Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1# Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana Štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeli« kih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec )« 12 Din. Za tujino 20 Din, Uredništvo! Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ull-oa St 1. Telefon 38-55, Rokopisov ne vračamo. Št. 81. Ljubljana, sreda 8. aprila 1936 Leto II« ■maMuuuM Volk se ne briga za število ovac. Vergil. Dnevna pratika Sreda, 8. aprila 1936. Katoličani: Albert. Pravoslavni: 26. marca 1936. Dionisije. Dežurne lekarne v Ljubljani Dr. Piccoli, Tyrševa cesta; Mr. Hočevar, Celovška cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija: Oblači se v vsej kraljevini. Dežuje v Gornjem Primorju. Močan jugovzhodni veter. Temperatura brez bistvenih sprememb. Mrzla Vodica 0 C, Šipa n j 20 C. Napoved za danes: Oblačno in deževno vreme v vsej kraljevini z močnim vetrom na zapadni polovici državo. Temperatura se bo dvignila. Sonce vzhaja ob 5.08, zahaja ob 18.10. Dunajska vremenska napovedi Obilne padavine, mogoče sneg. V dolini bo temperatura okoli nad ničlo, čez nekaj časa se bo pa dvignila. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 8. aprila: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Četrtek 9. aprila: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda 8. aprila: Traviata. Gostuje tenorist Anton Drmota. Red Sreda. Četrtek 9. aprila: zaprto. Kino Sloga: Ženin v nepriliki. Matica: Princesa »Incognito«. Union: Zločin in kazen. šiška: Gospodčina tajnica se poroči. Ideal: Mali polkovnik. Radio Liubljana Sreda, 8. aprila. Ob 12: plošče, 12.45: poročila. 13.15: plošče; 14: poročila, 18; Radijski orkester, 18.40: Pogovor s poslušalci, 19: poročila, 19.30: Narodna ura: Jugoslavija kot sredozemska sila, g. dr. Vukičevič, 20: Branje iz sv. pisma, nato petje psalmov, Borza Za 8. april Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hol. goldinar 29.77 1 nemška marka 17.62 I belga 7.41 1 šv. frank 14.27 1 angl. funt 216.14 1 am. dolar 43.57 1 fr. frank 2.89 1 Kč. 1.81 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.25 I nemška marka 14.05 J angl. funt 250.00 Žrebanje drž. razredne loterije Prt današnjem žrebanju je zadela ■fečka št. 26.010 Din 50.000 (srečka Je bila kupljena pri Slovenski banki V Ljubljani), srečka št. 76.522 Din 80 000, srečka št. 1590 Din 30.000. ■čečka St. 96.610 pa Din 20.000. 45 požarov v enem letu — Zagonetna smrt — Triletni otrok )e zažgal Bolezen in beda sta ga pognali v smrt — Dolžniki kličejo na pomoč — Francija v volilnem boju — Otrok pod avtom Neguš vztraja v odporu Addis-Abeba, 7. marca. a. Itab javlja, da je abesinski cesar izvedel v svoji gardi rekonstrukcijo. Abesinski cesar je pri tej priliki izjavil sledeče: »Moja vojska ni poražena. Pripravljena je na odločilno bitko z italijanskimi napadalci na našem teritoriju. Mi želimo mir, toda smo popolnoma razočarani, ker se neprestano odlagajo uvedbe efektivnih sankcij, ki bi končale to surovo vojno. Nadejam se, da bodo naše hrabre čete zmagale prej nego bo DN interveniralo. Sovražnik to izkorišča in nas s strašnimi in barbarskimi metodami, ki so vsem cviliziranim narodom zabranjene, skuša uničiti. Nezavarovana mesta, kot je n. pr. Harar, so bila bombardirana od italijanske avijacije. Porušene so cerkve in bolnice, pobili so mirno prebivalstvo in moje čete so utrpele polno izgub. Pri tem pa je največ trpelo prebivalstvo, ki je najbolj oddaljeno od front in ki je bilo bombardirano z bombami, ki so vsebovale strupene pline. Četudi je Italija svečano obljubila, da se takih metod ne bo posluževala, vendar se jih je. Kljub vsemu temu je morala moje vojske odlična. Italijanske nasprotne vesti so navadna laž in imajo namen vplivati na člane DN. Nadejam se, da DN ne bo dopustilo, da kolektivna varnost ostane mrtvo besedilo in da bo odredilo, da se napram napadalcu uvedejo efektivne sankcije, ki naj ga prisilijo, da se ukloni. Komunistični neredi v Pragi Praga, 7. aprila, g. V mestu in mnogih predmestjih so se včeraj odigrali spoPad* med komunist in policijo. Zbralo se je okoli 8000 komunistov, ki so prodrli policijski kordon ter prispeli do občinskega poslopja. Pri tej priliki so poteptali neko ženo z otrokom. Policiji je končno uspelo razpršiti demonstrante. Aretiranih je bilo več demonstrantov. mogoče dajati tudi takim dotacije in subvencije, ki jih do sedaj miso dobivale. Zaradi sanacije banovinskih financ je ustvarjen še poseben fond banovinskih trošarin, katerega dohodki bodo znašali najbrž okoli 180 mil1'*onov dnarjev. Davki Donos državnih neposrednih davkov je znižan za kakih 150 militi., donos prometnega davka pa bo narasel za kakih 170 milijonov Din. To povišanje pa ne bo imelo nobenih socialnih posledic Pazili smo na to, da ljudstva ne obremenimo z novimi davščinami Javna dela Da pospeši gradbena dela. je kraljevska vlada dala posameznim ministrom pooblastila za najetje posojil, tako za zidanje pravosodne palače in državne tiskarne v Beogradu, ortopedične in zobne klinike \ Zagrebu, banovinske palače, bohiš niče, gimnazije, carinskih skladišt ter poslopja za orožniški polk > Spltu. za položitev telefonskegz kabla od Beograda do Zagreba ii Maribora, za poštna poslopja v nekaterih večjih krajih. Besedilo naše note na Dunaju Dunaj, 7. aprila. — Včeraj po« poldne so poslaniki Jugoslavije in Rumunije ter češkoslovaški odpravnik poslov v skupni av« dijenci izročili avstrijskemu zu» nanjemu ministru tri protestne note proti uvedbi splošne voj a« ške dolžnosti v Avstriji. Tekst note, ki jo je naš poslanik izročil avstrijski vladi, se glasi: »Prvega aprila t. I. je zvezni svet izglasoval zakon, s katerim se spremeni vojni statut, ki ga določa peti del senzermenske mu rovne pogodbe za Avstrijo. Ker je bila izvršena enostram ska odpoved tega dela senžer* menske pogodbe, pomeni ta spret memba izrecno prekršitev vojnih klavzul te pogodbe. V takih okoliščinah je kraljevi: na Jugoslavija kot podpisnica senzermenske mirovne pogodbe prisiljena enrgično protestirati proti izvedbi omenjenega zako* na. Na drugi strani kot članica DN globoko obžaluje, da je Av* stri ja, ki je prav tako članica DN, smatrala za potrebno, da gre po poti, ki jo je svet DN v sličnih okoliščinah svečano ob* sodil z resolucijo z dne 17. apr it la 1935. Kraljevina Jugoslavija ne more v nobenem primeru dot pustiti, da bi si Avstrija prisvat jala kako pravico s svojo enot stransko akcijo, ki pomeni zavret Čanje mednarodnih obveznosti. Zato si kraljevina Jugoslavija pridržuje pravico, da se naknadt no izrazi glede odredb, ki jih bo izdala v svrho obrambe svojih in» teresov.« Finančni minister je govoril Ljubljana, 7. aprila. Včeraj ob 14. so jugoslovenske radiio-postaje prenašale razgovor, ki ga je imeli napovedovalec nove beograjske kratkovalovne postajo z našim finančnim ministrom Dušanom Leitico. Minister je med drugim dal naslednje izjave o naši fnančni politlM: Novi proračun je v dohodkih in Izdatkih izravnan. Primanjkljaj v državnem proračunu pomeni hudo nevarnost in glavni vzrok vseh drugih težav našega državnega in zasebnega gospodarstva. Dotacije banovinam Posebna stvar je s krediti za banovine. Prejšnji proračuni s,p predvidevali v to svho 80 milijonov, toda brez kritja. Novi proračun ure--ja to vprašanje na zelo posrečen način. Novi finančni zakon ustvarja banovinski fond prometnega davka. Iz dohodkov skupnega davka, ki bo vrgel okoli 100 milijonov, bo Skepsa v Londonu London, 7. aprila, u. Nekateri krogi gledajo na sedanji položaj v Abesiniji žeto sikeptično. Mnenja so, da tudi jutri na sestanku odbora triinajstoriice ne bodo doseženi niikaki uspehi. Italijanske zahteve bodo sedaj gotovo obsežnejše kot so bile pred nekoliko tedni. Pričakuje pa se ostra dc-'hata glede prodiranja v angleško interesno sfero okoli jezera Tane. Delodajalec Mussolinija umrl V starosti 67 let je v Lausanni (Švica) umrl mesarski moster Charles Depoli, ki je bil 1. 1905 Mussolinijev delodajalec. Mussolini j bil takrat, kakor znano, socialističen emigrant in je živel v Lausanni kot delavec. V Depoli-jevi mesariji je pretemal na mesec 30 frankov in prosto hrano im stanovanje. Bil je v tej službi leto dni, potem pa jo ie zamenjal za drugo, dokler ga niso izgnali iz Švice radi njegove politične propagande. Smrt učenjaka V Frankfurt - Hdchstu je umrl 76-Ietni nemški učenjak dr. Friedrich S tol z, iznajditelj znanega zdravila »py ra mi doti«, ki je eno najboljših sredstev proti glavoboli, zlasti migreni. T. DULAR damski modni atelje, Novi trg 2/O. priporoča svoje najmodernejše kroja prvovrstne Izdelave in po solidnih cenah. London — sedež važnih konferenc Dnevna kronika — Nj. kr. Vis. kneginja Olga je 7. aprila zjutraj v Belem dvoru rodila zdravo žensko dete. — Umrli so v Ljubljani g. Alojzij Bešter; g. Anton Jeras; v Kamniku g. Herman Budau; v Mariboru ga. Ana Ravtar; v Celju ga. Silvestra Cydrick. N. v m. p. Prizadetim sožalje. — Odlikovani so z zlato kolajno za državljanske zasluge Franc Pavlin, usnjarski pomočnik; Filip Maček, pisarniški poslovodja in Ivan Skubic, tovarniški delavec, vsi iz Ljubljane. Čestitamo! — Osebne vesti. S kraljevim ukazom je postavljen za okrajnega pod-načelnika na okrajnem načelstvu v Dolnji Lendavi g. Jože Rijavec, politično upravni tajnik iste skupine kr. banske uprave v Ljubljani. — Odpuščen je iz državne službe ing. Edo Senica, višji pristav strojnega oddelka generalnega ravnateljstva drž. železnic. Premeščen je v generalno ravnateljstvo državnih železnic kot kontrolor sedme skupine Maks Fajfer, dosedanji kontrolor mariborske delavnice. — Predavanje SPD o največ jem al-pinsko-sportnem dejanju zadnjih let je bilo v torek ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Monakovski alpinist g. Martin Moier je predaval o svojem vzponu preko severne stene Grandes Jorasses. Krasni posnetki so spremljali predavanje. — Tenorist Anton Drmota, gost v naši operi. Opozarjamo na izvedbo Verdijeve opere »Traviata« z gospo Gjugjenac v glavni ženski vlogi. Alfreda Gormonta bo pel g. Drmota. Drmota je naš rojak, doma iz Krope, skoro ves svoj glasbeni pouk je užival v Ljubljani, sedaj ga nadaljuje že dve leti na Dunaju. Vsi hvalijo njegov lepi lirični tenor, ki je izvrstno šolan, ima pa tudi precej odrsko-igralske rutine, saj je bil par let tudi Član našega opernega zbora. Na gostovanje mladega slovenskega pevca, ki stopa v svet. še prav posebno opozarjamo. Predstava je za red Sreda. — »V času obiskanja«, Gregorinova pasijonska drama, se z najlepšim uspehom vprizarja v vseh dneh velikega tedna, razen na veliko soboto v naši drami. V sredo In veliki četrtek sta prestavi zvečer ob 20. uri. na veliki petek pa oh 15. uri popoldne In to po znižanih cenah od 14 Din navzdol. Na predstavo na veliki petek popoldne opozarjamo predvsem podeželsko občinstvo Glavno vlogo igra g. Gregorin, ki delo tudi režira, v ostalih vlogah pa je zaposlen ves naš dramski ansambel, pomnožen s številnimi statisti — Pri Sv. Bolfenku pri Središču je bil v nedeljo sestanek dolžnikov. Predsedoval mn je pove mik g. J. Zabavnik, k točkam rezolucije je govoril g. R. Košarin in po živahni debati je bila po g. Rt. Čurinu predložena rezolucija soglasno sprejeta. Sklenjeno je tudi bilo. da naj kmetovalci ne dajo svojih vin pod 8.50 Din za liter. Vlom v delavnico Maribor 7. aprila. Orožništvo na Pob režim se že dva dni trudi z razjasnitvijo vlo^ ma. ki je bil izvršen pretekli ponedeljek v delavnico čevljarske-selu. Ka mojstra Jožeta Kebra v Sp. Ko je prišel zjutraij moister Keber v delavnico, je takoj spoznal, da je v niej vse razmetano. Hkra tu te na opazil veliko luknio v r'du. Takoj je zasumil, da so mu Kaiko velik je vpliv Anglije izza padca Napoleona na evropskem kontinentu, nam najboljše kaže niz mednarodnih konferenc, ki so se v zandmjih sto letih vršile v Londonu. Zanimiva je že sama številka, ki nam pove, da je izmed 14 važnih mednarodnih konferenc v razdobju od dunajskega kongresa iz L 1815. do pariške mirovne konference 1. 1919, zasedalo v Londonu nič manj kot 7 konferenc, torej točno polovica. Sedem konferenc v 100 letih Prva je bila konferenca za ureditev grškega vprašanja, ki se je Prvič sešla 1 1827 in se potem s presledki nadaljevala do 1. 1832, ko je bil dosežen pomzum. Druga je bila konferenca, ki je razpravljala o neodvinosti Belgije (1830—1833), tretja sledi konferenca zaradi Danske (1850—1852) četrta zaradi luksemburške neodvisnosti (1867), nato je kot peta prišla črnomorska konferenca 1. 1871. Že v našem stoletju pa sta v Londonu zasedali mednarodna pomorska konferenca 1. 1908—09 in balkanska konferenca 1912.13. Izmed večjih konferenc po svetovni vojni pa moramo omeniti zlasti številne konference zavezniških sil radi ureditve reparacij in drugih važnih vprašanj, ki so bala s tem v zvezi, nadalje tretjo pomorsko konferenco L 1930, na kateri je prišlo do sporazuma treh velesil (Anolije, USA in Japonske), svetovno gospodarsko konferenco L 1933 in četrto po. m0rsko konferenco 1. 1935., ki prav za prav še ni zaključena Ne smemo seveda prezreti zadnje konference lokamskih sil, ki jo je sprožil Hitlerjev korak z dne 7. marca L 1. Zanimiva evropska vprašanja Na vseh dosedanjih londonskih konferencah so se seveda reševala zelo važna in zanimiva evropska vprašanja, ki so že nekdaj in ki deloma Se danes razburjajo evropsko javno mnenje. Le poglejmo nekatera! Močno zapletena je bila n. pr. grška zadeva, o kateri je sklepala konferenca leta 1827. Grčiji, ki se je borila protj Turčiji za svojo samostojnost in neodvisnost, so v delavnico vd.h neznani vlomilci Pi !>regledn/anjn delavnice je ugotovil, da uju je zmanjkalo 100 Purov čevljev, več usnja, čevljarskega orodja iti drugih potrebščin v skupni vrednost, najmatu 20 tisoč Din. Mariborski policijski daktilo-skop Grobin je posnel prstne odtise in ugotovil neke sumljive znalke. O zadevi bomo še poročali, kakor hitro bo kaj več pojasnjenega. priskočile na pomoč Anglija, Franciju in Rusija. Turška flota je bila poražena v znanj bitki pri Navarinu. Prve pogodbe, ki so jo nato velesile predlagale obema državama, nista hoteli podpisati nitj Grčija, niti Turčija. Sele čez pet let (1832), ko je že zasedala kom. ferenca o belgijski neodvisnosti, je prišlo do končnega sporazuma, ki pa se je v glavnem omejil na to, da je sankcioniral nastop Oto. na Bavarskega na grškem prestolu. Še bolj naporna pa so bila Pogajanja o belgijski neodvisnosti, ki so se pričele leta 1830 in so bila zaključena šele po 70 sejah s sporazumom iz leta 1832, g katerim je pet velesil priznalo ne samo belgijsko neodvisnost, temveč je istočasno jamčilo tudi njeno — trajno nevtralnost Belgija, in Holandsko kot direktno prizadet; dr. žavi pa sta ta sporazum podpisali šele 19. aprila 1839 Problem črnega morja Manjšega pomena pa sto bili konferenci glede Danske in Luksemburga. Pač pa je bila velike važnosti takozvana črnomorska konferenca, ki poda v vojno leto 1871 Leta 1856. je posebna pariška konferenca nevtralizirala Črno morje Okoli leta 1870. pa se je Rusija Pojavila z zahtevo po revizijj tega protokola, češ da pogoji za nevtralizacijo ne obstoje več. Po šestih sejah je konferenca ugodila ruski zahtevi. Črno morje je postalo spet svobodno morje- Smeh in zabava 2 ari ! v Ženin v neptMifti Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 url. KINO SLOGA — Telet. 2730 Renate MUller — Adolf VVohlbriick — Georg Aleksander — Adele Sandrock Smeh in zabava 2 uri ! Pomorska konferenca iz leta 1908—1909 ima svoj pomen radi važnih določb o pomorskem tihotapstvu. pomorski blokadi in drugih pomorskih pravilih, strnjenih v takozvanj londonski deklaraciji. Uspehi balkanske konference, ki je zasedala že tik Pred svetovno vojno, pa so bili, kakor znano, posebno veliki. Zbrala se je 16. decembra 1912 po prvi balkanski vojni, a izbruh novih sporov je njeno delo prekinil. 30. maja 1913. se je začela že druga balkanska vojna, ki je ustavila vsa posvetovanja. — Včeraj sem bil na nenavadnem koncertu. Pianist je igral z nogami. — To pa res ni prav nič posebnega, to zna že tudi moj sinček. Beseda dneva Tudi to so izreki modrih: O zb ruti se na osebo v sodbi ni dobro. Kdor pravi krivičniku: Pravičen si, klela ga bodo ljudstva, mrzeli narodi; tistim pa, ki ga karajo, bode prijaznost in pride jim bla> goslov dobrega. (Sv. pismo: pregovori, pogl. 24, 23 — 26.) Raimofi s Mii /s - / /•' #// j/j *, .. Ljubljana, 7. aprila. Kmetom na Dravskem polju: Prijatelji, vi piiete, nas kmete vlečejo zdaj na to zdaj na ono plat. Zakaj se pa pustite vleči? Ostanite na svoji strani, no lastnih nogah: kmetje skupaj. Složnosti vam drugi ne bodo ustvarili, če si je kmetje ne boste sami. Nikar ne poslušajte toliko polM‘ karjev strankarjev. F občinskih zadevah m treba nobene druge politike kakor samo gospodarske. In glejte, da se gospodarsko organizirate. Moč in napredek je samo v organizaciji. Spet pa mora vsaka posamezna organizacija skrbeti, da se poveže z drugimi organizacijami istih interesov in smotrov. Slovenci si veliko domišljamo o svoji organizatorni sposobnosti, ki pa je hudo pomanjkljiva Imamo na Slovenskem okoli 80000 organiziranih gospodarstvenikov, a kaj je ta močna armada doslej izvojevala? Današnje obupne razmere so najboljši odgovor na to. Pri vsej organiziranosti nismo biH še nikoli tako desorganizirani kot smo danes Saj vse naše gospodarske organizacije nimajo niti skupnega predstavništva, ki bi vodilo potrebne akcije. Svoj čas se je v MaribO" ru pojavila akcija v cilju povezave vseh gospodarskih organizacij v enotno skupnost pod enotnim vodstvom, postavitve enotne gospodarske fron-ne, o je vse skupaj spet padlo v vv do. Danes smo Slovenci bolj organi' zirani v razcepljenosti, kot pa v složnosti. Pravo orgonizatorno delo pa ni h' sto, ki skrbi samo za velike reči’ male pa pušča v nemar Podrobno of ganizatorno delo je često važneje kol pa vse drugo Razne akcije se suie' jo navadno le okoli vprašanj, kaj ^ se dalo priboriti od vlade, — kakot da je samo vlada tisti vir, odkod^f prihaja ves blagor, — na samopomoč pa nihče ne misli. Postavimo samo en primer, kaj P0* meni organizotorno delo v malem-Prišlo bo spet poletje, tujska $e/h. kt trajajo skozi vse nedelje, celo zimo. Da imajo pa tudi dekleta za take vrste pouk res navdušenje in veselje, je pa dokaz v tem, da vsako jesen vso prijavljenke niti na vrsto ne morejo. Na razstavi je bila cela šolska soba polna gospodinjskih izdelkov in marsikdo se je čudil, da so dekleta toliko naredila in vse tako lepo, okusno in kar je najvažnejše — tudi praktično. Tudi fantom tečaje Pri vsem tem, kar ustvarjajo dekleta, pa prihaja naenkrat iz fantovskih vrst toliko nevoščljivosti, da bo potrebno v bodoče vsekakor pričeti s tečaji tudi za fante, ker sicer bodo dekleta daleč prekašala izobrazbo fantov, kar pa nikakor ne gre v račun. Upamo, da bo tečaje za fante vzel v roke ohč. kmetijski odbor, zlasti pa še šolski upr. g. Planer. T. Bolezen in beda sta ga pognali v smrt v. Ptu„ 7. apnila. Hji'ud življenjem ie obupal Toma-Id Matevž, 47 letni kočar iz Bu-Ž:vx v’ hi si je nakopal v vojni $u Ulr> bdlezen. Težke gospodaril tozmene, imel je namreč koča-Is'ijha kateri pa ie bilo nad Din dolga, so slabo upi;! vale na ^c|( niegove bolezni. Posebno It Se mu je poslabšalo stanje, od-'e morala oditi pred eirm me-rade,n nie80va žena v bolnico Plućne bolezni, 4 mesece sta-heki 1‘nčka pa sta dala v oskrbo ženski v sto;mc!. V ^tal Osamljen v h ie popolnoma sam i ie prišd obiskait hšt *vbolnico in jii tožil, 0Sani,.^ nrazmkov, kn ho da Sp,eri-_ Žena ga le tolažila , " So - - G uuaz-iia •o in ^ Je stane že zelo izb da ho do Velike noči i - šla domov Omeni aa ’e kunM vrv, ki se ^i| hiši. Od žene se ie hio»| 0 Poitrt in ga nikakor ^dc.C ry>rn n'ti njene bodriln vrata zaklenj Sitovi>^0,jutfo jc nosil mlek-Marjeti v Stojnee. ! ■ima v oskrbi za časa ženine odsotnosti njegovega otroka. Ko pa včeraj ni prinesel mleka, se je dopoldne Kristovičeva napotila na njegov dom, ker je bila mnenja, da .e najbrže bolan. Ker so bila vežna vrat zaklenjena, je pričela razbijati Po njih. Ko se ji le ni oglasil, še šla k oknu in na grozo opazia. da visi obešen ob peči. Poklicala je njegove sosede, ki so vrgli vrata n tečajev in vdrh v hišo. Tomanič je visel na vrvi, katero je kot že omenjeno pred kratkm kupil. Privezal io ie na železni drog ob peči tako, da se je s prsti dotikal tal. Oblečen e bil v spodnje hlače, srajco in predpasnik, postelja je billa pa še razmetana. Sneli so ga takoj iz vrvi in ga poskušati obuditi k življemu, vendar pa je bil ves trud zaman. Žalostni dogodek, je v vsei okolici vzbud'1 splošno sočustvovanje z nesrečno družino. Z vinskega sejma In pokušnje vin v Ptuju V potek 3. t. m. je bila otvorjena vinska razstava in poskušnja vin. Razstava je privabila v Ptuj prav razveseljivo število tujcev, največ iz gostilničarskih krogov, iz raznih krajev naše banovine. Poskuševalci in interesenti so bili z letošnjo odlično kvaliteto tuk. vin zelo zadovoljni, zlasti z nizkimi cenami. Sklenjeno je bilo tudi voč kupčij. Z uspehom so bili zadovoljni tudi vinogradniki. Želeti bi bilo, da bi obiskovalci seznanili tudi svoje tovariše, ki se tega sejma niso udeležili, o izborni kvaliteti in nizki ceni naših vin, ker imajo vinogradniki še veliko vina, ki ga ne morejo prodati Zagonetna smrt Ptuj, 7- aprila. Na posestvu Selmaver Julija, so-lioitaitorja pri dr. Horvatu v Ptuju, ki stanuje v Placarovcih pri Sv. Urbanu, so našli domači včeraj pred živinskim hlevom mrtvo 45 totno Bolh Ano. Za levim ušesom ;e imela veliko krvavo podpluto rano ter je krvavela iz nosu in ust. Imela ie počeno lobanjo- Kri ji je vso zlizal domači pes. Imenovana je kot navadno tudi včeraj šla kmalu po peti uri zjutraj opravljat živino v hlev- Kot vse kaže, jo je v hlevu moral nekdo napasti ter ji zadati močan udarec z nekim topim predmetom, nato pa je že mrtvo izvlekel iz hleva. Zadeva je bila takoj javljena orožništvu, ki bo dognalo, ali gre za nesrečo ah uboj. Triletni otrok • je zažgal Vel. Brusnice, 7. aprila Komaj tri letni sinček posestnika Franca Gvozde iz Vel. Brusnic pri Novem mestu, so je igral s slamo. Raznašal jo je po dvorišču in okrog gospodarskih poslopij. Pri tem igranju se je s šopom slame približal tudi kuhinji, kjer jp vtaknil slamo v ogenj, ki je gorel pod kotlom. Seveda se je slama takoj vnela in prestrašen fantiček je z gorečim šopom zbežal na dvorišče, in je z utrinki vžgal še razmetano slamo pred hlevom, da so bila namah vsa gospodarska poslopja v ognju. V tem času so bili domači vsi z doma, pa so reševali in omejili požar sosedje in hrusniški gasilci. K drugemu nočnemu požaru so pa bili brusniški gasilci zopet pozvani v nedeljo, ko je gorela neka zidanica. Zidanica je pogorela do tal. rešili pa so gasilci orodje in dni£r invoutar. Ogenj je bil podtaknjen. ProS. šest — gost beograjske opere Beograd, 7. aprila. Glavni režiser Drame v Ljubljani prof. Osip Sest je že drugič gost beograjskega gledališča. Pred tremi meseci je tam režiral »Pastirčka« Pavle Golte. To pat so ga pa povabili za režijo modernega komada »Sovražnik države št. 3«, ki ga je spisal znani srbski dramatik Vladimir Velmar-Jan-kovič. Prof. Šest je ob tej priliki novinarjem izjavil, da Jankoviča poznajo tudi v Ljublani, saj je Drama že vprizoriila njegovo delo »Brez ljubezni«. Glede novega Jankovičevega dela je prof. Sest izjavil, da je docela moderen gle- dališki komad. Glavni junak je favstovsko revolucionaren duh. Po širini svoje duhovnosti k Slovan, čeprav igra svom vlogo na Španskem. Razen glavnega junaka so v k<> madu odlično oblikovani vsi o&tr« karakterji. Prof. Šest. ki je ime. že vaje z nositelji vseh vlog, je nadalje reja vlil, da ima beograjski gledališki ansambel izredne kvalitete. Ženskih vlog je malo in še te so kratke. Tudi Seksnir ni bub i žensk v svmh d-tih. Glavno ž n-sko vlogo (Anabelo) bo igrala ga. Popovič, ki bo prvič nns*'"'"'* v taki svokvrstni vlogi. Avtomobile kradejo ^ Maribor, 7. aprila. Številnim tatvinam dvokoles, ki jih včasih v Mariboru beležojo kar po pol ducata dnevno, se je pridružila v nedeljo zjutraj še tari vina osebnega avtomobi'la, ki je bila izvedena kar po amenkansko le da je bil konec precej klavern. Okoli četrte ure zjutraj je bilo. ko ie prihitel na policijo poslovodia Friderik MiiHler in povedal, da mu je izpred nekega zabavišča na Grajskem trgu pravkar izginili lep osebni avtomobil. Policaji, ki so se takoj podati na zaledovanje so kmalu našli pravo sled, ki je vodila proti Kamnici. Res so že uro pozneje našli avto v nekem obcestnem iarku blizu Kamnice, vendar ie bflo vozilo precej pokvarjeno- Tat, ki ga še niso mogli izsk- d?ti, je bil najbrže slab šofer in :e zavozil v jarek. Pri tem gotovo ni poškodovan, ker jo je urnh korakov popihal in pustil razbiti avto v jarku. Nesreče so vedno za nami Ljubljana, 7. aprila Zupančič Marija, stara komaj sedem let. iz Vač si je dala opravka okoli slamoreznice ki je bila v obratu. Noži go ji odrezali prstke na roki. tako da je že tako mlada postala invalid. Loboda Blaž. posestnik iz Križ pri Litiji, se je peljal s kolesom po opolzki cesti. Spodrsnilo mu je in je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno roko. Oba se sedaj zdravita v ljubljanski bolnišnici. Oglasi v našem listu so poceni in uspešni Pozor ! Velikonočni spored kina Sloge : Prekrasni roman Agneze Gunther: »Dle Heillge und ihr Narr« Dušica Rožamarija Za deco in odrasle pa prinašamo v matineji najnovejše in v Ljubljani še ne predvajane pravljice: »PEPELČICA« in »DODO MIŠKA«. Pomnite torej: NAJLEPSI VELIKONOČNI SPORED NAJDETE v SLOGI Trije čudežno ranjeni Maribor m— Vsak deseti Mariborčan — kolesar. Na policiji imajo prijavljenih 4350 koles in pride povprečno na vsakega desetega Mariborčana kolo. Nadalje imajo zabeleženih 83 motocik-, )ov, 225 osebnih avtomobilov, 50 tovornih avtomobilov in 94 izvošekov. m— Kino. Grajski: Do vključno grede »Duše pod bičem«. Na velikonočno soboto ob pol 21. uri premijera »Grad Hubcrtus«. — Union: Do srede največji film »Carski sel«. 7>a velikonočne praznike premijera »Mala Katarina« s Frančiško Gaal. m— Prof. Stupan prvak Maribora. V soboto zvečer je bila odigrana dru-I ga partija med prof. Stupanom in dr. 1 Lipajem za šahovsko prvenstvo Maribora. Tudi v tej partiji je zmagal prof. Stupan in si tako priboril šahovsko prvenstvo našega mesta. m— Poslanik von Papen v Mariboru. Nemški poslanik na Dunaju von Papen je prispel v ponedeljek s svojim avtomobilom v Maribor ter po kratkem postanku nadaljeval vožnjo v Dubrovnik kamor potuje na-krajši oddih. m— Smrt v prepadu. Blizu Šoštanja je v temi zašel 60-letni kovač Franc Friškovec s poti, ki vodi nad nekaj metrov globokim prepadom. Omahnil je v globino ter si ob kamnu razbil glavo. Ril je na mestu mrtev. m— Aretirana vlomilca. Pred dnevi smo poročali v drznem vlomu v mesnico Rudolfa Medveda v Sp. Radvanju, kjer je bilo škode za 4000 dinarjev. Marljivi orožniki pa so kmalu izsledili dva vlomilca, ki sta vlom priznala. Sta to 23-letni zidar Josip R. in 38-letni zidar Hinko M. Iz Radvanja. Oddana sta sodišču. m— Moč obmejnega Sokolstva izpričujejo naslednje številke, ki so bile podane na nedeljskem zboru mariborske župe: Mariborska Sokolska župa šteje 52 društev in 55 čet v katerih je včlanjenih vsega 18.725 pripadnikov. Od tega števila je 8977 de-ce, kar je posebno razveseljivo. Saj na mladih se snuje naša bodočnost! m— Narodni železničarji, ki so včla njeni v UJN2B so zborovali v nedeljo v Unionu. Poročila so pričala o veliki delavnosti organizacije, ki šteje v Mariboru 1566 članov. Pri volitvah je bil ponovno Izvoljen za predsednika Jože Vokač. m— Narodno gledališče. Sreda, 8. aprila: zaprto. m— Žetev smrti. V Mariboru so te dni umrli: 76-letna vdova Ana Rav-terjeva, 75-letna zasebnica Uršula Robičeva, 70-letna vdova Antonija Krek tor 30-letna predilčeva žena Jožefa Lastnnkova. Žalujočim naše iskreno sožalje! m— Društvo stanovanjskih najemnikov je zborovalo preteklo nedeljo dopoldne pri »Novem svetu«. Poročali so predsednik Tone Bajt. tajnik Anton Mohor in blagajnik trgovec Mirko Feldin. V društvu je včlanjenih nad 800 najemnikov, ki so se na zborovanju izrekli za primerno znižanje najemnin. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen zn predsednika Tone Bajt. m— Tržni dan bo zaradi velikonočnih praznikov v tem tednu že v četrtek, 9. t. m. m— Nagla jeza in posledice. V Radvanju sta se v nedeljo sporekla neki Ivan D. in posestniška hčerka Jožica Fcrgler. Mod prepirom se je Ivan spozabil in zagnal dekletu v glavo kos opeke. Jožica ima prebito lobanjo in ranjeno možgansko mreno. Prepeljali so jo v bolnišnco, vendar ni mnogo upanja, da bi okrevala, ker je poškodba smrtno nevarna. I m— Ponarejen 20-dinarski kovanec je izročila policiji neka trafikantinja iz Tomšičeve ulice, ki ga je sprejela od neznanega moškega. Kovanec je zelo slabo ponarejen in se ga takoj loči od pravega. Po razkritju ponarejevalcev, ki so jih izsledili ob Jo-žefevem kaže, da je na periferiji mesta in na podeželju še nekaj skritih kovačnic denarja, ki jim oblasti kljub vestnemu poizvedovanju ne morejo priti na sled. Celje c— »Družinski oče«, komedija v treh dejanjih, bo nocoj ob 20. uri uprizorjena od ljubljanske drame v celjskem gledališču. Vstopnice v trafiki Frajle na Dečkovem trgu. c— Lonec ruskega denarja so našli preteklo soboto v Št. Pavlu pri Preboldu v zidovju stare Kolenčeve hiše katero že dalje časa podirajo. c— Mnogo sadnega drevja je poškodoval na Vranskem in okolici pred tedni neki slaboumnež Ivan Lojtra. Po izvršenem dejanju se je ves teden skrival, pred dnevi so ga pa vendar zajeli in bo oddan sodniji ker je za dejanja vendarle odgovoren. c — Brezposeln okradel brezposelnega. Ko sta spala na nekem kozolcu v LiboJah brezposelni kamnosek Rudolf Š. iz Ponikve in brezposelni delavec Franc T„ je prvi ukradel drugemu usnjen sukniiič vreden 600 Din ter jopič in čevi.ie in ga tako oškodoval za 880 Din. Franc je tatvino prijavil in Rudolf ie moral v luknjo. c — Le umijmo se za praznike, saj je zato mestno kadn^ kopališče v Celju ta teden odprto vsak dan od 8. ure zjutraj. c — Občinski sluga Nežmah v Rogatcu je pretekli teden na trgu poigrabil 19 letnega dninarja Gobec Jožefa iz Rogatca in ga treščil na tla s tako siV», la .e Got ec dobil hude poškodbo po g.avi in v notranjosti. Zd.avi se v celjski bolnišnici. c — Hišni posestniki v CeVu so imeli preteklo soboto svoi redir občni zb< kaicega s- ie udeležil in poročal o težavah hišnih posestnikov predsednik Zveze društev hišnih posest, v Ljubljane g. Frohlich. Društv<, je sklenilo prispevati za spomenik pok. kralia Aleksandra 1000.-dinarjev pod pogojem, da mora biti spomenik socialna ustanova Zavzemali in priporočali so članom znižanje najemnin, za predsednika pa ie bii ponovo izvoljen trgovec Fazarinc. c — Užitnino na uvoženo meso in vse mesne izdelke bo treba plačati v bodoče v pisarni mestne klavnice, na kar se opa-zarjaio trgovci :n gostilničarji bivše celjske okoliške občine. c — Nov grob. V Gajevi ul. 11 je umrla v s metu pop ib 'ctna Lvdrich Silva, žena višjega rev. drž. žel. v pokoju Jakoba Cydri-cha. Pokopana je bila včeraj na oko!, pokopališču. Žalujočim naše sožalie! Zeiia (svojemu soprogu, ki je zobozdravnik): »In kai ie dejal, ko si ga spomnil na njegov dolg?« »Škripal je z mojimi zobmi!« ¥ Pri železniškem izpitu. »Zakaj železničar v službi ne sme piti alkohola?« »Zato da ni kaznovan, gospod kontrolor!« Ljubljana, 7. aprila Še se godijo na svetu čudeži. Fantje so s,e stepli v nedeljo v gostilni. Trije ali menda celo štirje so bili ranjeni z noži, pa ni mogoče ugotoviti, kdo jih je ranil. Kmečka fanta T. in M. sta stu pila pred sodnika. Sodnik je zaslišal najprvo gostilničarjevo hčer, ki je sicer natanko povedala, kako le bilo, toda zagonetka o ranah je ostala tudi po njenem pričevanju zagonetka. V gostilno so namreč prišli tudi fantje iz Javorja. Gostiiničar-jeva hči, je izpovedala, da je M. zakiričal: »Jalovci ven« In Javor-ci so se izgubili v temo. Nekai dni na to so ,pa v gostilni zvedeli, da so bili štirje ranjeni. Kdo jih je napadel? T. in M. sta bila osumljena, toda gostilničarjeva hči je izpovedala, da je M. res Jalovce napodi! iz gosti'ne. P’1, mizi je ostal tudi T. Torej ni mgoče. da bi ta t.va zadala Javorcei:. rane Sodn.k vpn uje, odkod rane. Za »cir« se fr.ndn m so ravi.i sami. Mehle pa pove. da je tuci ir mogoče. IVUarar, ki je bil te-dd' rzrnjen, se ie ne< e v pijanosti sam ranil z nožem v roko. kar tako za hec. Sodnik: Pijanci so pa res originalni. Nekdo pa le laže. Čudež se vendar ni zgodil! Sodnik ni mogel ugotoviti, kdo laže. Zaslišati je treba tudi še nekega Zorca, ki je bil tedaj menda nosilec glavne vloge, i» je potem bogve kam izginil. Obsojeni posredovalec Hlapec Miha, ki služi nekje na Dolenjski cesti v Ljubljani, je prišel iskat pravice pred sodnika na št. 28. Tožil je nekega posredovalca, ki je za sina nekega trgovca posredoval pri hlapcu za posolilo 1300 Din. Hlapec je izpovedal prav zanimivo zgSodbo. Izvohali so, da ima denar. Tisti trgovčev sin je pa bil pred poroko. Vsaj pred sodnikom ie izjavil, da je Mela« nija. ki je bila tudi poklicana za pričo, njegova zaročenka. Prišla je v lepi moderni črni obleki i:n se je vedla prav samozavestno. Zaročenec je bil boli miren, posredovalec se je pa zaklinjal na žive i:n mrtve, da ga ie hlapec naznanil samo iz maščevanja. Hlapec Miha je torej imel denar. Posredovalec ga ie srečal pri nekem čevljarskem mojstru in ga takoj začel nagovarjati, naj posodi tistega j tl rja trgovčevemu sinu. Za jamstvo mu .ie ponujal moško in žensko ko’o ter kožuhovinast plašč. Saj ni vedel, kaj bi počel s kolesi, pa tudi kožuh se mu ni zdel toliko vreden. Posredovalec ga je naravnost zalezoval, da- bi Miho le omečil in dobil denar, toda Miha ie ostn' trden Huda Melanifa Miha je povedal tudi nenavadno zgodbo o Melaniji, ki ie prišla sama k njemu, da hi dobila denar. Ulanec te pa tudi to pot ostal trden... Nekega lepega dne ie pa hlapec Miha opazil posredovalca, kako se je vtihotapil v njegovo sobo in iz nie tudi kmalu izginil, z njim pa je hlapcu zmanjkal tudi jopič, vreden okoli 300 Din. Za radii tega je moral včeraj posredovalec pred sodnika. Melanija je izjavila drugače. Namignila je nekako, da bi hlapec že dal denar, če bi ona ho<-tela. Dal bi ji celo 1000 Din. Hlapec se je branil. Melanija ga je pa kar pred sodnikom psovala. Sodnik jo je opozoril, naj se vede dostojno, toda nič ni pomagalo. Melanija je hlapca kar naprej žalila. Sodnik je onemel spričo todike drznosti in razgreto Melanijo na mah pomiril na ta način, da ji je naložil tri dni zapora kot disciplinsko kazen. Posredovalec je bil pa obsojen na 15 dni strogega zapora. Plačati pa mora Mihi tudi 300 Di za oduešeni jopič Odnesel pa ga je pa mnenju Mihe zato, ker ie mislil, da je v njem denar. H'apec pa je na srečo zjutrai, ko je šel na delo, vzel iz Jopiča denar in tobak. Pustolovščina pod mostom Maribor, 7. aprila. Znano je. da drzni fantje pogosto splezajo pod oboke državnega mosta ter stikajo za golobjimi gnezdi, kar pa je oblastveno pre-povedano. Razen tega pa je tako početje življenjsko nevarno, kar ie moral preteklo soboto spoznati tudi komaj 18 letni Bogomir Hočevar. Spldzal ie na železno konstrukcijo nad prvim opornikom. Zaradi nepazljivosti pa mu je spodrsnilo in omahnil ie z viš:ne kakih 20 metrov v deroče dravske valove. Le nakl ličju ie pripasati, da se fant ni onesvestil, kar hi ga stalo življenje. Tako na je ob veliki du-haprisotndstii nrče! plavati in klicati na pomoč, dokler ni s čolnom prihitel kUičavničarski pomočnik Valter Solar, ki ga je spravi! na kopno Pri padcu v vodo si je Hočevar ranil lice in je iskal pomoči v bolnici. Za oustnlovšč:no ie izvedela tudi policiia. ki bo pozvala fanta na odgovor Nezssana požigalca Ptuj, 7. aprila. Včeraj okrog 7. ure zjutraj je izbruhnil požar pri posestniku Brglezu Janezu v Gerečji vasi. kaleremu je začelo goreti gospodarsko poslopie. Ogeni sc je širil z veliko naglico in so kljub tako.š-nji pomoči mogli re.šdi samo živino. dočim ;e vse orodje z mlatilnico in vozovi, kakor tudi krma in poi'ski pridelki postalo žrtev plamenov Prihiteli so gasilci iz Gere-čje vasi. Haiduie in Ptina. Vsi c d oddaljenosti vode pa ie bilo gašenje zelo otežkočeno. Morali so napeljali! vodo iz 430 m oddaVenega potoka Prizadeti trpi nad Din 27.000 škode, ki ie le deloma krila 7 zavarovaln1no. Sunil sc da sta zažgala dva neznana min ša moška. k: sta najbrže prenočevala na hlevu in so in ob izbruhu oenia videli vaščani, kako sta teMa kar nreko ni:v in travnikov. Orožniki in pridno zasledit' lem »Zdravnik jc dovolil gospodu Pivcu po vsakem obedu čašo vina.« »In kakšen jc rezultat?« »Da zdaj osemkrat na dan obeduje.« Dolžniki kličefo na pomoč LiiubLiana, 6. aprila. IJ.npravljailni odbor društva dolžnikov, trgovske in obrtne organiz-acije ki društvo posestnikov novih hiš so poslati predsedniku vlade in vsem ministrom tole resolucijo: Gospod minister ! »Dolžniki vseli s Lajno v Slovenije prosijo, da se ustavijo eksekucije in raširi razdolžitev na gospodarstvenike vseh stanov«, kar s tem potrjujemo. Pri obravnavi tega našega najnujnejšega gospodarskega problema, ki je splošen svetovni Pojav in s katerim so se morale Pečati vse države ter pri tem žrtvovale miijarde javnih sredstev za vzdrževanje likvidnosti denarnih zavodov in vseli dolžnikov, prosimo gospoda ministra, da se zavzame za obubožano Sloveni o, ki preživlja svoje najtežje čase. Ker si sama pomagati ne more, smatra, da ie kr. vlada dolžna, da priskoči na Pomoč svojemu najbol šemu davkoplačevalcu, ki je vedno mnogo več prispeval k državnim bremenom, nego dobival iz teli sredstev in ki jo danes po 6 leti li krize obnemogel in izčrpan. Nad 195.000 — število, ki mora vsakega pretresti — davčnih eksekucij I. 1934 in nad 70.000 sodnih izvršb vsa zadn;a leta sem dokazuje strašno zadoiženje in obubožanje Slovenije. Sluča; Prevalje z 200 uničenih družin. Priznano pridnih in ne po lastni krivdi obubožanih, nam pred stavlja kičeč primer našega nevzdržnega gospodarskega poloma na vsej črti, kajti ni ie občine v Sloveniji, kjer bi večina občanov ne ječala pod težo dolgov. Od 300.000 volilcev Slovenije odbijemo 100.000 delavcev m uradnikov, ki nimajo lastne Posesti, pa dobimo okoli 200.000 samostojnih gospodarjev ! ' prepričati -ostale člane kr. vlade o tem, da je bajka o bogastvu Slovenije neresnična, nasprotno, da slovensko ljudstvo preživlja težje čase nego kdaj poprej, radi česar ie ujema prošnja po posebni državni pomoči kar najbolj utemeljena i. s. 1. da se ustavijo vse sodne in davčne eksekucije ter znižajo previsoki davki v razmerju padca cen in dohodkov, sajj je naš narodni dohodek padel od 80 mil jard leta 1928. na 20 miljard. 'tora! na eno četrtino, ne pa tako tudi davka, ki so bili le za spoznanje znižani, preostanek znižanih davkov pa naj se porazdeli na daljše, zrna gljive obroke. 2. da se nemudoma pristopi k splošni razdolžitvi vseh stanov Predstavka društva dolžnikov in sorodnih združenj da je le redko kateri, ki nuna dolgov. Bajka o bogastvu Slovenije moramo končno iztrebiti: tio- Bajko o bogastvu Slovenite spod ban je v svojem proračunskem govoru na seji banskega sveta jioročal, da živi preko polovico slovenskega Ljudstva iz rok v usta, ako nima jela, ako nima dela — o ostah polovici pp smo zgoraj videli, da ječi pod dolgovi, ki vodijo do dražbe. Rudarski revirji so radi stradanja legla bolezni Naši rudarski revirju postajajo radi stalnega zmanjševanja državnih naročil vedno bolj zapuščeni in se pretvarjajo v legla bolezni, povzročenih radi pomanjkanja im stradanja. Našim gozdnogospodarskim krajem so sankcije odvzele zadnjo in edino skromno možnost preživljanja, naši vinorodni kraji ne dajejo nikakih dohodkov, kmečko ljudstvo trpi že 6. leto pod nizkimi cenami tako, da ne zmore niti več davkov, trgovina in obrt stalno nazadujeta, industrija je po večini v tujih rokah in plačuje skrajno nizke mezde, na drugi strani pa naše bolnice ne zmagujejo več prevelikega navala ter postajajo pretesne — 2 do 3 bolnike v eni postelji moramo smatrati za našo veliko kulturno sramoto — pri čemer mora banovina plačevati nad polovico vseh bolniških stroškov, ker jih do skrajnosti obubožano ljudstvo več ne zmore, naše občine prezadolžene radi padca dohodkov občanov — kje je potem še kako bogastvo Slbveniie? Slovenija preživlja najtežje čase Gospod minister! Vsa Slovenija brez razlike stanu Vam bo hvaležna, ako Vam bo uspelo ljudstva po predlogu razdolžitvi poslanskega kluba vladne večiili ter se razdolžitev izvede s prepeljali v mariborsko bolnišnico, ki er je le malo upanja, tla bi mu mogli rešiti življenje. MAŠČEVALEC Kriminalni h' NEZAUPANJE »To )e vse lepo, kar si mi povoda!, Dan«, je naslednje jutro odgovoril Jim svojemu prijatelju, lej ga je svaril pred nepremišljenim korakom. »Toda odločil sem se, da izvršim svojo namero, pa četudi bo radi tega gospodar name hud«. »Jaz bi se ne upal, Jim! Mag-gy je pri njem zelo dobro zapihana in če se on razjezi — no, ,ltaj bi ti pravil, saj ga bolje poznaš kakor pa jaz«. I »Pripravljen sem na vse, naj še zgodi, kar hoče!« »Toda ona se ne bo dala zadržati, hotela bo dpotovati«. »Potem jo bom prisilil, da ostane tu. Ako je posredi izdajstvo, o čemer se mprepnčan, potem sem storil samo svojo dolžnost. V nasprotnem slučaju bom pa že kako prenesel jezo našega gospodarja. Vseeno pa se bo moral 'prepričati, da sem storil ta korak zgoj iz uda nesti do njega. Dan je premišljeval. »Ali res misliš, da snuje Mag-,gy zle nakane?« »Tega čisto za gotovo ne morem trditi, postal sem pa nezaupljiv. Kaj pa se to pravi: zapustiti to hišo na tako skrivnosten na&n in varati pomagače, ki sem Jih poslal, da izsledijo španjelki? Ali to res ni prav nič čudno?« »■0, da, to že, ne rečem, da oe«, je kolikor toliko pritrdil Dan. »In potem, njeno čudno vedenje — njen nemir in nerazumljive besede. Ne, ne, ona ne sme Več iz te hiše, zadržal jo bom tu za vsako ceno!« »Toda ona hoče še danes odpotovati na škotsko.« »Zdaj pa ne bo in pri tem osta-pe. Dvema pomagačema sem že naročil, naj jo opazujeta — fantoma. ki bosta njeni zvitosti že kos«. ; »Saj bi jo jaz tudi lahko na skrivaj nadziral,« je pripomnil Dan, vprašujoče se ozrši v Jima. »Ti?« se je zasmejal Jim. »Tedaj bi jaz postavil kozla za vratarja. Ne, ne, moj dragi, ti si še vedno zaljubljen v njo. Nekaj lepih besedi in ti bi ji odprl vsa vrata na stežaj. Ti si pošten in zanesljiv fant, dragi Dan. toda o zvitosti žensk pa nimaš pojma.« Dan je ves zardel od gneva. Toda ni odgovoril ničesar, ker je uvidel da ima Jim prav. Njegove besede so tako vplivale nanj, da je bilo zdaj omajano tudi njegovo zaupanje v Maggy s tem precej popartena njegova srč-Oba ta Jiadkova 'pomagača sta rta čuvstva. sp tilio razgovarjafa na hodniku, nedaileč od Maggyj5ne sobe in Jim se je pogosto oziral tja. »Kdaj pa misli oditi od tu?« je .Vprašal Dan. »Zdajle se menda pripravlja na pot. Mislim, da bo vsak čas prišla ven.« »To bo jezna, ko bo slišala, da ?e ne pustiš odtod*. »Verjamem — toda ... Pst — vdajte gre!« Iz sobe je prišla Maggy. oblečena za na pot. Bila je zelo bleda v obraz in oči so se ji nena--yadno svetile. roman. 85 Vsa začudena je obstala, ko ja na hodmiku zagledala Jima in Dana. Ni si mislila, da ju bo pred svojim odhodom še kaj videla, najmanj pa ravno tukaj. Dan je mirno obstai na svojem mestu* Jim ja ji ,a počasi >t;ipil naproti. »Uospodična Burke«, je na-govorul mirno, »rad bi ... « »Kaj hočete od mene?« se je nejevoljna zadrla nanj. »Meni se mudi«. J'imu je od jeze stopila kri v glavo, toda hitro se je obrzdal m niiirn/o nadaljeval: »Kaj bi rad? Nič lažjega, kot povedati vam to. Vi namerava-, te zuade odpotovati, gospodična, kaj ne?« »Saj to vendar že veste in vidite!« »Seveda. Toda jaz želim, da ostanete tu vse dotlej, dokler se ne vrne naš gospodar.« Maggy se je zdrznila in ga prestrašeno pogledata. »Kaj naj bo pomeni?« je kriknila. »Ali vi kaj želite, ali ne, to mene prav nič ne brvga. Jaz hočem odpotovati in še ta trenutek zapustim to hišo«. Hotela je hitro smukniti mnmo Jima, toda om jo je trdno prijel za roko in jo zadržal. Maggy je prebledela. »Nesramnež!« je vsa razjarjena za/vpila. »1’aikoj me izpustite aJ-i pa. . .« Skušala se je iztrgati iz njegovih rok, toda Jim jo je krepko držal. »Ostali boste tu«, je rezko dejal. »Zdaj jaz ukazujem tu in moj ukaz se mora izvršiti.« »Ha! To vas bo drago veljalo, Jim!« se je drla Maggy. »Takoj vse spoiročim našemu gospodarju m mu povem, kako nesramno ste se obnašali proti meni«. »Prosim!« je porogljivo odvr-rail Jim. »Dobro vem, kakšno odgovornost sem prevzel, toda se bom že znal zagovarjati. Torej, kar lepo ostanite tu, m se nikf ne upirajte, sicer bom prisiljen zapreti vas do gospodarjevega prihoda!« Maggy je omahnila. Tako te bila vsa iz sebe. da se ji je vrtelo vse v glavi. Toda Ivihro se je zbrala im se ponosno vzravn;1 »Nazaj!« je s strogim glasom ukazala. »Moram odpotovati, gre za življenje našega gospodarja!« Jim se je štrdko zasmejal, a se takoj spet zresni!. »Saj ravno to me je nagnalo, da baiko postopam z vami, gospodična! Kako pa veste, da gr oz' nevarnost našemu gospodarju9 Ha?« »To je moja stvar in vas prav nič ne briga!« »No, prav. Ne moram vas prisiliti, da mi zaupate svojo skrivnost. Toda povem vam tole: odslej ne smete pod nobenim pogojem zapustiti svojih sob. Če se boste upirali, bom primoran, uporabiti silo. Ste razumeli?« Maggy je ostrmela in srepo motrila Jima. »Toda jaz moram odpotovati, Jim!« je slednjič vzkliknila s prosečim glasom. »Rotim vas, pustite me, gospodar je v veliki nevarnosti — samo jaz ga lahko rešim!« »Ali pa uničite,« je hladno odvrnil Jim. »Vaše skrivnostno potovanje ima poseben mamem — bržkone ste prav taka izdajalka, kot je bila Eiiiza!« Maggy je pričela krčevito ihteti. Pred očmi se ji je prikazala strašna slika. Da ni prej pomislila na tisto skrivnostno sobo, kjer sta na mizi stali dve lobanji...! Jim jo je zdaj s silo odvedel do njene sdbe. Iz domačih gajev LJUDMILA POLJANEC: Narodna &la je dekliču v beli hulji, v beli halji nu božjo pot, k cerkvici Sveti Trije kralji, | da si od neba izprosi dobrot... ^ ' 1 Šla je deklica z vencem na glavi, z vencem na glavi — glasno pojoč, pri rimski procesiji k božji slavi bode prepevala pozno v noč... Šla je deklica s svečico v roki. Lepo pristoja ji svečka v rokah ... Kakor lilija — haljica bela, venček blesti se ko solnčnl prah .., Moli pobožno pri svetem oltarji, sluša jo mati. Devica devic, milo jo gleda v nebeški zarji s krono na glavi Kraljica kraljic. — Vrača brez venca se deklica zala v haljici beli — brez svečke v rokah. — Vse si. o deklica, vse darovala! Ali nazaj te ni v srcu strah? Ljudmili Poljančevi gre mesto med najboljšimi slovenskimi pesmicami ter je zares obžalovati, da se njena blagozvočna Ura več ne oglaša. Rodoslovno izhaja bz iste nežno vzvalo-vane slovenjegoriške pokrajine kakor njen veliki moški lirični antipod pred sto let' Stanko Vraz. Rodila se je pri Kapeli blizu Radgone ter užila tudi nekaj vseučiliških študij, vendar pa se je rajši posvetila učiteljskemu stanu in bila uč'teljica v svojem rojstnem krajo do I. 1920, ko je preša v Maribor na dekliško meščansko šolo. Svoje pesmi, ki jih odlikuje pristen narodni ton in lep pesniški jezik, je priobčevala pod psevdonimom Nataša v Slovenki, Domu in svetu, Vrtcu, Anglečku, Domačem prijatelju, kasneje pa največ v Ljubljanskem zvonu in Slovanu. V knjižni obliki je izdala »Poezije« (1906) in mladinski zbirk1 »Pot k domu« in »Orflč na TopoH« Gotovo na tihem še kai snuje t*r nam znova za-ždoli svojo srebrno nesem no v našem osirotelem pesniškem ga:u. Astrološka napoved za 8. april. Še vedno slaba, dasi ne več tako huda konstelacija Nemire i spremenljiv dan, ki prinaša ne-vščečnosti hi izgube Nevarnost nezgod, zlasti za • vt >ii<-ihile V politiki kritični položaji, slabe vesti. — Vsi občutljivi ljudje. Kasti v juliju rojeni, bodo ta dan nervozni ‘in duševno vznemirjeni. Ženske bodo danes v splošnem prav slabo razpoložene. Razne novice iz Jeruzalema poročajo: Oh priliki mohamedanskega praznl-Ika v spomin na smrt Alija, zeta Mohameda in us ta novi tele a šiitsike vere, Je prišlo v šiitskih vaseh do krvavih spopadov, pri katerih je bilo več mrtvih in ranjenih. Zadnji strašni orkan, ki je divjal v petih državah ameriške južnovzliodne obale in je docela opustošil mestece Cordele v državi Georgia, je napravil za tri milijone dolarjev škode in zahteval 38 smrtnih žrtev. Nad 700 ljudi pa je bilo več ali manj ranjenih. Na cesti med Reitm/som in E-peruayem (Francija) je neki osebni avto strmoglavil v reko Marno. Od petero potnikov so mogli rešiti samo dva. Vozač, njegova žena in štiriletna hčerka so utonili. ZANIMIVOSTI Beograd, prestolnica Jugoslavije, se more ponašati s svojevrstnim svetovnim rekordom. Naj-novejiše statistike so namreč pokazale, da ie Beograd tisto mesto na zemlji, kjer se procentualno poje največ mesa. Na vsako glavo, uštevši dojenčkef pride na leto nič manj ko 60 kil mesa. Za primer nat omenimo da znaša potrošnja mesa v Istambuiit (Carigradu), ki je bil doslej slovel kot mesojed no mesto, samo 25 kil od vsakega prebivalca. V Siamu prebije po stari šegi vsak moški nekaj mesecev svojega življenja v enem 10.000 samostanov te dežele. V teh mesecih mora živeti prav po meniško, v molitvii, postih in duhovnih vajah. Japonski učenjaki so vznemir jeni, ker se gotovi deli Tokia pogrezajo. V nekaterih mestnih predelih se je v teku treh let zemlja znižala za 20 cm. Ce pojde to tako d alte. bo morje kmalu zalivalo velike dele mesta. Enaka grbania zemlje opazujejo v zadnjem čsu v Skandinaviji, kjer se severni deli tega polotoka polagoma dvigajo, d-očim se južni nižajo. Po noveiših statistkah cenijo število prebivalcev Abesanije od na 2 5 do 2.S mfTona hudi. povprečno pride po pet tiudi na en kvadr-tni kilometer. Kriva sodba ? Žepar je oseba, h iz žepov druge osebe neupravičeno jemlje vrednote. Denar je vrednota. Cc torej žena pri krtačeniu moževe obleke pobere iz žepov denar brez njegovega dovoljenja, je to očitna tatvina. Takega mnenja je bil neki zakonski mož iz Bro-j-klynu. Sodnik pa je bil drugačnega mnena. Ta je izrecno priznal ženskam pravico, da smeo preiskovati žepe svojih soprogov in najdeni denar tudi zapleniti če se mn zdi to potreb^ no. — Žene vsega sveta naj bi temu sodniku postavile spomenik. _ „Gia$“ je zabaven Uboj na beograjski univerzi NAJNOVEJŠA POROČILA V soboto je prišlo na beograjski univerzi do spopada med dvema skupinama dijakov, ki j er končal z ubojem mladega dijaka prava Žarka Marinoviča, doma iz Črne gore. Do spopada je prišlo med skupino okoli 50 dijakov, ki so se zavzemali za štrajk na univerzi in so zato hoteli preprečiti predavanja, in akademiki, ki so se zbrali k predavanju in se postavili v bran. Prišlo je do pretepa, ki se ga je udeležilo kakih 70 do 80 akademikov. Naenkrat je obležal na tleh dijak Žarko Marinovič, ki je bil zaboden z nožem v hrbet. Zdravniška pomoč je bila prepozna. Kot krivec se ie policiji sam javil diiak medi dne Slobodan Nedel.kovič, ki se izgovarja. da ie posegel po nožu v silobranu. Uvedena ie preiskava in aretiranih i° nkniV te akademikov. Ptujske občinske zadeve Ptuj, 7. aprila V petek 8. t m. je bila javna občinska seja. na kateri je poročal župan o svoji intervenciji v Beogradu. Dobil je od finančnega ministra zagotovilo, da bo občinski proračun odobren z malimi spremembami tekom tega tedna. Dijaški dom. ki je last mestne občine in je že več let pasiven se odda v najem minoritom za dobo 15 let in sicer za prvi dve leti, ker bo potrebno precejšnjega popravila, brezplačno, nadalje pa proti letni najemnini Din 5000 Na prošnjo se je pavšalirala uvoznina raznim trgovcem. Železniški uslužbenci pa so oproščeni uvoznine. za poslano blago od železničarske zadruge v Mariboru. Mestnim uslužbencem. ki so doslej imeli brezplačno uporabo električnega toka, se določi maksimum, katerega uživajo Se nadalje brezplačno: večjo uporabo toka bodo pa morali plačevati. Dr. Vinku Brenčiču, zobozdravniku v Ptuju se proda 500 m» zemljišča mod Veliko vojašnico in hišo trgovca Brenčiča v Panonski ulici proti prodajni ceni Din 40 za m2. Banska uprava je dovolila 8% kalo na trošarino, občinski svet pa je upoštevajoč težko stanje gostilničarjev dovolil SVo kalo. Čitaj „Glas44 Franclja v volilnem boju Za kulisami volilne agitacije Volilna kampanja v Franciji se karikaturistov, fotografov in po* je začela, dasi še ni opaziti prave volilne mrzlice, ker je trenutno še ne dopuščajo zunanjepolitični dogodki. Vendar pa so stranke v glav* nem že pripravljene na težko borbo. V novi zbornici bo verjet* no precej novih obrazov, ker se je, kolikor je že do sedaj znano, nič manj ko 45 poslancev odpove dalo ponovni kandidaturi. Žani* mivo je, da je med njimi tudi znani Tardieu, čigar odpoved je povzročila veliko pozornost. Kdo vodi volilno kampanjo? Štiri veliki in do vseh pod rob* n osti organizirani generalštabi štirih naj večjih francoskih strank: V osrčju Pariza je palača na* rodnih republikancev, kjer je vrhovni komandant gospod de Kerillis, glavni urednik znanega pariškega lista »Echo de Pariš«, bivši letalec in »globetrotter«, ki je v športu zelo modemih, v politiki pa zelo zastarelih nazo* rov. Ker ga podpira vsa težka francoska industrija, mu seveda ne manjka sredstev za velikopo* tezno volilno propagando. Propaganda gospoda Kerillisa V pritličju te palače je velika tiskarna, ki dela noč in dan na tisoče in tisoče propagandnih le* takov, broSur in celo knjig. Kot rdeča nit sc skozi vso to propa* gandno šaro plete — »rdeča ne* varnost«, pred katero de Kerillis neprestano svari Francoze. V zgornji nadstropjih palače pa so te dni zbrani celi bataljoni uredni* kov, stenografov, stenotipistinj, dobnih ljudi — skratka tu je sli* ka pravega ameriškega volilnega generalštaba, ki se poslužuje vseh mogočih volilnih sredstev. Levica ima ljudi Levica seveda ne razpolaga s tolikimi sredstvi kakor gospod de Kerillis, zato pa ima v volilni pro* pagandi na razpolago cele čete volilnih sodelavcev na terenu sa* mem. To jO dobro organizirani »sodrugi« socialistične in komuni* stične stranke. Posebno pozor* n ost pa posvečajo socialisti pro* pagandnim volilnim filmom, si so jih izdelali v ogromnih množinah in pa takozvanim — volilnim agentom, katerih namen jeprido* biti zlasti tiste mlačneže, ki bi si* cer na dan volitev ostali kar do* ma... Volilni agentje Nasprotniki parlamentarizma smatrajo te volilne agente, ki jih bo te dni po Franciji vse polno, za neko vrsto človeških kanalij* špekulantov. To pa ne drži, ker so med volilnimi agenti tudi po* št ene in odlične osebe, celo nek* danji parlamentarci in novinarji, pa tudi, seveda, brezposelni, ki jim je predvsem za — denar... Naloga takega volilnega agenta niso nič kaj enostavne. On mora poskrbeti za volilni uspeh »svoje* ga« kandidata, mora ga, kakor pravijo »lansirati«. Seveda prejme v primer uspeha prav lepo nagra* do ki doseže tudi do 100.000 fun* kov. Nagrade in triki V dosego svojega namena se ti ljudje poslužujejo vseh mogočih »trikov«. Med volilno kampanjo gre tak agent od hiše do hiše, pri* poveduje vesele zgodbice, prina* ša darove otrokom, skratka: sto* ri vse da bi ga ljudje vzljubili. Njegova glavna skrb pa je, da Meseca februarja so na Japonskem slavili 2596. leto japonskega cesarstva. Okoli 60.000 ljudi je manifestiralo pred cesarjevo palačo. Belgijski vojaški zakon sprejet Bruselj, 7. aprila. 1. Radi nemške akcije v Porenju je belgijska vlada sklenila, da se za varnost države osniuiie nov vojaški zakon Skupščina je po drugem Čitanju odobrila ta zakon z 106 proti 16 glasovom. Štirje poslanci so sc glasovanja vzdržali. Konvencije o delu Ženeva, 7. aprila. w. Odbor strokovnjakov je dokončal svoje delo pregledovanja poročil poe-dinih vlad o izvedbi in sprejetju mednarodnih konvencij o delu. Odbor je pregledal 584 poročil in prišel do zaključka, da se položaj stalno boljša. Odbor je vstavil v ta poročila gotove opazke in zahteve, ki apelirajo na nekatere države, da točneiše odgovorite. pridobi lastnika največje kavarn^ ali hotela v kraju za to, da mi| odstopi primeren prostor za volil« no pisarno, ker pomeni že sam<| to dejstvo pridobitev nekaj stfl glasov. Seveda pride pri tem tud) lastnik lokala na svoj račun, saj prireja kandidat pri njemu vel bankete, pojedine itd. Francozinja ne voli, , a agitira Francoska žena sicer nima vO* lilne pravice, lahko pa se udejst*' vuje kot propagatorka in volilna! agentinja, To velja zlasti za levfo čarke, ki so najbolj vnete. Izmed volilnih agentinj je posebno znal na gospodična Diana, ki je bilai nekoč »zvezdita« pariškega teat« ra, ki pa sedaj rajši nastopa v pa« riških predmestjih na — politič«« ni pozornici, ki je zanjo oči vidno! rentabilnejša. „kandidati-čudaki^ Razen kandidatov strank in neodvisnih kandidatov poznajo y Franciji še takozvane »kandida* te—fantazije«, ki bi jim mi pq domače rekli čudaki. Ti nimajo sicer bogzna kakšnih volilnih iz* gledov, pa se vendarle stalno pojavljajo pri vsakih volitvah iz enostavnega razloga, ker se za vpis med kandidate ne zahtevajo nobene posebne formalnosti, kfi* kor je to običaj v drugih državah. Zadostuje, da se nekdo prijavi id plača predpisanih 100 frankov, p^ lahko poskusi svojo srečo pred volilci... Tako je n pi v Parizu znan neki Ferdinand Lep, ki na* stopa že nekaj let pri vseh tranco* skih volitvah s posebnim progra* mom* povečanje največje franco* ske ceste, ki pelje od Atlantika skozi Pariz k Sredozemskemu morju Na ažurni obali na jugu pa se pri vsakih volitvah pojavlja nekaj kandidatov*nudistov itd Kakor vidimo, se poleg glavne volilne borbe vrši pri vsakih francoskih volitvah tudi nekaj za* nimivih. pikantnih borb nepolitič* nega značaja, ki imajo to pred* nost pred onimi, da nobenemu ng škodijo, temveč samo zabavajoi, To pa je tudi potrebno... Jugoslovan — vojni minister Paragvaja ' Pred meseci je izbruhnila V, južnoameriški republiki Paragvaj revolucija, ki j c na čelo republi* ke postavila polkovnika Franca, ki je sestavil tudi novo vlado. Zanimivo je, da je za ministra vojske in mornarice postavljen dr. Ivan Stefanić, ki je po rodu Jugoslovan. Nemiri v Meksiki Meksiko, 7. aprila, k. Pri dolo1 čevanju kandidatov za 9 senatorskih mest je prišlo v več mestih do nemirov. Točno število žrtev ni znano. „Glas44 povsod Zanimiva kritika angleške politike London, 7. aprila, n. V spodnji zJbornici je bila včeraj velika debata- Govorili so sir Arcibald Sinclair, A usten Chamberlain, Cescil in Eden. Najzanimivejši je bil govor Cercila, v katerem je dejal: »Veliki Britaniji manjka logika. Angleška politika ni mogla Preprečiti zmage zavojevalca (Italije), kateri bo dobil mnogo več, kot se je v začetku mislilo in kot je bilo predvideno v načrtih Hoa-reja in La vala. Angleška politika je tudi izzvala veliko zmešnjavo na Sredoezmskem morju, za kar bo morala šc voditi račune. Razen tega je ta »sijajna« politika prisilila Francijo, da se je morala odreči svoji pomoči AbeSiniji. In končno je sledila še Hitlerjeva po. teza. Iz vsega tega se vidi, da je angleška politika doživela na vseh poljih neuspeh. Zato je potrebno, da se Anglija ne vtika v tuja vprašanja in ne intervenira v sporih, če pa to dela, naj se za to vsaj dobro pripravi in naj svoje zahteve tudi odločno izpelje. Kar se tiče kolonialnega vprašanja, je dejal: »Absolutno nemo. goče je, da se reši nemško vprašanje o kolonijah, ker one stoje pod mandatom, a Nemčija dela poleg tega tudi rasno razliko (dolgo burno odobravanje). Anglija ne more v nobenem slučaju vrniti teh teritorijev Nemčiji, ker stojijo pod varstvom DN in samo DN lahko odloči o njih nadaljnji usodj. želimo tudi, da vlada izjavi, kako misli urediti sporno abesinsko vprašanje. Urediti ga mora tako, da bodo vsakega drugega takšne in slične želje v bodoče minile. Kar se tiče porenske cone, seru prepričan, da bo Nemčija zgradila v dobi šestih mesecev ogromne utrdbe, katere ji bod0 omogočile, da z velikimi močmi napade Belgijo in Holandsko in tako zagrozi Angliji. Te utrdbe ne bodo ogrožale samo Belgije, Holandske, Francije in Anglije, temveč tudi Srednjo in Vzhodno Evropo. Z ozirom na bližnji sestanek generalštabov sem mišljenja, da hoče Anglija s tem pokazati, da ne bo prekršila svojih obvez do Francije in Belgije in da v slučaju neizzvanega napada na teritoriju teh držav Anglija ne bo zatajila svoje besede, četudi bi to dovedlo do vojne. Cercil je nato poudaril, da je treba ves kompleks tega vprašanja Proučiti v Ženevi in da mora. jo pri tem sodelovati vsi člani DN. Austen Chamberlain, ki je nato povzel besedo, je rekel med drugim: »Oni, kateri zahtevajo, da se napram Italiji zavzame najod-ločnejše stališče, kakor tudi oni. ki žele razdelitev prirodnih bogastev, morajo iti do kraja in biti konsekventni v svojih zahtevah.« Na koncu je govoril še minister Eden, ki je dejal, da želi angleška vlada, da še pred koncem tega leta vidi tako DN, v katerem bi bili zbrani vsi narodi Evrope in nov sistem varnosti v zapadni Evropi, katere naj bi nadomestil lokarnskj pakt. Poleg tega želi, da se pojača splošna varnost z direktnimi sporazumi, ki naj bi bili sklenjeni pod kontrolo DN. Mori — a nihče je ni še videl Skrivnostna zverina Vod vodstvom škotskega raziskovalca A. R. Hamtitona ie odšla v Afriko ekspedicija iskat neko bajno orjaško zverino, o kateri krožijo med zamorci fantastične govorice. Doslej so pripovedovali o tej zverini savno domačini .pokrajine Kenia v Vzhodni Afriki, dasi je tudi nihče izmed njih še ni videl; imajo pa takšen strah pred njo. da bo morala ekspedicija sama brez vodnika prodirati v divjino in vlačiti s sebou vso prtljago, ker ne more dobiti nosačev med črnci, tudi za velik denar ne 'lista o jaŠKa zverina prebiva baje v džunglah južno od Kenie v pakraiirn Nandi, ki je po oose-Ku tolikšna ko balkanski polotok. Torej bo to kar težavno iskanje! A kakšna je tista zverina? Crnci trdijo, da je to strašno krvoločen medved velikan z levjo glavo. Zverina ie zato fako n > .Varna, ker. pisne na svoio ž*tev. varna, ker se skriva v košatem vejevju, odkoder plane na svojo žrtev. Crnci so pokazali mi stru Hamiltonu sledove zverine, ki so zares podobni medvedjim šapam, vendar so drugačni in ne zapušča enakih nobena zverina v vsej Afriki. Sprva je Hamilton domneval, da bo to kake vrste tiger, ker baje skače z drevesa. Mislil je tudi že na kakega podivjanega človeka, ki si je nataknil na noge . šape kake zverine. A vse te domneve je zdaj opustil. Kajti pri povedo vanfe črncev so v zadnjem času našla potrdilo v doživljaju neke angleške policijske patrole, ki je zasledovala nekega morilca, pobeglega v džunglo. Ko so policisti prodirali v džunglo, so zaslišali naenkrat strahoten vzkrik. Krenili so v to smer in so kmalu 7 vdeli na iskanega begunca, — ležal (je na zemlji mrtev in ves razmesarjen. Okoli njega pa so bili v tleh vidni ti-rti čudni sledovi. Škotska ekspedicija upa. da bo razrešila to zagonetko. Ribje olje kot zdravilo Nemški znanstvenik in zdravnik dr. Lor je preizkušal zadnja leta ribje olje za lečenje ran in je ugotovil, da je ribje odje odlično zdravilo, ki celi hJtro celo večje rane. Rane, ki jih je mazal z ribjem oljem, so se hitro celile in obenem se je splošno zdravstveno stanje bolnikov izboljšalo, ker je telo absorbiralo hkratu vse vitamine, ki večajo človekovo življenjsko energijo in ga narede tudi bolj odpornega. Ribje olje zmanjša tudi nevarnost za infekcijo ran. Z uspehom je ta zdravnik iečil z ribjem oljem tudi opekline. Ugrabljeni rektor Dijaki na državni univerzi v Oklahami (USA) so zaprosili rektorja, naj bi odpadla predavanja na dan velikih športnih prireditev. Rektor pa tej želji ni hotel ustreči. Ko je zvečer zapustil poslopje univerze, ga je nenadoma obkolilo več maskiranih gangsterjev, ki so ga z naperjenimi revolverji pozvali stopiti v avto. Odpeljali so ga do neke samotne hiše in tam so ga prisilili, da je napisal odredbo na upravo univerze, da ostane univerza naslednji dan zaprta. Za kazen za njegovo sitnost so ga imeli dijaki ves ta prosti dan zaprtega. Ko se je rektor spet pojavil na u n verzi, ni hotel novinarjem ničesar bližjega povedati o s volem doživljaju, samo to je izjavil, da so gangsterji ravnali ž njim z vso spoštljivosti. Snaga v srednjem veku Ko smo v šoli gledali slike srednjeveških mest s tajinstveni-mi stolpi in zidovi, smo si mislili, kako lepo je bilo tedaj v tistih zlatih časih. Toda v šoli nam niso povedali kakšne so bile srednjeveške ulice in kako je bilo s čistočo vobče. Ce bi nam namreč povedali tudi o tem, bi si nikakor ne mogli preveč romantično predstavljati srednjeveških mestec. Tedaj so metali smeti, pomije, gnoj, odpadke, ostanke itd. kar skozi okno na ceste. Kanalizacije srednji vek ni poznal. Ljudje so bili prepričam, da ie nesnaga na ulici potrebna. Španskemu kralju Karlu Tretjemu se je zagnusila nesnaga Po ulicah Madrida in odredil je, da morajo vse mestne ulice očistiti. Mislite, da so mu bili meščani hvaležni? Kaj še. Prebivalstvo je bilo ogorčeno in se je uprlo kraljevi odredbi. Pa ne samo meščanstvo* tudi plemstvo je potegnilo z njimi — za nesnago in proti čistoči. Ljudje so tedaj v tistih zlatih časih verovali, da iz-parivanje poulične nesnage — čisti zrak. Dva gospoda sedita v gostilni. Prvi gospod ima psa, ta pes pa leži pri nogah drugega gospoda, zato se ta pritoži: — Veste kaj, pokličite takoj psa k sebi! Že čutim bolho na nogah! — Sultan, — zakliče takoj lastnik psa, — takoj pojdi sem, gospod Ima bolhe! Pokojnine pred Veliko nočjo Ljubljana, 7. aprila. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubjani je že prejšnji teden brzojavno zaprosilo g. finančnega ministra, da odredi pravočasno nakazilo potrebne dotacije za izplačilo pokojnin vsem državnim upokojencem pred prazniki. To prošnjo je društvo 6. t. m. ponovilo in prosilo brzojavno za intervencijo tudi slovenskega ministra. MALI OGLASI HRRHILHE RHJIZICE prodate ali kup te najbolje potom moje oblastveno d voljene pisarne. Denar ta koj. Pri ožiti znamke. RUDOLF ZORE L n Hitana Gledališka ulica IV Telefon .V-12 Amaterji! •azvija - kopira -povečava - strokovno tn skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. 3 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami išče štiri-čian-ska družina, ki je ves dan odsotna za 1. maj ali 1. junij. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Mir«. PREMOG »Stanovsko« (4900 kal.) 100 kg. Din 36.— postavljeno na dom LOJZE RESMAN trg. kuriva Borštnikov trg 2. Tel 33-53 Mi. Iščem enosobno stanovanje, v mestu ali v predmestju. — Mirna, dvočlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. »Glasa naroda« pod: »Takoj ali 1. maj«. Zložljivo mizo 2 m dolgo, J m široko prodam-Prikladna za ta-petnika, krojača ali gostilno. Naslov v upravi. Gospodarska podjetja Kot: trgovine, industrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne In vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno. Informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah! Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — Ilica 144. nesigurnost Utorih in mladih f ZDRAVI SE NEŠKOOIJIVO. Z V PARIZU Z N/UVIŠJIM ODUKOVANJEM NAGRAJENIMI l PILULAMI ZA MOŠKE IK-Ma-Sc | 30 kom. Din 64.-|lOO kom. Din 217.-006IJ0 SE V APOTEKAH. S povzetem diohretno pošiljat APOTEKA »JEIAČIĆU BANU- rjELAijČ6VJW} 12g ie številka, katero ookličite pri naro-čevanlu svoiib oglase* v „ 9las** narode* Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Frane Jezeršek. — Vsi v Ljubljani