlajše duhovščine predlagal ustanovitev Slovenskega narodnega sveta, 3 do njega je prišlo šele čez en0 leto. Privzel si je ime Narodn' svet za Slovenijo in Istro. TaJe dal iniciativo in uresničil nai več priprav za ustanoviteV Narodnega veča v Zagreb3' Predsednik Narodnega sve'3 je bil Korošec, ki je po odstr3 nit vi Šušteršiča postal načel'11 SLS in kot tak nadaljeval Kre kovo jugoslovansko pol.
Ker je bil Korošec predse^ nik Jugoslovanskega pos*an skega kluba v dunajskem Paf lamentu in ker je v tem Par mentu majsko deklaracij0 Pre.
bral, za kar je bilo treba P
recčl
civilnega poguma, je bil *zbraa za predsednika Narod3^ veča.	■
Centralni sili (Avstrijo
Nemčija) sta prosili zavezn'^
veliki antanti (Fran1
iCij°’
ne P°'
Anglijo, ZDA) za mirovr ^
goje (4. okt. 1918). odgovoril, da južnim nom prizna pravico, da 0	. e
katera akcija avstro-0#^ e vlade bo zadovoljila rij1
zahteve, sodijo sami.
28. oktobra je avstrijs^jp nanji minister Andrassy sonove pogoje sprejel- 2 \ tobra je v Zagrebu Hrvas ^ žavni zbor razglasil suve ^ ^
državo Slovencev, HrvO11^).
Srbov. To državo so t°,e-l
le de'
cali le hrvaški (dejansk0 želni) poslanci in nekaj
čanskih Srbov med nji«11 (dalje na str.
Hf'
Jubilejni šopek »Slovenske pesmi«
(Nadaljevanje s str. 3)
Slovenska Cerkev in zdomci
Objavljamo dragi del pogovoru, ki ga je ime! ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar z Ludvikom Škobernetom in ga je objavila revija »Naš delavec«, april 1987 v Ljubljani.
prošnje niso uslišane. Posled-njikvinini takti sesujejo obup na ogolelega kmeta...
Sledila je rahla, sanjava na-! |Protnost, »Sen o vrnitvi«. Ba-antičev sonet iz medvojne dobe, pisan v pregnanstvu, iz-zareva upanje, da bo on spet V|oel domovino in vse njene Prelesti. Glasba dr. Špendova Poglablja utripe: Valoviti mol, 1 ob svetlem upanju preide lzal. le za trenutek) v živahen Ur, lodak v kratkem spet utr-ne' Povezava obeh mojstrov, Panika in skladatelja, je brez-1 na in nam ostane kot skup-na zgodovinska dragocenost.
Vedrina se povrne ob »Po-/j’avu Gorenjski«. Jasno n 0nad pravljičnim Blejskim | jezerom vidi Ipavec kot mig-,J’ ^ naj ga izrazi živahno in J^opno. Podoben, četudi v^0znejši klic se občuti ob iz-Janju Jerebovega »Kresa«,
zah aiCr'Se z<d'’ nad ° so"čnem Se 0c*u uspava škrjančke, da 0 utrla pot nemirnim kre-Sn>oam in erjčkom.
I ..|u*raj je konec podeželskim Vj ^ Na vrsti je spet zgodo-■ s|o motiv in sicer okrutnost
Hiehf3 spoPa^ov s Turki, ki je i Cana le z zaslombo Matere
božje. Stritarjev ep »Turki na Slevici« je dosledno ovit z Vendelinovimi takti: strah, upanje, bojna zmešnjava, omahovanje, in na koncu blesteča rešitev — vse to je čuv-stveno stopnjevano ob melodijah. Otožno natančen solistični sopran (Nandi Puc) in svarilen napotek hišnega očeta (Branko Magajne), sta prepričljivo upodobila tesnobo pred bližajočim se krvavim obračunom. Zmagoviti konec veliča Marijo zaščitnico.
Solistični inlermedij
Med oddihom mešanega zbora smo slišali soliste. S flavto se je gladko izkazala izurjena študentka Erika Arko (»Orchestral Interlude«), a v duetu dognana, niansirana sopranistka Nandi Puc, z dominantno altistko prirojene specifične tonske barve, Frido Arko. Skladbo »Ave Maria« jima je pripravil p. Vendelin, zahtevaje gibčna tonska prepletanja in poudarek na dinamiki, kar je obema uspelo. Moški zbor
Tokrat so moški imeli na sporedu tri praizvedbe mehkega značaja. Živahnejša je bila
le Vodopivčeva bodri Ika v tempu koračnice (»Mojo srčno kri škropite«) po besedah domoljubnega Gregorčiča. Sledila ji je skoraj melanholično nežna Sattnerjeva skladba »Pogled v nedolžno oko«, po istem pesniku, kot nežni utrinek iz njegovih otroških let. Še rahlejše je bila tretja, molitvi podobna Slomškova pesem »Ko zarja zlati nam gore«, ki seza torej globlje v našo literarno zgodovino.
Mladenke
Brhka dekleta so spet poživela program. Najprej so postregla s priljubljeno (še iz prejšnjih časov) Gerbičevo pesmico »Pastirček«, nato pa z narodno »Mati zakliče«, ki tudi ima že tradicijo za seboj. Pri obeh smo občutili skladno ugodje zaradi čislih glasov in ustreznih poudarkov, ob razločni izgovarjavi besedila. Ženski zbor
Spomin nam pravi, da nežna bitja prav rada poudarjajo svoje poreklo. Zato smo kot prvo pesem spet slišali »Slovenka sem«, kot zanosno in neumakljivo izpoved. V nadaljevanju so nas pevke prese-neiile s Pregljevo že ponarodelo melodijo »Tam v dolu«. Spet je opažen naglas na čisli izgovarjavi, toda tudi na uravnoteženih prelivih, pri čemer nikdar ne manjka čuvstvene toplote.
Zaključni del
V navadi je že, da s končnimi točkami spel opravi celota, se pravi mešani zbor. To pomeni zlivanje razčlenjenih pritokov v eno reko.
S prvim mahom je postreženo domači ameriški skupnosti (»Amazing Grace«), seveda šliriglasno. Kompletiral jo je sam zborovodja, tako, da ostane še vedno mehka, veličastna molitvena zdravica. Upravičeno bo našemu patru hvaležna ameriška javnost za to dopolnilo, kakor tudi za prvo predstavo. Zbor je nato dodal še dve mehki in sicer »O mraku« od G. Ipavca in »Večer na morju« od A. Schwaba. Obe izpovedujeta specifično ubranost in počutje v odprli naravi na domačih tleh.
Zaokret je nudila vsem znana narodna, toda temeljito izpopolnjena in instrumentalno obogatena pesem »Zabučale gore«. Iz nekdanje zgolj otožne in prav enolične melodije je dr. Špendov ustvaril zbujeno in vihravo kantato. Osnova je v duru, vzdih (po mladosti) pa je melodično pretopljen v molsko lestvico. Dominantni moto, v mogočnem izrazu, poslane dvoglasen, kar ni bil nikdar poprej. Orkestralni prispevek je razsežen — za klavir pa prava preizkušnja. Z vsem tem se celota poživi in razčleni; vsak odtenek dobi svoj smiselni poudarek. Mladinci so poželi uspeh.
Zdi se, da je to bila priprava oziroma prehod na zaključno Haydnovo himno »Nebesa pričajo« (The Heavens are Telling), spet namenjeno celokupnemu meščanstvu. Sprejem je bil vzhičen, saj je izpeljava bila točna, psalmska in
Kako so se slovenski duhovniki vključili v prizadevanja za ohranitev navezanosti zdomcev na domovino?
Po zadnji vojni domača Cerkev dolga leta ni mogla imeti nobenih tesnejših stikov z zdomci, čeprav jih je že takrat bilo veliko. Nekateri so se že spremenili v izseljence in niso več mislili na vrnitev. Med njimi so bili tudi politični in ekonomski emigranti. Za vse te ljudi je bilo treba poskrbeti tako v verskem kakor v narodnem -oziru.
Kolikor vem, sta od starih predvojnih duhovnikov ostala v Franciji msgr. Zupančič in tnsgr. Stanko Grims, ki je nad 50 let deloval med našimi rudarji v Alzaciji. Ker je bilo takrat po Evropi veliko slovenskih emigrantskih duhovnikov, mnogi pa so bili tudi že zunaj posvečeni, so ti postavili temelje urejeni skrbi za naše ljudi po zahodni Evropi.
Ti duhovniki so bili ne samo dušni pastirji, ampak tudi socialni delavci, ki so našim ljudem pomagali pri iskanju dela, urejanju njihovega polo-
»alelujsko« obarvana. Solistični vdevek je odpel mladostno čisti tercet Alenke Arko, Jožeta Arko in Williama Trin-ka, nakar je spet grmel celoten zbor v stopnjevanem zanosu vse do zadnjih laktov, ko pevci prepustijo finalno poravnavo orkestru.
Klavirsko vlogo je neoma-deževano, z vso skrbnostjo opravila č.s. Paul Marie Vaa-gen, kar ji bodi — etnično gledano — v posebno priznanje.
Skozi ves spored nas je nevidno in neslišno spremljala brošura, čutno in namensko pripravljena, da bi nas še dolgo spominjala lepega dogodka. Neusmiljeni poseg
Razen vedrega namečka (»V hribih se dela dan«) je na koncu povedano občinstvu še nekaj grenkega. Po zahvali za obisk je predsednik dr. Vidmar potresel z novico, da nas zapušča dolgoletni steber in vsestranski aktivist dr. Lojze Arko, s svojo družino. Življenje ga odriva na nova pota, morda na Parnas, morda na ledino. Ne more se nakralko povedati, koliko zaslug ima on za naše uspehe, saj je prednjačil pri vseh kulturnih vejah. Nihče mu ne želi manjših potez na preostali življenjski poti, toda razpoka bo bolna in široka, ker je tolike talente težko nadomestiti.
(Konec)
žaja v družbi in pri uveljavljanju njihovih socialnih pravic ob nesreči itd. Tem duhovnikom je šlo predvsem za to, da naše ljudi ohranijo narodno zavedne in trdne v veri, čeprav je treba priznati, da do domovine, kakršna je nastala po vojni, niso imeli najprijaznejših odnosov. Njihovo delo pa je bilo izredno dragoceno in, žal, doma malo znano in še manj priznano.
Nekako po letu 1968 je domača Cerkev v Sloveniji mogla iskali tesnejše stike z našimi izseljenskimi duhovniki in zdomci ter izseljenci. Slovenski škofje so ljubljanskemu, pomožnemu škofu dr. Stanislavu Leniču poverili nalogo, da je obiskoval duhovnike, se udeleževal njihovih sestankov in obiskoval vernike po njihovih slovenskih verskih skupnostih. Tudi drugi slovenski škofje so začeli hoditi na obiske.
Sčasoma smo mogli začeli pošiljati tudi duhovnike od doma, ki so veliko bolj povezani z domovino, čeprav tudi nekateri emigrantski duhovniki radi prihajajo domov. Lani so nam iz Belgije z društvom Slomšek priredili presenetljivo prijeten obisk s svojim zborom in folklorno skupino. Vodil jih je emigrantski duhovnik Vinko Žakelj. Od nas pa so tudi že nekateri duhovniki peljali cerkvene pevske zbore na tuje in tako povezovali zdomce z domovino.
Ali so se duhovniki vključili v delo zdomskih drušlev oziroma klubov?
Tu stvar ni tako preprosta. Ne poznam je sicer iz osebnih izkušenj, pač pa iz pripovedovanja in različnih poročil. Sprva so po drugi svetovni vojni delali med zdomci in izseljenci skoraj samo duhovniki in skupine ter društva, ki so obstajala že prej, ali pa so jih oni ustanovili.
Ko je prišlo do ustanavljanja novih drušlev, izraziteje navezanih na domovino, se je večkrat čutilo, kako da so ta društva poleg pozitivnih narodnih in kulturnih ciljev ustanovljena tudi zato, da bi na zdomce vplivala še v drugih ozirih. Ponekod je prišlo do sodelovanja, nato do razočaranja; ponekod se držijo vsak svojega in si ne nasprotujejo, ponekod pa je nasprotovanje kar očitno. Veliko je odvisno od ciljev, načina dela in ljudi na obeh straneh.
Treba bi bilo najti neko boljšo pot. Tako eni kol drugi bi morali biti veseli vsega, kar se naredi za ohranitev narodne zavesti na eni ali na drugi strani. Če pa duhovnik vidi, da gre vodstvu kluba ali dr-uštva predvsem za to, da ljudem onemogoči sodelovanje na verskem področju, potem seveda pride to trenj. Upati je, da bo tega vedno manj.
(Konec)	1
,van Zorman —
SL O V A NI
i
^ Nordijci, vsevedci stoodstotni,
Vi slavni Pilgrimi in Puritanci, vi Revolucije hčera sinovi, smo mi li res samo izgnanci, brezdomci, razviharjenci, obupanci?
Vodili smo vam vzvod, vijak, turbino,
2 žerjavi dvigali vam kamen, jeklo, gradili vam orjaške stavbe, stroje,
Predali ritmu se koles vrtečih ln v neugnanem vrenju in kipenju 2a vas demonu tehnike služili.
Ob medli luči sveč, svetilk brlečih so vse noči nam svedri ropotali ln iz globin razkošno plodne zemlje ?lato, železo, premog vam metali ...
Res, dali ste nam kruha. O, še več.
Ob dobrih letinah ste za priboljšek z izbrano vljudnostjo se nam smehljali 2a njo pa hladno skrivali srce.
Ko zvrhana dovolj ni bila mera •n prepočasen vam bogastva tok, vi v shrambe spravili ste med, mi pelin. Vi premeteni kakor jastrebi, mi močni in pohlevni kakor voli.
^ii dali smo vam delovne roke, b°šteno in zaupljivo srce,
Srce, lepote rodne zemlje polno,
^ Pesmi, sanj in hrepenenja bolno, 'isjvečji ste od nas prejeli dar:
"7 ne boste povrnili ga nikdar — s'novi svoje, kri naše smo krvi arh dali. Kot vaši posinovljenci, ribodnjih lepših dni izvoljenci, st°tero vračajo, kar dali nam ste vi.
V' Nordijci, vsevedci, stoodstotni, n' mar nam vaš napuh, ta dim begotni, ^ veliki naš dan ga razprši ...
. mi smo dediči moči, časti,
1 mi graditelji smo veličine bmstrane naše nove domovine;
1 naša njena je svobodna pot, mi kovači njenih smo usod.
ZORA PIŠČANC
PASTIRICA URŠKA
Nadaljevanje
Niso slišali konjskega peketa, ki se je bližal. Cela vrsta konjenikov se je pridružila petju množice. Potem se je množica ozrla in v velikem začudenju strmela v visoke obiskovalce Marijinega svetišča.
Mogočen in v sijaju visoke službe je sedel na konju oglejski patriarh Marino Grimani in zraven njega brat Celestin, dobri znanec Urške in Jana. Ljudstvo je spoznalo romarja in mu navdušeno zaploskalo. Mojster Gregor je pokleknil predenj in mu poljubil roko.
»Prevzvišeni, v imenu ljudstva vas pozdravljam in se vam zahvaljujem, da ste se potrudili na goro.«
»Jaz sem prijezdil, vi pa ste gotovo prišli peš in to koliko krat, da ste dosegli, kar danes slavite. Pojdimo in si oglejmo!« je patriarh povabil svoje spremstvo, v katerem sta bila tudi grof Attems in njegov sin Adam.
»Vi ste vodili dela? Kje ste se pa izučili?« je patriarh vprašal mojstra Gregorja.
»Že moj oče je bil stavbenik; pri njem sem se od otroških let učil. Veseli me in rad delam za božjo čast.«
Patriarh je s spremstvom šel dalje, ogledal cerkev v vsej širini in dolžini in bil zadovoljen z zidovi iz rezanega kamna, ki so se bleščali v soncu.
»To je prava.umetnina, zlasti če pomislimo, da je zrastla iz niča.«
»Iz žrtev in odpovedi, gospod patriarh. Vsak kamen ima svojo zgodbo, vsaka opeka, vsak strešnik. Kaj vse so ljudje žrtvovali, da so te stvari prinesli na Skalnico.«
Notranjost še ni bila v ničemer urejena, je pa že kazala veličastnost tega Marijinega svetišča.
»Zidovi naj ostanejo tako kot so znotraj cerkve. Živi, kot so prišli iz zemlje.«
»Tudi jaz sem tega mne-
nja,« je bil Gregor vesel, da sta s patriarhom istih misli.
»Kakšne načrte pa imate glede oltarja?«
»Če bi mi vi, prevzvišeni, kaj svetovali, vidim, da se na umetnost bolj razumete kot jaz.«
»Ste bili kdaj v Olgeju? Naš oltar predstavlja le navadno mizo iz rezanega kamna. Tudi tu bi si ga ne želel drugačnega. Dragi kamni ne spadajo v to cerkev. Naj bo vse v enakem slogu. Skušajte uporabiti le vaš lepi kraški kamen. Morda bolj uglajen, a ne preveč; pozna naj se mu prvotni izvor.«
»Hvala vam, lepšega in boljšega nasveta mi niste mogli dati. Sam Bog vas je poslal.«
»Da, Bog in dolžnost, da se na lastne oči prepričam, kaj je resnice na prikazanju. Če bi to bila samo bajka, kakor menijo nekateri, bi niti kamna ne bilo tu še postavljenega. Tako pa z veseljem ugotavljam, da ste resno vzeli Marijino naročilo. In ti, Urška, si sedaj zadovoljna?«
»Ne še, prevzvišeni, neizmerno vesela pa bom, ko bo cerkev dograjena.«
»In bi bila pripravljena na novo začeti, če bi ti Marija ukazala?«
»Da bi še drugo cerkev zidali? Če bi Mati božja to zahtevala, bi šla znova med ljudi.«
»Tudi v ječo?«
»Da, tudi v ječo, kakor bi Mati božja hotela.«
Patriarha Grimanija je spreletelo ganotje in privzdignil je Urškin bledi obraz.
»Si že na mestu, dekle. Vidim, da je v tebi moč, sicer bi ne ustvarili tega čuda.«
Urška je žarela od sreče. Pohvala jo je potolažila.
»Glavni oltar potrebuje Marijino sliko ali kip,« je nadaljeval patriarh, »nekaj, kar naj poosebi to svetišče; pred praznim oltarjem je težko moliti. Premislil bom in vam poslal
Josefs Hair Design
Richmond Heights, Ohio 461-8544 or 461-5538
primerno sliko. Tudi naša dolžnost je, da kaj pripomoremo za to svetišče, saj se je Marija prikazala na ozemlju našega patriarhata.«
»Ti fant, kaj si mi obljubil?« seje nato patriarh ustavil pred Janom.
Jan je zardel. On da je kaj obljubil patriarhu?
»Slabo, če se ne spominjaš več. Da boš šel študirat. Čas je, da začneš.«
»Prihodnje leto bo cerkev dokončana, potem me ne bodo več potrebovali,« je odločno povedal Jan.
»Meniš, da bi je brez tebe ne dokončali?« se je patriarh nasmehnil, medtem ko je ljudstvo pokleknilo in čakalo njegovega blagoslova.
»Blagoslov vsemogočnega Boga naj pride nad vas in nad vami ostane.«
»Amen!« so ponižno odgovorili vsi.
Delo ta dan kar ni hotelo od rok. Mojster Gregor ni nobenega priganjal. Tudi sam je bil srečen. Na strehi je v vetru še-lestelo pritrjeno drevo, obisk in pohvala najvišjega predstavnika duhovske oblasti pa mu je dajalo pogum za naprej.
»Dovolj bo, sinko, le zaključi svojo umetnino,« je nekega večera proti koncu maja mojster ustavil Janovo delo. »Dolge rese pusti na koncu, da bo delo lepše izgledalo. Jutri je nedelja in bom skušal na to platno narisati cerkev.«
Naslednji dan po maši se je mojster pobožno prekrižal, raztegnil in ugladil platno in se zamislil. Potem je prijel za tanek čopič, ga pomočil v barvilo in z gotovimi kretnjami začel prenašati na platno, kar je že ustvaril v duši. Delal je in se ni zanimal za čas, za jed in pijačo. Nihče se ga ni upal motiti. Že se je večerilo, ko se je mojster zavedel in dvignil glavo.
OB 70—LETNICI
(Nadaljevanje s stt. 6)
vaški državni zbor zalo, ker se je majska deklaracija sklicevala na hrvaško državno pravo. A bolj dosledno bi bilo, ko bi to državo oklicalo Narodno veče, ker so bili v njem izvoljeni ljudski predstavniki. Tega dne se je Narodno veče proglasilo za izvršilno oblast (vlado) novo oklicane države SHS.
Istega 29. oktobra so tudi Slovenci navdušeno pozdravili ustanovitev nove države. Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je zbralo 60.000 ljudi. Govorniki so poudarjali zgodovinski pomen tega dneva, ki je pomenil samoodločbo slovenskega naroda za prehod iz ene države v drugo, iz prejšnje avstrijsko-madžarske monarhije v državo SHS. Shod je bil spontan in triumfalen izraz narodnega veselja kot nikoli poprej.
Vsekakor pa smo stopili Slovenci v novo skupno državo s Srbi brez zapisanih zagotovil o svojih narodnih pravi-
cah.
»Pa ne da sem delal ves dan?« se je glasno čudil in zaklical: »Ej ljudje, pridite in poglejte, če bo šlo.«
Prihiteli so kot bi na to čakali Jera, Jernej, Jan in Urška, pa še Tereza in Jakob. Obstali so pred sliko.
»Saj je že dovršena, krasna je, prav kakor cerkev na Skal-nici,« je radostno povedala Urškina mati.
»Le dreves ni še okrog cerkve na gori,« je rekla Urška. »Velik umetnik ste, mojster Gregor.«
»Sedaj pa čaka vas, dekleta in žene, da to delo dovršite. Potem šele bo zaživelo v vsej lepoti.«
»Takoj jutri pojdem v Trebušo in poiščem Ančko,« je bila navdušena Urška.
»Popeljem te, imam nekaj opravkov v tistih hribih,« je rekel Jernej.
Zgodaj zjutraj so odpotovali. Na zadnjem ovinku za Če-povanom jih je čakal Stefan in jim pokazal pot do koče, kjer je živela štikarca Ančka s hčerko Katico. Prihod voza je Ančko zvabil na hišni prag in takoj je prepoznala Urško. Skočila je k njej in jo veselo objela.
»Ančka, veš, zakaj smo prišli?« je začela Urška. »Mojster Gregor se je spomnil, da bi morali tudi delavci Marijinega svetišča na Skalnici imeti svojo cerkveno bandero. Jan je že stkal potrebno platno in mojster je nanj narisal cerkev. Poslal me je do tebe, da bi nam to bandero naslikala.«
»To ni kar tako, delati za Mater božjo; bojim se, da ne bom znala,« se je Ančka prestrašila odgovornega dela.
»Mati božja bo vesela tvojega dela.«
Jan je skočil k vozu in prinesel platno z narisano cerkvijo ter ga razgrnil po mizi.
»Lepo delo bo!« je Ančka motrila sliko z veščim očesom in v duhu že določala barve. »Potrudila se bom, dolžnica sem tebi, Urška, in nebeški Materi. Pa pridi še pogledat, kako delo napreduje.«
hribov in Banjške planote, iz Kanala in Furlanije. Pripelji se je grof Attems, navzoča je bila grofica Jadviga s sinčkom Henrikom, prišli so vsi štirje osvobojenci iz ječe na Grašiš' ču, Tone s sinom Štefanom iz Čepovana, Martin iz Bau Franc in Matija z Banjške pla’ note. Tudi Ančka je prišla5 hčerko in se za hip ustavila Prl Piskovih. Tu se je okrepčala-nakar so vsi, razen babice Barbe, šli na goro.
»Danes gremo zares na božjo pot, ko bomo na Skaln1 j ci lahko pri maši,« jo Urška, mati Tereza pa je za^e la moliti kot se spodobi romat jem.
Ančka se je morala nekolik0 ustaviti zaradi Katice, ki se) upehala, in sedla na kamen0 poti.
»Sta omagali?« ju zno nagovoril Matija, z Martinom in Francetom.
»Otrok se je utrudil. Jo b0^ pa nesla, saj Mariji veliko 0
gujem.«
»Kakor mi trije in še čete Tone iz Čepovana,« je re ^ Matija. »Mati božja nas je
Urškinem posredovanju reSl
iz ječe na Grašišču.«
(Dalje prihodnji torek)
MALI OGLAS'
HOUSE FOR SALK ^ 2 Family Home in St. l-a rence parish. 3606 E- ®	.
Call 741-145L 2^.42.
SALESPERSON
Need person to work days and 1 afternoon a downtown in the Old for a Specialty Toy ^ Call 696-8697
FOR RENT
Dom apt. Glass Ave- ^ preferred. No pets.
2 after 6 o.m.
I WANT TO RENf s, a small, furnished apt- J Vitus area. Call Ato6 vj. Home at 431-0628 &
number. Will call bac^ ^'j
XXII.
Na tretjo obletnico prikazanja
»Na tretjo obletnico prikazanja Matere božje bomo imeli na Skalnici sveto mašo,« je povedal vikar Luka ljudem po nedeljski pridigi v solkanski cerkvi. »Patriarh mi je dal dovoljenje. Pridite v velikem številu.«
Naslednjo nedeljo so množice preplavile Skalnico. Prišli so iz Gorice in Vipavske, iz Kr-mina in Brd, s čepovanskih
Grdina Pogrebni Zav<^
17010 Lake Shore BIvd.	531-63°jj
1053 E. 62. cesta	431-2°8
- V družinski lasti že 82 let. "
For Sale - By Brick Ranch, off E. 2	j|)
Euclid. 3 bedroom room, central air. late. $69,900.	^	(X1
Hiše barvamo zun^,g ^ traj. Tapeciramo (	^ ^
paper). Popravljam0 '	^
mo nove kuhinje in k0 . -
. jarsKa
ter tudi druga zl
mizarska dela.	.y
Lastnik TONY KKl*
-444*
Pokličite 423-
A
(Konec)