GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daft* -: in the United States :-
Issued every day except Sundays and Holidays:*
ffBLKFOM FHaW: 4M7 CQRTLANDT. hUwd ae geoond-Clan Matter, lept«znb«r H, ltQS, a* tkt Pott Offtd aft Hair York, Y* )D*«r the Act of Ocifrat of Karek J, 187»,
NO. 263. — STEV. 263.
SKELETON PI8AKNS: 4C87 GOETUJfDft
NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 9, 1914. — PONEDELJEK, 9. NOVEMBRA, 1914.
VOLUME XXU. u LETNIK ttti,
NEMCI SE BAJE NAHAJAJO POVSOD V DEFENZIVL
ZAVEZNIŠKO BRODOVJE SE PRIPRAVLJA NA BITKO.
Vojne operacije na francoskem bojišču so onemogočene vsled goste megle. - Včeraj so se vršili boji le na nekaterih točkah v Franciji. -- Francozi izjavljajo, da imajo še vse posta-janke v rokah. - Predaja Tsing Taua se bo izvršila jutri - v torek. - Nemci so zavarovali belgijsko obal s težkimi topovi. - Na iztočnem bojišču so vsled hude zime ustavljene
skoro vse operacije Nemcev in Avstrijcev. - Ustaja Arabcev v Cirenajiki.
Na vzhodnem bojišču zmagujejo Rusi. Odložilna bitka se začne v kratkem.
NAČRT NEMCEV, DA BI PREZIMILI V VARŠAVI, SE JE PO-POLNOMA PONESREČIL. RUSI SO VDRLI PRI REKI VISLI V NEMŠKO OZEMLJE. KER ZAR ADI ZAMRZLE ZEMLJE NE MOREJO KOPATI GROBOV, SEŽIGAJO MRLIČE VSAKO NOČ ZMRZNE NEKAJ STO RANJENCEV.
Rusi in Turki.
TURŠKA BOJNA LADIJA JE ZAČELA OBSTRELJEVATI PRISTANIŠČE POTI. "GOEBEN" PRED PRISTANIŠČEM SEBA-STOPOL. GRKI SO ZAPUSTILI SMIRNO. BRZOJAVNA POSTAJA V AYASMATU RAZDEJANA. RUSKO BRODOVJE BO ZAPUSTILO SEBASTOPOL, TURŠKO PA DARDANELE.
Bitk«, pri Sieradcu.
Petrograd, Rusija, 7. nov. —; Srni »o doKpela poročila, da so napadli Rusi upniške, pozicije ob rrki Varti. llud hoj se je vriil pri Sieradeu, petnajst milj zapadno od uem&ke meje. Bitka ni bila odločilna.
Petrograd, Rusija, 7. nov. — Neko |K)roeiIo pravi: Od 23. okt. do 3. novembra so vjeli Rusi 274 •"•astnikov in 18.000 mož. Nadalje so zaplenili tri havbice. 40 topov, .18 strojnih pušk in veliko drugega vojnega materijala.
Boji pri Kielce.
London, Anglija. 7. novembra. Neki dopisnik je tako-le popisal boje pri Kielee: — Danes ponoči mo Rusi z naskokom zavzeli trdnjavo Kielce. Avstrijska in namaka posadka sta se po kratkem boju udali. Ko so Rusi napadali, je bila njihova fronta dolga skoraj petnajst milj. Izgube so bile na obeh straneh velike. Ob desetih dopoldan je zapustil zadnji Avstrijec mesto.
London, Anglija. 7. novembra.
Tiinesu poročajo: — Po Berlinu govorijo, da hosta Avstrija in Nemčija poslali na fronto med Thornom in Krakovom 3.000.000 mož.
Zaveznika sta sklenilla sovražnika uničiti, kar se jima pa sko- i raj gotovo ne bo posrečilo. Niko-1 miir ni namreč znano, kako stra-! šno silo inta Rusija koncentrira-1 no na Rusko-Poljskem. Bitka se i bo začela v najkrajšem času in j bo skorajgotovo odločilna. Nem-vi pravijo, da so se prejšnji te- ! den zato umaknili, da hi bili bližje svojih železnic in da bi zvabili ! sovražnika kolikor mopoee blizu" nemške meje.
Ruska, poročila o zmagah.
Petrograd, Rusija. 8. nov. — Ruski veliki generalni štab je izdal sledeče poročilo: — Na vzhodno pruski meji so naše čete zapodile sovražnika v ozemlje, ki leži zapadno od Wirhallen. Naši koza ki so v okolici Lvka še. vedno na sledu sovražnika.
Ob levem bregu reke Visle je vdrla naša kavaJerija v nemško ozemlje. Pri postaji Plesen, severno od Kalifa je razdejala železniško progo. V Galiciji stoje Rusi v ofenzivi. Zadnje dni smo vjeli pri reki San 125 častnikov in nekaj tisoč vojakov.
Strmina ruska zima.
Anglija, 8. novembra. 'Weekly Dispatch' — Ruskemu vira
znano, da so zaplenili Rusi v bitki pri reki Šan 440 topov in začeli znova oblegati Przemysl.
Ob vzhodno-pruski meji so morali zažgati več tisoč nemških padlih vojakov, ker sanitejei zaradi mrzle zemlje niso mogli kopati jam. Zemlja je zamrzla več kakor metre globoko. Na lK)jišču zmzne vsako noč več tisoč ranjencev. Zavladala je huda ruska zima. katero zamorejo prenašati samo ruski vojaki.
Položaj na južnem bojišču.
Dunaj, Avstrija. 7. novembra. Tukaj je bila danes izdana sledeča uradna izjava: — Na južnem bojišču se že več dni bije vroča bitka. Danes zjutraj so zavzele naše čete z naskokom mesto Ko-sranjik. katerega so Srhi branili z nevrjetno hrabrostjo. Število zaplenjenih topov in strojnih pušk ni znano.
Turki in Rusi.
Tiflis, Kavkaz, 8. novembra. — Poročilo, ki ga je izdal glavni vojni stan, se glasi: — Danes zjutraj se je prika ala pred pristaniščem Poti neka turška križar-ka. katera je. bila skorajgotovo "Breslau", in oddala na utrdbe kakih 120 strelov, ki pa niso napravili nobene posebne »kode. Nato se je čisto približala obrežju in začela s strojnimi puškami streljati na naše čete. Kakorhitro se je. oglasila naša težka artileri-ja. je križarka pobegnila. Ranjeni so samo trije vojaki.
Poročilo ruske admirali tete. Petrograd, Rusija. 8. nov. — Ruska admiraliteta je podala precej dolgo poročilo o pomorskih bojih na Črnem morju. Del poročila se glasi: — Ko je pred tremi dnevi zagledalo rusko bro-dovje neko turško bojno ladijo, se je vrnilo v pristanišče Seba-stopol. Naslednji dan je dobil poveljnik iz Odese poročilo, da sta pripluli v tamošnje pristanišče 2 turški bojni ladiji pod rusko zastavo in potopili bojno ladijo "Doneč". Druge škode nista napravili. Kmalo potem se je prikazala pred Sebastopolom turška križarka "Goeben". Ko so začeli z utrdb streljati nanjo, se je u-maknila.
Dobro pogodjen strel. Carigrad, Turčija, 7. novembra. — V Rdečem morju je začela obstreljevati turška križarka neko malo angleško bojno ladijo. Že drugi strel je ^^del v posodo za olje, ki je eksplodirala. Angleška križarka se je kmalo potopila.
Grki so zapustili Smirao.
London, Anglija. 8. novembra. Reuterjeva agentura je dobila iz Aten brzojavko, da so grški prebivalci zapustili v divjem begu pristanišče Smirna. V Aivali so Turki potopili neko grško ladijo, ki je plula pod angleško zastavo. Dve angleški križarki so razdejali brzojavno p<kSt:ijo v Avamnat.
Kolera v Avstriji.
Dunaj, Avstrija. 8. nov. — Do zadnjega četrtka se je pojavilo v Galiciji 256 slučajev kolere. Od teb jih je bilo 120 v Przemvslti.
Rusi pcgnani nazaj.
Berlin, Nemčija, 8. novembra. Nemški veliki generalni štab je izdal poročilo, ki se glasi: "Na vzhodnem bojišču smo pognali v tri divizije ruske kava le rije, ki so prekoračile reko Varto. Ob celi fronti se vrše manjši spopadi.''
15,000 Srbov vjetih.
Berlin, Nemčija. 8. nov. — Avstrijske čete so napadle utrjene srbske pozicije južno od Sabaca. Srbi so se junaško branili, toda avstrijski premoči se niso mogli ustavljati. Zadnje dni so vjeli Avstrijci 15.000 Srbov.
Hindenburgova armada.
Berlin, Nemčija, 8. nov. — Dopisnik je .sporočil nekemu dunajskemu časopisu sledeče: ''Zaeet-kom oktobra so začeli Rusi oblegati trdnjavo Przemysl. Pred mesto so poslali samo pet armadnih
nih spopadov. Nekaj kurdskih polkov je nameravalo stopiti v o-fenzivo in prodreti naše pozicije severovzhodno od Karakilise. Rusi še neprestano zasledujejo one Kurde in Turke, ki so bili potol-čeni pri Pasine in Diadine."
Turki in Armenci.
Petrograd, Rusija. 8. nov. — Armenske Tolpe so napadle turško utrdbo Van in pobile turško posadko do zadnjega moža.
Razburjeni Perzijci.
Petrograd, Rusija, 8. nov. — V severni Perziji bo skorajgotovo proglašena sveta vojna proti Rusom in ostalim zaveznikom. Ljudje pravijo, da.morajo pomagati svojim verskim bratom. Perzijska vlada je pred časom rekla, da bo obdržala svojo nevtralnost, česar pa ne" bo mogla storiti, ker se vse prebivalstvo navdušuje za vojno.
Položaj na francoskem bojišču je neizpremenjen.
Berlin, Nemčija, 8. novembra. Iz nemškega glavnega stana je dospelo sem sledeče poročilo o situaciji : -""Včeraj smo nadaljevali z naskoki pri Ypres in iztočno od Lille. Zavzeli smo neko zelo važno višino pri Kienne-le-Chateau v zapadnem delu Argonov, ki je tvorila že par tednov predmet najostrejših bojev. Zaplenili smo dva velika in dva brzostrelna topova.
Radi megle, ki je ležala na zapadnem bojišču, je potekel vče-
zborov. Ker niso mogli ničesar o- rajšni dan še dosti mirno. Na iz-praviti, je del vojaštva odšel proti severu, da odbije napad nemških čet. Kakorhitro so pa začeli j Avstrijei prodirati proti Ivango-j rodu in Nemci proti Varšavi, so ' se morali Rusi umakniti ono-1 stran reke Visle. Armada genera-1 la Hindenburga je dosedaj še vedno zmagovala in bo tudi v bodoči odločilni bitki igrala veliko u-logo."
London, Anglija. 8. novembra.
točnem bojišču se ni pripetilo nič
novega."
V varstvo belgijske obali
London, Anglija, 8. novembra. Inženerji Krupp-ovih naprav se pečajo s postavljanjem in montiranjem težkih oblegovalnih topov na belgijski obali ob Os-tende. Tako poroča Reuter-jeva agentura iz Rotterdama. Topovi so obrnje-
ni proti morski strani ter so na Glavna nemška sda se nahaja na ejni za obrambo proti angle obeh straneh reke \ arte, glavna Skim hnin]m i^iiam MPmei « avstrijska pa med Krakovom in
Karpati. Na nekaterih mestih so se zaceli Avstrijci umikati. Rusi so jim neprestano na sledu.
Angleško brodovje.
London, Anglija, 8. novembra. Turška oblast je zaplenila v pristanišču Smirna več francoskih in angleških trgovskih ladij.
-London, Anglija, 8. novembra. Reuterjeva agentura poroča: Danes zjutraj so začele ruske bojne ladije obstreljevati turško pristanišče Kuzlu. Obstreljevanje je trajalo samo dve uri.
Položaj v Carigradu.
London, Anglija, 8. novembra. V Carigradu vlada ravno tak položaj kot je vladal za časa zadnje balkanske vojne. Ponoči se ne vidi na ulicah nobenega tujca. Sedaj se je v jasni luči pokazalo, da stoje Turki čisto pod vplivom Nemcev. Po mestu cirkulira nemški denar, po boljših lokalih se govori skoraj izključno le nemški jezik. Nemci so dali Turkom na razpolago častnike, vojake, orož-
škim bojnim ladijam. Nemci so potegnili večji del svojih čet iz poplavljenega ozemlja ter jih poslali na druga mesta.
V Parizu se je danes oficijelno naznanilo, da se je prevedlo v Verdun velike mornariške topove, namenjene za obrambo trdnjave.
Francozi vstrajajo v postojankah.
Pariz, Francija, 8. novembra. V običajnem večernem poročilu generalnega štaba se glasi: "Na severu koncentrira sovražnik svoje delovanje v okolici Ypres, vendar pa nima zaznamovati nika-kih uspehov. Na ostali fronti smo obdržali vse svoje pozicije.
Ob Aisne smo zavzeli višine se-verozapadno od Soissons pri Vregny. Z drugih delov fronte ni poročati ničesar novega.
Odbiti naskoki.
Pariz, Francija, 8. novembra. Vse naskoke Nemcev tekom zadnjih 24 ur se je glasom poročila generalnega štaba odbilo ter se je posrečilo zaveznikom zavzeti nekatere zelo važne točke. Ofici-jjelno poročilo generalnega štaba
je, vojne potrebščine in sploh vse, kar so hoteli. Vojnemu ministru En ver beju stoji na strani nem-j se glasi:
ški general Liman von Sanders, i 4'Med Severnim morjem in
Lys so včeraj boji nekoliko poje-
Operacije v Kavfcam. Petrograd, Rusija, 8. nov. — U-radno poročilo, ki je doepelo pred kratkim iz Taflisa, se gl*i: "Do-
LNEdl

njali. Par naskokov sovražnika, ki pa niso bili splošni, se je zavrnilo v smeri proti Dixmnde -in se-veroiztočno od Ypres. Na skoro j ae ni priilo do nobenih res« 1 celi fronti smo pričeli ■ protina- odločbe, da stopi na celo
rt.rtr 1 , rrrir--—- -----^-^.—a.	^
skoki ter napredovali posebno v okolici pri Messines.
V	bližini Armentieres so angleške čete nekoliko napredoval. Med La Bassee in Arras smo zavrnili naskoke sovražnika. Med Arras in Soissons se ni pripetilo nič važnejšega.
V	okoliš Verduna smo zavzeli [pozicije, ki so za nas velike važnosti. (iosta megla je včeraj onemogočila polete avijatikov in deJova-njea rtilerije pri Champiegne in v Lotaringiji."
Boji za Yser.
Havre, Francija, 8. novembra.
V	poročilu belgijskega vojnega ( ministrstva se glasi, da so zavezniki zopet zavzeli veliki most pri Nieuport. da pa se nahaja v posesti Nemcev Lonvbartzyde na drugem bregu reke Yser. Postojanke Nemcev obstreljuje artile-rija zaveznikov.
Belgijci proti nemški iztočni Afriki.
V	nekem poročilu belgijskega armadnega vodstva se glasi, da drže Belgijci svoje lastne pozicije v Kongo ter da pomagajo Angležem pri obrambi Rhodezije. "Ponesrečil se je poskus Nemcev, da bi zavzeli Albertville ob jezeru Tanganyika. Neki oddelek Belgijcev se je napotil iz Katanga v Rhodezijo, da podpira An-! gleže v Abercorn v nekem njihovem gibanju proti nemški iztočni Afriki.
Predaja Tsing-Taua.
Tokio, Japonska, 8. novembra.
V	vojno ministrstvo je došlo sledeče poročilo glede pogojev predaje Tsing-Taua. V poročilu se, glasi:
" Zastopniki Nemcev in Japoncev so sklenili na večer dne 7. novembra pripravljalne pogoje glede predaje trdnjave. Pogoji so, bili sprejeti v celoti. Drugi sestanek odposlancev se vrši jutri ob deseti uri in trdnjavo se bo izročilo dne 10. novembra.
Naše izgube v noči 6. novembra ter prihodnji dan, pred zavzetjem trdnjav so sledeče: 14 častnikov ranjenih in 426 vojakov mrtvih ali ranjenih. Tekom celega obleganja smo zajeli 2300 Nemcev.
Republika Chile je odposlala par-nike Rdečega križa.
Valparaiso, Chile, 8. novembra. Dva čilenska parnika. "Valdivia" in "Chileo" sta zapustila danes pristanišče z zapečačenimi povelji- Oba parnika imata zastavo Rdečega križa. Cilenski transportni parnik "Maipo" je odplul že preje iz pristanišča.
Intrige na dvoru.
Kodanj, Dansko, 8. novembra. Glasom poročila na " London Daily Standard" je imel odpust generala pl. Moltke, katerega se je sedaj oficijelno naznanilo, velik učinek na Berlin. Nihče ne vrja-me, da je odstopil Moltke radi bolezni. Vsakdo ve, da je prišlo do spora med cesarjem in generalom Moltke. Kljub temu pa nihče ne vrjame, da bi odpustil cesar v tako kritičnem momenta voditelja nemškega generalnega štaba. Dasiravno je Moltke v resnici nekoliko bolehen, so pravi vzroki odpustitve dvorne intrige, stremljenje prestolonaslednika, da odločuje v poveljstvu ter avtokra-tična narava cesarja samega. Neuspehi zadnjega časa so baje zelo uplivali na odločbo cesarja. V Nemčiji je vse razburjeno vpled
iiega štaba general pl. Falken-liayn. S tem bi prevzel cesar kontrolo nad vsemi vojaškimi operacijami. V vojaških krogih so, mnenja, da nima novi načelnik generalnega štaba nikakih kvalifikacij za to važno mesto. Premem-ba v vrhovnem vodstvu je bila za Avstrijo usodna ter postane lahko 'tudi za Nemčijo.
Bojni ladiji "Geier" in "Luck-san" internirani.
Washington, D. C., 8. nov. — Vojni department je dobil danes poročila poveljnika Navy Yard-a v Pearl Harbor, Havajsko otočje, da se je nemško križarko 'Geier' in transportni parnik "Lueksan" včeraj interniralo v Honolulu.
Bulgarska mobilizira.
Sofija, Bulgarska, 8. novembra. Šest letnikov rezerve se je poklicalo k mesec dni trajajoči orožni vaji, dočim se je poklicalo dva letnika pod orožje za tri mesece.
Oficijelno se zanikuje, da se je koncentriralo avstrijske monitorje pri Vidinu ter da polagajo slednji mine v Donavi. Tozadevna vest je bila »objavljena preti par dnevi.
Tovorna ladija ušla Angležem.
Nemška jadernica "Indra", lci je prispela včeraj v newyorško pristanišče in sicer iz Taltal, Chile, je ušla angleškim bojnim ladi-jom, ki prežijo na nemške.
"Jndra" vsebuje 2200 ton ter ima na krovu dragocen tovor, namenjen na Dunkirk. Jadernica. ki je zapustila pristanišče junija meseca, je izvedela na iztočni o-bali Južne Amerike, da je izbruhnila vojna. Poročilo o vojni je dobil kapitan od nemške križarke "Karlsruhe". Raditega se je obrnila jadernica prcrti severni Ameriki ter je končala včeraj svoja potovanje v newyorškem pristanišču, ne da bi je zajeli Angleži, ki baje kontrolirajo celi Atlantik, posebno pa ameriško obal.
Jeklarne v Gary zaprte.
Gary, Ind., 8. novembra. — Izdane so bile odločbe, da se zapre jeklarne Illinois &'Steel Co., vsled česar izgubi delo kakih 7000 oseb. To je prvič v zgodovini Gary naprav. Z delom se bo baje zopet pričelo dne 5. novembra. Predsednik B. F. Buffington je izjavil, da se bo obratovanje sicer1 omejilo, da pa s tem še ni rečeno, da bi se prenehalo z delom za celo leto.
Potres v Italiji.
Mesina, Italija, 7. nov. — V tukajšnji okolici so čutili danes prebivalci precej močne potresne sunke. Med ljudmi je nastala grozna panika, ker se še vedno spominjajo strašne katastrofe, ki se je pripetila pred par leti. Pravijo, da so ti potresni sunki le predznamenja velikega potresa. Centrum današnjega potresa je bil oddaljen od Mesine samo 77 milj.
POZOR CITATELJI!
Cenjenim naročnikom naznanjamo, da smo ustavili pošiljanje lista v stari kraj, ker so ^»m iz več krajev pisali, da se lista sploh ne dostavlja. Kakorhitro se bodo tozadevne namere kaj izpreme-nile, bomo zopet zadeli s pošiljanjem. Onim, ki imajo naročnino plačano zanaprej, bomo pošiljali lift po pretaka vojno toliko časa kot se ga bo zamudilo sedaj. Toliko toraj v prijazno pojasnilo.
Položaj v Mehiki.
Carranza mora zapustiti svoje mesto do jutri zvečer, — se glasi ultimatum konvencije v Aguas Calientes.
—o—
Washington, D. ('.. nov. — Do torka zvečer ob šesii uri se je stavilo < arriinzi rok, da izjavi, ako tioiV zapustiti svoje mesto brez hoja ali s.- pa ho«-e boriti, da ohrani svoje mesto. — To poročilo je dospelo danes v državni department ter je vzbudilo veliko začudenje, ker ni nihče vedel, da je stavila konvencija mehiških voditeljev tak ultimatum. Carranza mora torej do torka zvečer priznati polnonioe konvencije ter se umakniti Eulaliju s svojega mesta.
El Paso, Tex.. S. novembra. — Iz San v Sidro. Chihuahua, prihaja poročilo, da so ustrelili v Choeolade Pa>w mehiški banditl tri Amerikance. Slednji so šli pred tremi dnevi od tu v Mehiko. V Choeolade Pass jih .je"napadla tolpa Mehikancev na konjih. Potniki so se zabarikadirali za svojimi vozovi in pričela s«- j,- bitka, v kateri so ostali Mehikanei zmagovalci, nakar so oplenili vozove.
Alfonso Iberra. bivši uradnik lista "El Xorte v Chihuahua in Manuel Acosta. njegov tajnik, sta bila obsojena na smrt. ker sta tekom zadnje revolucije podpirale Huerto.
i
Ustaški Arabci.
Rim, Italija. 8. novembra. —. Arabci in Beduini so zelo aktivni v -Cirenajiki. Danes došla poročila pravijo, da so napadli italijanske postojanke v notranjosti dežele ter da atakirajo tudi domača plemena, ki stoje pod zaščito italijanske vlade. Taborišče Beduinov se nahaja v Derni, odkoder vodijo svoje operacije. Ker je pričakovati nadaljnih nemirov, se je ojat'ilo italijansko garnizi-je v deželi.
Denarje v staro domovino.
Promet z Avstrijo se je toliko zboljšal, da zopet pošiljamo denar v staro domovino. V slučaju, da bi se razmere pozneje na kak način predrugačile, in bi se denar ne mogel izplačati določenim ose-bam, bodemo istega vrnili pošiljateljem.
V sedanjem položaju pa ni misliti, da bi denar dospel v roke na-slovljenca tako hitro, kakor preje v normalnem času, ker vsokdo ve, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 22 do 25 dni in v približno tem času bode denar v stari domovini tudi izplačan. Zato svetujemo rojakom, da začasno pošiljajo le za nujne potrebe in za enkrat ne več ka-kor 500 E.
Cene:
K 6 10 16 20 25 30 36 40 45 60
65 60
66 70 75 80 86 90
$
1.10 2.16 3.15 4.20 6.20 6.25 730 8.30 9.35 10.36 11.35 12.40 13.40 14.46 15.45 16.60 17.60
K
100.. 110., 120.. 130.. 140.. IGO.. 160.. 170.. 180.. 190.. 200.. 250.. 500.. 350.. 400.. 450.. 600..
S
20.50
22.65 24.60
26.66 28.70 30.75 32.80 34.85 36.90 38.95 41.00 61.26 61.60 W.T5 82.00 92.25
102.60
18.50
TVBDKA FB ANK SAKSEB
Upravstthro. 82 Cortland St, Wow York; H.

GLaSNaBODA d^NOVEMBEA* 1914
GLAS NARODA"
Daily.)

"CNraed tad published by the
Stenic Publishing Co.
^	(»corporation.)
raANK SAKSER, President. „ANKG PLESKO, Secretary. ^ LOPX3 BEN ED IK, Treasurer.
flM« of Budine«* of the corporation ano i	Addresses of above ^mci-rs :
M Cartiandt Street, Borough of Man-) but t an, New York City, N. Y.
S* ets'o leto vel j* but fa Ameriko in
CaoaJo........................$3.00
" pol leta .......................1.60
!«co xa mesto New York........4.00
pal	inesto New York ... 2 00
** -J«TOyo za i«rto----....... 4.50 j k raj; t
* " pol kta.............2.55 j
.**_ " "ktrtleU............ 1.7Q j
. "<tI-AS NAROPA" izhaja vsak dan
iiTi<-.mii nedelj in praznikov.
da bo prišlo do državljanske voj-I««-. ako se bo premogarskim magna tom iii njih 'zaveznikom posrečilo spraviti iz stavkarskega o-
kraja zvezno vojaštvo.
Dopisi.
Little Falls, N. Y. — Razmere so s«* zadnji »"as obrnile malo na boljše. Kakor si* sli.^i. so bode v kratkem začelo boljše delati. Zadnji ras so dobili tvorničarji pre-(-«•} naročil za obleko i/, starega Novoizvoljeni republika n-so nam pred volitvami obetali • mogoče stvari, seveda je se-
GLAS NARODA"
("Voice of the People") .tu iWl	day fxrept Sundays and
Holiday ft. r abccriptinn yearly $3.£0.
Ad*«rtk«Rtenl on acrMmmt.
jdaj vprašanj« delavstvo. — dobil
11
dni!
d»o
Pi
kaj bodo storili za Pred kratkim sem
po naključju v roke A. S. in A. M. V prvem sr*rn našel samo hujskanje proti napredne in ti časopisju in nasprotovanje preko-ristni stvari: skladu za bedne v >tari domovini. Skoro v-ak človek je mislil, da se tukaj ne more najti nasprotnika. Vendar smo se zelo motili. Na tak način ne bo-•no Slovenci nikdar dosegli svojih pravie. Kar eden zida. to drn iri podira. Mi bi dosegli, kar želimo. samo z energičnim nastopom. Nasprotno sem pa '"-ital v A. M. ponižno prošnjo za podporo za zidavo nove cerkve v Šiški pri Ljubljani. Po mojem mnenju bi imeli gospodje veliko večje zasluge. ako bi nabirali za reveže v stari domovini. "(Jlas Naroda" !-♦* je prvi spomnil teli siromakov, za kar zasluži vse priznanje. I'-pam. da večina misli z menoj. -Jaz sem popolnoma nevtralen in se ne potegujem ne za eno ne za drugo stranko. Kadar pa vidim take neumnosti, moram nehote z besedo na dan. Pozdrav vsem zavednim rojakom ! — Naročnik.
Aguillar, Celo. — Ker imam ravno čas. hočem nekoliko po jas-|ja od poklicati zvez- nili P«1"«U v stavkarskem okrož-. ki vzdržuje /a sedaj U"-	-svetujem nikomur bo-
ka rski h okrajih Colo- «>»«». ker dela sploh m mogoC
l- * podpira in osodij.wt ne pnobčujejo. fJm*i fia| blagovoli po&iljati po —
Money Order. Pri api-amamti kraja naročniko-7 pro-da m nam tudi prekinja. feaTaliMe naznani, da hitrej* najdemo naslovnika.
Dopisom ;n poAiljatvam DarediLe ta aarlov: "OLAS NARODA* *
O Or^'audi St., New York City.
foo 4c £7 Cortf and t.
Preteča državljanska * vojna.
stoji ob robu
—o
vojne. Wilson se
za trenu-
mogarski b ves vpliv,
vojaštva ter upajo, da s< <;ti svoj cilj do srede i. Tri teh poskusih se o-
a vin
d i;
te
i ol nili*
pr.
»jaei r jo zoi raj. K. ie; kat
je plačf
ller. se
ra,
1M
■I p ..1:.
illast v <"olo-
izjavlja, da *'mir in red če doseči se-svojo državici pošlje V »rirani/aeijo ro je, kakor -val in vzdr-je započelo je uvrstilo vse lelali v premolil i I iee. To dej-samoposebi do-bo prišlo med rji do krvavih
mil
n oki drža
\V
1Z]
a r
j«, »h
>!*arske anije (»jejo sl<-dnji
varovati svoje družine, žene oke, pred nasilnostmi jdača-rvnikt>v Kockefellerja in to-v. William Diamond, eden i/atorjev "Lnited Mine ers", je opozoril predsedni-rilsona v neki brzojavki na [jost stavkarjev, da se even-i z orožjem v roki branijo nasilnostmi miliee. l»r/ojavil
D
l><
•avieiuiega izjavila se ne bodo dela ve i v tej drill tudi v sosednjih prav nič avljali priliiteti na rešitev k in otrok stavkajočih pre-arjrv, ki so bili tako srečni, -o ušli masakru v Ludlowu. morilei so sedaj nastavljeni državni milici Colorada." jstvo, «la se stavkujoei pre-rji direktno pripravljajo na • potrjuje v brzojavki^ ka-je poslal zastopnik lista "Ap-to Reason'' svojemu listu, drugim poroča, da se je zo-o ijelo znanega nemškega »le-ega voditelja Uhlieha, ki je roti varžčini izpuščen iz ječe s Animas. I'ril je ravno večje število neoboroženih premogar-jev v ne^ki dvorani v Trinidad.
Nadalje se poroča v dopisu, da se uri v različnih stavkarskih taborih v Trinidad na stotine pre-mogarjev v rabi orožja. Mehiške premoga rje uri neki mehiški častnik ter italijanske in slovanske delavee pripravljajo bivši vojaki. Ti bodo priredili miličarjem, ako bodo prišli, kaj gorak sprejem. Ker se vrie vaje brez orožja, ne more poveljnik zveznih eet ničesar ukreniti proti temu. y*!ed tega ni nobenega dvoma,
mm
a do-
ironi ]i;i upo-|bitL Stavka je namreč še vedno da se iznebe|v polnem teku, kedaj bo končala. pa nikdo ne ve. V premogo-rovili delajo samo skebje, toda upam, da bo napočil kmalo čas, ko vam bo treba iti z vrečo na hrbtu iz kraja v kraj. Pokazali sle kapitalistom, da sle pripravljeni zanje vsj* žrtvovati, še celo svojo bodočnost in bodočnost svojih otrok. Le pokorite se premo-garskim baronom, se boste že naveličali, toda Žid, takrat bo že prepozno. Delavstvo se bo toliko časa bojevalo za svoje pravice, da bo zmagalo, in zmagati mora! Delavske organizacije so že mnogo storile za zboljšanje delavskega položaja, zato jim pa tudi moramo iti v vseh ozirih na roko. LV bi ne bilo stavkokazecv. bi stavka mogoče trajala par dni. potem bi pa vsi lahko živeli pod boljšimi razmerami. Danes" bi bili lahko srečni in cel svet bi vas spoštoval. Ker pa tega niste li<>t<-li. >«• danes trpite, vi in vaše družin?. Kkebi, oglejte si pokopališče v Trinidad, tam boste videli veliko grobov! Dne, ki počivajo v njih, imate na vesti vi in premogarski baroni! (*> bi imeli delavci kako veljavo pri družbah, bi se ne pripetilo niti polovica toliko nesreč, kot se jih sedaj pripeti. Stavkokazi se nadalje tudi hvalijo, da so si nabrali že grozno veliko denarja. Ce je to res, zakaj pa še delajo? Zakaj ne puste vsega skupaj in ne napravijo prostora organiziranemu delaven? Le počakajte, tudi za vas bo še prtsla ura plačila! Pozdrav vsem, ki mislijo z nami! Anton Pirih.
rarji pa nika-»ostavljati se je v. Tako v kakor tudi se uri člane v rabi orožja, v slučaju po-
.1 p La
Nilko Yogrin.
Novela. — Spiaal dr. Stojan.
tej narodni svečanosti
Gotovo bi se bil kesal. ko
došel, ali on
prav sam i/. Poreč ogledaval. Pri'r»e kakor nocoj v Vogrinovi dru-jin zgneteni
povabil.|grmovje, da bi slišal, kaj govorita)dr. Sirnik. ki je veslal,.Lahko je
ie i baron Robert ne j Olga in Vogrin. Njune besede pa j bilo Robertu pri srcu, ko ni videl ko bi bil k sežiganju [so mu vse ovadile. Olge še ni vi-1 med njimi Vogrin a. Skrivši je o-in si je rajši kresove'del nikdar tako vesele in zgovor- pazoval, kako so vsi še v mokri
obleki, stopivši iz
(Nadaljevanje.)
Tako so častili nekdaj v poganski stannlavnosti Slovani svoje solnčno božanstvo ter molili žrtvujoč, da jim mil še solnee posije. A tudi dandanes se obrača marsikateri Slovenec, sežigajoč svoj kres, v tihi molitvi do pravega Boga, da bi nam skoro boljše solnee kakor zdaj sijalo!-
Takega kresa še ni videlo Vrb-sko jezero, kakoršnega so imeli nocoj Doljani. Daleč na strani stoje občudovali so gostje ta krasni ogenj. A tem bolj so se še zavzemali. ko jamejo fantje goreča kolesca kvišku metati ter kotaliti s hriba, medtem ko deklice ple-saje narodne pesmi pojo.
Gospa Skenovska in Olga se nista mogli teh kresnih prizorov dovolj nagledati. Bili sta dr. Vo-gTinu prav hvaležni, da ju jc k vrnejo nazaj,
svojih spremljevalce novska dr. Sirnika, Milka Vogrina.
Tako je korakal Vogrin z Olgo. svojo roko v njeni roki držeč, in dvoje srečnih .src se j«* spajalo v t< h trenotkili. Olga je zdaj prvikrat čutila, kako je pritisnil Vogrin njeno roko na Svoje ljubeče srce ter spoznala, da jo res ljubi. A tudi Vogrin je videl, da mu Olga roke ne odteguje; in ko mu je rekla, da bi se ona nikjer in nikdar nočne teme ne bala, če le stopa na njegovi strani in pod njegovim varstvom, rodi se v Vo-grinovi duši radostna misel, da čuti njeno srce gorečo ljubezen do njega. In v tej blaženosti sklene on, da se hoče boriti za svoie hrepenenje, da si hoče pridobiti deklico, za katero gori njegovo sree. naj tudi bliska in grmi, treska in buči. da se tivse zemlja in gore majejo. Tu je pozabil Vogrin na svoj stan, na svoje ubo-štvo. na svojo ničnost! Te trenot-ke se je čutil močnega, nezmag-Ijivcga. a vendar se je pretresel, ko pri tej priči zahliska in zagrmi, <la je vid in sluh jemalo.
Blizu je že bila nevihta, ko dospe druščina do Vogrinove hiše. Tu si zopet plameniee ožgo ter hitijo k jezeru, da bi veslali domov. Ali glejte, jezero je gnalo tako valovje. da se je vse penilo. Dr. Simik in Rihard poskusita sicer, ali bi bilo mogoče veslati preko razljučenega vodovja, a njun čoln vržejo hitro valovi na obrežje in malo da ga niso raznesli. Povrh pa š<* začne hudo liti. bliskalo ji' in treskalo, da je bilo groza. Družba se mora torej na vsak način vrniti nazaj na Vogrinov dom.
Kakor pa ljubeče srce nobene težkoče in nezgode ne pozna, ako ima le zaželjeno bilje v svoji bližini, tako jc bilo tudi z Olgo in Vogrinom. Ne da bi bila tožila o nevihti in ljudi plohi, veselila sta se šele nad tem naključjem ter si mislila, da pospešuje sama božja previdnost njuno ljubezen. Radostno in smeje se korakata za ostalo druščino. Njun živahen pogovor je ovajal veliko medsebojno nagnjenost in kazal njuno srčno ljubezen. Milko skuša zdaj s svojo suknjo ogrniti Olgo, da bi jo prehudemu dežju ubranil, ter jo stisne bližje nase: kar hudo zahliska in nekaj sekund trajajoča svetloba odkrije ljubečo dvojico — bistrim očem barona Roberta, ki je prežal za grmovjem ob potu.
Robert je bil, veslajoč po jezeru, sklenil, da hoče opazovati, kako in kdaj se vračajo Skenovski z Vogrinovega doma. Nevihta ga je pa dohitela sredi jezera. Valovi ga ženejo na nasprotno obrežje in tu izstopi. Zdaj si poišče kraj, kjer so imeli Skenovski privezan svoj čoln. Tu pričakuje na skrivnem njihovega prihoda. A ko se stopi ob potu za
je i lila pa tudi polna kupa njego-i kjt.,. St. sirnik od njih poslovi, vega trpljenja. Jedva se je pre-j napoti se Robert počasi v bližnjo magoval, da ni skočil kakor raz- kavarno k zajutreku, kajti bilo jarjen lev na svoj plen, zdrobil j j,, osem. Zunaj na vrtu je po-svojega sovražnika ter odtrgal!„žil svoj zajutrek, kakor je bila njegovim krempljem nežno golo-1 sicer njegova navada. Drugikrat bieo. Z bal se je seveda drugih j j(. jlm.i družbo, a danes zjutraj je možkih spremljevalcev, dr. Širni-jbil0 premokro; občutljivi gostje
so zajutrekovali rajši v dvorani.
ka in Rihard::. ki sta hodila pred njima /. materjo. Zatorej se p:j zaroti pri vseh dobrih in zlih duhovih, da se hoče nad Vogrinom maščevati ;n ga pri prvi priložnosti kakor gada uničiti.
Celo premočena je prišla vsa druščina pod strejio. Tu so dolgo čakali, da se izvedri, a bilo je zastonj. Tudi baron Robert, ki je zasledoval ljubečo dvojico do Vogrinovega hleva, moral je stopiti pod streho. Vlegel se je potem tja v pojato na listje, kjer je počival. dokler ga ni vzdramilo petelinovo petje.
I ra je že odbila eno po polnoči j i i dež še ni prenehal. Družba se odloči, da prenoči na Vogrinovem domu. Milko sobo gospej Skenovski in Olgi. njegova mati in sestra pa sta se iz svoje sobe umaknili Rihardu, dr. Sirniku in Milku. V kratkem je vsak na svojem mestu počival, a zunaj je še vedno bliskalo in grmelo, da s.o klepetale šipe na oknih.
Kakor pa človek dostikrat ne more zaspati, kadar v nenavadni postelji leži in v tuji hiši prenočuje. tako se je godilo nocoj tudi Olgi. A povrh jej še pa tudi niso dale spa vat i srčne rane. Dolgo je premišljevala o svoji usodi, o Vo-grinovi ljubezni ter uganjala, kako bi se moglo uresničiti njeno
tem pa je tudi on imel kres nadjžbi. In ko mu je dolgotrajni bliskjčolna, hiteli po vrtu domov, »la bij Dolami izmed vseh za najlepšega, j kakor nalašč odgrnil temno za-'jih nikdo ne videl, oevedoč seveda, da »ii je zanetila grinjalo raz ljubeče dvojice, tedaj j Ko so doŠli Skenovski do vile,
olga v Vogrinovem društvu. * !	-....." '
Ko je baron Robert tako v noči sam hodeval po sjirehajališčih, premišljujoč svojo bodočnost, peklo ga je nekaj v srca. To pa je bila ona strašna bolezen, katero imenujemo ljubosumnost. Zagrenilo mu je življenje in v teh bolečinah in ljubosumnih borbah se .ji* grozil nad Vi gnnovo prisi-1 jeiiostjo, ki mu hoče izneveriti bodočo nevesto. Nehote in neve-doč kaj dela,-se poda na obrežje, stopi v čoln ter vesla v temi ven na široko jezero.
Pri kres.s v naši družbi pa je postajalo veselje tem živahnejše. Vogrin je bil ta večer oskrbel za fante in deklice nekaj pijače, o-o->toio pa je njegova mati s čajem in skromno večerjo postregla.
Med petjem in govorjenjem je bil čas hitro potekel. Tudi ogenj je začel pojemal i in okoli in okoli že ni bilo nikjer nobenega kresa več videti. Vse to je kazalo, da je že pozno, in res je bilo tričetrt na enajst. In zdaj se vsa družba takoj na odhod pripravi.
Polagoma „ so korakali naši gostje navzdol proti Vogrinove-inu domu. S plamenieami so si morali svetiti, kajti temno je bilo kakor v rogu. Le ^lajpazdaj je pot razsvetlil blisk, prihajajoč
sem od karavanskega gorovja, kjer so se bili medtem nakupF-ili hudourni oblaki. Bliskanje je postajalo gostejše, močen veter potegne in — ugasne vse plameniee.
Gospa Ske;iov-ka in Olga za kričita, kajti še hujša tema je sie-d i I a svetli luči. ter Se okleneta , gospa Ske-
olga pa —

hrepenenje. Vse so ju navdajali Dunaju. s,» prt
I udi vpokojenega konjiškega stotnika, grofa Randiča. je pričakoval zastonj danes Robert. S tem se je bil namreč v kopeli do dobra seznanil, kajti bil je njegov rojak in enakega stanu.
Pri zajutreku je imel tedaj naš baron, ker je bil sani, mnogo prilike premišljevati o svojih načrtih. Najbolj pM «ra je vznemirjalo to. da ne dobi od viteza Skenov-skega nikakega poročila. Začel se je b:<ti. da bi se ne bilo pismo izgubilo.
"V sredo večer sem pisal in danes je že ponedeljek"', premišljuje nevoljuo Robert. "Kaj pomeni to? V soboto bi že bil moral do-je prepustil svojo |)itj odgovor, a še danes v ponedeljek ga ni. Na Vsak način mi hoče Skenovski odločno poročati ter mi naznaniti konečni rezultat!"
S tem se naš gost potolaži ter še ostane nekaj časa v kavarni. A ker le ni nobenega znanca na dan. hoče oditi, a zdaj pride pis-monosee. V naglici jra popraša. ali ima kaj zanj. A ko mu pa ta pove. da je danes nekaj tu za gospoda barona, ali pismo je že oddal slugi, "zdirja Robert nagloma domov.
Ves brest sape stopi v shlgiuo sobo, a ko ga ne najde v njej, začne kleli in rotiti se nad stre-ža jem. Povsod ga kliče, a ne more ga priklicati. Slednjič pa ta vendar prihiti, sam nev^ljen, da ni mogel nikjer najti svojega gospoda. Iskal ga je namreč s pismom okoli po sprehajališčih, a zasledil ga je šele v kavarni, odkoder je bil baron ravno odšel.
Hlastno in strastno seže Robert po pismu. Pogleda naslov — bila je pisava gospoda Skenovskega. Ves vesel raztrga ovitek ter bere. Beroč pa hodi semtertja. Zdaj post o ji in mrmra, zdaj udari z roko po pismu, vmes pa tudi zakolnc. (Pride še).
mi-;i in čuti,
ki
zadnjič doma na Šinili njeno dušo tudi nocoj i;i razinirje.no, ljubezni polno srce ni moglo mirovati. Da si pa glavo in srce malo ohladi, napravi si zopet luč. ko je že mati trdno spavala, in išče po mizniei knjige, da bi si čitajoča misli pregnala.
In glej, kmalu jej pride knjižica v roke. A kaj je to? Odpre, pogleda, čita. Ne/apopadno ji je vse. Kaj je to.' — Bil je dnevnik, v katerega je zapisaval Vogrin svoje čute. žalostne in vesele.
Olga je dolgo brala, marsikaj večkrat čitala. Včasih se ji je solza utrnila, zdaj ji je zopet srce same radosti hitrejše bilo: Deklica je čitala. kako nesrečen je dr. Vogrin. odk.tr ljubi — svojo < >!-go. Nocoj je spoznala, da se ni varala o Vogrinovi ljubezni, in zdaj je tudi upala, da se uresniči njeno hrepenenje.
V teh blaženih mislih iu upih
pa je deklica zadremala, dnevnik na prsih držeč, ter spavala sladko, dokler je niso vzbudili zlati solnčni žarki.
VI.
Viharni noči jc sledilo lepo, jasno jutro. Zrak je bil čist in prozoren, gore brez megle. Kakor novorojeno, pozdravljalo je solnee vso naravo, ki je, oživljena po dežju, veselo vzdigovala iz nočnega spanja svojo glavico. Dežniea je bila hitro potekla v razpokano zemljo in zjutraj ni bilo videti mlake. Le velika rosa je visela na rastlinju, in ako si se zadel ob košato drevesce, stresla se je z njega in zmočila t«*. Po logu pa so žvrgolelc p t ičiee .svojo jutranjo pesem in veselje je polnilo človeku dušo in srce, ako je slišal to izborilo pevsko harmonijo.
Solnee je ravnokar začelo zla-titi najvišje vrhove karavanskih gora. ko stopi — baron Robert iz Vogrinove pojate. Kakor tihotapec pogleduje okoli, ali ga nikdo ne vidi stopajočega navzdol proti Vrbskemu jezeru. Najprej si poišči' mesto, kjer je bil Skenovskih čoln privezan. Tu pa si vse natanko ogleda, kakor da bi bil kaj izgubil. In res tam ob potu pri grmovju, kjer jc videl sinoči v
Razne zanimivosti.
Zakaj ga je rana zabolela.
Sedel sem v kupeju vlaka, ki je vozil z Dunaja. Več vojakov-rekonvaleseentov, ki so bili odpuščeni domov, da tam popolnoma ozdravijo, se je razgovarjalo o doživljajih komaj preteklih strašilih dni. Eden izmed njih je vedel posebno živahno in zanimivo pripovedovati. "Naša kompanija se je držala, da nas je sani general pohvalil. Bili smo se kakor levi, žal da jih jc tudi mnogo padlo.*' Naenkrat zapazim za seboj dekličji obraz. Modre oči dekleta so občudovanjem zrle pri-povedujočemu vojaku v obraz. Naenkrat so obstale na našitku ovratnika. Ustnice zadrhtajo in s tresočim glasom vpraša dekle: "Prosim Vas, ni moj ženili tudi pri Vašem polku?" Vojak se zasmeje: "Mogoče, zakaj ne?" Pav-za. "Moj ženin je bil pri tretji kompangi." Vojak: "Ravno pri tisti sem tudi jaz.?' "O, pravi dekle vzradoscena, potem ga pa gotovo poznate." Pavza. Vojak za-kašlja. "Kako mu je pa ime?" "Ilocheder, Kari Hocheder". Ranjenec zategne obraz, skloni se k ranejni nogi, zastoka. "Hocheder, Kari Hocheder . se oglasijo znova drhteče ustnice dekleta. Ranjenec stoka, tipi je po nogi. bolečine ga očividno premagujejo. Vlak se je ustavil. Denle mora izstopiti, sega po svoji prtljagi. "Hocheder. Kari Hocheder", ponavlja že pri vratih vagona. Oglasi se drugi ranjenec: "Gospodična, saj vidite, tla Vam ne
more porabiti, ker ubogajo le. na poljska in ruska povelja.
i
Avstrijska vseučilišča se ne od-pro.
Naučili minister Hussarek je izdal razglas, po katerem bodo prošnje za državne skušnje na avstrijskih vseučiliščih olajšane. Vseučilišča se pa letos ne odpro.
Draga vej na'za Švico.
Mobilizacija 5011.000 mož stane Švico vsak dan 1,400,000 frankov, ogromna svota za malo deželo. Švicarji čuvajo lastno deželo, kar koristi pravzaprav Francozom in Nemcem. Švicarji zato tudi pričakujejo. da jih bo tisti, ki bode zmagal, odškodoval. Za izredne izdatke iščejo v Švici tudi novih dohodkov iu nameravajo uvesti tobačni monopol.
Kakor v peklu,
S francoskega bojišča je pisal neki nemški vojak: ... Ne morete si misliti, koliko moramo prestati. Leži nas šestdeset mož naše stol ni je. z našo zastavo, brez častnikov v gozdiču, sedaj že šestintrideset ur. in venomer strelja na nas francoska artilerija. Zašli smo na artilerijsko strelišče, ki je široko petinštirideset kilometrov. , in smo v gozdiču popolnoma od-I rezani od svojih. Kakor hitro'se ' pokaže le ost šlema, nas obsiplje-
jo Francozi s strahovitim ognjem. Prav tako je. kakor v peklu. Poleg tega pač nič jesti in niti kapljice vode. Pravkar sem pojedel zadnje, kar sem imel, nekoliko grahove moke. Radovedni smo. kako se konča vse to. Vojna kuhinja ne mor«- do nas. ker bi jo razstrelili. Drugega n un ne preostaja. nego suho brinje. To j • moj zadnji košček papirja, pa saj je tudi vseeno. I parno še vedno, da se rešimo nekako, če se pa ne. pa tudi ne moremo drugače. ..
Krr vse se najde v želodcu morskega volka.
Iz Raba poročajo: Tukajšnji ribiči so vlovili morskega volka, ki je bil skoro pet metrov dolg in je tehtal blizu 20 meterskih stotov. V želodcu so našli: pet moških čevljev, par otroških šti-flct. v eni še nogo. par platnenih moških šolnjev, en manjši čevelj z nogo. kos moških spodnjih hlač. srajco, jopič. nogavice, žensko bluzo, belo žepno ruto s črko 'S*, par otroških nogavic in več človeških kosti, ki so jih pokopali. Domneva s«-, tla so to o tanki žrtev z "Gautseha".
Ecliko je stalo odkritje Amerike.
Neki španski učenjak objavlja iz M-liiva španskega mornariškega ministrstva, koliko je stala Kolumbova eksj.edicija v Ameriko. Mornarji so dobili mesečno 10 do 12 kron in so morali iz te plače tutli brano plačati. Kapitani treh španskih ladij, ki so dne 12. ok-tovra 14!»2. zadeli na amerikanska tia. so dobivali mesečno plačo kron. Krištof Kolumb je dobival kot admiral letno plačo 1<><!U kron.
LŠČem brata FRANKA UDOVIČ. Star je 42 let. Dolgo časa je bil v Clevelnndn, O. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj se sam zglasi. — George Fdovie, Box
L Camp Cheat Bridge, W\ Va.	(9-11—11)
Iščem svoji-ga brata FRANKA ROBNIK. Doma je iz Luč pri Ljubnem na Štajerskem. Pred štirimi b-ti je bil v Minnesoti, zadnji čas pa v Coloradu. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi javi, ali naj se pa sam oglasi, ker mu imam poročati več važnih stvari iz starega kraja. .laz sem na farmi. — Cili Robnik, omožena Jakobih. Box 112. Crivitz. Wis.
(9-11—11
— i. . ■■ -■ - ■■ ■ ---**
Želim zvedeti naslov brata ALOJZIJA M LLC. Pred par leti j«- bil nekje v Minnesoti. Kdor ve za njegov naslov, prosim, naj mi naznani, ali pa naj si' sam zglasi. — Frank Mule, Box 1. Camp :»2, Cheat Bridge, W. Va.	(t(-ll-ll)
blisku Olgo in Vogrina, zapazi more odgovoriti; mož iina velike
nekaj belega. Bila je žepna ruta z zobci ozaljšana in na njej si či-tal vezeno ime: Olga. Hlastno pobere Robert to dragocenost in jo shrani. Potem pa stopi nagloma v svoj čoln ter vesla proti Pore-čam.
Domov prišedši, ne da bi bil šel Robert počivat, se preobleče ter gre na sprehod. Hotel je videti, kdaj in kako pridejo Skenovski domov.
Solnee je že plavalo visoko na nebu, ko zapazi od dalee znan čoln. Bili so v njem Skenovski in
bolečine." "Odpustite", pravi dekle bledo in prestrašeno ter izstopi. Vlak vozi naprej. Ranjenec ne stoka več, se«li zopet popolnoma mirno. "Ali so Vas bolečine že minile?" ga vprašam. "Saj me ni nič bolelo." — "Zakaj ste pa tako stokali?"' — "Moj Bog, jaz ji nisem mogel povedati. Njen Kari je bil prvi. ki je padel v naši kompaniji..."
__ i Dražbe kozaških konj
razpisujejo v Nemčiji, ker teh
konj nemška vojaška uprava ne
V
Prairie Creek, Ark. so došle zvezne čete.
Pert Smith, Ark. ♦>. novembra. Posebna velika porota, katero se sklicalo, da preišče dozdevna kršenja postave od strani stavkujo-čih premogarjev v Prairie Creek okraju, je dvignila danes proti številnim stavkarjem obtožbe.
Dva oddelka, A in It polka pod poveljstvom kapitana Scales sta došla danes sem ter sta popoldne odkorakalo proti Prairie Creek. Iz stavkarskega okraja prihaja poročilo, da sta pogoreli v mestecu Harftord, nekako tri milje od tukaj, dve prodajalni. Vzrok požara je še nepojasnjen.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Tunesassa, N. Y. — Najboljše jc. če se sami poravnate. Cela naselbina bi prišla v slabo luč, Če bi se kaj takega priobčilo.
Kje sta moja dva prijatelja AN-1)11 H-1 PKRD1II in IVAN BK-
NMDKTČ ? Doma sta pri Tolminu in lansko leto sta bila v Lorain. O. Prosim cenjene rojake. če kdo ve za nju naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sama oglasita. — dolin Dobravee, l(i(3!» K. 21). St.. L »rain, Ohio.
roil—ii
ZAHVALA IN PRIPOROČILO.
Mr. ALOIS SKLL-J, \ O. Box 14i >2, New York. N. Y.
Cenjeni:— Poslano harmoniko aiodel - L" selil prejel in se je zelo razveselil. Devet let sem v Ameriki, pa še nikdar nisem videl 'ako lepo delano in lakti fino har-noniko, za katero se Vam srčno zahvaljujem in Vas vsem roja-com toplo priporočam.
Kil«]. < 'erne, P. o. Box	Melntvre, Pa. \
Poslano kranjsko harmoniko sem prejel. Zahvaljujem se Vam za tako izvrstno harmoniko, ki se vsem jako dopade in vsem se je priljubila.
Frank Coheven, 41G MeAlpine St., Duryea, Pa.
Poslano harmoniko kranjski model prejel; sem prav zadovoljen ž njo in Vas bom vseni priporočal.
Anthony Tatzer, P. O. Box o!M), Gre nsburg, Pa.
Naročeno harmoniko model 'L' z veseljem prejel in s«mi prav zadovoljen. Hvaležen sem Vam za tako dobro harmoniko in Vas bom vsem priporočal.
Joseph Lakner, P. O. Box 14"».	Cuddy, Pa.
SIovensko-Amerikanski <
KOLEDAR
za leto 1915
S prvim novembrom pričnemo razpošiljati naš Koledar za leto 1015 onim, ki so nam že poslali uaročnino. Letošnji koledar bo izvanredno zanimiv ter bo vsebo-%'al med drugim številnim čtivora tudi znamenito razpravo načelnika tajne službe Združenih držav, WilTiama J. Flynna: "ČRNA ROKA IN NJE DELOVANJE", v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in koneqpo u-gonobil zločinsko družbo, ki živi ■>d izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Že sama ta povest je vred ti a male svote. Poleg 'ega je še nebroj drugega zani-nivega, poučnega iu zabavnega 'tiva. Prepričani smo, da bo ošnji Koledar izvanredno uea jal našim čitateljem. Cena: 30c.
Naročite ga pri:
3L0VENIC PUBLISHING CO. 32 Cortlandt St., New York City.
H

Po znižani ceni!
I
i Amerika in Amerikanci. [
r
i i i i i
J.2M. Trunk:
je dobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je Terana v^platno in za sponsiri j&!»o prilična.
_Založnik je imel veliko stroškov in Be mn nikakor n
izplačala, zato je cena r^ana. da se vsaj deloma Dokri-jejo velik! stroški. __Dobiti je pri:;
■ Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
i »
i »
HMikiidiflMaiN
-


f." iiil
GLAS NAKOPA, 9. NOVEMBRA, 1914,
EF
Jugoslovanska
B	:
Katol. iedneta
-B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
SLAVKI OfcADKTia«
Predsednik* 3T. A. GERM, 507 Cherry Way or bo* §7 Brad-
doek, Pa.
Podpredsednik: AIX)I8 BALANT, 113 Sterling Ave., Bsr
berton, 0.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOU2E, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, S^lida, Colo.
movm ZDRAVKIE:
Dt. IfABTIN J. IVEC. 900 N. Chieago it., Joliet,
Ili
M ABZOSJflMI:
MIKM ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mieh. PETER 6PEHAB, 422 N. 4th St., Kansas City, Ean». JOHN VOGRICH, 444—6th St., La SaUe, 111. JOHN AUSEC, 6413 Mstta Ave., Cleveland, 0. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POEGxKl— FRAN JUSTIN, 1708 E. 28tb St., Lorain, O. JOSEPH PISITLAR, 308—6th St., Rock Spring«, Wyo. GREGOR PORENTA. Box 701, Black Diamond, Wath.
POMOŽNI ODEOE:
JOŽEF MERTEL, od druJtva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva itv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva itv. 114., Ely, Mirni.
V«i dopisi tikajoči se nrednih zadev kakor tudi denarne poii-Ijatve naj se pošiljajo na glavneps tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotne** odbora.
Na os bn a ali neuradna pisma od strani ilanov as nthod? oviralo.
Draltvcno glasilo: "GLAS NARODA
Razno
iz vojne,
O podmorskih čolnih.
lJi
, pod. tbudil
H i ta
snega novo
dejanji« nem-
čolna 'T 9" zanimanje za ** Polaer Tag-tem najbolj it»*k članek, ki niiil tudi naše
ob
da pr
di-
al« < >,
onega dne, ko so zaT-eli obuvali ladje s topovi, o«l tega ima vodilno ulogo v pomorili boju veliki top. Inženirji sci sieer trudili, da zgrade vedno •nejjše in odjMimejše oklopne v-c, toda tudi artileristi niso nehali s svojim delom. Vedno je in silnejše topove in krogle konstruirali in končno je bila zmaga na strani artileristov. *r<'d kakimi 50 l« ti pa so iznašli ,<>v strahovit naboj torpedo. Tor-iedo ima v sredi cilindrično, na be h koncih pa konično (Spiralo) obliko. Navadno je dolg 4 in nji metra, težak okoli 'J">0 k^r. 'orpetio sestoji iz t r»*h delov. V • "vem delil je okoli 115 kg dina-nita ali drugega močnega raz-treliva, v sredi je aparat, ki : dira višino, v kateri mora plant i torne<b
m t pb
tudi
io. Njegova največja slabost pu itoji v njegovi zelo mali hitro-. Vzrok male hitrosti je v tem, nudi podmorski čoln votli v meri s svojo velikostjo veliko •jo odporno ploskev, kot pa lire ladje, ki plavajo po vodni gladini. Pa tudi tedaj, če je pod-\ morski čoln nepotopljen, je oje-. grova hitrost znatno manjša, kot pa hitrost križark in torpedovk. I Druga pomanjkljivost podmorskega čolna obstoji v tem, da ne sega pogled z njfga dalee. Po<l vodo pa se ta slabost še v veliki meri zveča, tako da se sme potopili podmorski čoln pri bližanju - »vražni ladiji le toliko. <la osta-ne njegov vrlini del. kj<*r je daljnogled. š<* vedno iz vode. S tem i pa i«* dana možnost, da ga opazi i sovražim ladja , in da ga z eno samo topovsko kroglo potopi, Pod-I morski čoln se potaplja stopnje-jma. na j prvo tako. da ostane po-iveljniški stolp izven vode, potem 'periskop, nakar se potopi popolnoma. Današnji podmorski čolni j imajo dve do sedem lansirnih ee-j vi. nekateri pa tudi brzostrelne
tOJM
naši motni domišljiji je trajal boj
dalje. Noe nas je objela, vsi smo bili tihi in po poljani je vladal mir.
Naenkrat pori strel. En edini strel v temi nad tisoči in takoj je končal lažnjivi mir in pregnal vsakemu iluzijo spanca. Vsi smo poskočili in vsi smo zagrabili za orožje. Brezdvomno je vdrl sovražnik v tabor in tako smo streljali okoli srhe in* zasajali sablje in bodala v meso. Ali kletve umirajočih so bile ruske in pri motni svetlobi smo zapazili, da smo morili svojce. V grozi in studu, kot ljudje, ki se po hudodelstvu zavedo svojega dejanja, smo gledali okoli sebe in se povpraševali za vzrok strela. Tedaj sr začuje v noči glas straže: "Konj se je utrgal in ker sem se bal, da bi se splašili drugi, sem ga ustrelil." Pobrali smo mrtve, bilo jih je 14. te srn o pomorili. Bratje! Pogled nanje bil tako grozen, da j'* potegnil stotnik samokres in se ustrelil. Po taki grozni noči so bili* končane naše sile. Drugega dne smo prišli v avstrijsko ujetništvo.
Kako je bil vjet aviatik Chevil-lard?
O zajetju Chevillnrda, ki je po svojih smrtnonevarnih poletih tudi znan Goričanom, pripoveduje of* i videč to-le :
Drugega septembra okoli petih popoldne so prisilili Nemci 1'ran-eoski aeroplan, da je pristal. Iz aeroplana sta stopila dva, častnik grueijduega štaba in pilot. Oba sta bila vjeta. Po kratkem premišljevanju sem spoznal pilota, ki pa nikakor ni hotel povedati svojega imena. Ker mi je bil pa Che-villard dobro znan, saj sva bila vi-liko skupaj, j«* moral konečno priznati, da je on ("hevillard. Ko i o o streljali na < 'hevillardov aeroplan, je ta letel 1»mi metrov visoko, smatrati nas ji' moral /m Angleže, ker drugače je nerazumljivo. «|a je mogel letati tako nizko. V aeroplan 11 smo našli mnogo bomb in p;i razne spise.
Junaštvo
ra-
rabnosti podmorskih čolnov •lo i
tudi že sedaj gotovo, da se drzni naklepi navadno posrečijo. To pa je že tako stara izkušnja, kot vojna zgodovina sama.
i
! i
Noč groze.
z malim kalibrom. O upo-
v zadnjem koncu pal'""""!"1 1'""»»'™'"" l""u,_uv so . ...	. mnenja zelo različna, \ekai pa je
je stisnjen zrak. ki daje torpedu'	J 1 J
gibalno silo. Torpedo se ne izstreli, temveč sune (lansira), in sieer iz posebnih, takoimenovanih lansirnih cevi. Takoj, ko je torpedu ''izstreljen", se odpre en ventil in potom stisnjenega zraka se z i. ne torpedo premikati v določe-l Mlad ruski poročnik, ki se liani smeri. Ker je napolnjen torpe-jhaja v avstrijskem ujetništvu, je «1,. le z najsiln. jši.ni eksplozivni-j pripovedoval nekemu poročevalcu mi snov mi. zato j** učinek njegove J o svojih vojnih doživljajih. De-e ksplozije uničujoč.
Slaba stran torpeda distanen, le par sto metrov t ere se more lansirati torpedo. Zato ko takoj začeli misliti na
gradnjo malih ladij, ki bi moralo!,-,j nas je minul smeh. vedno bliž-I .ti kolikor mogoče hitre, težko| j* S(> letele krogle in skoraj so »pazljive in take, da bi nudile so-j padale med nas. Nič ni groznej-\ raznim ladjam čim najmanjši še^a kot pogled na krogle in ki eilj. Tako so nastale torpt dovke. ] k0 pridejo med nas izgledajo, kot Ponoči ali v megli so se torpedov-j,i;l num hotele zaklicati: "Ali-■ e obnesl«. in postale so nad vse,lufcaj ste torej!!" Po vsaki taki nevarni* orožje,- V obrambo tor-jgalvi smo padli na tla in potem p. lovk so nato zgradili torjiedne i poklali okoli sebe, koga je vze-lovee. To so večje ladje, zelo hitre j |„ Inr7ja smrt. Brez nade na reši-iu ki imajo wč brzostrelnih to-U,.v smo ^ili in niti poskušali ni-po\, A.i z njimi potope torpedov-1 smo, da bi utekli. In kako tudi! ke. A l kljub temu so pokazale j ( > i10teli uteei grozni toči kro-preeejšnjo odporno j ^^ tedaj bi morali zapustiti naše
in to bi bil siguren samo
učinek njegove jo «
iial je:
pa je mala (VI teden smo bili v dežju av-i/. ka-1 strijskega ognja. V začetku so letele krogle predaleč in mi smo se pogledali in se smejali. Ali sko-
hitre, težko bi nudile so-1 padale najmanjši še^a
i rj ledov k
lo in v rusko-japonski vojni jej^^oj^ rišlo do dolgotrajnih bitk mt
. pedovkami in torpednimi lov-jko je nas patj|a polovica, je na-t. n «;,i bi bila pri tem potoplje-jstala noč in zapustili smo okope.
nor. Med groznim streljanjem
i.t
tudi le ena torpedovka. Zato j Kolena so nas bolela in čisto ne
,!>or .žili torpedne lovce z vt-č-1 mogoče se nam je zdelo, da vsta topovi, kar je bilo posebno nemo. Pobiti in čisto zmešani od zategadelj potrebno, ker ^ groznih eksplozij granat in šrap povečaala ' strelna" j nelov ter dii ji vsled velikega šte J vila padlih, lezemo bolj kot gre ino iz naših postojank. Tedaj nam
juni tudi
je medtem •d i sta nem torpedov.
Skoraj v istem času pa je bil tudi toliko izpopolnjen podmorski čoln, da se je lahko uporabljal za vojne namene. Glavna njegova prednost je, da se more približati
je bilo javljeno, da se smemo noči utaboriti. Padli smo na zemljo in niti odvezali nismo odej. Naša zmučenost je bila tako sil-
aovraioi ladji skoraj čisto neopa- na, da niti spati nismo moglL V
jeno od dolgotrajnega boja. Naš stotnik je začel citati, a mi 'smo željno poslušali, da eujemo, kaj je novega pri nas doma. Naenkrat je začel stotnik stiskati papir, dokler se mu ni obraz narav- ^ nost popačil vsled o/.lovoljenja. Posegli smo po liovinah, da vidimo tudi mi, kaj ga je tako razburilo. lu takoj smo morali čitati. kako so nemške žene naše sovraž-pike Francoze, ki smo jih dovedli kot ujetnike, sprejele navdušeno, nudeč jim darov in — vročih pogledov. Cut ozlovoljenja je prevzel tudi nas. Nay. stotnik je rekel: **lirdobe ženske, ki so poga-zile svoje nemško poštenje! }.li se tu borimo za njih, mi krvavimo, naši ranjenci ginevajo tu. one pa obdarujejo naše sovražnike!"'
V tem trenotku je padla bomba. Stotnik in še en naš tovariš sta se zvalila mrtva na tla. V njunem obrazu je bil še sedaj tisti izraz ozlovoljenja in zgražanja. Jaz in prijatelj sva ostala le malo ranjena in sva odnesla s«*boj stud nad onimi ženskami.
(Kakor znano, so nekatere ženske v Draždauih sprejele francoske ujetnike s cvetjem in jedili.)
po matnnaticnem čunu.
V balkanski vojni se je odigral pri obleganju Odrina (Drinopolje ali Adrianople) ta-le dogodek: Bolgarski polk je naskakoval iz razdalje 6<m> metrov turško utrdbo. Približal se je skoro na 2<H) metrov, ali toča sovražnih krogel je grozno zdeciniirala polk, da je začel omahovati. Tedaj pa je zagrabil za pol kovno zastavo null godbenik, vojak, ki še vse življenje ni storil nobenega junaškega dejanja. Ko so videli ostali, kako drvi mali godbenik s praporom naprej, so udarili naprej in zavzeli utrdbo. Nato so ga dvignili malega godbenika in ga odnesli pred poveljnika, kjer so zahtevali zanj odlikovanje. General je nato vprašal malega praporščaka, kaj ga je navdalo s takim pogumom, da je drvil tako junaško naprej. Nato je odgovoril mali junak: "Račun, da, račun, gospod general! Izračunil sem, da smo izgubili pri prvih 400 metrih polovico iiiož. če bi šli nazaj, bi morala pasti druga polovica. K utrdbi pa je bilo le 200 metrov, zato sem imel še nadejo na rešitev in zato sem zagrabil zastavo."
Snidenje na bojišču.
Novine v Kljuži (Kološvar) na Ogrskem pišejo mnogo o zanimivem slučaju, ki se je dogodil mlademu socijalistu Flamerju. 1 ill je vedno na čelu vsem gibanjem za delavstvo, vodil je vedno deputa-eije in iiačeloval sprevodom, pogosto je prihajal v spopade s policijo. posebno pa s šefom policije. s katerim se ni ravno prijazno gledal. Na bojnem polju pa se je mladi socijalist izkazal z veliko hrabrostjo. Nekega dne je bil v Galiciji ranjen, pa je vendar obvezoval tovarišem rane. Naenkrat je prišel do nekega oficirja, ki je ležal s težko rano na nogi. Fla-mer se je pripognil k njemu. Bil je šef policije v Kljuži, njegov poznani sovražnik. Flamer pa se je spustil takoj k njemu in mu nudil prvo pomoč, povezavši mu krvavečo rano. Šef policije mu je ponudil roko in se mu zahvalil s solzami v očeh. . . Kljužki listi pišejo o tem dogodku ganljive članke. ker je bil Flamer jako popularen v vsem mestu.
Junaki in mehkužne ženske.
Neki ranjeni Častnik je pripovedoval sot rudniku nekega nemškega lista, kako je bil ranjen od sovražnikove bombo*
Bilo je po bitki. Vojna pošta nas je zopet dosegla, pak smo poseli v hlad nekega drevesa, da Či-tamo časopise, došle iz domovine. Okolu nas je ležalo moštvo, utru-
Ncvo franccsko orežje.
Nemški vojaški zdravnik pripoveduje v "Miinchener Medicini-sehe Woehenschrift * *: Najnovejše orožje uporabljajo Francozi. Avi-tiki francoski se ne poslužujejo bomb, temveč tudi jeklenih pu-sic, katerih učinek je jako zanimiv. Neki ranjenec pripoveduje: Naš regiment, je imel ravno odmor, ko sta se nad nami pojavila 1200 do 1500 metrov visoko dva aeroplana. Ležali smo v skupinah na trati. Naenkrat začutim v desni iiogi nad peto pekočo bolečino. Mi>lil sem. da me je sosed vsled neprevidnost i Minil z ba jonet om. Toda istočasno z menoj so zapri-čali tudi mnogi drugi tovariši in konji pri iivkcm vozu. ki je stal v bližini, so se pričeli plašiti. P<»
gledam nogo in vidim, da se mi je zarila jeklena puššea globoko v meso. Mnogim drugim tovarišem je prigodilo še hujše, enemu je priletela pušiea v obraz ter mji predrla lica in usta. drugi je ležal kakor na zemljo pribit, enemu konju je tičala pušiea v očesu. Naše začudenje je bilo veliko. Ptišice niso mogle priti od nikoder drugod. kakor iz aeroplanov, ki sta krožila nad nami. Rane niso biie
ze|<» težke. Kakor pripovedujejo d" ligi ranjenci., je padlo takrat na oni nemški regiment okoli 50 pušic, približno odstotkov jc zadelo svoj cilj. Pušiee so iz jekla. S milimetrov široke, 10 centimetrov dolge, IG gramov težke. Spodnja tretjina pušiee je masivna. ostali dve tretjini obstojita iz štirih jeklenih dolgih šivan k, katerih prerez kaže sliko zvezde. Rane, ki jih prizadevajo te pušiee, običajno niso nevarne. Strel v prsi ali v glavo pa more biti smrtonosen. liane se kmalu zacelijo.
[ izšla jt* druga izdaja ▼elezanimi-' Te knjfjr«?, prevod grWice Laritck:
i Življenje na avstrij. dvoru
!	ali
I Smrt cesarjeviča Rudolfa.
J	bvusj'liiiuu u njfi»iira |jpirjj Itr
| ujicpu urji^jt kedaj bil« t Ameriki <r >!•««■-. «kes jeziku. Ofecesa 144 (Irani tertri etike M | posebnen papir}«, cesarice ELIZABETE, cetaije-' viča RUDOLFA in uartčat b*ranice VET5ERE. I Ijabhake ilednjega.
> Cena knjige s poštnino vre J 75c.
IVnar pošliif> po pošt Monfv Orrt^r ali pa v poštnih ziunkali ni:
John Putrfch,
520 £. ?7th St. Box 211 New York
Pczcr rojaki;	Pozor rojaki!
V A Ii I L O na
PLESNO VESELICO,
katero priredi slovenska Victor godba
iz M o*ham-Johnst o\vn, Pa., v Coneraaugh, Pa., dne 14. novembra 1914
v slov. dvorani sv. Alojzija. Vspored:
1.	Sviranje slovenske godbe na javnem prostoru.
2.	Ples.
3.	Sviranje godbe mod odmori.
4.	Jzzrebanje dobitkov.
5.	Plesne komade izvaja domači orchestra.
6.	Prosta zabava.
Začetek točno ob sedmih zvečer. Za vsestransko postrežbo bode najboljše preskrbljeno.
Rojaki ju rojakinje, udeležite se veselici* v polnem številu! Vljudno vabimo tudi sol)rate Hrvate. Na wselo svidenje na dan 14. novembra v slovenski dvoran; -v. Alojzija v <'onemaugh !
C<;-i>—t i	oimoR.
Dr. Josip V. Grahek.
EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. 2sg
Zdravim vse bolezni moške, ženske in otrovje. 841 East Ohio St., [AU«ffbcRy] N. S. Pittsbarf, Pa. Masprotf "Hotel Pavllnae". — Kart SU?. L 2. J Jn 4 votllo riww c-iii* dU
Redka prilika
za tajnike raznih društev, trgovce in druge pisarje.
Za ugodno ceno se dobi nekaj rabljenih pisalnih strojev raznih izdelkov, pri katerih smo dali nadomestiti slabe dele z dobrimi, in urediti tako, da se na njih za-more pisati slovensko in angleško. Sedaj po omenjeni pisalni stroji dobiti za nizko eeno, po kakovosti od $1?5 do $60. Cena novim je bila $90 do $120.
Pisati na istih se priuči v kratkem časujlahku vsakdo. Natančneja pojasnila daje
Slovenie Publishing Company
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.

POZOR! »Ia/. imam na prodaj še ii;i!n'_r ; d.ibre in rodovitne zemlje. Kal'-rega vest*li farma, naj pridr in k ij i s«m|;ij. — <ire«ror S**-liškar, I i. ."*. (ireenvvootl, Wis. (:: i:{- 11)
NOVO!	NOVO!
"SVETOVNA VOJNA".
Popis pričetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Čisti dobiček te izdaje se bode oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih, mož v sedanji vojni.
Rojaki, pomagajte dobri stvari! Cena zvezka 2oc*. Naroča se pri:
V. J. KI" BETJv A, 538 145. St., New York, N. Y.
(30-10—20-11)
Rad bi zvedel, kje se nahajajo moji prijatelji: JOSIP liA-LANT, ANTON MIHAČIČ in JOSIP MEDVED. Če je njih volja, naj se mi javijo. — Anton Penko, Milbnrn, \Y. Va.
(6-0—11)
KDOR POTREBUJE
dobro izurjenega mizarja, izuče-nega v starem kraju, naj piše na:
Frank Ilreščak, Box 328,	Davis, TV Va.
(5-7—11)
Iščem svojega brata ANTONA ŠTIII, podoniače Grebeev iz Kompolje št. 71, fana Velike Lašče, Dolenjsko. Sedaj se nahaja nekje v Coloradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi ali naj se sam oglasi. — Josip Stih, Box 3S2, Minonk, 111.
(6-9—11)
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v državah Pennsylvania in West Va. naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDia,
kateri je pooblaščen pobirati ročnino za "Glaa Naroda" i» iz-davati pravoveljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočajbo. S *pcštovanjem
Uoravništvo Glas Naroda
Iščem brata ANTONA GRL. Star je 22 let. Pred 6 meseci j.- dedal v Fairmount, AV. Va. Kdor ve za njegov naslov, prosim, da mi naznani, ali pa naj s»> sam zglasi. — .Mike Grl, li.>x 382, Thomas. AV. Va. (."»-7—11-
VAŽNO NAZNANILO.
Vsi potniki, kateri «o na- — mera vali potovati v stare j ^ domovino ta teden ali na- j rj mera vaj o pet ova r pri-lil hodu je, naj ostanejo na svojih mestih, ker sc vso paro-brodne družbe prekinile nedoločen čas & prometom. Kadar se zopet razmere pre-arugačijo, bodimo pravočasno poročali na tem mest«.
Tvrdka Frank Saks«?
Kadar je kako dn!f.vo rarce/ijeijo kopit: tzrl? c, ia, t«?o, »gaiie godfcens In4truniccte, kape itd., ali p« ktdarptitiebojcte cic, nrlžico, pmtale r.rdtin itd , n« kupite r»rej nikjer, da ludi icece jacen« >p»*.--ate. Upriiao.« V»6 itice le 2c. pa Ei bodete prihranili dolsr?
Cenike, več vrst pošiljam brerj I*čro. Pilite rn.ni.
IVAN PAJK & CO., Conernaugh, Pa. Eox 328.
| Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost je 21 pri 28 palcili,
[Zlg© Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsepa kaka države, koiiko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d-
Pošljite 15 centov v znamkah in natančen naslov in pošljemo vam mapo takoj po pesti.
SJovenic Publishing Company,
82 CorUandt Slreet,	New York, N. Y.
Kje je moj prijatelj MARTIN ZGOXC? Doma je iz Dol. Kro-novega na Dolenjskem. Tukaj v Združenih državah biva že kakih 8 let in sedaj se baje nahaja nekje v Pennsvlvaniji. Oe kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. John Zorko, 500 N. Broadway, Aurora, 111.	(6-9—11)
r>:xitol kakortnekoll vrata Iid«ta]«B In
popravljam po najnižjih cenah, a fleJe *.rpe±no In lanesljivo. V popravo xan fijivo vsakdo pošlje, ker sem te nad II tet tukaj v tf m poslu In sedaj v «to-lastnem <?omu. V popravek vxamera runjske kakor vse druge harmonike ter računam po d*!u kakorXno kdo ■»-hteva brex nadaJjnlh vpratenf.
JOHN WEN ZEL
1017 M. ttnd ft_, CIev*!&ndL Okle
PAVA HRVASXO-SLOVENSKA TOVARNA TAMBURIC V AMERIK
priporoča te veeru Slovenskim tam-bar&ikim zborom, kakor tudi poes meznikom, ki ljubijo tambuie. V tej tovarai se izdelujejo tambnre po najnovejism sista-aau in najpopalne j-iik nmatmiakUi ca-črtih.
OkraSene so z biseri in vsakovrstnimi rožami.
Velika zalogi vsakovrstnih godal in najboljših gramofonov ter finih bloveuskih p!oSč i t. d.
Veliki ilastrova-□i cenik ■ slikami polljem vsakemu xaatonj.
Ivan Benčic
4t54 St. Clair km.,
Cleveland, Ohio.
Najmodernejša
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvzšuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah-
Delo okasno. izvršuje prevode ? druge jezike. Unij »ko organizirana. Posebnost so društveni pravila, okrožnice, pamfleti, ceniki itd.
1 ■ *
Vsa naročila pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
NAJVEČJI


p. y up m w	-w w w f t yt » y ^ T T	f
M M
M m H
M
H
m
Doli z orožjem!
IOODBA CVUIVJi,
Spisala Barta pL Snttner. — Za "Glas Naroda"
priredil J. T.
ifh TTi A	^ ^ ^	^
M M h H
| 1 > j
27
(Nadaljevanje).
—	Zakaj vendar to rožljanje z orožjem, če noče nikdo udariti? sera vprašala očeta: — IV hočeš mir. odvrni vojno. — Mi ol»oro/iij«-me samo /a mk slučaj. Kdo ve, kaj pride? — — —
Kaj pa Prusi ?. .. Ali nas mislijo napasti?---Pa tudi oni
pravijo, da se morajo zavarovati proti nam... To bi bila zavrat-nost... In oni pravijo, da smo mi zavratni... To pravijo samo za-ra»litega, da bodo lahko bolj oboroževali. To je kro«rT iz katerega ni izhoda, to je ka<"a, ki sama sebe grize za rep. Država lahko samo na ta način prepreči vojno, če nasprotuje onemu, ki jo hoče.
Oborožvanje je trajalo skoraj tri mesece. 12. marca je planil oče ves vesel v mojo sobo.
—	Hura! — Dobra poročila!..
—	Ali so prenehali? — sem ga vprašala veselo.
—	Zakaj bi prenehali? Ravno nasprotno. Včeraj je bilo veliko vojno zborovanj«-... Ti ne veš. kakšno vojaško moč ima Avstrija... Predrzen Prus naj se skrije... 800.000 mož je pripravljenih... Vsak dan lahko odkorakajo... Vrliovno poveljstvo bo pa prevzel Benedek. slavni vojskovodja. .. Zaupno Ti rečem, otrok: Samo migniti je treba, pa je Šlezija naša.
—	Moj Bog. moj Bog! — sem zastokala. — Ali nas bo zopet tepla šiba božja... Kdo more biti zaradi pohlepnosti tako brezsrčen ?
—	Le pomiri se. Mi nismo slavohlepni, mi ne hrepenimo po drugih deželah. . . Vlada želi miru. to je že stokrat dokazala, ne samo enkrat. Včeraj se je izkazalo, kako močna je naša armada. Vse droge velesile se nas boje... Boš videla, da bo Prusija takoj od-nehaia. Nikakor pa ne bomo kar tako meni nič, tebi nič pustili Slezvig-Holštajnske.. . V tem slučaju gre za našo čast. za naš obstanek... Tega seveda ne razumeš... Vojno posvetovanje je pokazalo, kdo je prvi in ko je zadnji... Potomci brezpomembnih brandenhurških knezov ali pa potomci slavnega nemško-rimskega cesarstva! Prepričan sem, da bo mir. Če pa Prusi ne bodo dali miru. če nas bodo še izzivali, jim bomo plačali, kakor zaslužijo... Želeti bi bilo. da bi se udarili.
Iu Ti želiš, oče, in vsi. ki so bili na vojnem zborovanju, žele. Povej rajše odkrito, zakaj bi skrival... Zakaj varate ljudi in oborožujete pod pretvezo, da je mir ogrožen? Če že kažete zobe in krčite pesti, gotovo ne govorite pri tem prijaznih besed... Nestrpnosti se tresete. da hi prijeli za meč...
Tako sem nekaj časa govorila s tresočim glasom, ne da bi zinil oče besedice, potem sem pa zajokala.

GLAS NAKOftX 9. NOVEMBRA, 1914.
Kralj Viljem je rekel:
Avstrija noče pozabiti, da so njeni knezi nekoč vladali v Nemčiji, ne pripozna mladih Prusov kot svoje zaveznike, ampak kot sovražne tekmece. Po njenih mislih je treba Prusi jo uničili, ker baje vse ono. kar Prusija dobrega stori, škoduje Avstriji. Stara ljubosumnost je z vso silo vsplamtela. Prusijo naj se oslabi, uniči, onečasti! Avstrija ne spoštuje nobenih pogodb. Kamorkoli se obrnemo, povsod slišimo klice: "Proč s Prusijo!" Do zadnjega trenili ka smo upali, da se bo dalo preprečiti vojno, toda Avstrija ni hotela. Manifest cesarja Franca Jožefa se je glasil:
Zadnje dni s«* je izkazalo, da je Prusiji več mar silrt kakor pa pravica. Tako je toraj vojna — vojna Nemcev proti Nemcem — neizogibna. Za nesrečo vsakega posameznika. za nesrečo in revščino družin, pokrajin in dežela, bo odgovoren oni, ki je vojno izzval. Zagovarjati se bo moral pred sodnim stolom svetovne zgodovine in pred sodnim stolom vsemogočega Boga! Nobeden noče biti kriv. Vedno je le "drugi" odgovoren za vojno. Kako je pravzaprav mogoče, da se take stvari dogajajo? •Nemci proti Nemcem!" Kaj pomaga klicati krivca pred sodni stol zgodovine? Zgodovina je še vedno slavila zmagovalca, pa naj je bil zmagalee ta ali oni. naj je zmagal na ta ali oni način. Zakaj klicati krivca pred sodni stol vsemogočega Boga? Ali -se ne zgodi vse na svetu po njegovi volji? Protislovje sledi protislovju. In protislovje nastane vselej, če se hoče skriti resnico pod frazami. Protislovje nastane vselej, če se v isti sapi imenuje — vojno
in pravičnost---sovraštvo narodov in človekoljubje----
Boga ljubezni in Boga bojev. Benedek je razglasil:
Nasproti stojimo armadi, ki je sestavljena iz dveh delov: iz rednih vojakov in domobrancev. Prvi so samo" mladi ljudje, ki še niso bili ničesar izkusili in niso bili še nikdar v vojni. Domobranci so nezanesljivi in bodo gotovo rajši odstavili svojo vlado, kakor da bi se bojevali proti nam. V dolgi vrsti mirnih let ni imel sovražnik niti enega generala, ki bi se odlikoval v vojni. Vojaki moji. že večkrat preiskušeni v vojni, gotovo si boste šteli v čast. če boste šli na bojišče pod vodstvom svojih starih generalov in izvrstnih vojskovodij. Kakor hitro bomo z božjo pomočjo zapodili sovražnika v beg, bomo vdrli v njegovo deželo. Tam boste imeli dovolj časa za počitek. Dajte sovražniku plačilo, katerega je v polni meri zaslužil. (Dalje prihodnjič.)

je
MVOJ«KA M
Jalti TUftTUikt Ulji 1« no v«« iztisov to knjige U |a Miv mi. vojakom M
r
Veliki vojni atlas
Knjiga "Tojak* ta Balkans*' sestoji is 13 posameznih seiitkov, obeegajočih skupaj aa vetjem formatu 199 atrami. Dslo js e-premljeno a 251 slikami, tikajo Se ss "pisa balkanskih držav ia aajvaiaejiih spopadov med so vraiaiki. Seiitkom js prideljea tadl vačji slovenski ssmljsvfd balkanskih držav.
Posamezna svezks js doblU p* lSs, vseh 13 seiitkov skupaj pa staae s poitaiao vred $1.80, Na-roi« se prit
■tarsals PiUliklag 0o* 81 Cortlandt St.. New York «Mr
NASI ZASTOPNIKI,
Naslednji dnevi so bili dnevi neprestanega upanja in strahu. Danes so rekli, da je "mir zagotovljen", drugi dan zopet, da je "vojna neizogibna" . Skoraj vsi so bili mnenja, da bo vojna.
Zato, ker sem vsak dan posebej pisala zapisnik, še danes vem, kako so se pripravljali na ono vojno in kako je izbruhnila. Ponavadi ne ve velika množina ljudstva, zakaj nastane vojna. Kar naenkrat pride, ponavadi takrat, ko je človek ne sluti. In če je že enkrat tukaj, se ne vpraša, zakaj je nastala, ainpak kako se razvija. Ko je končana, se spominjajo ljudje preživelih strahot, izgub ali zmag.
2. marca je izdala Prusija okrožnico, v kateri se je pritožila nad oboroževanjem Avstrije. Zakaj pa ne prenehamo z oborož.e-vanjem. če nočemo pretiti?... Kaj naj storimo?---Trdnjave v Sleziji morajo biti pripravljene, ravnotako tudi dva armad-na zbora . ..
31. marca. Hvala Bogu. Avstrija je rekla, da so vse govorice o njenem oboroževanju neresnične. Niti na misel ji ne pride napasti Prusijo. Pri tem zahteva, da preneha Prusija z oboroževanjem.
Prusija ji je odgovorila, da noče napasti Avstrije. Oboroževala je pa zato. ker se je bala. da bi ne bila napadena.
7. april« je Avstrija še enkrat izjavila, da ne oborožuje.
Odgovor Prusije se je glasil: — Avstrija zbira svoje čete na meji. Mi smo popolnoma opravičeni,, če oborožujemo. Če. nas Avstrija ne namerava napasti, zakaj pa oborožuje.
Dunajski kabinet je odvrnil: — Mi bomo začeli 23. tega mc-seea razoroževati. če bo storila Prusija isto.
Prusija je rekla, da bo.
—	Kako smo se oddahnili! Toraj se bo vseeno ohranil mir! S kakim veseljem sem zapisala to opazko v zapisnik.
Toda malo prezgodaj. Novi zapletljaji so se pojavili. Avstrija je rekla, da zamore samo na severu začeti z razoroževanjeni, nikakor pa ne na jugu. ker mora biti zavarovana proti Italiji.
Nato Prusija: — ( e Avstrija popolnoma ne ugodi zahtevi, naj ostane pri starem. Tedaj se ji* oglasila tudi Italija: — Niti v glavo ni nam padlo, da nas misli Avstrija napasti. Ne kaže nam drugega kakor začeti oboroževati.
Ljudje so bili prepričani, da je domovina v nevarnosti, in da jo bo treba braniti. Bali so se soseda, čeravno ni bil sosed čisto nič nevaren.
—	Vojna bo! Vojna bo! — je pisalo časopisje. Meni se je zdelo. da se nahajam na morju in da se bliža vihar. . .
Vsi so se jezili na Bismareka. 7. maja je bil vprizorjen nanj atentat. Ali je hotel storilec odvrniti vihar? Ali hi ga odvrnil, če bi ga bil umoril?
Friderikova teta Kornelija je pisala iz Prusije. da je tamošnje prebivalstvo silno navdušeno za vojno.
Pripovedovali so. da se je vrgla takrat kraljica Avgusta pred svojim možem na kolena in ga prosila za mir. Kako rada bi bila pokleknila k njej, jaz in obe moji sestri, in vse bi ga prosile. Stremljenje vseh žensk bi moralo biti: — Mir! — Miru nam dajte! — — Proč z orožjem !...
Mogoče je bila tudi naša lepa cesarica pokleknila pred našega cesarja in ga prosila za mir. Kdo ve? Mogoče je pokleknila, mogoče je tudi cesar sam želel miru. toda neprestanemu ščuvanju, nasvetom, pisarjenju ni mogel kljubovati...
1. junija je rekla Prusija. da ho začela razoroževati, ee bosta Avstrija in Saška storili isto. Dunaj jo je nato obdolžil, da se je naskrivaj zvezala z Italijo in da jo namerava napasti.
Prusija je proti tej obdolžitvi odločno protestirala. Kmalo nato so vdrli pruski vojaki v Holštajn.
Malo prej je bil še izdal Bismarck sledečo proklamacijo: — Dunaj noče ugoditi našim zahtevam. Ravno nasprotno: — Kralj je iz zanesljivega vira zvedel, da se avstrijski ministri z vso silo zavzemajo za vojno. Zanesejo se na svoje orožje in upajo, da bodo imeli uspeh.
Zgodilo se je. Poslaniki so zahtevali svoje listine in jih dobili ...
18. junija je bil izdan pruski vojni manifest. Tudi avstrijski cesar je izdal svoj manifest, vojskovodja Benedek pa proklamacijo na svoje čete. 22. je izdal princ Friderik Karol armadno povelje in začel z vojno. Omenjene štiri listine sem si prepisala in se glase takole:
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino za "Glas Naroda" in
knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle: Jenny Lin d, Ark. in okolica: Michael Cirar. San Francisco, CaL: Jakob
C/ovsin.
Denver, Colo.: John Debeve in A. J. Terbove. Leadville, Colo.: Jerry Jam-
oik.
Pueblo, Colo.: Peter Cnlig, J. M. Roitz in Frank Janesh. S ali da, Colo, in okolica: Louis Costello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. Saf-ich in Frank Blatnik.
Indianopolis, Ind.: Alois Rudni an.
Aurora, 111.: Jernej B. Verbic, 635 Aurora Ave. Oglesby, m.: Math. Hribernik. Depue, HI.: Dan. Badovinae. Chicago, HI.: Frank Jnrjovec. La Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, 111.: Frank Laurich in John Zaletel. Mineral, Sans.: John Stale. Waukegan, HI.: Frank Pet-kovsek in Math. O grin. So. Chicago, HL: Frank Cerne. Springfield, HL: Matija Bar-boric.
Frontenac, Kana. In okolico:
Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolico:
Martin Kos.
Calumet, Mich, in okolico:
Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Manistique, Mich, in okolico: B. Kotzian.
So. Range, Mich, in okolico: M.
D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in •Jakob Petrich.
Duluth, Minn.: Joseph Shara-bon.
Ely, Minn, in okolico: Ivan
Gouže, M. Tj. Kapsch in Joi. J. Peshel.
Eveleth, Minn.: Jurij Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L.
Vesel.
Hibing, Minn.: Ivan Ponie. Nashwank, Minn.: Geo Matrrin Virginia, Minn.: Frank Hro-vatich.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math.
Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivec. Brooklyn, N. Y.: Alojzij Ceia-rek.
Little Falls, N. Y.: Frank Gregor-ka.
Cleveland, O.: Frank Sakser,
J. Marinčič, Chas. Karlinger in Frank Kova2i6.
PRIPOROČILO.
Rojakom t Steelton, Fg* okoliši naznanjamo, da h
Bridgeport, O. in okolloo: Fr.
Hočevar.
Barbeton, O. in okolleo: H«is
Balant.
Collinwood, O.: Math. Sla>
nik.
Lorain, Ohio in okolleo? Jehn
Kuinše 1735 E. 33. St.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. in okolleo: M. Klarich.
Braddock, Pa.: Ivan Germ. Bridgeville, Pa.: Rudoli Ple-tersek.
Bnrdine, Pa. in okolico: John
Keržišnik. Conemaugh, Pa.: Ivan Pajk. Claxidge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Pa.: John Kok-
lich.
Broughton, Pa. in okoliea: A.
Demšar.
Export, Pa. in okolica? John Prostor.
Forest City, Pa.: Earl Zalar in Frank Leben. Farrell, Pa.: Anton Taleutin-
diS.
Franklin, Pa., in okolica: Fran R. Drašler.
Irwin, Pa. in okolleo: Frank
Demšar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabre-
aja.
Meadow Lands, Pi; Georg
Schultz.
Moon Run, Pa. in okoHeo! Ws. Maček.
Pittsburg, Pa.: Ignacij Pod-vasnik, Ignaz Magister, Frank Bambič in Z. Jakše. Unity Sta., Pa.: Joseph ftkerlj. Steelton, Pa.: Anton M. Pa-plč.
West Newton, Pa. in okolica:
Josip Jovan.
Willock, Pa.: "Frank Seme in
Joseph PeterneL
Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarten, Utah: Lomis Blasich.
Black Diamond, Wash.: Gr.
Porenta.
Ravensdale, Wash.? Jakob
Romšak. Thomas, W. Va. in okolica :
Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Stamp-feL
Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Anton rich.
West Allls, Wis.: Frank Skok
in Louis Lončarič.
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.
na'20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 1CA palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojrki atlas
obsega'devet raznih zemljevidov
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov^
Vbi zemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obsegfpovršine, katero zavzemajojposamezne države.
Pošljite 25c. ali;pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
■
M
m
Mr. M. PAPlO, 118 Frederick St., Steelton, Pa.,
nai zastopnik, ki je pooblašČem pobirati naročnino za nai list "Glas Naroda" in izdavati pra-voveljsvna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo Glas Naroda.
Eock Springs, Wyo.: A. Justin in Val. St&lich.
Kemmerer, Wyo.: Josip HotdL
NAJBOLJŠA
® ® o &
^OVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejenajzajslovenski narod, s so-
Cortlandt Street, New York, N.'Y. }
Con ▼ plstss'ffttsi $1.00. Rojaki t CMai, 0. Mi Uto t podrvžaid fr. Saks«, 1604 SL Chir Ais^ K. B.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB. DRŽAVAH.
M s ♦ r—9—»—•—a—ri
(Francoska^parobrodna družba.)
Direktni črta do iHaire, Pariza, Švice, loomosta in Llubljana.
FM paniki sol
X AlPaoVENCE" j. M dnifiitb
*USAVOB"J Hdnfihb
i, i * i -tt .t Mini flllfi
riKSiiL1
"LA FRAK CZ*
imftUtWviJkica
Pedplaaal ia tenajditali
iujajp«*ntj -le tinktur« n*
mtn Alofla-tlnktar« ta
ikim. t«rl jo rmfaija. matejovi*-■tih
kpftAaU Ibm
bodo M
________isfttaUM
bodo izpadate ta na bodo postala	Otdka R
dni popoltoma oadravim rmuHno, kootibol. ttr-caai« po rokab. nocab «a hrbtenleL Bane. do. bate. tank krasta ta kurja of—. brada»teo. potoni« nos. »oblino itd. odstranim v treh daob. MoJa sdravlla so registrirana t Woshlnsrtona. momonjs da so čista bi najbolj asp sins Piitta taksi po asnlkl Poiljsm ca sastonj.
JAKOB WAHClC, lOtS K. C4th St. Cleveland, O.
N.B.Onoato. UUnfaU
Amerika it Amerikanci«
uv, i. m. ninnc.
I« prevsela t salogo rojakom Ss knjigo R«v. J. M
NI nai namen bre« m
sta kako kritiko, psi pa izjavljamo, da jO to izvrstno dslo, katerega bi si moral nabaviti vsak vojak t Ameriki, bodisi ▼ lasto poduk, bodisi kot darilo svojesas In posameznikov, na katerih bo ▼ stari domovini, kjer as gotovo Sanimajo stariii ali sorodniki sa deželo, t kateri biva kak Slan družini. Knjigo krasi nebroj le-ssarsikdo sap azil ali samega sebe, aH pa dragega znanca is sedanjih ali preteklih dni. Čudimo so Is, da j« povpraievaaje po knjigi pri si aroma majhne, menda radi-tega, ker se ni vprisorflo sanjo kričeče reklame, ■ katero ss spravi ▼ svet marsikatero drago, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot boiift-ai dar, ki ima trajno vrednost. Gana elegantno v platno vezani knjigi jo J&Ot ■ poitnino vn& Za isto seno as odpoBje knjige mm katsgikoM nsalov s Mi k

			
			
			
HIk^es			
		.. ^arr-jyfjj VflwHBf	
		g	

paniki sol	^
"Chicago", "La Towiiae", "Kodiambeaa"in "NiagsnM Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK sonar Puarl SI, S>hesebre«gh BnEding. Fsltni paniki edpUjsJa vedae eb vedah h pHstaaiila Hevflka
H
ROJAKI, NAROCAJTI SI NA TEČJI IN NAJCENEJŠI DNRTNIK,
'GLAS NARODA", NA*
|C Denar meCete proč!
ako ae podpirat« ivejega rojaka. Pri mani dobit«
izvrstni domače vini
galon po 7 5 c. in več.
Pri odjema r*č kot 10 ^aloa daje« pa-past, ter se poaabno priporočam elarniat ■IoTeaakim društva m ob priliki kake rase. lice, tadi oalm sa svatbe.
V aalof i imam izvrstna domače klobase la TSakOTratno (rocerijsko blago, katerega ljubi nai narod. Počil jam denar as tss strani svete in parobrodne listke za tbc proge. Zastopam "Glas Naroda", prodajam In knpufem avstrijski denar. B tvrdko Frank Sakaer sem v trgovski sveži. Upravljam v notarski posel ipadajefie dela, ksr i favni notar. (Katar? Public.)
PRANK
3M1 V. 22sl SM,
JURJOVEC
Qkafs, EL
PHONE 24S
Zastopnik "GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Frank Petkovsek
Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKER STREET
WAUKBOAN, lUk.
PRODAJA fina vina, izvrotne imotke, patentirana zdravila.
PRODAJA vozne listke vseh prekomor-skih črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo m pošteno.
UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela.
"GLAS NARODA" JI KDINI ffGQXSNSKI DNRTNEB ■ IDE. DRŽ. .NAROČIT« SB NANJJ
•C:	...