Gospodarske stvari. O -vinstvu, ali kako se vino v kleti oskrbuje. (Spisal Franjo Jančar.Spremembe ozratja. ' Kedar mislimo v drugič vino pretočiti, moramo vselej na lepo, mirno vreme gledati. 0 vetrovcm času se namreč vino vzdigne in rado vre, kar vsak labko zapazi na polnih sodih; ko čep izmakne, brubne vino ven, veter je vino vzdignol, ali prav za prav sprememba ozračje. To prikazen tudi spomladi zapazimo o mesecib marciju ali aprilu. Zato pa se mora vino p o p r ej pretočiti, meseca januarja ali februarja v lepem, tihem vremenu, kadar se tudi veliko lože s sodi dela, kterih je treba izpirati, prekucavati in snažiti; kar se ne bi dalo ob deževnem ali celo snežnem času tako labko zvrsevati. Kako se vdruglč vino pretaka? Kdor ima 10 štrtinjakov ali 100 veder vina za pretakanje, najbolje stori, ako troje sodov enake velikosti dobro pripravi in dela tako-le: enega uvrsti, in ko se inu je žveplo vžgalo, se va-nj vlivati začne iz bližnjega soda, ki je na medeno pipo djan; drugi sod je za drožje, ki ga bo, ako se noče za to kad rabiti, iz ktere se potem drožje v praziii sod, ki na koncu pretakanja ostane, pospravi; tretji prazni sod pa se uvrsti na mestu, na kterem ,je ravnokar pretočeni sod bil, in se torej samo pipa v bližnji sod dene in dalje pretaka. Med tem, ko se iz enega soda pretaka, se prejšni sod izpira; in ko iz naslednjega čisto vino izteče, je že ta sopet pri rokah. Tako se pretakauje do konca zvršuje, kar zamoreta dva človeka v enem dnevu opraviti, če sta vajena in nekoliko urna. Zadnjič se tudi tisti sod pretoei, v kterega smo o prvein pretakanji vso debelo, vsedeno nesnago zlili. Vino iz tega soda se zamore rabiti za dolive, ker ni slabo nego le nekoliko bolj trdo, burno ali silno je; diugemu prilito pa se nič ne pozna. Se bolje pa je, če se za domačo potrebo obrne. Preden se vino v sod vliva, se vsakemu palec dolg in širok kosček žvepla vžge. Kako sc sod drozja oprosti? Dokler čisto vino teče, se vse v drugi sod vliva; ko pa že začeDJa bolj po malem teči, je treba pazljivo, polagoma sod od zadej vzdigniti, inače bi se droži zganile. Sod se pusti cediti, dokler se droži ne prikažejo; potem pa se koj pipa zaškrne in sod iz svojega mesta vzame, pipa izmakne, sod pa iz pivnice spravi. Tu se za bokal vode v sod vlije, sod nekoliko povalja ter zavali potem na letro, ktera je na enem koncu s podnožjem ali šrogami podložena, pod ktero se škaf postavi in dioži vanj iztočijo. Kamo z droži? Spravijo se v sod, ki smo ga že poprej na svojem mestu uravnali, ali pa v kad, in zadnjič iz kadi v prazni sod; kteri ob koncu pretakanja ostane. Ker še niso vse droži iz soda, se sopet nekaj več vode v sod vlije, in sod prekucuje, droži pa v sod spravljajo. Te droži pa niso več tako dobre, ko so prve bile, zato si jib vincarji hranijo in potem na tropine vlivajo, ko te kuhajo, kar boljše žganje stori. Tretje, na isti nacin pridobljene droži pa vincarji z vodo Btanjšajo in jih živini piti dajejo. Kako se drugo pretakanje konSa ? Ko smo vse sode popolnoma napolnili in čepe trdneje v pilike vpostavili, se tisti sod, ki ni cel6 poln, na pipo dene za doliv in domačo potrebo, ako se ni za to tisto vino obrnilo, ki smo ga od unega soda natočili, v kterega smo o prvem 131