Letnik IV St. 15. v soboto dne 22. februvarja 1902. tednu ulicah po 8 vin Uredništvo in upravništvo s« nahajata v «iSi a r o d n i tiskar n i», ulica Vetturini h. št. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in naročnino pa na upravništvo «Goriee». Oglasi se računijo po petit- vrstab in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin.. 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. (/jutranja Izdsuijt Jzdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna 11 (odgov. J. Marušič). Tržaški dogodki v držaynem zboru. V seji državnega zbora z dne 18. t. m. je predložil ministerski predsednik dr. pl. Koerber državnemu zboru naredbo skupnega ini.nisterstva od 15. t. m., s katero se je proglasilo izjemno stanje za mesto Trst povodom zadnjih velikih iz¬ gredov. V opravičbo tega vladinega ko¬ raka je podal ministerski predsednik sle¬ deče poročilo; V i s o k a zbornica! V smislu zakonitih naredebje vlada predložila danes naredbo skupnega mi- nisterstva z dne 15. febr. t. I., s katero se je na podlagi postave od 5. maja 18(59 ukrenilo izjemno postopanje za državno neposredno mesto Trst. Z ozi¬ rom na to, ter da izpolnim dano obljubo in podam tej visoki zbornici najtoč- nejši pouk o dogodkih v tem mestu, dovoljujem si na podlagi predležečih uradnih poročil podati skupno sliko vseh dogodkov, iz katere bode visoka zbor¬ nica povzela, da je bilo treba naj- strožjih sredstev, ako se je ho¬ telo preprečiti največjo nevar¬ nost in da so bile vladine izjemne na¬ redite m n o g o s t r a n s k o uteme¬ ljene. Ali predno preidem k navajanju dejstev, hočem z zadoščenjem konstali- rati, da se je moje domnevanje potrdilo, namreč da provzročiteljev teh izgredov ni iskati v delavstvu, marveč, da se isti — z izjemo nekaterih radovednih — teh usodepolnih nastopov niti niso ude¬ ležili. Kateri da so bili glavni demon- stranlje, bodem pozneje pojasnil. Navajati hočem Je suha dejstva. Ko so se izgredi vkljub resnemu zaključku dne 14. februvarja ponavljali tudi še 15. februvarja in ni bilo nobe¬ nega dvoma več o tem, da se je izvršila teroristična organizacija, tre¬ ba j e h i 1 o i s t e j postaviti na¬ sproti vso težo državne ob ra ra¬ be, da se var uje Trst p red na¬ silnimi napadi proti življenju in imetju njegovih prebival¬ cev. Zaradi tega je namestnik ob upo¬ rabi 429. kaz. pr. reda razglasil ob¬ sedno stanje, kar storiti je bil ob danih LISTEK. Potovalne črtice z Ogerskega. . (Spisal M. Mihaeljev. — 1902.) Nekaj o peštanskili cerkvah. Tako sva se s tem dobrim Židom, ki je, kakor mi je sam pravil, v Pešti rojen, in torej dobro vse znamenitosti mesta in kote pozna, vozila po mestu ogiedavajoč istega znamenitosti. Najprej sva šla ogledovati si nektere lepše ka¬ toliške cerkve, kterili je pa. neki v pri¬ meri s katoliškim prebivalstvom premalo; kajti med tem ko je štel Budapešt 1870 I. skupno 260.000 Jj., šteje zdaj po zad¬ njem ljudskem številjenju 1900 leta 715.000 ljudi! - Zlasti so se namnožil, čiluti, kakor nekdaj ob Mojzesovem času v Egiptu ! — Sicer pa naj ne misli b a- gohotni čitatelj „Gorice“, da bom opiso¬ val Budapešto iz kakega mažarskega a t nemškega kažipota. Marveč vse m le to¬ liko hočem tu omenjati, kolikor sem sam iz lastnega naziranja videl, zvedel, s usi in kar mi je znano iz avstrijsko o D er. zgodovine, ktera me je vedno zanima a in me še, posebno v današnji dobi. se razmerah opravičen in je s tem vršil le svojo dolžnost in imam sploh v rokah dokaze o njegovi skrbi in previd¬ nost i. Ako naj se oziramo na sklepe mestnega sveta glede na te dogodke, zlasti na protest, ki se je imel poslati ministerstvu, moram že omeniti, da je mostni svet. tudi sklenil .obrniti se na predsedništvo ministerskega sveta, da se napravi zopet mir in red in to v oni seji, v kateri se je zahtevala osvobodi¬ tev aretiranih. (Smeh.) Vlada pa na tako prošnjo ni še le čakala, marveč je ukrenila izjemne na- redbe, katere se imajo ustavno preiskati ; bila je k temu prisiljena po načinu de¬ monstracij. Danes je dognano, da je dal štrajk delavcev snov drugim za pre¬ drzno početje. Veliko mesto s pristani¬ ščem stoji vedno na vročih tleh. Ni treba da navajam vzglede iz druzih de¬ žel. Mnogo uzrokov sodeluje v takih me¬ stih na tem, da se pri širših slo¬ jih prebivalstva potisne na nizko p o j m o z a k o n i t o s t i. 0 tej žalostni točki nočem govoriti dalje. Velik del izgrednikov bili so mla¬ di ljudje, katere so pridobili najbrže proti malemu odplačilu in velikim oblju¬ bam o n i, ki so pričakovali glavni delež plena. Tudi to je bilo razločno poznati. Uvedena preiskava bode sicer še poka¬ zala, ako na vse zadnje, kakor kažejo razna a r e t o v a n j a, ne prihajajo v poštev tudi oni elementi, kateri sploh prisegajo na program absolutne ne¬ zakonitosti. Ovreči mi je še nekatera očitanja. V prvo kar se tiče očitanja o zamuje- nosti. Ali ste gospodje že kedaj ob takih dogodkih našli, da ne bi se bilo govorilo o zamudah oblastev? Kakor da bi pri¬ rejevalci takih izbruhov o svojih načrtih obveščali oblastva tako, kakor se naznani kako društveno zborovanje! Tega taki ljudje ne storijo. Čemu pa je državna policija, vpraša se nadalje, ako ne zato, da kaj tacega zasledi? Priznati moram, da je tej policiji naložena skrajna pre¬ vidnost in vzdržljivost; ona v sto slu¬ čajih vrši vestno svojo dolžnost, ako pa bi se le jedenkrat količkaj poenotila, že jo zadene težka pokora. Kolikokrat že to sem si na kratko zabilježil v „no- tes“, ki mi zdaj dobro služi za opis mojega potovanja po Ogerskern. Kajti za vse znamenitosti obeh od 1873 1. sem združenih mest opisati, bi se bil moral muditi tam pač dalje nego 8 dni! Najprej sva se dala peljati v naj¬ bližjo cerkev z inažarskim izvoščekorn, ki je tudi za silo lomil nemščino z ma- žarskimi medmeti n. pr. „e bata 11 , vilagmak teremtoje“, kar pa ne pomeni kake kletvine, marveč „stvarnik sveth“; „terem 16“, izhaja iz „teremteni“ vstva- r iti. — Nekaj opazk o mažarskem jeziku napišem pozneje, če bom imel sploh za to dovolj prostega časa! — Ta bližnja cerkev ali prav za prav „Bazilika“ stoji v Vaczikorutu (Vacovkrog), ktere bliščeča kupola se vidi iz vogla Andraževe ulice. Bazilika, tudi župna cerkev Leopoldo¬ vega mesta ali „Lip6tvaros“ (v V. okraju) imenovana, meri od mestnega tlaka, kakor mi je pravil Žid, gor do konec križa 96 metrov, stranski stolpi so pa po 70 metrov visoki. Glavno pročelje cer¬ kve je obineno proti Zrinskega ulici. Na | naš i poti skoz Vacov krog vidimo proti ! tej široki ulici iz mogočnih peščenikov na tem mestu sem moral zavračati v in¬ terpelacijah naperjene obdolžitve proti policijskim organom! Od trenutka dalje, ko se je pojavil štrajk, oblasti niso za¬ mudile ničesar, marveč so nastopile s hvalevrednim taktom in veli¬ ko d o r o h o t n o s t j o. One so vršile svojo dolžnost, niso pa zamogle same obvladati gibanja, katerega voditelji so bili že iz poč e tka namenili skrajnosti. To se je moglo zgoditi le s pomočjo vojaštva. Ali kako nedostaten je bil njega nastop, pokazali so dogodki. Zbrana množica je obmeta¬ vala vojaštvo s kamenjem in kosi železa, potem je vojaštvo streljalo in bilo je ranjenih več oseb. Ponavljam, da nikdo bolj ne obžaluje nedolžnih žrtev, nego vlada, ali gospodje, je li opravičeno go¬ voriti o umoru ali o namenu umoriti kako določeno osebo? Ali so mar vojaki onega pomilovanja vrednega poštnega uradnika hoteli raniti, ali ubiti kako slu¬ čajno v gnječo zašlo osebo? Tako daleč bi strankarstvo ne smelo nikogar zavesti, da bi izrekel tako strašno obdolžitev, ko je šlo vojakom za obrambo njihovega lastnega v nevarnosti se nahajajočega življenja, ko je šlo za javni red in pra¬ vico? (Odobravanje.) Slovesno protesti¬ ram proti temu, da bi se tu člene ar¬ made, Vaše sinove in brate, obdolžilo umora, mesto kakor se spodobi, da bi seji m izreklo hvalo za izvrševanje težke dolžnosti. (Dolgotrajna pohvala in ploskanje.) Ali še jeden popravek moram do¬ dati. Policijska oblast ni zabranjevala izobešanja črnih zastav ondi, kjer se je to zgodilo prostovoljno, marveč le ondi, kjer so bili ljudje v to siljeni po demon¬ strantih. A to je bila njihova dolžnost. Visoka zbornica! Razglašenje ob¬ sednega stanja za Trst in okolico ni od- daleč kaka politična naredba in se umakne v onem hipu, ko bode vlada zadobila prepričanje, da je mogoče zopet doseči javni red in mir ter varnost oseb in imetja normalnim potom — a prej ne. Naj si bodo državni temelji kakoršnikoli, slabosti ne sme biti v tem in slabost bi bila, ako bi se 100.000 mirnih državlja¬ nov prepustilo nasilnosti sumljivih živ- ijev, kateri se sicer previdno skrivajo in (peščenih trdnih kamnov) izklesane kipe sv. aposteljnov, ki kinčajo okroglo apsido te ponosno mogočne hiše božje. Notra¬ njega te cerkve se le toliko še spomi¬ njam, da ima krasne velike orgije, mnogo altarjev, posebno lep veliki altar in pa krasno lečo. Utisi raznih znamenitosti so prepogosti, da bi si mogel človek v na¬ glici vse v spominu ohraniti. Dalje smo si ogledali tudi novo ve¬ likansko lepo in temu mestu primerno cerkev Jezusovega sv. srch, o kteri seje tudi moj spremljevalec Žid izrazil, da je izmed vseh najlepša; a padlo mi je vže iz spomina v kterej ulici se ista nahaja. Posebno lepa cerkev je vFerenczv&ros-u (Francovo mesto v IX. okraju), pravi biser tega okraja, ki je zgrajena v romanskem slogu ter posvečena sv. Frančišku Ksa- veriju, če se prav spominjam. Ogledal sem jo le v naglici od zunaj in od zno¬ traj. Od tod pa smo šli v ono staro j cerkev, kjer je bil cesar Fran Josip I. | kronan za ogerskega kralja. Ravno je zvonilo poldne in morala sva se podvi¬ zati domu v „Liput-korut“ na obed h prijatelju. Ali čudo, ko sem hotel stisniti Židu „bakšiš“ ali nagrado za triurno se upajo le tedaj na svitlo,kadar mislijo, da je prišel njih dan. V takili časih se mora umakniti vsakteri drugi čut ukazom dolžnosti, da se napravi red, ki je po¬ treben vsakomr, bodisi reven ali bogat, priprost ali visok, a k o jele pošten. In za red in mir gre v Trstu in ne za kaj druzega 11 . Nato se oglasi dr. Kathrein ter predlaga, naj zbornica takoj prične raz¬ pravo, da se pojasnijo razmere v Trstu in vzroki nemirov. Dr. Ellenbogen, ki se je od sobote zjutraj mudil v Trstu, jako obširno po¬ pisuje dogodke, ostro prijema vlado, oso- bito pa tržaškega namestnika ter ko- nečno predlaga: Naj zbornica takoj sklene, da se morata izjemno stanje in nagli sod v Trstu takoj preklicati, ces. namestnik pa naj se upokoji ali preme¬ sti. Mej govorom je pokazal tudi pre¬ streljen klobuk nekega človeka, ki so ga vojaki ustrelili. Soc. demokrati so govor¬ niku živahno pritrjevali. Min. predsednik dr. pl. Koerber je bil vidno razburjen ter je odgovarjal predgovorniku, da je vojaštvo moralo zatreti javno anarhijo. Vlada torej ni kriva, ako je morala proglasiti izjemno stanje, ampak oni življi, ki so bakljo ne¬ mirov vrgli mej množice. (Odobravanje in ugovori.) Dr. Ploj izjavi, da bodo slovensko- hrvatski poslanci glasovali za Kathreinov predlog, in sicer ošobito zato, da se ob tej priliki tudi tržažke razmere sploh pojasnijo. Jugoslovanski poslanci priča¬ kujejo, da bode vlada na podlagi natan¬ čne preiskave zopet napravila red v Trstu v vsakem oziru. Italijanski poslanec dr. Hortis iz¬ javi, da izjemno stanje v Trstu ni opra¬ vičeno, in hoče glasovati za predlog so- cijalnih demokratov. Za češkim agrarcem Zazvorko, ki je sicer dober človek, a mlad politik, skuša italijanski poslanec dr. Bartoli zbornico prepričati, kako vlada zatira in preganja italijansko prebivalstvo ob Ad- riji in da v Primorju ni irredente. Dvo¬ mimo, da je sploh katerega poslanca prepričal o istinitosti svojih trditev, ker pritrjevali so mu le ožji tovariši. razkazovanje mesta, rekoč mu po ma- žarski, kar sem posnel seveda le iz ■eboj nesočega „tajnika Kuntze“: „Itt van a borravaloja!“ (Tukaj imate na¬ grado!), je ni hotel nikakor sprejeti ter še dodal, da se bom kmali naučil ma- žarski jezik, če bom dalje časa ostal v Budapešti. Žid biti, pa ne vzeti nagrade, ni li to čudno? — Menda pa je moj prijatelj vse skrivši poravnal, akoravno mi ni hotel tega povedati; Žid pa se je spodobno priklonil s pozdravom mažar- skim in nemškim: „Išten Onnel“ (t. j. Z Bogom!) ali: „Leben Sie wohl!“ — Na pragu sobe pa je še rekel za slovo: „Visontlahtašra“, t. j. „Na svidenje! 11 S prijateljem sva se pa vsedla h obedu, pri katerem sva pila pristno ogersko izborno vino njegovega lastnega pridelka, ker ima svoje vinograde v Mihalyfa v zaladski županiji blizo „blatnega jezera 11 (v Kocelovi deželi) (Balaton tenger*) Plattensee, o katerem bom še kaj omenil pozneje pri vrnitvi iz tega potovanja). *) Mažari nimajo imena za morje, ampak oboje, jezero in morje imenujejo »tenger«. ker za morje pač niso vstvarjeni! Pis. (Dalje pride.) Dr. pl. Derschatta nato predlaga naj se izvoli odsek 37 članov, ki naj vsa poročila nepristransko presodi in pretresa ter v ošiniti dneh zbornici poroča. Ta predlog je bil z veliko večino všprejet ter odklonjen predlog soc. dem., da naj bi odsek že v treh dneh poročal. S tem je bila razprava o tržaških nemi¬ rih končana. Dopisi. l't učiteljskih krogov. — Zadnja .oča“ se že zopet zaganja kakor stekel pes v Slomškovo podružnico in prav po barabsko napada nje člane. Od te brezdomovinske in brezverske druhali, ki stoji za tem listom in širi korupcijo in podivjanost po deželi, pač ni kaj boljšega pričakovati. Čuditi se je le, da se še dobe ljudje, ki naročajo to framasonsko trobilo in podpirajo s tern stranko, ka¬ teri stoji na čelu nekaj od vseh vetrov in iz vseh stanov spojenih in pobeglih pi opalic. Fej takemu glasilu, fej takej stran¬ ki! Spodtika se že v mnogih številkah svojega trobila nad blagoslovom, ki gaje podelil prevzvišeni škof ljubljanski ude- ležnikom Slomškove zveze. Kaj naj re¬ čemo k temu? Satan se boji križa, nje¬ govi otroci — — tudi! Iz Cerkna. — Gospod urednik! Volitve morajo po tem takem biti kmalu pred durmi, kajti cerkljanski „zapetnjaki‘‘ so že začeli delati ,,reklamo" po umaza- nej „Soči - ‘, kakor navadno pred volit¬ vami. Vse, da, vse kaže, da bomo zopet volili. „Liberalni" potuhnjeni kosmati špiculin, je že začel zopet stikati po razrušeni „liberalni“ trdnjavi. (Naj bi se ta človek rajši bolj brigal za svojo službo in za svojo družino, posebno še, ker je že odvisen tukaj od vsakega trgovca in obrtnika). V nekdaj vaški kovačnici, ka¬ tera je bila pod njenim prednikom pridna delavnica, sedaj stari meh po večjem le počiva, kladvo pa leži pozabljeno v kotu (?). Tega- „moža“ nobena druga reč na tem božjem svetu bolj ne skrbi, kakor vo- litve. On je namreč že pri zadnjih ob¬ činskih volitvah trdno upal da bo „sta- rešina“ ali'pa celo župan(!). Pa grozdje je bilo temu lisjaku prekislo, in bo na vekomaj prekislo. Ta rogovila pa ni tako rogovilasta, kakor bi kdo mislil, on celo misli, da ima v glavi namesto slame — fižolajco; za to ga zovejo „ fižojofa". Njegovi pristaši pa so mu že p>ed leti dali neko drugo ime, ker je namreč svojo učenost z veliko žlico pojedel. Tudi ostala „liberalna“ gardica se pridno udeležuje posvetovanja v Krokodilovi krčmi, kar vse znači, da so volitve pred durmi. Kdo bi mislil, da se ti ljudje, kateri trpijo škodo na vseh straneh radi fanatičnega strankarstva, — da se ti ljudje še kedaj spomnijo na kake volitve in da se bojo še kedaj pripravljali „šturmati“ našo utrjeno trdnjavo. Da, cerkljanski „na- prednjaki" se bodo še bridko kesali in preklinjali Tumove nauke; kar ne bo dolgo do takrat. Kakor vsaka živa stvar na svetu, ko jej življenje pojema, v kritičnih tre¬ nutkih še „brca", tako tudi cerkljanski nazadnjaki že ne vedo več, če so še pri zavesti ter brcajo in brcajo v zasmeh pametnim ljudem. Delo, njih imovina(?) in vse kar je pametnega, to jim je vse bela vrana. Pridi, pridi v Cerkno dragi čitatelj, ob tisti uri ko vstopiš v libe¬ ralno gostilno, ob delavnikih kakor ob nedeljah, po noči kakor po dnevi, ob lepem kakor ob slabem vremenu, — do¬ bil boš razkrinkano petorico v pogovorih pogubnega strankarstva in v zakletih namenih pri mizi obloženi z različnim alkoholom. Naprednost po¬ znajo samo v vinu in preklinjanju, oboje spojeno z nelepim obnaša¬ njem. Čital sem v „Soči“, katero sem slučajno dobil v roke, dopis proti „Cer kljanski posojilnici", kateri je bil skovan in pregledan po tujem „kaj pa je tebe treba bilo", kateri se pa le še ne more spraviti iz Cerkna. Za prihodnje volitve se torej zdi cerkljanskim rogoviležem posojilnica največji zavor. Strašno se jim morajo sline cedili po tem zavodu kateri jim je sicer tako na poti, a \ stiski pa tako dobrodošel. „Kako je lo dobro za kmeta, da imamo v Cerknem posojilnico", — tako mi je rekel še pred kratkem ..naprednjak" v neki krčmi, ka¬ teri pa za hrbtom seveda drugače go¬ vori. No. pa moja stvar ni odgovarjati jim na dopise proti posojilnici, ker sem, nedavno čital, da jim je odbor posojilnice krepko odgovoril in pobil laži teh sta- roveških nenormalnih buč. hudi ne kaže odgovarjati zahrbtnežern, kateri se po¬ sojilnici drugače vedno laskajo in ližejo, in vsi eden za drugim ako jih vprašaš, obsojajo sami laži v „Soči", kar kaže, da še sebi več ne verjamejo kar pišejo. Posebno bi bilo še neumno, takim brez¬ imnim lažnikom odgovarjati nadalje, ker jih že v Cerknem niti pes več ne po¬ voha. S pomilovanjem mora človek gle¬ dati na take ljudi in njih laži, kateri hočejo kar v trenotku spraviti tako trden zavod kakor je cerkljanska posojilnica, 0 |j —. ugled. Ali vidimo dan za dnem, da njihove laži temu zavodu ravno to¬ liko škodujejo, kakor pes luni, ko laja vanjo. Kaj bi n. pr. rekli cerkljanski na- penjaki, ako bi hotel odbor posojilnice delati proti njim kar na enkrat pristransko kakor je svoj čas pisala ,,Gorica", da je delala tako ..Goriška ljudska posojilnica" ob času volitev, ko je ista odpovedovala ljudem posojila brez povoda, ko so isti imeli plačane obresti in tudi povoljno poroštvo!? Ko bi torej odbor cerkljanske posojilnice hotel tako delati ž njimi, to bi bil polom na Cerkljanskem, da svet še ni videl kaj sličnega, ako bi bilo na povelje odbora jim treba vra- čevati. Čital sem v tej zadevi ,,Go- rico" in „Sočo", to je: pojasnilo odbora posojilnice s podpisom in „Sočine" na¬ pade. Zares, lahko je brez imena udri¬ hati in lagati; čudno pa, da se tisli „po- štenjakoviči" ne podpišejo pod svoje laži, — potem bi gotovo zvedli po čem je ,.kaša“. Kako lepo bi se to videlo, ko bi se bil listi dopisun v „Soči“ z dne 15. 1. m. tudi podpisal. Ali korajže ni, korajže, g. dopisun. Kot takega, brez podpisa, so vas pa že merodajne osebe in odbor posojilnice obsodile kot pod¬ lega lažnjivca in izmeček. Zakaj ne to¬ žile radi tega velikega javnega razžaljenja, ako ste prepričani da je to res kar pi¬ šete ! ? Ali pa zakaj se ne podpišete? Vi že veste zakaj se ne podpišete, — mi pa tudi, zato pa rajši prenašate lepe priimke: lažnjivci, kateri merite vse po svojih dejanjih. Evo dokaz! Fred enim letom čitati je bilo dopis iz Cerkna v „Soči“, v katerem seje lagalo, daje neki posestnik naše stranke ukradel svojemu sosedu prešiča, a kmalu je sodnijska preiskava dognala, da je istega prešiča vkradei cerkljanski naprednjak. Ko pa je kmalu za tem izginil iz Cerkna vaš pristaš po imenu Blekov Tončk, je nekoč povedal apostol vaše strančice Andrejc, daje imenovani dopis v „Sočo“ pisal Blekov Tončk, kateri je tudi kakor vsi vi, meril druge po sebi. — Kar pa se tiče vaše priljubljene „ligovke“, ste je menda vsi siti. Neki tuk. krčmar se je je^ toliko napil, da smo mislili da poči. — Kaj je s tem ubogim skesanim grešnikom, kateri ob¬ soja vso vašo stranko, — bomo še po¬ vedali prilično, ako bo tako lepo naprej povspešoval nemir in strankarstvo v Cerknem. Tudi ,,pesnik" Seka-Cenc je postal bolj ponižen, a jezik in pero mu dobro tečeta. Ko bi hotel povračevati „Sočinemu“ dopisniku hudo s hudim, navedel bi še marsikaj, na kar bi se marsikdo prijel za glavo. Toda prepričan , naj bo „Sočin“ dopisnik, da dolžan mu nobene ne ostanem, ako mu je časni¬ karska gonja tako ljuba. Takim klobasa- i rijam in lažem vaših puhlih glavic je pač lahko odgovarjati. Rečem pa vam še i enkrat: politika vas ne bo živila, od laži 1 in strankarstva in pijančevanja smete i pričakovati samo posledice, radi katerih i vas bojo vaši otroci še po vaši smrti preklinjali. Poprimite se v resnici na¬ predka, katerega sedaj nosile samo na jeziku a v dejanju pa grdo nažadnjašlvo. Ako ne marate miru, in si želite ved nega sovraštva in prepira, 1 udi dobro, — naši meči so nabru- šeni!! Dne 10. t. m. je je izvolila parlamentarn^komisiK^ uroučevanie tržaških nemirov, proučevanj nriobčuiemo na dru- čanov tega odseka prioucuj Iz Svetega. tukajšnjemu posestniku Janezu Kovačiču št. 89 nenadoma poginila krava. Šel je lo naznanit županstvu v Komen, a to mu je zaukazalo, da mora žival nemu¬ doma zakopati s kožo vred. Dne 18. t. m. pa pride c. kr. okrajni živinozdravnilc iz Sežane ter zaukaže nemudoma odkopati crkneno kravo. Bil je takrat poleg tudi naš g. podžupan Kovačič, a da bi po¬ kazal svojo modrost, povedal je živino- zdravniku, da je on zaukazal zakopati kravo s kožo vred. Zdravnik ga čudno pogleda ter vpraša: od kod da ima on to oblast, o tem določevati da ima samo v imenu c. kr. okrajnega glavarstva c. kr. živinozdravnilc, ne pa kdo drugi. Ko so kravo odkopali, je konstatiral živino¬ zdravnic, da ni krava poginila za kužno boleznijo, katero je dobila, ko se je pred kratkem oteletila. Potem pa je g. živino¬ zdravnilc podučil okolostoječe, kako rav¬ nati, ko kaka goved naglo pogine: na¬ znaniti da je treba to c. kr. okrajnemu glavarstvu hitreje ko mogoče, torej tudi brzojavno, kjer se nahaja brzojav, ter čakati potem glavarstvenih odredb, ki se istotako brzojavnim potom odpošljejo. Komensko županstvo pa je seveda v svoji modrosti najprej dalo kravo za¬ grebsti, potem pa je še le naznanilo ta slučaj okrajni oblasti ter na tak način provzročilo nepotrebne stroške za od¬ kopavanje. Pri tej priliki naj omenim tudi na¬ še društvo za zavarovanje goveje ži¬ vine, ki žal! nič kaj ne napreduje. To je žalostno, da na kmetih, posebno pri nas taka prepotrebna društva tako slabo vspevajo. Nekateri pravijo, ako bi vedel, da me zadene nesreča, bi se gotovo za¬ varoval. Ta je pač lepa! Ako h i vse one zadela nesreča, ki so udje takega drušlva, kje naj bi se pa dobil denar, da bi se nesreče poplačale ? ! Posebno pa pri tako nizki udnini! Saj ravno v tem ob¬ stoji vzajemnost, da plačajo oni, ka¬ terih nesreča n e zadene, za one, katere zadene nesreča! Sicer pa se človek na tak način zavaruje pred nesrečo, ka¬ tere si ne želi, kajti navadno je odškod¬ nina vedno manjša nego je izguba, katera zadene kmetovalca, ako mu ži¬ vina pogine. Na vsak način pa je jako hvalevreden namen takih društev, ker pripomorejo posebno revežem, da pridejo s to denarno pomočjo vendarle do kra¬ vice, alce tudi morda ne take, kakor je bila ona, ki jepoginila. Nočemo govoriti proti za¬ varovanju proti ognju in je vsakdo ne¬ previden, ki se ne zavaruje proti tej nesreči; hočemo le reči, da je čudno, kako da se ljudje vendarle radi zavaru¬ jejo proti ognju, ko gre njih denar na¬ vadno v tuje dežele in v velike bogate banke, dočiin tako neradi pristopajo k zavarovalnici za govejo živino, ko ven¬ dar vsa ta zavarovalnina ostane v do¬ mači občini. Torej sosedje, pristopajte pridno k temu prepotrebnemu društvu in kažite se vedno napredne v takih podvzetjih, ki so dobra in koristna, a opustite naprednost v vseh onih rečeh ki so nam ria škodo na duši in telesu. Politični pregled. gG,n Tčetrtkovi seji je prečita, posla¬ nec S p i n č i č interpelacijo, v 1 toži o velikih škodah, katere napravljajo v občini Omišalj na otoku Krku poljskim pridelkom zajci. Potem so mterpelirah Vukovič, Borčič in tovariši nauonega ministra zaradi ohranjenja . s Urinskih stavbenih spomenikov v Spljetu. Na to se je prišlo k dnevnemu redu.^Najprvi Državni zbor. V sredo je poslanska zbornica kon¬ čala razpravo o zakonskem načrtu glede bosanskih železnic, ki je bil všprejet v vseh treh branjih. Večina govornikov raznih strank je dokazovala, da se je naša vlada tudi v tem vprašanju udala ogerski in da bode tostranska državna polovica od teh železnic imela veliko manj koristi nego pa ogerska. Za tem i e prešla zbornica k drugi točki dnevnega reda t. j. k drugem čitanju drž. prora- cuna. Posl Kathrein je prečital po¬ ročilo odsekovo ter predlagal, naj zbor¬ nica vsprejme proračun z vsemi dotič nuni odsekovimi predlogi. Potem pa se je govoril češki poslanec dr. Gregr, k, e izjavil, da zahtevajo Cehi zadoščenje zn krivico, ki se jim je zgodila z odpravo jezikovnih naredb, in sicer brez ozira na to je li to drugim prav ali ne. Vlada naj se 'nikar več ne skriva za nevtral¬ nost Drugi je govoril Hagenhofer v ime¬ nu nemške katol.-ljudske stranke, mej katerega govorom je navstal škandal. Schonerer mu je segal v besedo in vpil; Kaj, vi hočete govoriti v imenu kmetov? Vi hočete kmete rešiti? Vi ,,Bauern- fangerji"? Vi niste objektivni proti mi¬ nistrom! Hagenholer mu je odgovoril; S Schonererjem bom govoril, kadar prespi svojo pijanost. V.sled tega izreka je nastal silen škandal. Vsenemci so kakor besni planili po konci, zbijali s pestmi ob klopi ter vpili: Nesramnost! Tega ne trpimo! Malik je vpil : Vi ste ničvreden pes, nesramen pobalin. Ko- nečno izjavi Hagenhofer na prigovarjanje svojih somišljenikov: Ker je Schonerer izjavil, da ni danes pijan, vzamem nazaj besedo, da naj pijanost prespi. Rusin P i h u I i a k naglaša narodno iednako- pravnost. Vsenemci ropočejo, Eisenkolb vpije: Ali se naj Avstrija nemško vlada, ali je naj pa ne bo! Za njim je govoril Javorški. Jaworski pravi, da bodo Poljaki podpirali vlado kolikor pri sklepanju nagodbe z Ogersko, kakor tudi pri skle¬ panju trgovinskih pogodb z drugimi dr¬ žavami. Bareuther pravi da nemški ra¬ dikalci ne bode toliko časa glasovali za proračun, dokler se ne proglasi nemški jezik državnim jezikom. Tudi Menger zahteva postavno uveljavljenje nemškega jezika državnim jezikom. Parlamentarni odsek, ki ima preiskovati dogodke v Trstu sestoji iz sledečih poslancev: grof Pallfy, grof Wolkenstein, dr. Dylc, dr. lleller, Kratochvil, Skala, rit. Apolinar Javvorski, vit. David Abrahamovvicz, dr. Byk, vit. Starzvnski, pl. Ilenzel, dr. Gregorčič, dr. Derschatta, dr. Erler. Kaiser, dr. Lo- cker, dr. Ellenbogen, Lupul, vit. Bazilij Javorški, vit. Rerks, Zazvorka, dr. Šu¬ šteršič, S p i n č i č, dr. Gotz, dr, Schii- cker, dr. Gross, Alvin, Hanich, Stein, H o r t i s, Baševi, Cingr, dr. Pattai, dr. Fuchs, baron Schvegel, baron Ludvvig- storff, pl. Skene, dr. Datnm. Zlata poroka Nj. ces. Visokosti nadvojvode Rainerja. Te dni je praznoval nadvojvoda Rai¬ ner zlato poroko s svojo soprogo nadvoj- vodinjo Marijo. O tej priliki se je vršiia 20. t. m. v cerkvi sv. Pavla na Dunaju slovesna sv. maša, katere so se udele¬ žili mnogi člani cesarske rodbine ter razni dostojanstveniki. Po maši je spre¬ jel nadvojvoda deputacijo dunajskega mesta, dunajske šolske mladine ter me¬ ščanstva okraja Wieden. Cesar je prišel nadvojvodi osebno čestitat in mu je iz¬ ročil svojo sliko. Nadvojvodi je čestitala poslanska zbornica v svoji seji dne 18. t. m. Visoka zlatoporočenca sta vspre- jela razne deputacije, ki so jima prišle častitat mej drugimi deputacijo c. kr. domobranstva, sestoječega iz 56 členov. Nadvojvoda je bil namreč čez 30 let vrhovni poveljnik domobranstva. Depu¬ tacijo je vodil minister deželne hrambe, grot Welsersheimb. Poteg tega sta spre¬ jela zlatoporočenca mnogo sto čestitk od visokih sorodnikov in tujezemskih vla¬ darskih hiš. Modroslovna dunajska fa- k u teta mu je poslala diplomo častnega doktorja. Tudi tehnična visoka šola ga ,)<• imenovala častnim doktorjem. 25-letnica papeža Leona XIII. i }! ne m - i e 'ninulo torej let, odkar je bil kardinal Joahim Pec® izvoljen papežem z imenom Lev XIII. Od vseh njegovih neštevilnih pred¬ nikov bila sta samo dva, ki sta dalje časa sedela na stolici sv. Petra in sicer fT;/? 1 « » am ter P 'J IX. P,-vi papež je vladal 3* let, a Pij IX. 31 let in 7 me¬ secev. Lev XIII. je najstarejši od vseh ži¬ večih kardinalov in škofov. Mi Slovani moramo biti Levu XIII- posebno hvaležni, ker je izdal encikliko „Grande munus" in „Breve Slavorum gentem". častilke k papežemu jubileju. Deputacija, ki je dobila od „S 1 o- vanskega centra" nalog, izraziti ( piipcžemu nunciju čestitko zaradi miam- svetega očeta, obstoječa iz dr Š.Ji - JU Barvvinskega in dr H, uhana 20-1. m. pri nunciju. Dr. ŠusterSifi U volil v imenu kluba: Vse kr^a l' 1 8 °' dolžno svetemu očetu veliko Ah i™ Je njegova velika dela, za duSv^ Jl° A ki Jih je dal človeštvu med svoio^ll ! viado. Zato se mu poklanja ŽSi Slo° vanski centi um 11 ter im, ; ‘ * ” blo ~ S*** " k SLg! . ::ču k “ " da “ OBlno c «Wko ,.Slovanskega ee„lra‘ m Od more že v naprej odgovoriti da jo o sveti oče z velikim veseljem sprejel. • Nato je čestital dr. Šušteršič v imenu ka tol. - na rod n e stranke slovenske, Banvmski v imenu rusinske narodne stranke in dr. Hruban v imenu k a- to li ško - na ro d n e češke stranke na Moravi. Na čestitke je nuncij pri¬ jazno odgovoril in obljubil, da jih spo¬ roči v Rim. Domače in razne novice. Poziv dr. Tumi! — Slovesno in odločno pozi vijemo deželnega poslanca dr. Tumo, naj trditev, da je „duhovščina Tolminskega okraja ljudem grozila z več¬ nim pogubljenjem, - ako ne volijo g. Klavžarja", ali doka¬ že ali pa javno prekliče. V slu¬ čaj n, da tega ne stori, imeli ga bodemo za nesramnega lažnika in podlega obrekovalca, ki ni vreden naslova: „deže 1 ni posla¬ nec". Več duhovnikov Tolminskega okraja. Promoviranje. — Danes je bil na politehniki na Dunaju promoviran naš rojak in slavnoznani arhitekt gospod Maks Fabiani doktorjem tehnike. Čestitamo! Za »Šolski Dom“ je došlo našemu upravništvu : Gospa Olga Frandolič, na¬ brala o priliki njene poroke z gosp. Jos. Frandoličem, c. kr. davčnim kontrolor¬ jem v Kobaridu, 28 K. — Zbrana družba v krčmi g. M. Batiča v Šempasu dne 16. febr. zložila 3 K 62 v. —- Č. g. Ig¬ nac Leban, župnik v Batujah, 20 K. — Farovški podrepniki 5 K. Srčna hvala! Dopolnilne volitve za deželni zbor. — Kakor znano, prično se drugi teden prvotne volitve za deželnozborske dopolnilne volitve. Na to opozarjamo svoje somišljenike in volilce na sploh. Prvi pogoj, da Slovenci v goriškem de¬ želnem zboru kaj dosežemo, je sloga mej poslanci. Zatorej je neobhodno potrebno, da se izvolijo za volilne može taki, ki bodo volili za poslance može, ki bodo složno postopali z dosedanjo ve¬ čino slovenskih poslancev. Vsakdo, ki bi drugače ravnal, ne delal hi za korist goriških Slovencev. Prosimo torej vse prave in za blagor našega ljudstva vnete rodoljube v sežanskem in v tolminskem političnem okraju, da poduče v tern smislu volilce ter da napnejo vse svoje sile, da se naša gori omenjena želja v resnici tudi izpolni. Italijanska gimnazija v Gorici in Furlani. — Zadnjič smo se bavili z nekim uvodnim člankom, katerega je pri¬ občil „Corriere Friulano" v zadevi itali¬ janskih in slovenskih gimnazijskih para¬ lelk ter povedali, da je „Corriere" po¬ polnoma na krivem potu, ko trdi, da ne leži Gorica v slovenskem ozemlji. Tega mnenja pa nismo samo mi, marveč istega mnenja so tudi Furlani sami. Pred krat¬ kim se je namreč bavilo občinsko stara- šinstvo v Gradišču s prošnjo goriškega municipija, da bi tudi gradiščanska ob¬ čina določila kako svoto za nameravano ital. realno gimnazijo, ki naj bi se usta¬ novila v Gorici. Gradiščansko občinsko starašinstvo je sicer z veseljem pozdra¬ vilo misel, da so ustanovi ital. realna gimnazija in bi bilo tudi pripravljeno za njo kaj žrtovati, ali izreklo se je odločno proti temu, da bi se ta gimnazija usta¬ novila v Gorici, češ, da mesto Gorica ni nikakor pripraven kraj za ustanovitev takega zavoda, marveč, da bi se za tak k r aj moralo določiti kako drugo mesto doli v Furlaniji. S tem je torej gradi¬ ščanski občinski svet indirektno priznal, da mesto Gorica ne leži v ital. marveč v slovenskem ozemlju. Ge pa sarm Italijani v Furlaniji tako sodijo potem mora že v resnici b!U tako Gospoda okoio „Corriera“ zapomni naj si to do bro ko bo zopet kedaj kaj pisala o ita 1 (jamskih in slovenskih gimnazijskih pa¬ ralelkah ter o krajih, v katerih se im j iste ustanoviti. Nestrpni in lažnivi »Soči bodi najprej glede njene dotike z vedlnn A 0 ■ ! Zdaj ic0 v Istri po¬ zo m N da Je| že ustrež emo z doka- s° rn - N , e si pa domišljati, da bomo si mi kar na njeno komando iskat P°, ” boci " tiste reci, katerih se ona prav dobro spominja, kakor i mi. Ko bomo nneh cas m voljo, jej donesemo dokaz, ta bo videla, kdo laže. Ako se dr. Tumi ne mudi prinesti dokazov na oni poziv, katerega čita v vsaki številki našega lista, potem imamo menda mi v našem slu¬ čaju tudi še časa dovolj. ..Soča -1 se kr¬ čevito oklepa jedne bore bilčice na naši strani, pozablja pa na svoje lieštevilne „bomo že“, katere je še vedno na dolgu in gotovo tudi ostane. Da „Soča“ laže, trdil je celo dr. turna v javni deželnozborski seji, češ, da ni res kar je „Soča" pisala o nje¬ govem govoru na shodu v Vrtojbi. In I uma, kot predsednik nadzorovalnega odbora tega lista bode gotovo najbolje vedel, kako je s pisavo tega lista. Pobijati torej vse ,,Sočine“ laži, reklo bi se nositi vodo v morje. Za tak posel pa nimamo mi ni časa ni volje in je sploh javno znano, da je „Soča‘ - vzela patent na laži. — Semtertje pa je vendar potrebno, da dokažemo ,,Soei“ njene laži ter da svarimo pred njo naše ljudstvo, da ne bi morebiti mislilo, da se je „Soča“ le za en las poboljšala. Tako pravi ,.Soča“ v svoji zadnji štev. v notici ,.Zopet so se zagnali -1 mej drugim tudi to-le: „— zakaj ni pustil (namreč dr-. Gregorčič), da bi njegova „Gorica“ spregovorila le besedo proti zasmehovanju od laške strani z „vspo- sobljanjem" Katinelijevega gnilišča za slovensko šolo". To laž je ponudila svo¬ jim lahkovernim čitateljem že v svoji 18. štev. od 11. feb. t. 1. kjer pravi: ..Gre¬ gorčičev list ni napisal niti besedice o slovenski mestni šoli. za katero hoče še le sedaj „vsposobljati -1 goriški magistrat b : všo Katinellijevo vojašnico” —• in nižje doli: ,,Ali nekaj se je moralo vendar zgoditi tudi od klerikalne stranke na to stran, tako le za pesek v oči. Poslali so notico v Slovenca" in »Primorski List“... Povedati moramo namreč resnici na ljubo, da je „Gorica“ že koj po seji mestnega starešinstva goriškega in sicer v svoji 10. štev. od 4. feb. t. 1. o tej šolski zadevi pisala in da sta ..Slovenec 11 in ..Primorski List -1 od besede do besede le ponatisnila kar je „Gorica" pisala. A povedati moramo še, kar je pri celi stvari najlepše, da je „Soča" v svoji 17. štev. od 8. feb. t. I. priobčila članek o „vsposobljanju bivše Kalinellijeve vojaš¬ nice za slovensko šolo v Gorici", v ka¬ terem ne najde čiovek nič druzega nego — „ u z m a n j e u misli iz naše to¬ zadevne notice, obeljeno s par fa- lotskimi napadi na osebo dr. Gregorčiča. Kdor se hoče o tem prepričati, naj vzame v roko 10. štev. našega lista od 4. feb. in pa „Sočo“ od 8. feb. in pri¬ merja in prepričal se bo o resničnosti in o laži! In s takimi ljudmi se nam je bo¬ riti ! !! Sicer pa, kar se tiče slovenske mestne šole v Gorici, nudila se nain bode prilika prej ali slej, da o njej še marsikaj spregovorimo in ni nemogoče, da stopimo na dan z dokazi, ki bodo v pravi luči pokazali ljudi, ki so bili pri¬ pravljeni izdati vse, samo da bi do¬ segli svoje osebne namene! „Narodiii sklad". — Kaj pa je to zopet za jeden —• ,,škrat" ? ! Glasilo na¬ ših »naprednih" je naznanilo v svoji 2. štev., da bode ustanovni občni zbor tega ..naprednega" podjetja v „nedeljo dne 16. t. m. ob 2. popoludne”. Obljubilo je, da hoče obširneje govoriti o „prekrasni nalogi, katero si je postavilo to novo društvo",jle toliko, „kolikor kaže". Naštelo je tudi nekoliko nalog, katere bi imelo to društvo izvrševati. Mej temi bi bile te-le: ..dijaški konvikt", ..otroški vrti v obmejnih krajih", ..podpore šol¬ skim otrokom", „podpore za dokončanje naukov visokošolcev in učiteljiščnikov" itd. itd. ..Napredna" gospoda potrebuje to¬ rej denarja in kdo ne potrebuje danda¬ nes denarja! Prepričani smo pa, da bi ta gospoda ves denar, katerega bi izva¬ bila iz žepov goriških Slovencev, ne po¬ rabila ni za dijaški konvikt, ne za otro¬ ške vrte in ne za druge namene, katere tam imenoma našteva, marveč da bi po¬ rabila isti denar le za one sumljive „itd. itd.“ Kaj pa so ti „itd. itd"? Pod temi „itd. itd." mislimo si lahko vse mogoče. Ti ..itd. itd." so lahko zala- in Soče"! Ti „i t d. ganje »Primorca" itd." so lahko pokrivanje — odprtega kredita „izvrševalnega odbora napredne stranke" itd. itd. Mi svetujemo torej goriškim Slo¬ vencem, da se ne dajo vjeti na I e I|( manice, marveč da podpirajo po svoji moči ona že obstoječa narodna pod¬ jetja na Goriškem, ki so ustanovljena na zdravi, nesebični in rodoljubni podlagi in ki so prinesla slovenskemu narodu na Goriškem že toliko lepega sadu. Goriški Slovenci, torej pozor! Ako hočete, da dosežemo Siovenci na Goriškem kaj koristnega za svoj na¬ rod, potem je Vaša dolžnost, da podpi¬ rate vse ono, kar Slovence druži. Novemu podjetju pa je namen širiti med nami razdor, ki nam je donesel že d o v e l j go rj a. Ako hočete torej sami sebi dobro, dolžnost je Vaša, da obrnete jedenkrat za vedno hrbet vsem razdira¬ jočim elementom, — elementom, kateri pravijo: naj pa hudič vse vzame, ako naša ne velja! Podivjani sin. — Pek Scalettari France prebivajoč v ulici Formica bilje v soboto večer aretiran. V petek zvečer prišel je namreč domu pijan. Zgrabil je na steni l - 40 m. veliko razpelo in začel ž njim pretepati svojo 70 let staro ma¬ ter. Mati nui izpuli razpelo, na to pa zgrabi podivjanec kozico, jo napolni z žrjavico in hoče mahati ž njo po materi. Materi se je posrečilo, da je sinu izpu¬ lila tudi kozico iz rok, ta pa sune v ko¬ zico z nogo s tako silo, da se razsuje žrjavica po materi, ki se je jako opekla po nogah. V Vipavi utonil je včeraj 22-letni Jože Pavletič iz Gabriji pri Sovod- njah. Pred štirimi dnevi je, kakor pra¬ vijo, zbolel za tifusom. Včeraj predpo- ludne je bil previden s sv. zakramenti. Nekaj časa potem pa se mu je začelo mešati in ker najbrže ni bilo nikogar pri njem, je skočil skozi okno kake štiri metre globoko na tla; od tod je tekel proki reki Vipavi ter skočil vanjo. Bre¬ del je na onkraj vode proti vasi Peč. Slučajno je bil na onem kraju poljski čuvaj in ta je nesrečneža zgrabil za nogo in oprijevši se za neko drevo, sku¬ šal ga potegniti iz vode. Ali ni se mu posrečilo. Revež je koj za tem utonil. Potegnili so ga iz vode mrtvega in ga prenesli v mrtvašnico na pokopališče. Ranjki je bil čvrst mladenič, drugi sin matere udove ter vojak. Zblaznel je Anton Knez iz Št. Ferjana prebivajoč v Gorici. Odvedli so ga v norišnico. Konj, ki se boji svojih konku¬ rentov. — V ulici Trieste sta se srečala v sredo jeden voznik, hlapec g. Faga¬ nela iz Mirna in jeden avtomobil. Konj se je pri tej priči splašil in dirjal proti Corsu. Kmalu bi se bilo posrečilo hlapcu, da bi konja pomiril, ali tu na Corsu za¬ gleda konj pa jednega — biciklista ; pri tem se je še bolj splašil ter dirjal ves zdivjan proti plinarni in dalje naprej proti Stračicam. Tu zadene voz ob neko drevo s tako silo, daje hlapec odletel z njega ter se tako hudo pobil, da so ga morali prenesti v bolnišnico. Velika nesreča v Nabrežini. — 35 letni delavec Franc Kovačič iz Go¬ rice in 26-letni delavec Josip Lavrič iz Št. Petra, delala sta v nekem kameno- lornu pri Nabrežini. Blizu njiju je pri¬ pravljal minar Fran Kravanja luknjo za mino. Ko je luknjo dovršil, je dal v njo dinamita in strelnega prahu. Dinamit in strelni prah pa sta se (iz dosedaj neznanega vzroka) vžgala in mina je eksplodirala. Zemlja in kamenje, ki ju je strel vrgel v zrak, sta padla vsa na blizu tam delujoča Lavriča in Kova¬ čiča ter ju popolnoma pokopala. Z ve¬ likim trudom sicer ali vendar kmalu so drugi delavci izkopali nesiečneža, ki pa sta bila že mrtva. Poklicanemu zdrav¬ niku ni preostajalo drugega nego kon- statirati nastopivšo smrt -t- pri obeh delavcih. Obe ti žrtvi dela so prepeljali na pokopališče v Mavhinje blizu Nabrežine, kjer jima prirede dostojen pogreb na stroške podjetnikov kamenolomov, gg. Foccanoni, Galinberti in Piani. Tragični smrti delavca sti napravili velik in pretresljiv vtis na vse tamošnje prebivalstvo. Katoliško društvo slov. učiteljic na Primorskem je imelo svoje redno zborovanje dne 16. t. m. Preč. g. predsednica je nadaljevala svoje predavanje o Sofiji Baratovi, ute¬ meljiteljici reda presv. srca Jezusovega ter je prispela do one dobe, ko je ista postala vrhovna prednica vseh zavodov tega reda. G. društvenice so zapele lepo pe¬ sem „Ave maris stella". Na to je preeital g. dr. J. Pavlica letošnji pastirski list ter povdarjal bla¬ godejni vpliv dobre vzgoje na mladino. G. Jelka Mercinova je pozdravila s prisrčnimi besedami jedva okrevanega g. dr. J. Pavlico in g. društvenice so za¬ pele še zbor „Morska tihota". Prihodnje zborovanje bode dne 16. marca ob 10. uri zjutraj. L. Koršič, tajnica. Cerkveni rop. — Danes po noči so oropali neznani zlikovci oltar Matere Božje v tuk. stolni cerkvi. Škode, pra¬ vijo, da je kakih 200 K. Udom družbe sv. Mohorja. — Opozarjamo vse častite ude naše dične družbe sv. Mohorja, da se čas za pobi¬ ranje udnine bliža h koncu (do 5. mar¬ ci ja). Lansko leto se je število Mohior- janov zmanjšalo, potrudimo se vsi, da se letos zopet pomnoži. Nove orgije v Medani. — Dne 5. t. m. smo bili povabljeni : Preč. gg. Kokošar, župnik, Čargo, vikarij, in pod- pisanec k preskušnji novih orgelj v Me¬ dano, katere je izdelala slavnoznana tvrdka bratov Zupan v Kamnigorici na Gorenjskem. Dispozicija orgelj je ta: Prvi manual ima 54 tipk, in sicer imai, Prin¬ cipal 8’, Bordun 16’, Fernflpte 8’, Garnba 8’, Octava 4’, Mikstura 3V S ’ drugi manual ima tudi 54 tipk in sicer je: Geigenprin- cipal 8’, Salicional .8’, Unda maris 8’, Fugara 4\ Pedal: Gontrabas 16’, Violon- bas 8’. Tipni obseg v pedalu šteje 27 glasov. Postranske premembe: Man. Cop- pel, Suboctav Goppel k II. rtianualu. Ko- lektivniki: Forte, mezoforte, piano. V okusno izdelani omari leži meh franco¬ skega sistema z dvema zajemalnikoma. Sapnica je na stožke po najnovejšem načinu slavnega Walckerja izdelana. Me¬ hanika je iz cevnih valčkov. Potezni tri¬ kotniki so medeninski in tečejo jako gladko in tiho. Horicontalni regulator pri mehu daje obilno mirne sape in deluje brez stresanja, ker je provzročevanje sunkov po Schodlerjevi sestavi odstra¬ njeno. Posamezni spremeni so jako za- detno intonirani; tihi spremeni so izvan- redno ljubko mili, a vsi skupaj dajo mo¬ gočen, veličasten glas. Spretnemu or- gljavcu, kakoršnega ima Medana, je mo¬ goče rabiti te orgije kot jako popoten instrument. Kljubu tolikej obsežnosti or¬ gelj, njih preciznosti in izbornosti piščal- nega blaga pa je cena 83. delu prav nizka. Slavnemu mojstru, g. Zupanu, stro¬ kovnjaku v orgljarstvu, kakoršnega ne dobimo od Trsta do Dunaja, moram očitno priznati zasluženo pohvalo ter izrekam željo, naj bi tem krasnim or¬ gijam v Medani sledilo na Primorskem v kratkem še mnogo Zupanovih del. Za božjo čast gorečemu preč. g. Kurinčiču in darežljivim medanskim duhovnjanom pa čestitam na prekrasnih orgijah. V Gorici, dne 17. sveč. 1902. Danilo Fajgeij. Položaj v Trstu z vsakim dnem postaja normalnejši. Vojne ladje so za¬ sidrane pri sv. Andreju. Med Lloydovo direkcijo in pomorskim uradom se je sklenilo, da bodo odslej kurjači vsakokrat, ko se vrnejo z ladjami v luko, prosti nočne straže. Stavkujoče kurjače zopet sprejema Lloyd po potrebi, vendar je še okolu 100 kurjačev brez dela; upati je pa, da se v najkrajšem času tudi za te kurjače dobi pri Lloydu dela. Med mrtvimi je tudi nek 2l-letni Škerjanc, dalje 16-letni mesar Alfonz Gril; 36-letni finančni stražnik Gregor Zorman, ni ra¬ njen do smrti, 32-letni pek Janez Jež je je bil ustreljen v pete. Mrtev je dalje 28-letni delavec Anton Gregorovič. Mrtev je tudi 42-letni Jožef Platzer. Mesarskemu pomočniku Artur Luzzatto je moral dr. Escher v sredo odrezati nogo; pomagal mu je na tem dr. Dolcetti. Nasprotno pa se nadejajo zdravniki, da se jim posreči poštnemu uradniku Fitzko rešiti pre¬ streljeno nogo ter da iste ne bo treba odrezati. Stanje drugih, o zadnjih ne¬ mirih težko ranjenih je neizpremenjeno. Poštni asistent Fitzko je bil obstreljen, ko je šel v urad. Kroglja, ki ga je pre¬ strelila, je prej prodrla nekega druzega moža. Njegova žena je v blagoslovljenem stanju in je padla v omedlevico, ko je zvedela, kaka nesreča je zadela moža. Sedaj je tudi Fitzkova žena nevarno bolna. V soboto po noči so nekateri poskušali ulomiti v razne prodajalnice juvelov. Nagli sod se baje peča z dvema slučajema. Navadna sodišča imajo v raz¬ pravi okolu sto slučajev. V Pulju in dru¬ gih istrskih mestih je vse mirno. — Za¬ nimivo je, kar se še poroča iz Trsta: Laška vlada je poslala že začetkom pre¬ teklega tedna razne svoje agente v Trst. Kaj je italijanska vlada sumila? Že v četrtek je bil v Trstu tajni agent iz Italije, Tandlazi, katerega so potem de¬ lavci v neki kavarni spoznali in nabili do krvi. Iz Italije je baje došlo, predno so bruhnili nemiri, v Trst mnogo anar¬ histov. Škode pri pllnovih svetilkah, provzročene po izgredih v Trstu. — Kakor se poroča, je bilo pri izgredih v Trstu pobitih okoli 840 svetilk in okoli 80 svetilnih stebričev. Škoda pri tem znaša približno 30.000 kron. Listnica uredništva. — Ostalim dopisnikom: Prihodnjič! Revščina v Galiciji. - Pod tem naslovom je izdal Stanislav Sčepanov- ski, poljski narodno -gospodarski pisa¬ telj, knjižico o razmerah v Galiciji. Na podlagi statističnih podatkov dokazuje, da umira v Galiciji na leto 50000 ljudij od lakote in 70.000 ljudij se izseljuje, da bi ušli smrti od lakote. ^raujsio-piorsko pztolo društvo v Ljubljani. Razglasilo. Vsled sklepa XIX. javnega shoda dne 7. julija 1896. razpisuje se 10 premij po '20 ali po 40 K za uspešno pogozdovanje goličav kmečkega po¬ sestva pod sledečimi pogoji: 1. Pogozdovanje mora biti leta 1901. ali 1902. izvršeno ter mora pogozditev obsezati najmanj 0.56 ha = I oral. 2. Vrsto lesti ni sadik izbere si lahko posestnik po svoji volji, samo morajo hiti sadike za krajevne raz¬ mere ugodne; nikakor pa ne sme daljava med sadikami več kot 1‘50 m obsegati. Posestniki, kateri hočejo za pre¬ mije prosili, morajo svoje prošnje najdalje do konca junija t. 1. pri kranjsko - primorskem gozdarskem društvu v Ljubljani uložiti, ter v istili navesti politični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdenega zem¬ ljišča. Pogozdovanje prosilcev pregle¬ dovalo in presodilo se bode v jeseni leta 1908., morda nastali pomanj- kljaji pri pogozditvi se lahko spo¬ mladi rečenega leta popravijo. Premije priznava in prisoja pred- šedništvo omenjenega društva, ter bo islo dovoljevalo premije ali pa v go¬ tovih slučajih tudi samo prizualna in pohvalna pisma razdeljevalo. V Ljubljani, meseca februvarja 1902. Ludovik baron pl. Berg pradsednik. Na prodaj je hiša št. 27 v Skriljah ki je prostorna in v dobrem stanu. Kdor jo želi kupiti, naj se oglasi v Skriljah hšt. 91. 2000 kolči slankamenke ima na prodaj Miha Zamar, po¬ sestnik v Barbani št. 6, p. Biljana. Franc Melink, zidarski mojster v Višnjeviku št. 67, prevzema vsa zidarska dela po naj¬ nižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo. Jakob Miklus, 0 trgovec z lesom in opeko, zaloga JU vsakovrstnega trdega in mehkega Vr koroškega in kranjskega lesa ter fh pohištva, rakev (trug), vinskih po- u| sod, stiskalnice za vino in sadje vsake velikosti, kakor tudi krat¬ kočasnih iger slovenskih „Mari- janic 1 t. j. ličnih in trpežnih miz iz trdega lesu, ki imajo znotraj tro- ali štiridelno keg¬ ljišče z vrtenci in kegljavnično blagajno po najnovejši sestavi, za krčmarje, zasebnike itd. v Pevmi, za Soškim mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, zagotavlja naj¬ hitrejšo postrežbo in jako nizke cene. (D Vabilo na redni občni zbor „Centralue posojilnice 11 v Gorici resistrovane zadruge z omejeno zavezo v četrtek 6. marca 1902 ob 11. 4 u * ra t v posojilnieruh prostorih ulica Vetturini št. 9. s sledečim dnevnim redom: t. Poročilo načelstva, 2. Poročilo nadzorstva, 3. Odobritev letnega računa. 4. Poročilo o poslovanju k »Centralni posojilnici" spadajočih posojilnic. 5. Volitev nadzorstva. 6. Morebitni predlogi. Načelstvo. Dostavek. — § 33. Zadružniki, ki se ne udeležijo osebno občnega zbora, zamorejo biti zastopani po drugih za¬ družnikih na podlagi zakonito napravljenih pismenih pooblastil. A vsak zadružnik sme le jednega druzoga zadružnika za¬ stopati na občnem zboru. Pooblastila se lahko pošljejo na¬ čelstvu. V zmislu § 34. ima vsak ud po en glas, udje z glavnimi deleži poleg tega glasa še po 10 glasov od deleža do 100 glasov. Pri občnem zboru sme vsak zadružnik staviti predlog, kateri niso na dnevnem redu, vendar se o njih sme sklepati še le pri prihodnjem občnem zboru (t? 361). ooooooooooooooooo000000000000000 “1 o ; o i o v Gorici, registrovana zadruga z omejeno zavezo, sprejema hranilne vloge, katere o- brestuje po 4 1 /« p o 1 u m e s e e n o; nevzdignene obresti pripisuje konec leta h glavnici. Rentni davek plačuje poso¬ jilnica sama. Daje posojila udom na osebni kredit po 6 % in na vknjižbo po 5Y 2 . Sprejema člane z glavni mi d e- 1 e ž i po 200 K in z opravilnimi deleži po 2 K. Otvarja članom tekoče račune, katere obrestuje po dogovoru. Za nala¬ ganje in vračanje so na razpolago po¬ ložnice c. kr. poštne hranilnice, tako da je mogoče poslati denar brez poštnih stroškov. Uradne ure so vsak delavnik od8—12. ure zjutraj v ulici Vetturini št. 9. o o I o o i o i o o : O o i o ; O , O o o o o o o ! o ! O o o o o o ; o : o o ! C 1 o 1 o ; o i O § o o o : o § j o 000000000000000000000000000000 1 „JMarodna Jiskama“ v (gorici ki ulica Vetturini 9. k 4 a $ Sr W I r ^ j frj Povest slov. mladini, M W Peciva ™ ki & O ►J g & ra & Prosto po Homerju pripoveduje ANDREJ KRAGELJ. S tolmačem važnejših osebnih imen ter obsega 273 stranij. CENA: 1 K 40 vin., po pošti 20 vin. več. Vezana v platno 2 kroni, ozi¬ roma 2 kroni 20 vin. 4 ra & t ra Si l?*, Dobiva se v ,,Narodni Tiskarni" v Gorici [#j P ri knjigotržcih Pallichu v Gorici na ^ Pravniku, pri Sclnventnerju v Ljubljani ^ in Florijanu v Kranji. 300£3000CX5000£300C »Krojaška zadruga 11 , vpisana zadruga z omejeno zavezo v (norici, Gosposka ulica hiš. štev. 7. VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufaktura ega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas V naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte- nino, Chiffon, oksfort, srovico, vsa¬ kovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce. Jager itd. itd. Vse po naj nižjih cenah. Ceue so stalno brez pogajanja. Javna zalivala. Globoko ginjeni vsled prisrčnega sodnija ob času kakor tudi izvanrectae udeležbe pri pogrelni ljubljenega - oziroma očeta, gospoda lilij« la nadučitelja v Št. Ferjanu, izrekamo najiskrenejšo zahvalo prečastiti duhovščini, o ' ^ sokorodnemu gospodu nainestništvenemu ^tovalcu ; Attemsu, g. okrajnemu šolskemu nadzorniku Fiancu g. ces. svetniku Francu Vodopivcu, vsem kolegom m koleg J m pokojnega, slav. županstvu v St. Ferjanu, gospodom pe>ce nagrobnice, splošno vsem sorodnikom, prijateljem m rančem ki so blagovolili v tako ogromnem številu spremit, zem.ke ostanke do kraja večnega počitka. V Št. Ferjanu, dne 19. februarja 1902. Žalujoča družina. Gostilna .Vinarslep in safljarstep iruštva za Bria' v Gorici, ulica sv. Klare št. 15 loči pristna bela in črna vina iz društ¬ vene kleti, in puntigamsko pivo. Postreže z okusnimi jedili. — Na razpolago so hlevi za živino in dvorišče za krogljanje. Za obilen obisk se toplo priporoča svojim rojakom Anton Gerbec, gostilničar. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 GORICA Via Giardino 8 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, priporoča v briških, dal¬ matinskih in sferskih v s ■ nagrado v. Anton Kuštrin v Gosposki ulici h. štev. 25, (v last n i hiši) priporoča častili duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandoiningo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lueca, St. Angelo, Korfu istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. O, 1, 2, 3 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve. in druge vrste, namreč po 'h kila in od 1 funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevga mlina v Kranju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. Po pošti se razpošilja v zabojčkih najmanje po 5 Kg. na vse kraje. Dostavlja na dom i n razpošilja po želez¬ nici na vse kraje avstro-egerske monarhije v sodili od 56 litrov napj-ej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Šimenc pVie krčmar v Gosposki ulici hiš. štev. 19, „Ma citta di 0orizia“ toči raznovrstna bela in črna vina ter postreže z vsakovrstnimi okus¬ nimi jedili. f riporoča se toplo svojim rojakom v mestu in na deželi. Krojaška mojstra Gufer Sc Bajt v Gorici, ulica sv. Antona št. 7 v hiši g. J. Kopača pri okr. sodniji, izdelujeta vsakovrstne obleke 2a možke po meri, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. duhovščini in učencem srednjih in ljudskih šol za obilna naročila. Čebeino voščene sveče» čim z 2000 K Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Med pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem _ J. Kopač, svečar v Gorici, ulica sv. Antona le Za jesensko in zimsko sezono Razno modno in drugo jesensko kakor tudi zimsko blago za dame m gospode, toplo priporoča svojim rojakomv mestu in na deželi, nova tvrdka: . 1 Ild J. Zornik prva in jedina s,0V 8nska trgovina te stroke v Gorici, Gosposka u ! ica št. 7 tik „Krojaške zadruge 11 , v hiši „Goriške ljudske posojilnice 11 ’. Najceneja, najbolja in najlepša izber vsakovrstnih nkraai™ obleke, zimskih svilnenih in volnenih rut “ V k ° Ta rokavic, otroških oblek, dežnikov blusen’ neHl a P ^redpasmkov, nogavic, krava,, Ja eger Roblek,’ svile otroke, domačih čevljev za dame eosnorto m t ^, s ’ za moderopv i t ri \t 0 • • . . ’ 1 odp in otrok©, cerkvenih cink moaercev i. t. d. — Najceneje skladišče vsih potrebščin 7 »^ -V’ m gospode krojače. Naročila iz dežele izvršuje o se točno Srni f nemu povzetju. JB J° se tOLll ° proti post- " #Brez vsake konkurence!