120. itev.
PavSaEnl franko v državi SHS.
V Liubliani, v torek 31. maša 1821.
Izhaja riiz&n necjeij In praznikov vsak dan ob 10. url dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica It. 6/1, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri' obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1'50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’— Pri večjem naročilu popust
CSSasiie juscslov. sccilafno • demokratične stranka.
iPST* Posamezna štev. K 1*60.
Leto V.
Telefonska St. 312.
Naročnina: Po posti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 288, za pol leta K 144, za četrt leto K 72, za mesec K 24. Za inozemstvo K 480.
Reklamacije za list 80 poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6^1., Učiteljska tiskarna.
Iž konstituante.
Beograd, 30. maja. Na današnji 'dopoldanski seji konstituante je prvi govoril zemljoradnik Popovič, K! je kritiziral izvedbo agrarne reform me. Zahteval je tudi. nai se člena 42. in 43. vrneta ustavnemu odseku. Radikalec Čošič je rekel, da zem-ljoradniški načrt ustave ne odgovarja niti njihovim lastnim interesom !n je obsojal politiko zemlioradnikov proti mestom, kajti mesta so viri kulture. Olasoval bo za ustavo. Komunist Todorovič se je obširno pe-
čal z delavskim vprašanjem, zlasti z osemurnim delavnikom ter ie zahteval kredite za pomoč delavcem in kritiziral delavske inšpektorate, ki ničesar ne delajo in ki so v rokah uradnikov, ki nimajo interesa za to, da bi pomagali delavcem. Musliman Šemsudin Sarajmič je govoril o posameznih členih, katere ie odobraval in izjavil, da bo glasoval za ustavo. Seja se nadaljuje ob šestnajstih.	______
Zopet rekonstrukcija ministrstva.
Zagreb, 30. maja .»Riječ« dozna-Ya j* ”elgrada, da je poslal minister Jankovič ministrskemu predsedniku Pašiču pismo, v katerem izjavlja, da radi raznih nesoglasij, ki so na-
stala. ne more ostati dalje v kabinetu. Parlamentarni krogi mislijo, da je to končnoveljavna demisija. Kot njegov naslednik se mnogo Imenuje Andrej Stanič.
Vesničev naslednik.
Beograd, 30. maja. Govori se, da bo naslednik pokojnega dr. Ves-nica postal dr. I.ujo Vojnovič ali Ma-
to Boškovič, nekateri pa omenjajo dr. Ninčiča in Velizarja Jankoviča.
Pred resnimi dogodki v srednji Evropi.
Beograd, 29. maja. Presblro poroča z Dunala: Državni kancelar je izjavil v svo-Icm ekspozeiu: Francija ie zahtevala, da Sc ustavi vsaka akcija za združitev z Nemčijo ter smatra to kot pogoj za nadaljevanja pomožne akcije za Avstrijo. Sodi, da ie sanacijska akcija Avstrije bolj ilnančnc-8a kakor pa političnega značaja. Avstrija sc Huančno ne more podpirati, pravi Francija, dokler bo zahtevala združitev z Nemčijo. Anglija sicer ni naravnost protestirala, vendar pa je sporočila, da bo Anglija tako dolgo v opoziciji, dokler se poskuša ustvariti združenje In da bo potem s Francijo sku-šala zadušiti vsak tak poizkus. Češkoslovaška, Romunija in Poljska so ravnotako energično protestirale. Dr, Mayr Je posebno naglašal govor ministrskega predsednika Nikole PašiŠča o popravku nteje na Koroškem, ki je velika nevarnost za Avstrijo. Dalje ie omenjal pisanje srbskega tiska, k) zahteva lužno Avstrijo do Semeringa ter primerja to zahtevo z pdejstvovanlmi aspiracijami Italije, ki je došla do Brennerja. Kancelar jo izrazil bojazen, da bi ta jugo. slovenska zahteva mogla zbuditi aktivne namere tudi v drugih državah. Omenjal ie poročilo Iz Rima, po katerem se more računati s konkretno možnostjo, da se neveri deli Avstrije zasedejo v slučaju propagande za prikiopitev k Nemčiji. Končno le dr. Mayr sporočil, da Izjavljajo nemški službeni krogi, da nimajo ničesar skupnega z akcijo za prikiopitev, ki ie ne odbravajo Salzburg, 29. Ljudsko glasovanje radi priklopitve k Nemčiji se je po Posedaj došlih poročilih vršilo po Vsej deželi brez kakih posebnih pripetljajev. Oficijelna oblastva ljudskega glasovanja niso v nobenem ?zini udeleževala. Glasovanje je Hncio zato popolnoma zaseben zna-
Fiiip Uratnik:
čaj. Po vesteh, ki so dospele do 23. ure o glasovanju na Salzburškem, je bilo v 119 občinah oddanih 86.527 glasov, in sicer 85.406 za in 749 pro-te. 372 glasov je bilo neveljavnih. Iz o 9 občin še manjkajo podatki.
Salzburg, 30. Po dosedai došlih poročilih je v 144 občinah izid glasovanja za priključitev k Nemčiji nastopen: Od 96.070 oseb je 94.859 (98.7 odstotkov) glasovalo za, 833 oseb (0.87 odstotka) glasovalo proti priključitve. 378 oseb ni glasovalo. Udeležba pri glasovanju je bila približno 83 odstotkov.
Gradec. 30. maja. Konferenca na-čeniii^v klubov štajerskega deželnega zbora, ki se je vršila dopoldne in popoldne in na kateri so voditelji strank skoro vsi govorili, ni mogla obravnavati vprašanja glede glasovanja za priključitev k Nemčiji, ker se nekateri klubi še niso danes končnoveljavno odločili. Deželni zbor bo jutri ob enajstih zopet sklican. da sklepa o ljudskem glasovnju.
Antanta igra nevarno igro. ki utegne zanetiti v vsej Evropi nov vojni metež, kaos, ki bo imel težke posledice za gospodarsko uničeno Evropo in tudi za ošabne diktatorje mirovnih pogodb.
Antanta je med vojno zagnala v svet nekaj fraz o svobodi in samoodločbi narodov. Mirovne pogodbe pa nam dokazujejo, kar občutimo tudi Slovenci, da so tiste lepe idealne fraze imele le namen varati svet in
pomagati kapitalističnemu imperija-lizmu do večje zmage.
Če se sedaj hočejo avstrijski Nemci združiti z Nemčijo, zakaj bi se ne smeli? Isto velja seveda tudi za vse druge narode, ki imajo enako narodno ali gospodarsko potrebo. Iz vsega ravnanja antante se razvidi, da se boji nemškega naroda ter hoče, da se ne razvija svobodno, ker bi sicer prehitro postal jak ter bi ogroža! antantno gospodarstvo.
Dogodki v Gornji Šleziji.
Opole, 2S. Položaj z malimi izjemami po vsej Gornji Šleziji nespremenjen. Iz Nemčije v Gliwice odposlani vlak z živili, ki sta ga spremja-la angleški in italijanski častnik s šestimi vojaki, so v Labutu vstavili ustaši ter zaplenili dva vagona z živili. Službeni prostori železniškega ravnateljstva v Katovicah so bili v noči od 23. na 24. tm. obstrelja-vali z minami. Oboroženi ustaši so 25. tm. Oplenili na kolodvoru v Ka-lovvicah 30 osebnih in tovornih vagonov. Poročila o grozodejstvih, ki so jih vršili Nemci nad poljskimi ujetniki v Nizi so brez podlage.
London. 29. maja. Po vesti Reuterjevega urada sta angleški in italijanski član medzavezniške glasovalne komisije za Gornjo Šlezijo sedaj predložila veleposlaniški konferenci tudi predlog, naj se Gornja Slezi ja razdeli v tri pase. ki nai jih zasedejo Poljaki, Nemci in zavezniki. — Ta razdelitev je začasna. V 14 dneh se vrši seja vrhovnega sveta, ki bo dalje sklepala.
stopnike v inozemstvu. Čičerin priporoča v njej politiko, ki bi mogla zanetiti splošno vojno po vsem svetu. V noti veli: Začeti moramo s tem. da se poslužimo narodnostnih sporov za naše svrhe. Nasprotujoči si interesi Madžarske in njenih sosednjih držav morajo dovesti do oboroženega spopada, v katerega bi bila brezdvomno zapletena tudi Italija in ki bi povzročil splošen evropski konflikt. Aktivna delavnost naših zastopstev mora stremiti za tem. da poveča in ojači že obstoječe narodnostne spore. V taki vojni bi se naš položaj brezdvomno izboljšal. Intenzivno in spretno delo mora pospešiti izid. Sedaj potrebujemo še časa, da pripravimo vse primer-
no, toda v šestih mesecih bomo prn pravi jeni in potem ne bomo smeli izgubiti nobenega časa.
*
Zdi se nam, da je ta vest jako dvomljivega izvora. Ako ie Čičerin res poslal tako noto, potem mora-« mo le reči, da Čičerin ne pozna zgo«t dovine narodnostnih bojev. Faza narodnostnih bojev je za nami. Pred nami so pa gospodarski boji. ki utegnejo pač dovesti do nasprotij med velikimi narodi zaradi gospodarskih' interesov, kar se pa ne bo zgodilo v šestih mesecih. V teh kritičnih so-: cijalno perečih časih govoriti o' umetnem razburkanju narodnostnih' strasti je naivno. Utemelieni so so-cijalni boji, a Čičerin to prezre.
Fašistovska nasilja se po vsej Italiji nadaljujejo.
Pred stavko državnih uradnikov v Italiji.
Rim, 29. maja. Državni nameščenci grozijo s splošno stavko, ker jim vlada ni izpolnila danih obljub. Odločili se bodo jutri zvečer.,
Amerika razorožuje.
Washington, 29. Po senatorju Borahu stavljeni predlog za razorožitev na morju je bil od senata sprejet soglasno. Upajo, da bo sprejet tudi v zbornici. Pooblastili in naprosili bodo predsednika, naj pozove vlade Anglije, Francije in Japonske. da pošljejo svoje zastopnike h konferenci.
Antantini diplomati — komedijanti?
LDU, Pariz, 29. maja. »Vie Socialiste« objavlja popolno besedilo tajne note, ki jo je Čičerin dne 6. februarja 1921 poslal na sovjetske za-
Pričakovalo se je z gotovostjo, da bo po končanih volitvah ponehal fašistovski teror in da se povrnemo zopet k starim civilnim bojem. In zmotili smo se. Teror se na-! daljuje. Se v grozovitejši obliki. Kolone oboroženili fašistov letajo iz vasi do vasi in uganjajo teror med ljudstvom. Zlasti se sedai radi maščujejo v krajih, kjer so zase pričakovali volilni uspeh pa so bili poraženi. Grozodejstva, ki jih izvršujejo, so.neverjetna. Ne prizanesejo ne ženam. ne otrokom, ne starčkom, ne bolnikom. V vasi Asola je tolpa fašistov udrla ponoči v stanovanje s. Morbio ter je s samokresi ustrelila njega, težko ranili njegovo sestro in brata ter njegovo mlado hčerko — potem so odšli. V provinci Ferrara so šli iskat nekega sodrusra z namenom. da ga ubijejo. Obkolili so njegovo hišo, kričali so kot nori in v tem se prikaže ob oknu stara mati našega sodruga, ter jim pove. da sina ni doma — v tem fašisti pričnejo streljati in so ubogo starko ob oknu ubili.
Taki in podobni slučaji se dogajajo dan na dan, da ne govorimo o drugih manjših deliktih kakor pretepanje, izpostavljanje, in zajetja naših sodrugov.
Napram vsem tem zločinom je vlada popolnoma pasivna. Izdaja mirovne ukaze in odredbe — ali samo radi lepšega. Vladni organi, karabi-nerji in drugi pri teh zločinih fašistom še pomagajo.
Kako se ravna z aretiranimi, je nepopisno. S pretepanjem in mučenjem se jih silir da morajo priznati in podpisati obtožbe, ki jih niso zakrivili.
Pred tednom dni so v Trstu aretirali oko]o štirideset mladih komunistov ter^o jih obtožili, da so se pripravljali za upor. Dobili so nekaj bomb in drugega orožja skritega v raznih krajih mesta. Fantje so izja-
vili, da je vse to bilo le v obrambo proti fašistom — in ne za druge na-! mene. Kako se pa v zaporu s temi nesrečneži postopa naj vam zado-> stuja to. kar je bilo te dni objavljeno v nekaterih listih, in sicer:
»Zaprtega Scabarja so slekli dtf nagega in pretepli do krvi. Izbili so: mu zobove. Izvršili so nad njim tako-zvani »ples sv. Antona«, ki obstoja v tem. da bijejo človeka toliko časa po prsih, dokler ne začne bljuvati kri.
Zaprti Vidali je bil tepen do krvi. Zadrgnili so ga okoli vratu In ga’ toliko časa stiskali, da je postal plav, in padel v nezavest.
Vjetnika Canzianija so slekli do nagega in ga pretepli z bikovko do krvi. Da bi mu izsilili priznanje, so mu zvezali spolne ude z vrvico in vlekli toliko časa. da se je onesvestil.
Zaprtemil Hrovatinu niso dali dva dni nič jesti. Postavili so ga pod mr* zlo škropilo, kjer je moral stati dve uri. Pustili so ga nato nagega. Pri* silili so ga, da je moral hoditi po kolenih čez pod, ki so ga bili posuli s soljo, in ga med tem pretepali z bii kovko po bedrih.
Vjetnike Gravino, Apollonija, Kokorasca in Tomaskoviča so slekli do nagega in jih pretepali.
Ti čini so se dogodili in se še dogajajo v tržaških zaporih.«
Take slučaje smo doživeli tudi v, Istriji napram našim sodrtigom, ki so se udeleževali volilnega boja.
Vse to se godi v civilni državi. Do kdaj bomo še trpeli v tej situaci-! ji je težko prerokovati — ali dolgo to ne bo trajalo, ker vsaka sila ima svoje meje. Delavstvo ne obupava, ker je prepričano, da bo prišel dan pravice,, dan njegove zmage. V tem prepričanju trpi i prenaša vse te grozote — ker vsak odpor v tem momentu bi samo podaljšal njegove muke.
P 8
in
i.
(Dalje.)
I isti, ki trde, da je socijalizem ?-ftto protinarodna sila, so v veliki Pinoti. Najbolj iskrena je tista ljubezen do domovine, ki se oklepa svo-fcga. a zato ne hlepi po tujem. Raz-ven tega r»a velja za življenje narodov, dvakrat ona znana resnica, da ho vsak z mečem pokončati, kdor bo prijel za meč — v svrho. da bo delal ž njim krivico.
Socijalizem je proti izkoriščanju in napadu. *amoobramba proti napadu pa se moia smatrati, seve kakor Pri posamezniku, tako tudi uri celili narodih tudi s stališča sociializma za dovoljeno. Vendar pa je treba upoštevati, da je napad od obrambe tako težko ločiti, kakor je težko najti sodniku pravorek. Zato imamo tam branitelje In zagovornike. Tako naj »i ostajali tudi predstavniki socija-jizma do skrajnosti na mestu, braneč ;deio spcijalizina. idejo mednarodne
pravičnosti, prepuščajoč ljudstvu razsodbo!
Tako postane socijalizem trden pol. h kojemu se bodo sovraštva trudni narodi vedno in vedno povra-čali.
Naivni, utopični in znanstveni socializem.
Vse, kar ustvarjamo v ipolitiki, mora sloneti na tem, kar je vstvari-|a zgodovina in na silah, kakor so bile na delu že v zgodovini,
Socijalisti. ki bi zidali socialistično družbo na ljudi, ki nimajo tipično človeških lastnosti, kakor so sovraštvo. ljubezen in samoljubje, bi bili naivni, v čudeže verujoči otroci, kojim je socijalistična družba deus ex maciiina (priklican bog), ki jim rešuje vsa težka politična vprašanja. Ni dvoma, da je med socijalisti mnogo takih naivnih otrok, zlasti v času po vojni. Vendar se razlikuje celo takozvani utopistični socializem od tega naivnega socializma.	’	%
Takozvani utopično-socialističnl pisatelji zamišljajo res čudežno idealne svetove. Zavedajo pa se pri tem po večini, da takih svetov nikdar ne bo. Oni hočejo podati le sliko sveta, kakoršna bi bila. ako bf na svetu ne bilo protisocialističnih sil. Tak ideal ni resnica, a tudi gola fantazija ni. On je ena stran resnice.
Nekaj bistveno druzega in še bolj realnega pa je znanstveni ali historični socijalizem. On napoveduje socijalistično družbo, ki naj v resnici pride. Ta socijalistična družba ni zamišljena kot nekaj tako popolnega. kakor so vzori utopičnih socija-' listov, ampak samo kot stanje, v kojem bodo zadobile sociialistične ideje nad svojimi protisilami družabno premoč. Znanstveni socijalisti menijo, da se da sklepati iz zgodovine, pa tudi iz zakonov modernega kapitalističnega gospodarstva, da gre razvoj v tej smeri in da bo do tega prišlo.
Kdor proučuje zgodovino, bo v resnici brezdvomno našel, da valuje .vse družabno življene iz ene skraj-
nosti v drugo In sicer pred vsem v smeri od neupoštevanja človeške osebnosti, v njeno večje vpošteva-nje. Ali ne morda tudi nazaj? Ne bomo prorokovali, ali ne pride morda enkrat tudi čas, ko se nihalo pre-okrene in ko pojde ta val nazaj. Zadostuje nam. ako moremo pokazati, da gre za enkrat ta val v zgoraj označeni smeri.
Stara rimska zgodovina je poznala ostro družabno ločitev v gospodujoči in zasužnjeni razred.
Ko je vojaška sila rimskega imperija razpadla, so prihrumele iz planjav srednje in vzhodne Evrope oborožene bande, — germanski In slovanski narodi, — in ti narodi so st opili na mesto gospodujočega razreda in vojaške sile v staro rimskem svetu. Stari sužnji, pomnoženi z novimi premaganci pa so ostali v takih družabnih razmerah, kakor prej.
Tisočletna zgodovina krščansko-cvropskih narodov pa zatirane sloje polagoma dviga. To se ne godi samo vsled revolucij, ki so redke in ki ne končavajo vedno z uspehi, am-
pak predvsem vsled skupne kulture, ki izjednačuje nekdanje zmagovalce m premagance vedno boli in vsled drugih sil, ki predpisujejo ta razvoj.
Predvsem se da v zgodovini opažati kako vladoželjnost vladujo-* či razred sama razkraja. Iz množice enakih se posamezniki dvigajo, dru-! gl pa se potiskajo nizdol. včasi prav na stopnjo zasužnjenega razreda. Jasno je, da mora vplivati to tako, kakor da bi se izjednačevala toplota vroče in mrzle vode in da se morajo vsled tega zasužnjeni slo-, ji dvigati.
Na strogo političnem poliu se je končal ta stoletni proces tako, da je slala na koncu peščica vladarjev ogromnim množicam podložnikov nasproti Še so ti vladarji nekaki —• privatni lastniki svojih podložnikov. A oni se pri tem ne morejo opirati na kak vladajoč razred, ampak stoje sami silni številni in moralični pre-. moči nasproti, koji morajo koncema podleči. Njih razlastitev zmaguje, aparat njihove oblasti se začenja
Ste v. 120.
Pojdimo z razvojem in ne proti njemu!
Iz ciklusa govorov sodnica Et. Kristana
gradu/
v ustavnem odboru v B20-
Na 11. seji ustavnega odbora je sodr. Etbin Kristan govoril:
Gospodje! Socijalistični klub je predložil svoj načrt ustave in treba je, da ob tej priliki povem nekaj besedi: Razume se, da bi se o tem moglo mnogo govoriti:	toliko	go-
voriti, da za to nimamo sedaj časa. Ker bo še prilika, da izpregovorim še pri špecijalni debati posameznih točkah vladnega ustavnega načrta, bom sedaj kolikor mogoče kratek.
Predvsem moram izjaviti to-Ie: Predlagamo svoj ustavni načrt vsled tega. ker smatramo vladni načrt nesposobnim, da bi mogel biti dobra baza špecijalni debati. Če nismo temu odboru predlagali sociialistične-ga ustavnega načrta, kakršnega bi bili izdelali in predlagali, če bi bila situacija v tej zbornici drugačna, če bi imeli tu večino in ne bi bila proti nam večina z buržoazko ideologijo, večina, od katere se nikakor ne more pričakovati, da bo rušila tisti družabni red, katerega sama zastopa. Zadovoljili smo se s tem. da predlagamo načrt ustave, ki bi mogel biti SDrejet tudi v sedanjih razmerah od vseh skupin, ki hočejo v resnici delati za socijalni napredek. Culi smo tu tudi iz desničarskih klopi besede. ki so zvenele prijazno socija-lnim zahtevam in delavskemu razredu. Jaz seve moram priznati, da sem o teh stvareh precej skeptika, ker teoretična ljubezen naoram delavskemu razredu in socijalnemu napredku zelo gineva in se hitro poiz-giibl. ako jo je treba prenesti v prakso. S tem še nočem reči, da ni v ceutrumu, na desnici in tudi Izven mnogo dobrih ljudi, ltudi zlatega srca. ljudi, ki bi bili pripravljeni. da dajo tudi zadnjo srajco za siromaka, samo da s tem še ni ničesar pomaganega, ker se socialno vprašanje ne rešuje z usmiljenjem. Najboljše srce ne more rešiti onega, kar tvori jedro socijalnega vprašanja. Toda ako se v resnici nahajajo tu skupine, ki hočejo pomagati državi na poti v boljšo bodočnost, bo ta načrt, ki ga mi predlagamo, dal mnogo prilike za to.
Gospodje! Dobro vemo. da imamo tu, oziroma v tej državi večino, ki ni pristopila socialističnemu mišljenju. In mi ne verujemo, da se more kakršnakoli socijalna reforma deželi usiliti in izvesti s silo. (Medklic: More se.) Ne vem. če Je to dober znak. in ne vem. da-li bi se sporazumeli z ministrom za konstituan-to. ako bi imeli priliko, da gremo globoko v detajle tega vprašanja, ker navsezadnje današnja Rusija ni edina, ki je poizkušala, da več ali manj s silo izvede neke ideje in ideale. Take metode poznamo
* Odločili smo se, da priobčimo več odlomkov iz govora s. Etbina Kristana v ustavotvomem odboru v obliki člankov. Odločili smo se za to vsled tega, ker bodo ti članki našim sodrugom in čitateliem ne le politično socialistično - vzgojil oče-vc, marveč ker so za našo stranko tudi zgodovinsko važni. Sicer pa bodo ti Članki v svojih debatnih delih nudili verno sliko o tem. kakšne ideologije, da je sedanja jugoslovanska btiržoazija, ki se zooerstavlja naprednim določbam, kojih uvedbo zahteva socialistični klub v konstitu-anti. Op. uredništva.
upravljati v splošno korist, on pre- | iiaja v družabno last.
Znanstveni socijalizem ugotavlja da s tem dviganje zatiranih slojev še ni končano. Po njegovi teoriil je čutiti v gospodarski strukturi, zlasti v instituciji privatne lastnine Še vedno posledice zgodovinske razredne delitve. Zajedno pa se da opažati, da so tudi v gospodarski]* bojih, prav enake sile na delu. kakor na političnem polju. V modernem kapitalističnem gospodarstvu	se
vrši silno osredotočanje lastninskih pravic. Iz množiee kapitalistov se dvigajo polagoma večji in večji kapitalisti, ki potiskajo ob enem sebi enakoviedne navzdol. Tudi to mora vesti koncem koncev po niihovem mnenju do tega, da bo stalo malo števiio ekonomskih vladarjev, ogromni številčni in moralični premoči nasproti. Prišlo bo do njih razlastitve. Gospodarski organizmi, ki so jih ustvarili kapitalisti pa preidejo, taki kakor so in kakor so jih kapitalisti ustvarili, v last splošnosti' !n se pričnejo upravljati v interesu družbe.
že od davno prej, In tudi buržoazne družbe. Ta se je posluževala bajonetov in kanonov, ječ in vešal. vragov in satanov. Tu je bila »agence provocateurs«. In nobena radikalna organizacija se ni mogla obraniti, da ne bi bil prišel policijski konfident itd. in ako kaka revolueijonarna organizacija ni hotela biti sama dovolj radikalna, so konfidenti sami ustvarjali ta radikalizem, ki je bil vladi po-, treben, da je našla povodov za svoje postopanje. Ali ne oziraje se na vse to, ne verujem, ker nisem utopist, da se more ustvariti socijalna zgradba v oblakih, pa bodisi, da bi bila tudi najiskrenejša, najlepša in najidealnejša, in da bi se potem mogla kratkomalo prenesti enotna na tujo deželo. (Cuje se: V to nihče ne veruje, pač pa bi morala biti prikladna našim razmeram.) Izvolite se. gospoda, pričkati med seboj; to mene ne tangira. Jaz govorim o stališču, na katerem stoji moj klub. Mi socijalisti nismo utopisti. (Komunist S. Markovič: Mi komunisti tem manje. Mi verujemo, da se vse v so-cijalnem življenju in tem tudi v političnem dogaja po stalnih vzrokih.) (Čtije se: Tako je!) In zato. gospoda. tudi verujem, da ta kapitalistični družabni red, ki ga vi vzdržujete, preneha prav tako kakor te bila še vsaka socijalna forma možna le gotov čas; tudi kapitalizem sam ne more verovati, da je večen, pa četudi stofi za njim mnogo brahijalne in drugih sil, ki ga Še vzdržujejo, in četudi je mnogo ljudi, ki verujejo v to, da se je svet ne vem od katerega začetka, od primarnega dne. pa do danes moral razvijati, misliio pa vseeno, da je razvoj uprav danes prišel do vrhunca, od koder dalie ni nikakršnih bistvenih izprememb. Mnogo jih je, ki tako mislijo, kajti če ne bi bilo te globoke vere v samem kapitalističnem svetu, ne bi bil možen tolikšen odpor proti vsemu, kar ko-! 5kaj diši po kaki temeljitejši socijalni izpremembi. Če ne bi bilo te vere, ne bi mogel kapitalizem nastopati tako. kakor da ie v resnici uverjen. da za njim ni ničesar več. No, mi vemo, da ta kapiatlizem nastaja. da v velikem obsegu tudi obstoja, ter da ni bil možen noben drug družabni red. kakor kapitalistični: mora dovršiti svoio funkcijo. To rad priznavam. Vsekakor je bii nastajajoči kapitalistični sistem v velikih stvareh boljši od tistega, za katerim je nastal. — in tisti, ki to razume, se ne more postaviti na stran tistih, ki hočejo reševati pereča vprašanja na ta način, da nas iz sedanjosti vlečejo v preteklost. Mogel bi s prstom pokazati na nekatere tu, ki hočejo na ta način reševati socijalna vprašanja. (Medklic: Pa jih pokažite!) (Kaže na desno in levo).
Poglejte, kolikokrat smo slišali, kako je cerkev reševala socijalna vprašanja. Dajte cerkvi to vprašanje hi ona ga bo zopet rešila. Ta krščanski socijalizem je bil večinoma vedno tak: reševal je soc. vprašanje po nekoliko dobrih ljudeh, ki so prišli, toda kakor sein prej rekel, nemogoče je, reševati svet z usmiljenjem, z dajanjem miloščin itd.
(Konec prih.)
Vpoiljjite zaostalo naročnino za »NAPREJ«, tla se Vam njega
pošiljanje nc imtavi.
Socijalistična družba, kakor jo predvideva znanstveni socijalizem ima toraj svoje mesto v kulturnem razvoju krščansko-evropske kuttu-re.
Znanstveni socijalisti zro na utopični socijalizem nekako prezirljivo in naglašajo, da socijalizem ne prihaja radi naukov utopistov, ampak veliko bolj radi delovanja sil. ki ga ustvarjajo, ne da bi ga hotele.
Mi smo mnenja, da so tudi sile, na koje zida utopični socijalizem njegov soustvaritelj. Njegove miselne tvorbe so, kakor vsak svet idealov, nedosegljive, iracijonalne vrednote. Vkljub temu pa kažeio pot navzgor, k boljšemu, vstvariajoč s tem vsaj del Idealov tudi dejansko.
Vsled tega smatramo utopične socljaliste in vse tiste, ki bi se jih dalo smatrati za njih naslednike, prav tako za sograditelie modernega socljalizma, kakor teoretika znanstvenega socializma.
Naivni socializem pa socializmu vež škoduje kakor koristi.
Odpuščeni železničarji.
Socialistični klub (narodni poslaniki ss. Kopač, Golouh in tov.) v konstituanti le podal na ministra saobračaja naslednjo
interpelacijo:
Po glavni stavki železničarjev v aprilu 1920 Je bilo odpuščeno moštvo železniških uslužbencev, med katerimi so večinoma stari, Izkušeni uslužbenci z mnogoletnim vplačevanjem za penzijo.
Daši je bila stavka splošna v celi dj. želi, so se izvršila odpuščanja po razu/h pokrajinah različno: tako Je največ odpuščenih v Hrvaški in Slavoniji, Bosni in Vojvodini, manj v Sloveniji, v Srbiji pa tbo bili odpuščeni. Eden in isti delikt so presojale razne oblasti različno, kar je absurdna, ker,: ali je krivda splošna ali je sploh ni.
Na razne intervencije je odredil minister saobračaja, g. Joca Jovanovič, da se vprašanje odpuščenih podredi reviziji in preišče, jeli so odpuščeni resnično krivi, kateri in koliko. En njegov delegat je ob sodelovanju poslanca Saveza železničarjev prepotoval Hrvaško in Slavonijo ter Slovenijo. Toda, dasi je naročilo velelo: da se podredi vprašanje vseh odpuščenih reviziji, torej tudi onih v Bosni in Vojvodini — vendar delegat ministrov, ko ie posta! gospod Jankovič minister saobračaja, tri odšel v te kraje, niti niso tam izvedene poizvedbe o krivdi odpuščenih.
Pojaisnllo za to ie dano v neki okrožnici na oblastva železniške direkcije po na-redbi g. Jankoviča kot prometnega ministra s katero se zavrača anketni odbor za izsleditev resničnih krivcev, a vsi odpuščeni
J in tudi popolnoma nedolžni se proglašajo za krivce.
Ker smatramo tako rešenje s strani g. prometnega ministra kot ponesrečeno za odkritje prikrite resnice o pravih vzrokJi stavke in nje resničnih krivcev, o če;n;r ima javnost pravico, da izve, ker je stavka povzročila velikansko škodo v vsakem pogledu, vprašamo g. ministra:
1. Koliko ždezničaijev ie bilo celotno odpuščenih in koliko med nihni po drž. obl.?
2. Pri koliko odpuščenih železničarjev so bMe krivice preiskane in v katerih mss-tfh in deželah?
3. Kaj je preiskava tu dognala?
4. Zakaj je bfia nadaljna preiskava ukinjena?
5. Ali so vse oblastne železniške direkcije Vašo novo naredbo za ponovno vložitev prošenj odpuščenih za časa razglasile? Ce niso, katere niso in zakaj?
Da bi se v bodoče preprečile tako velike katastrofe kakor Je bBa železničarska stavka, predlagamo:
1. da komisija za preiskovanje krivde odpuščencev nadaljuje delo, kakor ga Je započeta ;
2, radi temeljite	preiskave vzrokov' železničarske stavke naj se odredi parlamentarna anketa, v katero bosta pozvani tudi Delavska zbornica in Savez železničarjev.
Prosimo o tej stvari čim prejšnji ustmeni odgovor v seji ustavotvorne skupščine.
*
Odgovor na to interpelacijo nas zanima, in mn obračamo največjo pa/njo.
Narodni blagor — odvetniki in izkoriščevalci.
»Vse za narodov blago« — take vzkH-ke čujerao ob vsaki pfilStl. Seveda je to bojni klic one vrste Hudi, ki se ponašajo s svoio inteligenco in pri katerih se prične človek še le pri visokozvenečih naslovih ii predikatih. In ko čujemo te vzklike, nam zaigra srce veselja, ker vidimo, da naše ljudstvo ni zapuščeno, ko ima toliko narodnih delavcev, katerih prva skrb je — narodov blagor.
Toda kako je mogoče, da naše ljudstvo živi v bedi, kako je mogoče, da tlačani kapitalu, kako je mogoče, da ie ravno pri nas toliko pijavk, ki izsesavajo delavne moči?
Omenili smo že, da je bojni klic, »Vse za narodov blagor«, klic ljudi, pri katerih se prične človek še le takrat, ko le obdan z raznimi častnimi naslovi, najmanj pa mara biti obdarjen s predikatom. Narod se prične torej še le pri tej kategoriji, vse drago je »masa«, ki naj živi kot »narod« hoče. Ali ni torej ta klic na mestu? Mno^o se danes vpije in kriči in velik del tega pa ostane pri vpitiu in kričanju. A ta klic na se tudi praktično izvaja in v Jako velikih potezah.
Med temi so odvetniki ia notarji, z drugim! besedami, zagovorniki pravice, M bi kot taki morati biti v prvi vrsti sami pravični. Njih delo ie pred vojno obstojalo večinoma v zagovarjanju zločincev in zastopanju Pii civilnih pravdah. Tekom vatne, oziroma po končani vojni se je njih delo izpremenilo, postali so zagovorniki Verdnikov, špekulantov, vojnih oderuhov itd. Delali so torej z ljudmi, ki §0 si v kratki dobi nakopali tisočake. Seveda so tudi ckspenzarji za taka zastopanja precej visoki. Samo ena taka stranka Plača g. odvetniku več kot izda on mesečno za celo pisarno. Tudi stalna tarifa g. odvetnikov ni preveč nizka. Naj navedemo le nekatere postavke: Navadno pisma par VTstic se računa K 20. Če je količkaj daljše, seveda mnogo več. Za I. rok za večji znesek K 1000, zamudi se Pa k večjemu 5 minut. Najmanjši pogovo-r s stranko K 50. Ce traja isti delj časa, K 100, K 200 itd. Intervencije v stanovanjskih zadevah od K 100 do K 500. Ce stanovanjska zadeva ugodno Izpade, pa se ekspenzar zaokroži na kak tisočak. Iz teli par postavk se Jasno razvidi,
da dohodki teh srečnih ia pravičnih ljudi so precej vel&l. Gg. notarji ne zaostajajo v pogleda tarife za ss. odvetniki prav nič. Njih ekspetrzarji so istotako zelo lepi. Za Izbrisne Izjave itd. računajo po K 1000 In mnog več, kar vse se laMco napravi tekom pol ure. Zato so pa tudi gg. odvetniki hi notarji napram svojemu uredništvu zelo pravični in ga tako »sijajno® plačajo, da asto dobi mesečno skupaj toliko plače kot zasluži g. šef dnevno. Strojepiske in stenografije s prakso imajo mesečno celih K 400 do K 1000; moči z daljšo prakso pa od K 800 do K 1500. Ali ni to ironija. Odvetniki in notarji odirajo ljudstvo in lepo živijo, svoje uredništvo pa plačujejo kot bi dajali miloščino. Ti gospodje, ki se največ ponašajo s svojim delom za narod in ki govore vedno, da delajo v blagor ljudstva, ne vpoStevaio socijainih razmer, arrvinlr izkoriščajo delavne moči tako kot nobeden drug. V najtmiših časih fana odvetniško m notarsko uradništvo malo večjo plačo kot ob časih pred vojno.
Radovedni smo, kako bi živel g. odvetnik ali notar z zaslužkom mesečnih K 1200? Oni draginje, pomanjkanja ne poznajo, oni ne poznajo socijalnega čuta — vse jim ie — lastni žep. Vzemimo uradnico z K 800 mesečne plače. Kaleo naj ona živi, ali ni prisiljena vsled te brezobzirnosti naših rodoljubov iskati si nepoštenega zaslužka? Kdo Je kriv, da propada morala? Ne ljudstvo, gospoda, teraveS Vaš egoizem, Va&e preziranje delavnih slojev sili k tern« Vaše žrtve, katerih ste Vi krivi.
Odvetniško in notarsko uradništvo 'e kot delaven sle« trpelo Vaše izkoriščanje, toda tudi tu ie prekipelo. Predložilo je vsled tega vsem odvetnikom in notariem spomenico, kjer je zahtevalo jako obzirne in minimalne plače. Gospodje odvetniki in n >-tarji naj to spomenico ne smatrajo za poizkus zvišanja dosedanjih škandaloznih plač, temveč kot gibanje odvetniškega in notarskega uredništva.
Ne dvomimo, da bo spomenica odvetniškega in notarskega uradnlštva dala gg. odvetnikom in notarjem najiopšo priložnost, da bodo pokazali vsaj enkrat čut do pravice, katero zagovarjajo, ln plačali svoje uradništvo tako, da bo moglo pošteno in razmeram primerno živeti.
PoEitline vesti.
-j- Rekonstrukcija Pašičevcga kabineta.
»B. Dnevnik« piše: Seja radikalnega kluba na kateri je bila razprava o ostavki ministra za promet dr. Velizarja Jankoviča, je bila zelo burna Dr. Jankoviču so bile očitane neke nekorektnosti, ki so Izzvale burno diskusijo med posameznimi radikal-skitrti poslanci. Okoli 80 poslancev ie izjavilo nezaupnico dr. Jankoviču, ki je nato izjavil, da vstraja na svoji prvi ostavki in ga od tega prav nič ne odvrne. V parli-meutarnih krogih se trdi, da bo v prihodnjih dneh prišlo do rekonstrukcije Pašičevega kabineta. — Nekaj gospodov ima pač 2e dovoli aktivnega ministrovanja in gredo raje uživat uspehe svojega ministrovanja.
Zakaj Je dr. Velizar Jankovič, prometu! minister, dcmlsljcmral. 'Svojo deml-sijo je hotel motivirati v javnosti s tem, češ da se na Hrvaškem ni izvršila naredba o d v opismeni h napisih na železnici. Toda pravi povod je težja nekonkretnost. Zem-ljoradnik Rista Djokič je podal interpelacijo o zlorabi železniškega voznega inateri-jala in je dokazal, da ie dr, Velizar Jankovič za zadnje službeno potovanje v Dalmacijo vzel cel dvorni vlak in potoval z rodbino, spremstvom in služinčadjo. To poto-
vanje ie veljalo državno blagaino 50.000 dinarjev. Vlak je obstojal iz pet salonski)] ln dveh dvornih vagonov. Po naročilu pomočnika žel. ministra inž. Jeliča so morali na vseli kolodvorih izobesiti zastave in v Sarajevu so se vršile tem potnikom na čast ceremonije, ki so v navadi na čast vladarski hiši. Tako izgloda patriotizem In demokratizem naših vlastodržcev na delu. Prepričani smo, da Jankovič ni pozabil ob svoji demisiji preskrbeti si dosmrtno brezplačno karto prvega razreda. Zato je tudi on tako »prepojen«, ker misli, da mora država služiti njemu in njegovi karijerj. Toda na žalost on ni saaii. Je samo tip te lepe naše »državotvorne« bankokracije.
’+; Nosporazumljejrja v radi^alski stranki. V najnovejšem času se jo v radlkalskl stranki pojavilo nosporazianljenie, ki more ,imeti prejalislej resne posledice. Nesporaz-umljenia obstoje med starin! In mladini. Zadnji so posebno ostri nasprotniki sedanjega železniškega ministra Velizarja Jankoviča, k! ie glava vseih radikalskih protc-žirancev. Drugi del radikalcev Je nezadovoljen s sedanjo koalicijo z demokrati iz strankarskega egoizma. Je pa še tretja skupina v radikalski stranki ln to so bosanski radikali, ki se z vladno agrarno pcdttl-ko napram bosanskim muslimanskim fevdalcem ne strinjajo.
-r Jugoslavija zahteva Dravo za mejo na Koroškem. Presbiro poroča z Dunaja: »Politische Korrespondenz« poroča, da !fi predsednik jugoslovanske delegacije v, mednarodni podkomisiji za razmejitev pred« Predsedniku komisije zahtevo, v kateri se zahteva Drava kot meja med Jugo« slavijo in Avstrijo. Obenem je izjavil, da Ja; podobna zahteva že predložena tudi posla« niški konferenci v Parizu.
+ Razkol fašizma v‘itallji. Kakor jav*
, 10 a Trsta> se J’e zadnje dni pojavil raz« kol med fašisti v Italiji. Skupina Benite Mussolinija, ustanovitelja fašizma v Italiji, stoa na republikanskem stališču, dočhn sto« Je fašistil iz Trsta, Trenta odločno na kon« servativnem, monarhističnem stališču. Dali se bo razkol fašizma tudi v resnici Izvr« sil, je še vprašanje.
+ Grki potolčeni od Turkov. »Agence Rapid« poroča, da so bili Qrki zop&t ^ ražem od Turkov In da izpraznjujejo Smir. no, svoje oporišče ob obal; Male Azije -f Sapiuhhia domišlja je bila sprejeli in so državnemu podtajniku Dabskemu p>. verili posle zunanjih zadev. Ta pa te mio« ge še ni sprejel in je prišla vlada v težak položaj, ker so levičarske stranke izjavile, da jo bodo podpirale le pod pogojem, d* Dabski sprejme sebi poverjene poste« Zadnje vesti poročajo, da je kabinet odstopil.
+ Delavsko gibanje v ČehoslovažH »Rude Pravo* poroča o novem stavkov« nem glbanfct med poljedelskimi delavci V Češkoslovaški.
+ V ulsterskl parlament je izvoljena 40 unionistov, 6 nacionalistov in 6 sinfafl« novcev.
+ Žrtve zadnjih protiangleSkili Izgre« dov v Egiptu. Kakor poročajo uradno, Je bilo pri zadnji vstaji ubitih 15 Evropcev in 49 domačinov, ranjenih pa 68 Evropcev M 149 domačinov.
Konstituiranje strokovnega gibanja v Jugoslavija.
Pod tem naslovom prinašajo bel-, grajske »Socialističke radničke no« vine« uvodnik, ki kaže. da se je V, strokovnem gibanju začela uveljav-. Ijati tudi v Srbiji. Hrvaški in Slavo« niji. Bosni itd., zdravejša smer. ki bo edina mogla v resnici jamčiti za to, da se konsolidira strokovno gibanje v Jugoslaviji na res strokovni podlagi, ter da se doseže čim vež/a edinstvenost in solidarnost v dostei ■ pravtako kakor v političnem — tudi v strokovnem pogledu razcepljenem delavskem gibanju. Članek opisuje najprej težkoče. ki jih je melo strokovno gibanje v Srbiji, na to v državi SMS, nato pa pravit: »Ako je politično gibanje delavske« tja razreda razklano na tri politične stranke, je interes delavskega razreda. da obvaruje edinstvo vsaj v, tistih izrazito razrednih organizacij ja h proletarijata. v katerih oroleta-rilat prav gotovo vrši prvo in osnov* no svoje zedinicuje. Štraik. koalici-i ia, strokovničarstvo. to so Drve or-< ganfzacije delavskega razreda, ki so vznikle kot izraz skupnosti razred* nih interesov in delavske solidar* nosil.«
Tz vsega članica je razvidno, da se tudi v Srbiji. Hrvaški. Bosni itd. uveljavlja v strokovnem gibanju
preokret, ki stremi za tem. da se gibanje postavi na tisto podlago, na kateri stoje danes vse strokovne or« ganizacije v Sloveniji. Mi ta pre-okret med strokovno organiziranim srbskim in hrvaškim delavstvom pozdravljamo, ker vidimo v njem zbližanje med proletariatom in konsolidiranje strokovnega gibanja v vsej Jugoslaviji.
Doslej so bili obnovljeni ti-le Sa« vezi: Savez monopolskih radnika, Savez metalskih radnika. Savez rečnih brodarjev, Savez železničar« jev Jugoslavije ter Savez umetni« kov in delavcev pri glasb!, drami in operi.
Dnetma vesti.
Cenjene naročnik© opozarjamo na poštne položnice, k! smo Jih danes priložili ter prosimo, da «»•*» naročnino pravočasno v pošljejo. — Uprava »Napreja«.
Pogreb trupla pokojnega dr. Milenka Vesniča, Jugoslovanskega poslanika v Franciji, bo na državne stroške v Parizu, naknadno pa se bo uredilo vprašanje prevoza v domovino.
Lahek zaslužek pošto v Ljubljani V petek 27. maja je bil pri poštnem uradu Ljubljana 4 (Sv. Jakob) oddan paket, na« slovljen na otok Krk. Službujoči uradnik js paket sprejel, pristojbine je bilo K 40.80. Zo naslednili dani Je kr. glavna pošta vrnila paket z opombo: Naizal! Paketni promet še ni otvorjenl Pa to še ni vse! Poleg tega, da je bila plačana pristojbina za poši-Ijatev na Krk in bi bilo želeti, da i>ošti »orukne« za sebe Ie že vplačani znesek M se ž nijhn tudi zadovolji, Je prav »kunštno« računata le 28.— K za dostavitev, paketa
ft&pošiliateliu v Ljubljani, Za potovanje pa-teta po Ljubljani ]e bilo treba plačati »malenkost« 68 K 80 vin. Radovedni smo, ali namerava slavno poštno ravnateljstvo uporabiti v bodoče še kakšen nov trik za iz-tnozgavanje državljanov, ki imajo to prekleto smolo, da morajo imeti opravka z njo?
Župan in pet svetovalcev v Grižah pri Celju, Dne 24. maja so se vršile volitve novega župana in petih občinskih svetovalcev izmed novih odbornikov. Sod ra g Kajtner Andrej je dobil 10 glasov, klerikalec Škrab er Jakob 5 in 1 glas je bil neveljaven. Torej je bil z večino Kajtner izvoljen za župana in za svetovalce so izvaljeni ss. Tratar Fr., Uranjak Jak., Šumar Martin, Veiigošek Anton, in samostojnež Po-speh Miha. Naši sodrugi niso marali kou-promisa, kljub temu da so jih skušali pridobiti samostojneži kakor klerikalci. Naši občinski odborniki so naslednji sodrugi: Kajtner Andrej, Franc Tratar, Uranjak Jak., Velgošek Anton, Šumar Martin, Berglez Jože, Gomilšek Franc in Goveišek Martin.
Poljudni zdravstveni tečaj v Trbovljah.
V četrtek dne 2. junija ob pol šesti uri zvečer predava dr. Rus o alkoholizmu. V nedeljo 5. junija'ob 10. uri dopoldne predava dr. Demšar o spolnih boleznih za moške in
V 'četrtek 9. junija dr. Gregorič a spolnih boleznih za ženske ob pol šestih zvečer. Prof. dr. Zalokar bode svoje predavanje o zaščiti dece in mater ponovil, in se bodeta dan in ura kasneje naznanila.
Ureditev izseljeniškega vprašanja. Minister dr. Kukovec je te dni predložil ministrskemu svetu načrt kako urediti izseljeniško vprašanje. Izseljeuikl so bili doslej vedno predmet brezvestnega izkoriščanja. Po tej navedbi bo država sama regulirala Izseljevanje in bo nudila' izseljenikom svojo zaščito na potovanjih In tudi v deželah,, kamor se bodo izseljeniki izselili
Prejemanje novčan po I, pol ln četrt dinarja. Finančni minister je izdal naredba, po kateri ni nihče dolžan sprejeti pri izplačilih v državnih blagajnah ali posameznikov več kot 50 din. v novčan. po 1 dinar, niti več kot 25 din. v novčanicah po pol din. m več kot 10 dinarjev v novčanicah po četrt dinarja. Glavne državne blagajne, pokrajinske, okrožne In srezke, finančne in davčne uprave so dolžne ta drobni denar na zahtevo posameznikov zamenjati v neomejenih količinah z večjimi novčanicami Narodne banke.
Velika aSera s sladkorjem. Iz Belgrada Prihajalo vesti, da se je dogodila v ministrstvu za sociialno politiko nova afera z gotovo prodajo 160 kg državnega sladkorja v Gružu, Podrobnosti še prikrivajo javnosti.
Zahvala. Zahvaljujemo se tem potom železničarski godbi, pevskemu društvu »Naprej« v Celju in kovinarski organizaciji, Jč je priredila krasen pogreb našemu nepo-Eabnemu sinu in bratu Ivanu. Er.ako se zahvaljujemo tudi vsem onim, ki so spremili dragega Ivana na zadnji poti. — Družina. Prevaršek.
Je čudno res današnji dan. V zadnjem času je prejel nek naš pesnik več grozilnih pisem, včeraj pa nefrankirano pismo s sledečo vsebino: »Slavni futurist! Tu Vam pošiljam kruha od podgan, čigar povest je zelo romantična! Dobro ga preglejte .takoj boste vse tuneli. Napišite pesem — saj ste pač futuristični poet! Pa brez zamere! — Zdravstvujte! Evgen Kamnikar, stud. chern.« V pismu, ki je bilo oddano’v Ljub-liani, je bilo v resnici več starili kruhovih drobtin. Za naš gnili čas je res karakteristično, da se skrivajo pesnikovi protivnikl za različne psevdonime, namesto, da bi mu povedali v brk, kar jim teži ubogo dušo £n jim krati nočno spanje.
Načelnik ministrstva trgovine m industrije, oddelka v Ljubljani, dr. Marn vsled odsotnosti ne sprejema strank od 29. maja uo 12. junija.
Ljubljanska porota. Ropar Pollakovega otroka — oproščen. Včeraj so se pričele porotne razprave pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Rudolf Satler, Ljubljančan, je bil oproščen od obtožbe, da je odpeljal otroka, dietnega J ončka, sina milijonarja Karola Pollaka in hotel od Polaka izsiliti eo.ooo dinarjev. Oproščen je bil, ker so porotni^ potrdili z osmimi glasovi dodatno vprašanje, Ce5> (Ja je Satler dejanje storil v duševni zmedenosti. Zanimivo je, da porotniki s to soubo niso bili zadovoljni in so zahteval] od Predsednika, da se popravi. Tudi oproščeni TJudolf Satler je bil presenečen in razočaran ter dolgo ni mogel verjeti zanj ugodni iziti. — Ježka telesna poškodba. Želez, ciavec France Cvetko je bil obsojen na devet mesecev težke ječe, ker je 8. februarja t. 1. na glavnem kolo-* dvoru z nožem težko ranil žel. paznika Franceta Ungerja, ki ga ie bil zasačil pri tatvini 3 kg slanine iz železniškega vagona.
Višnjeva repatica. Pred tedni je obiskal Ljubljano, mlad, eleganten, visok, od solnca Ožgan Dunajčan Richter po imenu. V nekatere ljubljanske kroge sl je znal priboriti vstop. Nastopal je odvažno in samozavestno. Na premeten in goljufiv način pa Je znal Izvabiti od tvrdke Hcdžet in Koritnik ztnt-. ne svote. Tudi tvrdko Šoštarič v Marlb.ru je opeharil za velike zneske. Obe tvrdki je ogoljufal za 66.500 K. Z jugoslovanskimi kronicam! je dunajski pustolovec pobegnil preko meje.
Samostanski frater streljal na dečka. JV PoljudI v Dalmaciji je menih Tanastja Veža streljal s puško na 15 letnega dečka
Filipa Radovnikoviča, ki je splezal preko samostanskega gradu, da bere nezrelo južno sadje z drevja. Menih je dečka s strelom ranil tako, da je deček moral v bolnišnico.
Železničarske šole. Prometno ministrstvo je osnovalo po vseh železniških inšpektoratih šole, v katerih se bo železničarsko osobje strokovno izobraževalo. V te šole bodo sprejemali neomejeno število kandidatov.
Hotel pri sv. Jar.czu ob Bohinjskem jezeru je v polnem obratu. Leži dobro uro hoda od postaje Bistrica — Bohinjslco jezero ob vzhodnji najlepši obali divje-ro-mantičnega jezera. Vozovi pri vsakem vlaku na postaji ali v vasi Bob. Bistrica. Gostom tega najlepšega in najmodernejše opremljenega aipskega letovišča je za primerne cene na razpolago: 40 sob s po dvema posteljama (več na zahtevo) z razgledom v gozd, na park ali na jezero, prvovrstna obilna hrana in preskrba, kopališče, čolni za vožnje po jezeru. Poštni, brzojavni in interurb. telefonski urad v hiši. Krasni izprehodi v bližnjo in daljno okolico. Izleti k Savici, k sedmerim triglavskim jezerom, na Traglavsko pogorje Itd. Kdor hoče preživeti par dn! ali tednov v najlepšem m isti in brezšmtmem tihožitju ter miriti svoic razdražene živce, naj prkle gori, ne bo mu žal. Dopisi in vprašanja naj se naslove na upravo, ki bo vsako željo točno upoštevala.
Organizacijski vestnik.
Iz stranke.
Spodnja ŠiSka. Opozarjamo pristaše in somišljenike na diskusijski večer, ki se bo vršU dne 1. iunija ob pol 8, uri zvečer v bivši nemški šolL — Odbor politične organizacije ima sejo ravno tam ob pol 6. tiri zvečer. Važno. — Predsednik.
Trbovlje. Krajevna politična organizacija Jtigoslov. socialno-demokratične stranke v Trbovljah sklicuje v nedeljo dne 5. junija 1921 ob 4. urj Popoldan v dvorani Delavski dom svoje redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: i. poročilo predsednika, poročilo blagajnika, poročilo tajnika. 2 Volitev' novega odbora in zaupniškega zbora. 3. Razni predlogi in nasveti. Opozarjamo vse člane Jug, soc. dem. stranke, da se občnega zbora zanesljivo udeleže ter prinesejo svoje članske Izkaznice s seboj, ker brez izkaznice nima nihče vstopa. — Odbor.
is str@k. §rgsntes$lie.
»Glavni raduičkl savez«. Strokovne organizacije v Srbiji so si na zboru z dne 24. t. m. osnovale v Bel-
Kradu svoj pokrajinski strokovni vrhovni forum za Srbijo pod gornjim naslovom s pravili bivšega »Glavnega radničkega Saveza« Iz ieta 1905.
Štrajk rudarjev na Hrvaškem. Dne 24. t. m. je izbruhnil v prenio-gokopih na Hrvaškem rudarski štraik zaradi tega, ker so lastniki rudnikov hoteli znižati rudarjem plače za 20 odstotkov. Štraika 5000 rudarjev. Štrajk vodi »Opči Radni-čki Savez. Hrvaški rudarji so že itak slabše plačani kakor rudarii pri nas v Sloveniji in v Bosni, pa iim podjetniki vseeno hočejo znižati plače; tudi premog iz. hrvaških rudnikov je dražji kot premog iz naših, ker so lastniki vajeni prevelikih dobičkov iz vojnega časa.
Vestalk Svobede.
Sestanek podružnice Srd. delavske zveze »Svoboda« v Šiški se bo vršil danes. t. j. 31. t. m. ob 7. uri zvečer v bivši nstuški šoli v Šiški, Žibertova ulica. Ker ie ta sestanek važen, prosimo vse iiste. ki so se že vpisali, da se tega sestanka udeleže. Poroča sodrug .(. Veho ve c. — Odbor.
Državni letošnji proračun. Razen nekaj zaostalih oddelkov, ki jih je še treba obravnavati, ie predloženi državni proračun v glavnem gotov. Cez nokaj dni se prične sestavljat] finančni zakon. Finančni minister ne namerava v ta finančni zakon vstaviti kakor dosedaj oddelek o taksah, trošarini in davku na poslovno obrt, ker Je treba, da dobe ta določila veljavo za dalje časa in ne kakor finančni zakon, samo eno leto.
— Državna Investicijska posojila. Po i končanih posvetovanjih s svojimi upravami | so se delegati bank, ki vodijo pogajanja z I finančnim ministrom radi notranjega državnega posojila v znesku 500 milijonov dlnar-| jev, vrnili v Beograd. V soboto so sc pogajanja ponovno nadaljevtala. Na siejl Je došlo do popolnega sporazuma, po katerem bo vsaka banka sodelovala pri posojilu z zneskom, ki bo odgovarjal višini njenih vlog. Banke iz Hrvatske.in Slavonije bodo kot največje udeležene pri tem državnem posojilu s 53% Jz Slovenije z 20% iz Srbije s 15, h Bosne z 8, iz Dalmacije z 2.5% In Iz Vojvodine % 1.5%, Država se obveže,
da bo plačevala bankam 7% obresti. Razen tega se bo notranje državno posojilo, ko bo realizirano, porabilo v prvi vrsti za zboljšanje prometa, cest in državnih zgradb. Finančno ministrstvo je prejelo iz inozemstva mnogo drugih ponudb za sitlep investicijskega posojila. Zdi se pa, da niso pogoji, pod katerimi se ta posojila ponujajo, posebno ugodni. Tako bi se moral nabaviti niaterijal v dotičnih državah mnogo dražje kakor pa bi se mogel nabaviti na drugih trgih. Razen tega zahtevajo banke in konzorciji, ki ponujajo ta posojila, da bi bili pri delih, ki bi se pričela v naši državi, zaposleni samo njihovi ljudje. O podobni ponudb] nekega angleškega konzorcija se je razpravljalo na seii gospodarsko finančnega komiteja in se je ta ponudba radi omenjenih razlogov tudi odklonila.
— Uporaba solunskega pristanišča za Jugoslovansko trgovino. Presbiro poroča iz Aten: Med konzulom kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovencev in generalnim guber-nerjem za Grško in Macedonijo je sklenjen sporazum, ki ureja podrobnosti glede uporabe solunskega pristanišča za jugosloven-sko trgovino.
— Pridobivanje zlata na Uralu. V mesecu januarju tega leta le bilo na Uralu Izkopano za 21 funtov ln 49 cekinov zlata, v februarju za 31 funtov in 41 cekinov.
Kulturna vestnik.
Rcportolr Narodnega Gledališča v Ljubljani. Drama. Torek 31. maja. Figa, red A; sreda 1. junija, Kozarec vode, red D; četrtek 2. junija, Elga, po znižanih cenah, Izven; petek 3. junija. Kozarec vode, red A; sobota 4. junija K.ozarec vode, red B; nedelja 5. junija, Eiga, red D; ponedeljek 6. Junija, Kozarec vode, red C. — Opera: torek 31.maja, Vaška šola;, Pieretlu pajčolan, red E; sreda 1. junija Zlatorog, red A; četrtek 2. junija, Vaška Sola, Pieretin pajčolan, red D; petek 3. iunija, Tosca, red C; sobota 4. junija, Carmen, red D; nedelja 5. junija, Vaška šola, Pieretin pajčolan, red B; ponedeljek 6. junija. Zaprto.
Iz gledališke pisarne. Dnevna blagajna opernega in dramskega gledališča se preseli dne t. junija, na desno stran opernega gledališča (ob Aleksandrovi cesti). Vstopnice za obe gledališči se dobivajo vsak dan od 10—pol 1 in od 3—5 ure za iste cene, kakor zvečer pri blagajni. Vstopnice se morejo rezervirati tudi telefonično (št. 231.)
Vstopnice za Burmestrov koncert, ki se vrši dne 1. junija v Unionu, dobivajo se tudi čez opoldan v anončni ekspediciji Al. Matelič, Kongresni trg 3, I. nadstropje. Na večer koucerta se otvori blagajna že ob 7. uri zvečer.
Izšla je 22. številka »Športa« s sledečo ve!ezanimivo vsebino:	Slavija	: Ilirija.
Prvenstvene tekme v Mariboru, Kolesarska dirka Ljubljana—Logatec, Pomladanska dirka konj v Maribora,'Propoziclje za laft-
stvo Jugoslavije, Pravilnik zbora nogOTi. sodnikov, končno poročilo o nogometu, Kolesarstvu, motociklistih!, atletiki ter razne notice in službene objave. — List prinaša
tud! krasne slike iz športnega življenja ln ga vsem toplo priporočamo.
Po svetu.
— Kaznovani suroveži. V Lipskcm so obsodili bivšega nemškega taboriščnega poveljnika Heynena na 10 mesecev zapora, ker je za časa vojne na surov način nastopal proti, ujetim nasprotnikom. Istočasno se vrši velik proces proti stotniku Emilu MiiHerju iz istih razlogov. Litiško sodišče (v Belgiji) je dvignilo obtožbo proti znanemu nemškemu buržujskemu gospodarstveniku Walterju Rathenau, ker Je za časa zasedbe Belgije dal sistematično uničevati tainošnje tovarne. Dva njegova pomočnika sta bila že obsojena na smrt. Ob tej priliki obžalujejo nemški meščanski listi protizakonitosti, ki so se godile s strani nemške militareske nad tujimi osebami in imetji. Povdariajo pa, da so se podobni zločini vršili tudi na strani zaveznikov, zlasti Angležev. Prvi in. drugi so si pa J vredni bratci. Za časa vojne nisi slišal od buržujev mti besedice usmiljenja. C« se Je kdo upal kaj ziniti, so ga pa preganjali.
— Poljska državna policija je prepovedala pa vsej poljski razširjevanje pariške »Humanite« in angleškega glasila La-bour Partyje »Daily Herald«. Celo časariš-ke redakcije ne smejo sprejemati obeh listov. — Kakor je videti, se Poljska navzlic velikim neuspehom, ki jih je dosegla svojim antisocialističnim delovanjem v Gornji Šleziji in drugod, ne misli poboljšati
*— Rudarska nezgoda. LDU (Woli) poroča z dne 30. t. m.: Zaradi silnega dežja v okolici Lipskega je bil rov Union tako hitro poplavljen, da so se mogli od 30 rudarjev rešiti samo štirje. Vri dragi so mrtvi. Kakor se poroča, so tudi sosednji rovi pod vodo, tako da je obrat splošno ustavljen.
— Bog ne daj, da bi ge drugi sledili!
Angorska vlada je izdelala zakon, ki zap> veduje vsem moškim nad 25 letom, da se morajo oženiti. V slučaju, da tega ne store, bodo morali četrtino svojih dohodkov izročiti poljedelski državni banki, ki bo potem denar razdelila med tiste može, ki se radi finančnih rajzmer ne morejo poročiti. Civilne službe neporočen mož ne sme I upravljati. Zalronski možle se bodo na raz-
ne načine protežirali, celo poročeni zločinci se bodo mileje kaznovali kot neporočeni. Angorska vlada bo posebno podjetnim moškim omogočila, da si vzamejo po dve ali več žen itd. — Kaj naj rečemo? So pač zrn hlačarje (pardon, na Turškem nosijo tudi ženske hlače), može slabi ca j ti. Vendar pa še ni nesreče brez sreče. Zadnja točka o podjetnih možeh je še celo nekam prijetna.
Dne 1. junija t. 1. stopi na vseh tukajšnjih progah v veljavo novi vozni red.
Dnevno redno bodo vozili na posameznih progah sledeči osebni, oziroma mešani vlaki! in sicer:
Proga Kariovac—Ljubljana gl. kol.
Osebni viaki štev. 1010, 1014 in 1016 z odhodom: Iz Karlovca ob 0 h 36 min, 8 h
4 min. in 14 h 1 min.; iz Novega mesta ob 3 h 33 min, 11 h 35 min in 17 h 36 min.;
Iz Trebnja ob 4 h 4 min., 12 h 12 inin. in 18 h 13 min.;
Iz GrosuplJa ob 5 h 8 min., 13 h 32 min. in 19 h 36 min., ter prihodom v Ljubljano gl. kol. ob 5 h 41 min., 14 h 13 min in 20 h 20 min.
V nasprotni smeri osebni vlaki štev. 1011, 1015 in 1019 z odhodom Iz IJubljanc gL kol ob 23 h 18 min., 6 h 34 min. in 17 h 53 min.; izGrosuplIa ob 23 h 58 min., 7 h 26 min. in 18 h 44min.; iz Trebnja ob 0 h 56 min, 8 h 38 min. kr 19 h 99 mbi.; fz Novega mesta ob 1 h 31 rafn, 9 h 18 min. In 20 h 40 min, ter prihodom v Kariovac ob 4 h 18 min., 12 h 22 min. in 23 h 55 min.
Vlaka štev, 1010 in 1011 sta neposredna viaka med Ljubljano in Zagrebom. Odkod iz Ljubljane ob 23 h 18 min, prihod v Zagreb ob 6 h 34 min. Odhod lz Zagreba ob 22 h 25 min, prihod v Ljubljano ob 5 h 41 miu.
Raz v en teh vozijo še med Novim mestom in Karlovcem osebna vlaka Stev 1013 in 1018, odhod iz Novega mesta ob 4 h 16 min., prihod v Kariovac ob 7 h 38 min, odhod iz Kariovaca ob 13 U 35 min, prihod v Novo mesto ob 22 h 57 min., med Novim mestom in Ljubljano osebna vlaka Stev. 1012 in 1017, odhod iz Novega mesta ob 5 h 15 min, prihod v Ljubljano ob 8 h 3 min. ter odhod lz Ljubljane ob 12 h 45 min, prihod v Novo mesto ob 15 h 32 min, ter med Trebnjem In Novim mestom mešani vlak štev. 1071, odhod iz Trebnja ob
5 h 58 min, prihod v Novo mesto ob 6 h 47 min. ter mešani vlak štev. 1052, odhod Lz Novega mesta ob 7 h 43 min. ter priliod v Trebnje ob 8 h 37 min.
štev. 4511, 4513 in 4515, odhod iz Kočevja ob 5 h 5 min, 11 h 22 min in 16 h 40 min.; prihod v Grosuplje ob 6 h 58 min, 13 h 16 min, in 18 h 35 min.
Proga Trebnje — Št Jau2 na Dol.
Mešani vlaki štev. 4632, 4634, 4636 in 4638, odhod te Trebnja ob 9 h, 12 h 27 min,,
15 h 10 min in 20h 10 min.; prihod v St. Janž na Dol. ob 10 h 11 min, 13 h 22 min,
16 h 8 min, 21 h 8 min. V nasprotni smeri mešani vlaki štev. 4631, 4633, 4635 in 46 37, odhod iz Št. Janža ob 4 h 44 min,
10 h 56 min, 13 h 51 min. in 16 h 53 min,; prihod v Trebnje ob 5 h 40 min, 12 h, 14 45 min. in 17 h 55 min,
Proga Novo njesfo — Straža — Toplice.
Mešani vlaki štev. 4732, 4734 in 4736, odhod iz Novega mesta ob 4 h 22 min, 9 h
40 min, 15 h 50 min.; prihod v Stražo -Toplice ob 4 h 40 min, 9 h 58 min. in 16 h 8 min.; v nasprotni smeri mešani vlaki št 4731 4733 in 4735, odhod iz Straže-TopUce ob 4 h 47 min, 10 h 23 min. In 16 h 42 min, prihod v Novo mesto ob 5 h 5 min, 10 h
41 min. in 17 h.
Proga Ljubljana gl. kol. — Jesenice.
Osebni vlaki štev 912, 914 in 918, odhod iz Ljubljane gl. kol. ob 6 h 35 min, 13 h 40 min. in 18 h 34 min, prihod na Jesenice ob 8 h 40 min, 15 h 44 min. in 20 h 50 min.; v nasprotni smeri osebni vlaki št. 911, 913 in 917, odhod iz Jesenic ob 5 h
11 'min, 8 h 44 min. In 18 h 40 min.; prihod v Ljubljano ob 7 h 10 min, 10 h 35 min. in
20 h 32 min.
Med Jesenicami Ln Trbižem mešani vlak št. 912, odhod iz Jesenic ob 9 h 30 min. prihod v Trbiž ob 11 h 44 min. ter mešani vlak štev. 917, odhod iz Trbiža ob 15 h
21 min.; prihod na Jesenice ob 17 h 50 min. ter mod Jesenicami in Planico osebni vlak štev. 918, odhod iz Jesenic ob 21 h 15 min, prihod v Planico ob 22 h 22 min, ter osebni vlak	štev. 913, odhod iz	Planice	ob	6 h
39 min,	prihod na Jesenice	ob 8 h.
Ob nedeljah in praznikih vozi ob 1. junija do 30. septembra med Ljubljano in Bohinjem direktni izletniški vlak, odhod Iz Ljubljane ob 5 h 15 min, iz Jesenic ob 7 h 50 min, prihod v	Bistrico B. j. ob	8	h 45 j
mfn. ter se vrača	iz	Bistrice B. j. ob	19 h
31 min,	iz Jesenic ob 21 h	1 min.	ter	prihaja v Ljubljano ob 22 h 53 min.	Pri	povratku iz Bistrice	B.	j, ima ta vlak	na Jesenicah priključek	na	nedeljski vlak	iz	P!a-
DruSivecie vessi.
Društvo organov fiuaučue kontroM za Slovenijo ima občni zbor v nedeljo S, junija v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Začetek ob 10. uri. Opoldne so
zborovanje za eno uro prekine. Na dnev« nem redu je poročilo društvenih funkcijo« narjev, sprememba pravil in volitev odbo* ra za poslovno leto 1921—1922.
niče, od koder odhaja ob 19 h 48 min. in prihaja ob 20 h 40 min. na Jesenice. Ob' sobotah, dnevih pred prazniki, ob nedeljah in praznikih vozj med Jesenicami in Pia« nico izletniški vlak z odhodom iz Jesenic ob 16 h 25 mn. ter prihodom v Planico ob
17 h 32 min. Ta vlak ima v Jesenicah zve« zo na ljubljanski, popoldanski vlak — od« hod te Ljubljane ob 23 h 40 min.
Na Koros;.o ima zvezo ljubljanski opol« danski (13 h 40 min.) vlak odhod iz Jese« nic ob 17 h 15 min, prihod v Celovec ob' 20 h — oziroma v Beljak ob 19 h 21 min.
— V nasprotni smeri vozi vlak iz Celovca' ob 13 h 20 min, ozir. iz Beljaka 13 h 20 min, prihaja v Jesenice ob 13 h 45 min. ter. ima zvezo na ljubljanski rečeni vlak (od« hod iz Jesenic IS h 10 min.),
Proga Jesenice — Bistrica B. t
Osebni vlaki štev. 4212, 4214 in 4218 odhod iz Jesenic ob 9 h 7 min, 16 h 10 min. in 21 h 20 min, prihod v Bistrice B. j. ob
9 h 59 min, 16 h 59 min. in 22 h 10 miu., v nasprotni smeri vlaki štev. 4213, 4283 in 4217, odhod iz Bistrice B. j. ob 7 h 17 miu.,
10 h 26 min. in 17 h 16 miu. — prihod na Jesenice ob 8 h 10 min, 11 h 51 min. in
18 h 10 min.
Med Bistrico B. j. in Podbrdom vozi mešani vlak štev. 4284, odhod Jz Bistrice B. j, ob 13 h 1 min, prihod v Podbrdo ob
13 h 17 min. ter n a/mj vlak štev. 4255, odhod iz Podbrda ob 14 h 3 min, prihod v. Bistrico B. j. ob 14 h 20 min.
Med Trstom in Dunajem, ozir. Motu« kovani vozi preko Jesenic po trikrat na teden brzovlak in sicer v smeri Trst —Dunaj, ozir. Moaakovo ob pondeljkih, sredah in petkili, odhod iz Trsta ob 5 h, iz Gorice 6 h 59 min, iz Podbrda ob 9 h 5 min, iz Bistrice B. j. 9 h 20 min., iz Jesenic 10 li 10 miu, prihod na Dunaj j. k. ob 21 h 25 min, oziroma v Salzburg ob 17 h 25 min.
— V smeri Dunaj—Trst ob torkih, četrtkin in sobotah (prihod v Trst sredo, petek, nedeljo) odliod iz Dunaja ob 8 h 45 min, iz Salzburga 13 h, te Jesenic 20 h 11 min, iz Bistrice B. i 20 h 55 min, iz Podbrda 21 h 35 min, prihod v Gorico ob 22 h 57 urin, v Trst ob 0 h 55 min. Brzovlaka se stavila šele posmeje v promet.
Proga Ljubljana drž. kol,—Kamnik.
Mešani vlaki štev. 4032, 4036 in 4035, odhod te Ljubljane drž. kol. ob 7 h 40 min,
14 h 10 min. in 18 h 50 min, priliod v Kamnik ob 8 h 51min, 15 h 18 min. in 20 li 1 min. — V nasprotni smeri mešani vlaki štev. 4031. 4033 in 40 35, odhod iz Kamnika ob 5 h 19 mio., II h 50 min. ta 16 h 22 min., prihod v Ljubljano drž. kok ob 6 h 30 min., 13 h in 17 h 30 min. — Razven teh vozi >b nedeljah hi praznikih izletniški vlak z odhodom iz Ljubljane ob 13 hlO min, prihodom v Kamnik ob 14 b 18 min. ter odhodom te Kamnika ob 21 h 10 min ln prihodom v Ljubljano 22 h 18 min.
Proga Kranj—Tržič.	A
Mešani vlaki štev. 4132, 4136 in 4133, odhod iz Kranja ob 7 h 40 min, 14 h 51 min. in 19 h 55 min.; prihod v Tržič ob 18 h 34 min, 15 h 46 min. in 20 h 49 min.; v nasprotni smeri pa vlaki štev. 4131, 4133 ln 4137, odhod te Tržiča ob 5 h 7 min, 8 h 50 min. in 18 h 28, ter prihod v Kranj ob’ 5 h 50 min, 9 h 36 min. in 19 h 15 mm.
Proga Celje—Dravograd—Meža,	\
Osebna vlaka štev. 4812 ln 4814, odhod te Celja ob h 10 min., 15 h 40 min., prihod v Velenje ob 9 h 41 min, 17 h H min, prihod v Dravograd ob 11 h 34 min. ta 18 h 53 min.; v nasprotni smeri osebna vlaka štev. 4813 in 4815, odhod iz Dravograda ob 7 h 56 min, 15 h 9 min, odhodi lz Velenja ob 10 h, 17 h' 13 min, prihod v. Celje ob 18 h 37 ruta. — Razven teh vozijo med Velenjem ta Celjem osebna vlaka štev. 4811 in 4816, odhod iz Velenja ob 5 h 51 min, prihod v Celje ob 7 h 17 min.5 odhod te Celja ob 20 h 20 m, prihod v Ve« lenje ob 21 h 51 tnln. ter ob nedeljah in praznikih vlak štev. 3817, odhod te Velenja ob 20 h 13 min, prihod v Celje 21 h 44 min. Med Velenjem in Slovenj-Gradcetn mešani vlak štev. 4852, odhod iz Velenja ob 6 h 20 mm, prihod v Slovenjgradec ob
8 h 10 min. — Med Slovenjgradccm ln Dravogradom razven teh še osebna vlaka štev, 4816, 4819, odhod iz Slovenjgradca ob’
5 h 20 min, priliod v Dravograd ob 5 b' 48 min, odhod te Dravograda ob 19 h 40 min, prihod v Slovenjgradec ob 20 h
9 min,
S 1. Junijem se otvori med Dravogradom in Zeltrvegom preko Laboda celoten osebni in tovorni promet ter vozita v vsaki smer] po dva redna osebna vlaka s prihodom v Dravograd ob 6 uri 42 min. in 16 h' 20 min, ter odhodom \z Dravograda ob lih’ ta 19 h 20 min.
koatletični miting srednješolcev za prven-
Proga Grosuplje — Kočevje,
Osebni, vlak štev. 4512, 4514 ta 4516; odhod iz GrosuplJa ob 7 h 35 mio, 13 It 55 min In 19 h 35 min, ter prihod v Kočevje ob 9 h 30 min, 15 h 45 min. ta 21 h 30 min.; v nasprotni smeri osebni viak
 *
Novi vozni red na državnih železnicah.
Ste v. 120.
LISTEK.
Maksim Gorkij. -- Miroslav O.:
Šestindvajset in ena.
Poema.
■ Šestindvajset nas je bilo — šestindvajset živih strojev, zaprtih v vlažni, obokani kleti, kjer smo od jutra do večera mesili testo ter delali preste in kolačke. Okna naše kleti so se opirala na jamo prerito pred njimi in obloženo z opeko, že vso zeleno od vlage. Okviri so bili od-zunaj zagrajeni z gosto železno mrežo in solnčna svetloba ni mogla prodreti do nas skozi stekla, pokrita z obilim prahom. Naš gospodar je zabil okna z železom radi tega, da ne bi mogli dajati njegovega kruha beračem in našim lačnim brezposelnim tovarišem; naš gospodar nas je imenoval goljufe in nas hranil z gnilim drobom namesto z mesom...
Dušilo nas je v ozki. zidani škat-Iji pod nizkim in težkim stropom, poki itim s sajami in pajčevino. Težko in zoprno je bilo življenje med debelimi stenami, polnimi umazanih prog in plesnobc ... Vstajali smo ob petih zjutraj, ne da bi se naspali —
in ob Šestili z otopelostjo in ravnodušnostjo že pričeli delati preste iz testa, ki so ga zgotovili za nas tovariši medtem, ko smo mi še spali. In celi dan od zjutraj do desetih zvečer jih je nekaj sedole za mizo in razdeljevalo z rokami prožno testo, a drugi so ta čas mesili moko z vodo. In celi dan je zamišljeno in otož-i nii žuborela vrela voda v kotlu, kjer so se kuhale preste in pekarjeva lopata je naglo drgnila po opeki v peči in odmetavala opolzle. kuhane kosce testa na vročo opeko. Od jutra do večera so na eni strani peči gorela drva in rdeči blesk plamena je trepetal na steni delavnice, kakor da bi se molče smejal nad nami. Ogromna peč je bila podobna pokvečeni glavi pravljične pošasti — kakor da bi zrasla izpod tal in odprla široko žrelo, polno jarkega ognja. Puhala je v nas vročino in gledala na naše brezkončno delo skozi dve črni lini nad čelom. Te dve lini sla bili kot oči — neusmiljene in ravnodušne oči pošasti. Gledale so nas vedno enako s temnim pogledom, kakor da bi se že naveličali gledati sužnje in prezirale so nas s hladnim prezirom modrosti, ker niso pričakovali od sužnjev nič človeškega.
Dan za dnem smo v prahu in blatu, prinesenem z dvorišča, v za-duhlein prostoru gnetli testo in delali preste ter jih mehčali z našim znojem. Mrzili smo svoje delo z ostro mržnjo: nikoli nismo iedli tega, kar je uhajalo izpod naših rok iii smo rajši jedli črn kruh kakor kolačke in preste. Sedeč za dolgo mizo. — eden nasproti drugemu, devet nasproti devetim — smo cele dolge ure mehanično privzdigovali in premetavali testo z rokami in prsti, in smo se svojemu delu tako privadili, da že nismo nikoli sledili z očmi dviganju rok. In tako pozorno smo si ogledali drug drugega, da je vsakdo izmed nas poznal vse gube na obrazih svojih tovarišev. Govorili nismo o ničemer; privadili smo se temu in ves čas molčali, če se nismo kregali; kajti vselej je vzroka dovolj, da se obregneš ob človeka, zlasti ob tovariša. Pa zmerjali smo se zelo redko -- kaj pa nai zakrivi človek, če je polmrtev, če peza trpljenja potlači vsa čuvsfva v njem?
Toda molčanje je strašnp in mučno le za one, ki so že vse povedali in nimajo govoriti ničesar več; za ljudi pa, ki še niso pričeli govoriti, je molčanje lahko... Včasih smo tudi peli. in naša pesem se je pričela
! takole: sredi dela je kdo nenadoma težko vzdihnil kot truden konj in začel peti potihem in vleči pesem, katere žalobno-laskavi motiv vedno olajša in odjemlje breme duši pevčevi. Eden izmed nas poje in mi drugi poslušamo spočetka njegovo samotno pesem, ki gasne in pojenja pod težkim stropom kleti, kot majhen ogenček na stepi v vlažni jesenski noči, kadar visi sivo nebo nad zemljo kot svinčena streha. Potem se pevcu pridruži drugi — in že plavata tiho in otožno dva glasova v zaduhli, tesni jami. In nenadoma poprime še nekaj glasov — pesem narašča kot val, postaja vedno bolj mogočna in kot bi razmikala vlažne, težke stene naše zidane ječe ...
Vseh šestindvajset poje; močni, davno izurjeni glasovi napolnjujejo delavnico; pesmi je tesno v njej: zaletava se ob kamenite stene, ječi, plaka in napolnjuje srce s tiho boljo, odpira v njem stare rane in vzbuja potrtost... Pevci vzdihujejo globoko in težko. Tupatam kdo nepričakovano pretrga pesem in dolgo posluša, kako pojejo tovariši, in iznova vliva svoj glas v skupni val. Drugi zopet otožno vzklikne: ah! in poje z zaprtimi očmi m morda se mu gost. širok val glasov predstavlja kot ce-
sta. ki vodi daleč, daleč, široka ce-* sta. osvetljena z jarkim solncem in on vidi samega sebe iti po njej...
Plamen v peči vedno in vedno prasketa, vedno in vedno Škrabi je pekarjeva lopata po opeki, voda klo-^ koce v kotlu in odblesk ognja tudi vedno in vedno trepeče, nemo se smejoč. A mi opevamo s tuiimi bese* dami svoje topo gorje, težko pobitost živih ljudi, pripravljenih ob solnce, koprnenje sužnjev. Tako smo živeli šestindvajseteri v obokani kleti velike, zidane hiše, in naše življenje je bilo tako zelo težko, kakor da bi bila vsa tri nadstropja te hiše; zgrajena naravnost na naših plečih. *
A razen pesmi je bilo pri nas še nekaj lepega; nekaj, kar smo ljubili in kar nam je morebiti zamenjalo solnce. V drugem nadstropju naše hiše so stanovale trgovke z zlato vezenino in sredi med njimi je živela šestnajstletna hišna Tanja. Vsako ju* tro je k steklu okenca v vratih naše delavnice prislanjala svoj mali, rožnt obrazek z modrimi, veselimi očnjl, In zvonki, laskavi glas nam je kil-« cal: »Aresantički, dajte mi prest!«
(Dalfe prih.)
Samostojen, dobro IzveSban
la silil)!
: krene n leilje:
i« takoj sprejme.
Ponudbe z navedbo rodbinskih razmer in zahtevo plaže na
Brača Steinltz, Karlovac
‘Špedicij ska tvrdka
na RAKEKU
oskrbljuje točno, nahitreje vse v spedieijsko stroko spadajoče posle, tudi
  ocarinjene. -—: s
SE
3E
Čitajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer - Uratnik
Pot k Socijalizmu.
Cena K 2 —
Naroča se v upravi .NAPREJ*.
3E
Ure
budilke, nihalke, verižice, zlata Ino, srebrni« o, oiale in poročne prstane
kupite najbolje pri
A. Lečnik,
urar in zlatar,
Celje, Glavni trg St. 4.
Popravila dobra in'točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni.
Št. 1864.
Razglas.
Dne 4. junija 1921 ob 11. uri bo pri gradbeni direkciji za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg st. 1, II. nadstropje, soba It. 3,
ponudbena obravnava
za prevzem adaptacijskih del v podstrežju šent-peterske vojašnice v Ljubljani in blaznice na Studencu.
Podatke, pojasnila in oferthe pripomočke dobivajo interesenti med uradnimi urami pri odd. IV b. gradbene direkcije.
Ponudbe morajo biti zapečatene, pravilno kolkovane, opremljene s potrdilom, da je vplačan pri finančni deželni blagajni vadij v znesku 5 % ponudne vsote in z izjavo, da ponudnik v celoti sprejme stavbne pogoje.
Gradbena direkcija si izrečno pridržuje pravico, da odda dela brez ozira na ponudne svote.
V Ljubljani, dne 25. maja 1921. f Gradbeni direktor:
Ing. Anton Klinar 1. r.
ŽAGAR
za gater na električni pogon se takoj sprejme:
Konzervne tovarne Vrhnika pri Ljubljani.
NAZNANILO.
Br. sokolskim društvom naznanjam, da imam v zalogi vse sokolske potrebščine po predpisih Jug. Sokol. Saveza, za člane, članice in ves naraščaj: kroje, telovadne obleke, čevlje itd. Cenik na zahtevo zastonj. Prosim pa br. društva pri vseh naročilih poslati denar naprej.
P. CAPUDER, Vidovdanska cesta St. 2
(prej Radeckega cesta).
*-•	F. BRUHAT		*
B « b	LJUBLJANA		e B r
» a ■S) a e k B a a	Manufaktura	in tkanine.	3 l B S B
0 H		Mestni trg 25.	$
Raznašalca“
zanesljivega za Ljubljano išče uprava „NAPREJ-Aa.
f7=
f
rcglstrcvsna zadruga z omejeno zavezo
sprejema fcrcltillie ViOge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih
0
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. Posolila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri.
= Edini, res delavski denarni zavod.
C^=
1
Nakupovalna zadruga
za konzumne in produktivne zadruge in zavode
r« Ze Z Oo Ze
v Ljubljani, Aleksandrova ulica štev. 5
priporoča svojim članom
nakup najrazličnejšega blaga!
Priporoča se tvrdka
Večletna
garancija.
Josip
Peteline,
Ljubljana,
Sv. Petra	edina tovarniška zaloga
TISSip Št« 7	iivalnih strojev v	vseh opremah, materija! in lzvr£ba pree-
—	vojna, za rodbinsko	in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si-
Popravlla	večletna larantija steme,	igle, olje na drobno in debelo. Veflelna sarautija!
se sprejemajo. ■ ■■■	—	Ugodni	plačilni	pogoji.
M
Jadranska banka
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod
najugodnejšimi pogoji.	.—~	—
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, -------- Trst, Wien. --------
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-in inozemstvu.
Izdajatelj: Ivan Mlinar.
tTisk ,.Učiteljsko tiskarne y Ljubljani,
Odgovorni urednik: 3uk. ychoY0<?<