DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava: Maribor. Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v social>>e namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50
Štev. 101	•	Maribor, sobota, dne 8. oktoora 1938	•	Leto	XIII
Udarec demokraciji
Misli ob odstopu prezidenta dr. Beneša
Odstop predsednika češkoslovaške re-Publikei je napravil mučen vtis v mednarodnem političnem svetu. Dr. Beneš je bil °dličen in spravljiv mednarodni politik, je povsod uveljavljal načela svojega ve-!lkega učitelja Masaryka.
Dr. Beneš je bil idejni organizator Ma-'e_ antante in prijatelj balkanske zveze. Njegovo stremljenje je bilo, da zavlada na Balkanu, v srednji in vzhodni Evropi Mednarodno sodelovanje, brez mednarodnih perturbacij', ob svobodni kulturi in demokraciji. V vsem njegovem delovanju Slt>o mogli opažati t6 idealno stremljenje.
Da bi se vse to lažje uresničilo, se je ^slanjal na svoje zaveznice v mali antan-> balkanski zvezi in na zahodne velesile, |jvažajoč prisege in zvestobo vseh teh “ržav, katerih kultura je bolj ali manj slo-ne[a na istih načelih kakor ona češkoslovaške republike.
v Motil bi se pa, kdor bi mislil, da je češkoslovaška, kriza nastala šele v zadnjih tednih. Kriza, v kateri je češkoslovaška rePublika doprinesla največjo žrtev, se je ^ipravljala že več let za hrbtom republike. Vsi se moremo še spominjati, kako j° se polagoma rahljale vezi med republi-,*° in nje zaveznicami. Polagoma so se rfi;ale vezi in sklepale nove na vse strani, jako. da ie republika končno ostala sama ii je bil na isti način brez zaslišanja v?'lien monakovski diktat.
V Angliii in Franciji že slutijo- težo poledic. Opravičujejo svoj korak z ohranijo miru, poveličujejo velikodušnost j^koslovaške republike, toda javnost, sk in po prestani duhovni krizi odziv Med političnimi strankami, že danes P°šepetava. da je monakovski dogovor ?z>roma diktat še bolj ustvaril predpogo-ie za nove zaplete, nove avanture, nova Vznemirjenja v Evropi.
Popolnoma krivično je' mnenje, da bo Parcelacija Češkoslovaške države prispela k miru v Evropi. Zakaj, še ni to vprašanje rešeno, pa se v tisku, naenkrat, že Pojavljajo nove inicijative za spore. To vsak, kdor čita dnevni tisk. Mir je ^ranjen v tem primeru na ta način, ka-.°r je videti, da se je podvrgla nova žerjavica, ki lahko vname kadarkoli evrop-
Predstavnik češkoslovaške demokracije svojemu narodu
Prezident ČSR dr. BeneS odstopil
sko
vojno.
Dr. Beneš se je ljubezniivo poslovil od naroda. Odstopiti je moral, ker se je nje-jj°va politika ponesrečila, dasi po krivdi ^gih, zato, da se republika obnovi in Sradi na novih temeljih, češkoslovaška izgubi v Benešu modre-Politika in velikega prijatelja balkan-. ■'h Slovanov in Balkana sploh. Težka ^Suba zadene Jugoslovane. Najtežja iz pa zadene češkoslovaško demokra ‘)0 in demokracijo vse Evrope, tisto de-I °kracijo, ki ji je bila Češkoslovaška vzor °slonec v težkih časih, dr. Beneš, uče-ipCc ^asarykov, pa njen predstavnik. To n ?,ajža,ostneie ^em zgodovinskem tre-o katerem ne vemo še, kaj nam pri-^e kulturno ali politično.
Dne 5. oktobra popoldne je prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš sporočil - predsedniku vlade armadnemu generalu Syrovemu, da odstopa kot prezident republike in izroča svoje posle vladi.
Ob 19. uri pa je odstopivši prezident po radiu izpregovoril narodu; dejal je:
»Pravkar sem poslal predsedniku vlade pismo, s katerim sem odložil svoje mesto kot prezident republike. Posloviti se hočem sedaj od vas, dragi sodržavljani, kot prezident, posloviti od svojih političnih sotrudnikov, od naših sijajnih vojakov in legionarjev ter od vseh ostalih, s katerimi sem sodeloval kot prezident republike. Za odstop sem se odločil po posvetovanju z ustavnimi in s celo vrsto drugih činiteljev. Hotel sem storiti to takoj po objavi sklepov monakovske konference štirih velesil. Odgodil pa sem svoj odstop, da bi najprej zagotovil bolj čvrsto in trajno vlado. Mislim, da je to v sedanjih okoliščinah edino pravilni korak.
Nimam namena analizirati celokupne politične situacije, ki me je do tega dovedla. Samo na kratko hočem naglasiti, da se je ves po svetovni vojni ustvarjeni sistem evropskega ravnotežja že par let stalno slabšal in v zadnjih treh letih bistveno spremenil. Dogodki so se v zadnjem letu razvijali z nepričakovano naglico. Vedno smo si odkrito prizadevali, ia se sporazumemo z drugimi narodnostmi. Šli smo do skrajnih mej možnih koncesij. Inozemski vpliv in celokupni evropski raz-voi sta povzročila, da se je zadeva razvila v težek mednarodni konflikt, v katerem bi morali svoje meje vojaško braniti. Jasno je bilo, da bi iz tega lahko nastala evropska in svetovna katastrofa.
Znano vam ie, da so se v teh okoliščinah štiri velesile sporazumele o žrtvah, ki so jih zahtevale od nas v interesu svetovnega miru ir veste tudi, da smo bili prisiljeni te žrtve sprejeti. Ne bom izrekel nobene besede očitanja. Vse to bo enkrat presodila zgodovina in pravično odločila. r?eči hočem samo to. kar sem tako bolestno občutil: žrtve, ki so jih zahtevali od nas s tolikim poudarkom, so neprimerne in niso pravične, četudi smo jih z dosto-ianstvom, mirom in samozavestjo prenašali, tako da smo izzvali občudovanje vse-ra sveta. V tem se vidi moč naše nacije
vernostjo in z vso udanostjo branil interese našega naroda, naše države in naše dosedanje pozicije v Evropi. Naredili smo sto in sto poizkusov in prizadevanj za ohranitev miru, za vzpostavitev mirnega sodelovanja in dobrega sosedstva, a nismo uspeli. Mislim, da je v takih okoliščinah dobro, da se novi razvoj in novo evropsko sodlovanje z naše strani ne moti na ta način, da bi vzbujali videz, kakor da hoče najvidnejši reprezentant našega naroda s svojim osebnim stališčem to ovi-rati.
Za prezidenta republike sem bil izvoljen v bistveno drugačnem času. Zato sem se sedaj kot prepričan demokrat odločil, da odstopim. Gotovo ostanemo demokrati in. bomo gotovo še nadalje sodelovali z dosedanjimi prijatelji. Vendar je^ potrebno napraviti prosto pot, da se naš narod v miru in neovirano prilagodi novim razmeram. Naša država je imela posebno nacionalno strukturo. Sedaj so se te razmere zelo spremenile. Cela vrsta vzrokov dosedanjih sporov je izginila. Postali bomo nacionalna država Čehov, Slovakov in Podkarpatskih Rusov. V tem bo velika
ko. „.uu. , iv,.i » ,.w.	moč naše države in vsega naroda. To mu
in moralična veličina sinov in hčera naše-1 bo dalo novo ustvarjajočo silo in močno ga naroda. V tem času sem z vso odgo-: moralično podlago, kakršne do sedaj ni
Češkoslovaška socialna demokracija
o bodočih nalogah
»Ostali bomo v vrstah izobraženih, miroljubnih, demokratskih in naprednih narodov.«
imel. Naša nacionalna kultura se bo poglobila in okrepila in še vedno smo dovolj močni in veliki po številu.
Z zaupanjem gledam v našo narodno bodočnost. Čehi in Slovaki so po svojem izvoru in po vzgoji svojih generacij vse prej kakor pa narod katastrof. Smo tipično trezen narod in prav tako, kakor se v sreči nismo prevzeli, tudi v nesreči ne bomo izgubili glave. Heroizem dela in samoodpovedi, ki je napočil sedaj za nas, ni nič manjši in nič manj vreden kakor junaštvo na bojnih poljanah. Krona našega narodnega telesa je sicer okleščena, toda korenine so ostale v zemlji nepoškodovane in bodo s svojo plemensko silo vnovič pognale, kakor že tolikokrat v zgodovini. Krona našega narodnega telesa bo dobila nove veje.
Dragi sodržavljani in prijatelji! Na koncu se obračam na vse vas z globoko in od srca prihajajočo prošnjo in pozivom: Domovina Čehov in Slovakov je res v nevarnosti in bi bila v še večji, če ne bi bili v tem trenutku vsi složni in enotni. Predvsem je potrebno, da se s Slovaki sporazumemo. Tudi oni so v nevarnosti. Danes ne gre več za to ali ono koncesijo. Medsebojno se moramo podpirati in drug drugemu popuščati.
Obračam se na vse sloje prebivalstva, na kmete, delavce, srednji sloj in na inteligenco. Ohranimo mir in slogo, enotnost in udanost in medsebojno ljubezen, kajti prav je rekel naš veliki Masarvk: Domovina, država in narod bodite vsi, ki ste na svojih rodnih tleh. Odložite vse spore, vse dnevne interese na stran in združite se vsi v naporih, v skupnem delu za domovino in državo.
Posebno prisrčno se zahvaljujem naši sijajni voiski. Vse trenutke svojega dela kot prezident republike sem posvečal vojski, sem bil z njo in je ne bom nikdar pozabil. Verujem v nien nadaljnji uspešni razvoj in v njeno veliko bodočnost.
Zaključujem z izrazi resničnega prepričanja. z globoko vero v večno silo in moč našega naroda, v njegovo nacionalno življenje, njegovo vztrajnost, z globoko vero našega naroda v ideale človečanstva, v ideale svobode, pravice in pravičnosti. Želim vsem, republiki in narodu, da bi kmalu dočakali boljše dni. da bi živeli, se razviiali in zopet procvitali kot siiama veja človeškega rodu. Bodite vsi zdravi, bodite složni, bodite možati!«
K* ko so naraSCali nem-državni dolgovi
'eQi notranji dolgovi znašajo 300 milijard dinarjev.
*Un^en^ki državni dolgovi so notranji in nanji_ y milijonih nemških mark so Sali ti dolgovi:
1933
1934
1935
1936
1937
1938
1938 (30. junija)
12.331
12.407
12.525
14.439
16.126
17.633
22.512
Vodstvo češkoslovaške socialno demokratične stranke je objavilo oklic na svoje člane, pristaše in ostalo javnost, v katerem pravi:
»Mi smo se znašli v novem položaju z neizrečno boljo v srcu, toda prepričani, da bo naš narod na okrnjenem področju obdržal svojo svobodo in si utrl pot v svet. Dokazali bomo svetu, da češkoslo-
V zadnjo postavko je vpošteto letošnje notranje posojilo. Notranji državni dolgovi znašajo (v zadnji postavki) 21.171, zunanji pa 1.359 milijonov mark. V našem denarju je Nemčija zadolžena z notranjimi posojili za okoli 300 milijard dinarjev.
vaški narod zna delati tudi na okrnjenem področju, mi pa hočmo tudi še nadalje ostati v vrstah izobraženih, miroljubnih, demokratičnih in naprednih narodov.
»Pravo lidu« o novem položaju.
»Pravo lidu« od petka prinaša na prvi strani članek o posledicah najnovejše razmejitve z naslovom:	»Tragedija	ČSR
5. X.« Članek poudarja, kako so z najnovejšo določitvijo meje prešla cela popolnoma češka mesta v Nemčijo. Toda narod kljub temu ne bo obupal, kajti nobeno nasilje in krivica ne more zavreti naravnega razvoja zgodovine. Sreča naro-
Cisto teSki kraji prisojeni pod nemiko nadoblast
Diktat konference štirih se izvaja še naprej
Do 7. oktobra je nemška vojska zasedla štiri predele ozemlja Češkoslovaške republike, ki so bili označeni na zemljevidu, katerega je predložila Nemčija konferenci štirih v Mimchenu. Od 8. do 10. oktobra pa bodo zasedle nemške čete kraje, katere je določila mednarodna komisija, ki zaseda v Berlinu.
Po poročilih iz Prage je ta komisija odločila, da pripadejo Nemčiji ne samo okraji v katerih je nad 50 odstotkov nemškega prebivalstva, ampak celo okraji, ki so popolnoma češki, ozir. prebiva v njih le neznaten odstotek Nemcev. Ko je zastopnik Češkoslovaške poslanik dr. Mast-
da je v njegovi kulturi, v izobrazbi. Zdaj ny ugovarjal takemu načinu uveljavljanja je treba delati na gospodarski pomoči in; pravičnega narodnostnega principa, so obnovi.	mu ostali člani komisjie sporočili, da ni-
Za Icul
■sama govore o Jpanui
s,
H BI
Razgovori med Anglijo in Italijo.
Po raznih vesteh sodeč, ki zadnje dni prodirajo v svet, je sedaj špansko vprašanje na vrsti, da ga »rešijo«.
V	Rimu se vrše razgovori med angleškim poslanikom Perthom in zunanjim ministrom italijanske vlade, i1	’ i
i,.i . s grofom Cianom.
Italiji je do tega, da bi špansko vprašanje bilo rešeno z zmago generala Franca. Spričo italijanskih interesov v Španiji in terjatev, ki jih ima Italija za njeno pomoč napram generalu Francu je ta želja razumljiva. Prav tako pa bi Italija rada dosegla, da bi se pomirila z Anglijo in da bi stopil v veljavo znani italijansko-angle-ški dogovor o razdelitvi interesnih območij v Sredozemskem morju. Kajti z uveljavljenjem tega dogovora bi imela Italija mnogo izgledov. da bo dobila v Angliji prepotrebno veliko posojilo.
Anglija, t. j. konservativna vlada, ne bi bila nenaklonjena Francovi zmagi, toda Franco se ii zdi preveč vezan za Italijo in Nemčijo. Taka rešitev ne bi pomenila nevtralizacije Španije, ki bi jo Anglija rada za vsako ceno dosegla, ako že ne bi mogla izdejstviti povratka španskega kralja. kateri živi sedaj v Londonu in bi ji bil gotovo v vsem na roko.
V	nizu ugibanj o španskem vprašanju se je sedaj pojavilo tudi mnenje, da naj bi v Španiji odločil ali plebiscit ali pa naj bi se dežela kratkomalo razdelila v dva dela: republikanski in nacionalni. Kaj bi bilo z Baski in Katalonci, ni docela jasno.
Je pa še en načrt, čigar osnutek bo baje razpravljal fašistični svet v Rimu, ki se sestane te dni in ta naj bi bil: Italija odpokliče svoje čete iz Španije, če ne vseh, pa vsaj toliko, da bi Anglija izjavila, da je s tem zadovoljna in bi stopil v veljavo angleško-italijanski dogovor. Vse države pa bi se obvezale, da ne bodo pošiljale pomoči ne enemu ne drugemu taboru. Vojska bi torej trajala dalje do popolne oslabitve obeh nasprotnikov, ki bi bila nato prisiljena, da skleneta premirje in mir.
Boji manjšega obsega.
Ob Ebru so boji, vendar v zmanjšanem obsegu.
Republikanci se branijo odlično. Njihova protiletalska obramba je sestrelila več nacističnih letal.
Na ostalih bojiščih je več ali manj zatišje.
—M—
Krvavi nemiri v Palestini
Plod inozemskega hujskanja.
V	velikih evropskih državah preganjajo Jude, ki beže preko meji in iščejo zaklona v državah, ki poznajo v svojih nepisanih zakonih besedo človečnost. Takih držav pa je malo.
Anglija je tok židovskih beguncev usmerila v Palestino. Palestina je bila prvotna domovina Judov, ki so se odtod razbežali po Evropi pred prodirajočimi vzhodnimi narodi, čijih pot je vodila iz Azije na zahod, čez Bospor in Dardanele na Balkan ter v ostalo Evropo.
Komaj pa so se začeli Judje naseljevati v Palestini, je začela gonja proti Judom s strani ondi naseljenih Arabcev, gonja ki se je v zadnjem letu stopnjevala do odkritega upora in krvavih pobojev judovskega življa s strani Arabcev.
Angleži, ki jim pri tej stvari ne gre samo za Jude, ampak za njihov prestiž in njihovo posest v Aziji, vodijo pravo vojsko proti Arabcem, ne da bi se jim bilo doslej posrečilo zatreti nemire. V boj posegajo na angleški strani letala, tanki in
najmodernejše vrste orožja.
Na dlani leži, da je za tem arabskim »nacionalnim« gibanjem tuja propagao; da, ki ima interes na tem, da v Palestini ne pride do miru. Arabci in Judje so samo sredstvo, da imajo Angleži kaj opravka. In razen tega se te tuje sile nadejajo da bodo Angleži s svojim nastopom v Pa" lestini vzbudili odpor v vsem arabskem svetu. Sveta vojska Arabcev proti Angl6" žem pa bi lahko vnela vojno v angleškem kolonijalnem gospodstvu, v kolikor s° tam naseljeni Arabci.
Kako kruta in resna zadeva je palestinska vojna se vidi iz podatkov za mes61-september. V septembru je bilo ubitih v Palestini 359 ljudi, od teh 246 Arabcev, 154 oseb pa je bilo ranjenih. Angleška vojska ima 8 mrtvih in 36 ranjenih.
Zadnje dni so Arabci napadli mesto Transjordanijo in pobili 40 Judov.
Palestinski problem je tudi eden izrneo problemov, ki silijo angleško vlado, da se pogaja z miroljubi v Evropi.
Proti Hankovu
prodirajo Japonci.
Zavzeli so par utrdb, ki neposredno branijo sedanjo kitajsko prestolico.
Toda vojske s temi še ne bo konec.
majo kaj izpreminjati na zemljevidu, ker je take meje že začrtala konferenca štirih.
Potem takem je res vpraašnje, kje se bo vršil plebiscit, kajti tudi to ozemlje mora določiti ta komisiia.
»VSterf*? ~~ Mr t*'f.
Kako čudno se začrtavajo nove meje kaže tudi dejstvo, da bo severnomo-ravska železnica nekajkrat sekala novo državno mejo, tako, da bo za upravljanje te proge potrebna nemško-češka mešana uprava.
Mednarodna komisiia odgodila seje do ponedeljka.
V	četrtek je v Berlinu prekinila svoje poslovanje mednarodna komisiia za določitev novih mej v Češkoslovaški in bo nadaljevala s sejami šele v ponedeljek. Med tem se bodo češkoslovaški in nemški delegati posvetovali s pristojnimi ministri glede praktične izvedbe dosedanjih sklepov.
Roosevelt za begunce iz ČSR.
Ameriški predsednik Roosevelt je poslal Chamberlainu v London predlog za skupno oskrbo beguncev v Češkoslovaški.
AngleSka vlada Dravi, da ni za direktorij
Štirih velesil
Tudi Rusija naj bi imela besedo.
Opozicija v angleškem parlamentu je izsilila od vlade nekatera pojasnila glede njenih namer v zunanji politiki.
Finančni minister John Simon je izjavil, da angleška vlada ni za pakt štirih velesil, ki naj bi diktiral malim državam svojo voljo, da takega namena ni imela in tudi nima. Tudi ne želi, da bi bila Rusija izključena iz kakršnegakoli dogovora v Evropi, nasprotno si celo želi njenega sodelovanja, kakor tudi sodelovanja malih držav.
O razmerju med Anglijo in Nemčijo je pa izjavil: »Ni bil strah, ki je narekoval Angliji, da se je v teh dneh potegovala za mir. Anglija noče miru za vsako ceno. Če avtoritativni režimi mislijo da se demokracije ne morejo zediniti in složno nastopiti, so v zmoti.«
Besede angleškega finančnega ministra so prazne deklamacije. Kdaj neki bo tisti čas, ko bo angleška vlada mislila, da je
Doma in ft& svetu
Ne tako lahkomiselno! Pri nas so se nekateri dali kar leipo prepričati ©d inozemske propagande, da so vse mirovne pogodbe nehal« veljati in da je tako najbolje. Tako naziranje je nele lahkomiselno, ampak lahko tudi usode-polno. Dejstvo je namreč, da je naša država nastala z versajsko, senžermensko, trianonsko in neuvilsko mirovno pogodbo. Na določbah teh pogodb s.o lundirane naše državne mej*. Zanikati te pogodbe v celoti, se pravi istoto-liko, kot razveljaviti zakone in pustiti vsakemu, da dela kar hoče.
Finančni minister Dušan Letica o državnem gospodarstvu.	Minister	Le-
tica je povedal novinarjem, da ima proračun za 1937-38 doslej prebitek v znesku! 35,757.000 dinarjev. \	»■	%. ' ». <• .1
Odbori za proučavanje ljudske prehrane. Po pravilniku o državnem odboru za prouča-vanje ljudske prehrane je ministrstvo sklicalo dne 27. septembra t. 1. sejo, ki naj določi program in načrt svojega delovanja. V odboru so zastopani socialno, vojno, kmetiško, trgovinsko, notranje, pravosodno, finančno in prosvetno ministrstvo, Narodna banka, Agrarna
treba, da se demokracije združijo in složno nastopijo proti avtoritativnim režimom. Doslej smo videli samo popuščanje v življenjskih vprašanjih evropske demokracije. Češkoslovaška je dokaz, da izjavam sedanjega režima v Angliji ne gre vera.
-)(-
Avstrijske novice
Bivši Schuschniggov vojni minister Vaujjoi® je v zaporu zbolel in je bil premeščen v bol nišnioo. Schuschnigg, ki je še vedno v P0^ cijskem zaporu, je zdrav, vendar se je ^0 postaral.
*
Društvo »Komensky«, ki je največje češkd kulturno društvo na Dunaju, je stavljeno P° policijsko nadzorstvo in mu je postavljen P°
seben državni komisar.
Dne 1. oktobra je stopil v Avstriji v veliaV0 zakon od 2. septembra t. 1., s katero so && bila veljavo vsa dovoljenja, izdana tujim drž*v' ljanom za bivanje v Avstriji. Vsi inozemci 010 rajo do 31. decembra t. 1. znova zaprositi ^ dovoljenje. Taksa na prošnjo za začasno k’’ vanje znaša tri marke, za stalno dovoljenje P* 10 mark. P* ;iUU iultiutt bi Ml* t-**1*
banka, Prizad, Centrala industrijskih korporacij, Glavna zadružna zveza, Centralno tajništvo delavskih zbornic, Rdeči križ. Zveza zdravstvenih zadrug, Obrtna zbornica in Centralni higijenski zavod. Analogno se ustanove taki odbori tudi po banovinah. Za načelnika odbora je bil izvoljen dr. Štefan Ilič, načelnik ministrstva socialne politike, za podpredsednika pa Grujič, inšpektor kmetijskega ministrstva in za tajnika dr. Pirc, šef socialnome-dicinskega oddelka Centralnega higijenskega zavoda. Odbor bo organiziran v teh odsekih: proučevanje ljudske prehrane, proučevanje gospodarske produkcije in trgovine z živili in propaganda ter prosvetljenje prebivalstva. — Sestava novega odbora, katera bo odgovarjala tudi v banovinskih odborih, je predvsem gospodarskopolitična ustanova, kar je razvida no iz dejstva, da so v njem, razen tajništva delavskih zbornic, zastopane etdinole gospodarske in zdravstvene korporacije. at it
Prepir, ki ga bodo rešili Čehi in Slovaki sami. Zadnje čase se pri nas prepirata -»Jutro« in »Slovenec« zaradi zahtev Slovakov po avtonomiji. »Jutro« je proti, »Slovenec« je za. To vprašanje bodo uredili Čehi in Slovaki sami. Le zakaj se prepirata za tuje stvari in zahteve, namesto, da bi se pomenila o domačih. Tu pa dvomimo, da bi »Slovenec« govoril slovaško.
Državni uradniki imajo preslabe plače. V
neki banovini so ugotavljali, koliko uradnikov
ima zarubljeno plačo. Ugotovili so, da je takik siromakov precej. ’ ’	11	w'	’ ” o1'! ^
Pravilen ukrep ministrstva za javna del*
Ministrstvo za javna dela je odredilo, da <°°
rajo moderne državne ceste imeti sedem
• *• €0 trov širine in ne po šest metrov, kakor so
doslej gradile. Na vsaki strani cest bo 50 d®
širok pas za pešce in kolesarje. Nekaj važ®*l
ših cest tudi pri nas bodo morali zaradi
odredbe popraviti.
Dr. Beneš predlagan za Nob'ovo mirovno grado. Najprvo je sprožil predlog, da se po»e odstopivšemu prezidentu ČSR dr. Benešu blovo mirovno nagrado prvak francoskih soc1* listov L. Blum, za njim se je sedaj izjavila cela vrsta švedskih organizacij. V utemeli' , tega predloga se navaja, da je rešila svetov®j mir ne konferenca štirih, ampak češkoslovas narod, ki je s svojim prezidentom, kot 0^1° čilniim faktorjem na čelu, sprejel ponižanje se uklonil sili v interesu miru.
Nemški češkoslovaški socialnodemokrflt»
poslanec s. Jaksch se je mudil več dni v L011 donu zaradi vprašanja sudetskih emigra° in stikov z angleško delavsko stranko.
Češkoslovaški general Edek je vrnil ^ angleška in francoska odlikovanja. Češki sK datelj Novak pa je zavrnil članstvo pariške rimske akademije.
Radio z nemškega Dunaja govori v vseh zikih. Od zaostrenja spora med Nemčijo * ČSR propagira dunajski radio nemške te*®
VCsnfa/a obleka
Mladi mož je strmel predse. Mislil je na Sizeto, ki jo je ljubli prav tako vroče kakor kred letom dni, ko sta se vzela. Čudovito leto življenja je bilo za njim, leto, ki ga ie preživel v majhni vili na robu mesta. Vsako jutro se je peljal z doma na delo in ko se je proti večeru vozil domov, je njegovo srce drhtelo od pričakovanja. Zdelo se mu je, kakor da prihaja na sestanek k izvoljenki svojega srca, ne pa domov v objem žene.
Ob nedeljah, ko sta bila oba prosta, sta posedala na vrtu. Bil je precej razsežen in je na enem koncu mejil na gozdič, kjer se je končavalo naselje vil. Tam je stala še ena vila. Sizetin mož se ni nikoli brigal za lastnika te hiše, niti je govoril z njim. Ni čutil potrebe, da bi se mu približal. samo enkrat je slučaj nanesel, da je z njim izmenjal nekaj besed. Često pa je videval lastnika, kako je delal na vrtu, tre-
bil lepotno grmičevje ali zalival rože. Tudi plevel je plel z motiko, da so bile grede čistejše.
Ne Sizeta ne nje mož nista imela pojma. od česa živi njun sosed, koliko je star in kaj počenja doma. Sizetin mož je čutil prisotnos tega soseda bolj kakor njegova žena. Sosed je bil zanj prijetna oseba. Zato, ker je živel v svoji vili. kakor da ga ni na svetu ter ni nikoli motil njegove in Si-zetine sreče. Kakor sta bila molčeča ln sarra zase Sizeta in nje mož, tako je tudi niun sosed živel popolnoma zase daleč od sveta. Niti pozdravljali se niso. Sizetin mož, ki je imel samo eno željo, namreč to. da bi živel s svojo mlado ženico čimbolj nemoteno, je bil torej popolnoma zadovoljen.
Ko je sedel Sizetin mož nekega dne v gozdičku nad svojo vilo, se je mukoma trudil, da bi obvladal petero svojih čutov. Njegov dušni mir je bil proč. Po glavi so mu rojile čudne misli.. .
Dan se je začel s prekrasnim jutrom. Sedela sta s Sizeto na klopici, ob kateri
so cvetele vsakovrstne rože. Sizeta je naslonila glavo na njegovo ramo, on pa je kadil cigaro in puhai dim v čisti zrak. Nenadoma pa, sam ni vedel kako, se mu je v mislih porodilo vprašanje, ki mu je dal konkretno obliko. Vprašal je Sizeto, če je ljubila kakšnega moškega pred njim. Nikoli prej mu ni prišlo na misel, da bi svojo ženo vprašal kaj takega. Sizeta je začudeno pogledala svojega moža in odvrnila:
»Ljubila ... Kako naj se izrazim? Ljubila ga prav za prav nisem, saj nisva nikdar govorila drug z drugim. Ampak v svojem življenju sem že srečala moškega, ki mi je bil všeč. Nisem mu razodela, tudi on mi ni razkril svojih čustev. Naposled mi je izginil izpred oči. ..«
»In kako mu je bilo ime?« je poizvedoval mož.
»Manfred,« je odgovorila Sizeta.
Po teh besedah sta prikinila razgovor. Res je bilo, zaradi priznanja, ki sra je storila, ni mogel Sizeti ničesar očitati, nasprotno, za odkritosrčnost, s katero se je
izkazal pred njim, bi ji moral_ biti p J hvaležen. Navzlic teinu pa ga je to P znanje navdajalo z nekakšnim neugod] • Prizadeval si je, da ne bi vse pozabil, I ni šlo gladko, šele proti večeru se mu K glava nekoliko izčistila. Drugi dan sploh več mislil na to. lin prav ta dan ie naključilo, da je šel mimo vrat sos ve vile. Vrgel je bežen pogled na111^^ ninasto tabiico z imenom lastnika in je čital ime Manfred ... To ime je . ' gj nega moža tako vznemirilo, da posi ni nehal misliti na soseda.
Seveda ni imel proti njemu nobeni kazov. Smešna stvar! Kako naj ^ ta Manfred, njun sosed, tisti Manfrea,^ sra je Sizeta srečala v življenju m mu klonila takšno pozornost? Skusai odvrniti od tega, a se mu m hoteio. i ^ srečiti. Nekakšen nesmiseln sum u tfj ostal v njem, ki se ni dal prepodita ^ dni si je prizadeval, da bi nnsel ste evojo ženo in sosedom na cisto
ribanji2,1
ojo zadeve...
(Konec pr
h&šiU Ucaiei/
TRBOVLJE
Zadruga »Počitniškega doma« na Mrzlici Tabi člane iz Hrastnika, da pridejo v nedeljo, v-ne 9. oktobra na izlet na Mrzlco, da bodo pripraviti drva za zimski čas, Poskrbimo, da bodo naši smučarji imeli pozimi oplo. S pripravljanjem drv ni mogoče več od-ssati. Vsi prijatelji zimskega športa tudi vab-7~ Družnost!
To je moralna krivica. V št. 39 »Delavske Pravice« od 22. septembra t. 1. pod rubriko bovl j e »Podjetje Dukič reducira!« čitam.o tted drugim sledeče: »Med zadnjimi so družin-i očetje, ki so bili pri tem podjetju zaposle-.1 .Zev P° 1P let in več. Res je, da je podjetje jzPlačalo večje število delavcev, ki so bili več zaposleni, pa tudi večje število takih, ki so I an' easa zaposleni.« Ampak g. dopisnik »De-avske Pravice« morda ni namenoma pozabil Pnien;iti„ v »Delavski Pravici« tudi to, da bo stalo še en del delavstva v službi, ki je bilo ®!e letos sprejeto in so nekateri zaposleni kosi Pol leta, nekateri še manj. Resnici na lju-° moramo povedati, da so ti delavci somiš-'eniki g. dopisnika »Delavske Pravice«. 2go-1 0 se je tudi, da je bil delavec, ki dela štiri esece že odpovedan na intervencijo nekoga,
1 delavski zaupnik, pa mu je bila odpoved na’ *^° *e moralna krivica! Zaragi skih razmer je večje število delavcev ob kruh, ki so bili zaposleni več let pri podjetju 'n Zavarovani pri Bratovski skladnici.
ZIDANI MOST
. Neprijetnost tujega potnika. Ta teden je J016! neki dunajski potnik prav neprijetno smo-P na svoji vožnji proti Sušaku. Ko je pripela! dunajski brzovlak na postajo Zidani most, •* Pnnajčan zapustil svoj vagon proti Sušaku ® šel v jedilni voz na kavo. Dunajski brzo-. k Pa se v Zidanem mostu razdeli na dva
LJUBLJANA
Tramvaj je dobil novo progo, ki je speljana od Šmartinske ceste do pokopališča k Sv. Križu. Proga bo porabljiva že ta mesec in je bila v ljubljanskem prometu potrebna. Prva proga iz leta 1901. je vezala glavni kolodvor, Moste in dolenjski kolodvor, kar je bilo za prometne razmere v Ljubljani dokaj pomanjkljivo. Šele leta 1930. sta bila zvezana z električno železnico Vič in Šiška ter Št. Vid. tramvaja k Sv. Križu je dolga
ter je bila izročena prometu dne 5. t. m. Veljala je ta proga okoli 2 in pol milijona dinarjev. — Električno cestno omrežje pa s tem še ni popolno. Pravijo, da ima cestna železnica okoli 50 milijonov dolga, potrebuje pa za razne investicije 20 do 30 milijonov. Zaradi tega ni računati, da bi se omrežje v krajši dobi še razširilo, zlasti proti Posavju, kjer na-Nova proga staja nov de! mesta Ljubljane.
3800 metrov	—)(—
MARIBOR
dela.
prednji z jedilnim vozovom gre proti
Cenejši kruh. Od 10. t. m. dalje so določene te-le cene kruhu: beli kruh za kg na 4.25 din ali hlebec 90 dkg 4 din; polbeli kruh na 3.85 din za kg ali hlebec od 104 dkg na 4 din; črni kruh kg na 3.60 din ali hlebec od 111 dkg na 4 din. Cene finega peciva ostanejo iste. Za peko domačega kruha za bodo peki zaračunali strankam od komada 2.50 do 3 din po velikosti.
Tekstilne tovarne obratujejo. Ob priliki mobilizacije v ČSR so nekatere tekstilne tovarne v Mariboru reducirale obrate z izgovorom, da jim je zmanjkalo surovin vsled prekinitve železniškega prometa v ČSR. Še bolj kot surovine, so pogrešale »nenadomestljive« su-detsko-nemške mojstre, ki so se takrat podali mesto preko Romunije, večinoma preko meje pri Spielfeldui. Del mojstrov se je že vrnil in tekstilne tovarne zopet obratujejo v polnem obsegu, čeprav železniški promet še vedno ni vzpostavljen med Nemčijo in Češkoslovaško.
Cenzurna komisija za gledališče. Da se prepreči, da bi gledališče kvarilo moralo in uprizarjalo obstoječemu gospodarskemu in socialnemu redu neprimerne odrske komade, je bila imenovana cenzurna komisija, v kateri so; prof. dr. F. Sušnik, docent bogoslovja dr. Jože
Ul,ki’ . . -p , ', .. 7 ,---------------------------------------------- *•	OUallin., UOCVUL. uususiuvjd Ul. JUZC
, iuoi,ani m Trstu, a zadnp del proti Zagrebu, Meško, prof. dr. Ivan Dornik in prof. Božidar
S Tl 1 D n 111 \r • MO O O i I 1 r r, m n	h	..	—	C	T	  _ TV	1	_	*_
garnor gredo tudi vagoni za Sušak, Split in . eograd. Tega seve Dunajčan ni vedel in je ePo mirno sedel v jedilnem vozu brez klobu-a in suknje, kar vse je pustil s kovčeki in astalo prtliago v sušaškem vagonu. K sreči so sopotniki to opazili pred odhodom vlaka v 'pgreb, tako da ie sprevodnik odnesel prtlja-?.° na postajo, odkoder so telefonirali v Ljub-*•*»». kjer so potem Dunajčana poslali nazaj aa Zidani most z večernim brzovlakom. Namesto zvečer ob 11. uri z brzim, je prispel na ,a način Dunajčan na Sušak zjutraj ob 8. uri z Psebnim vlakom in še svoj sprehod v Ljubljano le moral doplačati.
POBREŽJE
pl. Delavsko kolesarsko društvo, podružnica j °brežie naznanja, da je v nedeljo, dne 9. okt.
h 1. zaključna partija v Dogoše. Za člane ob-'ezno. Gostje dobrodošli. Odvoz ob 2. uri poldne. Samo pri lepem vremenu. - Družnost!
Bajuk; namestnika pa sta prof. Ivan Borko in časnikar Ivan Sekolc.
Pošta iz Prage se polagoma izboljšuje. Češki časopisi prihajajo v Maribor že tretji dan, toda ne vsi. Videti je, da se odpravlja pošta, kakor pač gre, in da red še ni ustaljen, ker nekateri listi pridejo v treh dneh, drugi zopet pozneje. Še vedno pa pošta dostavlja starejše časopise, ki so romali kdovekje okrog preko deset dni in še več. Večjo zamudo ima še pisemska pošta, ki prihaja s pečatom »Cen-surovano« iti se torej zakasnjuje vsled centre ter se morajo radi tega vsa pisma v ČSR oddajati odprta na pošto.
Pravo češko platno so kar razgrabili po trgovinah. Ko se je sredi septembra začelo govoriti ,o možnosti vojne med Nemčijo in Češkoslovaško, je bila prva skrb vseh tistih, ki imajo kaj več pod palcem, da se oskube z vsemi potrebnim, kar bi utegnilo v slučaju vojne zmanjkati. Zlasti iskano je bilo tudi platno iz se-vernočeških tekstilnih tovarn, ki je že oid nekdaj slovelo po svoji kakovosti. Na maih je bilo razgrabljeno. Z zasedbo severnočeškib krajev po Nemčiji tudi tega platna ne bo več. Kajti v Nemčiji se izdelujejo vse tkanine s primesjo najrazličnejših nadomestkov, in se tako blago seveda niti od daleč ne more meriti z blagom, ozir. tkaninami, ki so izdelane iz prvovrstnih surovin. Sedaj ne bo več povpraševanja po »češkem« platnu, ker bo naš domač proizvod boljši od nemškega.
Košaška občina se je zaman veselila, da ji
bo davčna uprava prisodila davčne doklade za nekatere tovarne v Melju v znesku okrog pol milijona dinarjev. Te dni je dobila odklonilno rešitev in povrh še obvestilo, da bodo Potegnili novo razmejitveno črto. V * ■»>»
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
Sobota, 8. okt., ob 20. uri: »Pokojnik«. Premiera. Bloki.
Nedelja, 9. okt., ,ob 20. uri: »Divji lovec«. Znižane cene.
Premiera Nušičevega »Pokojnika« je pripravljena na soboto, 8. oktobra. »Pokojnik« je zad nie delo velikega srbskega komediografa. Za Maribor je »Pokojnik« novost. Do sedaj še ni bil vprizorjen.
»Divji lovec«. V nedeljo, 9. oktobra zvečer se ponovi ta koncem lanske sezone izvrstno uspela Finžgarjeva ljudska igra s petjem. Znižane cene.
Gledališki abonenti, tudi na blok, se še sprejemajo pri dnevni blagajni, toda samo še nekaj dni.
Železničarji o svojem polo2aju
^Čini, slovaščini in zadinje čase celo v rušči-Tendenca govorov, ki jih čujetno zadnje ni je, da se »vzbudi nacionalna zavest« Slo-vakov in Rusinov, da bi stavili v Pragi čim Veaie zahteve in če le mogoče izbojevali sa-^stojnost do odcepitve.	rv
Kdo je napovedovalka v dunajskem radio, ki 8avori češki? češki listi poročajo, da je napovedovalka v dunajskem radio, ki govori češki >vša učiteljica v ČSR, ki ,se je pred leti potekala za mesto upraviteljice na neki šoli. Ker je imela dama šele 26 let in so bile pred p starejše in bolje kvalificirane moči, je uža-,6na odšla in stopila kot Čehinja v službo "fciftške propagande.
Belgijski socialist s. Vandervelde, kakor Poročajo, se umakne iz javnega političnega ^lyljenja. S. Vandervelde je starosta belgijske- j be delovne sile.
Ijla omenjeni progi je bila 22. avg. 1937. zaznamovana največja zamuida za strojno in vlako-soremno osobje, in sicer 128 ur. To pomeni izdatno večjo porabo gorilnega materijala, ki znaša v tem primeru no odmerni tablici 3840 kg premoga, t. j. 622.80 din.
Strojno oRobje. ki si take večje stroške goriva in maziva običajno ne zapisuje in pri ob-
Prejeli smo in objavljamo:
Za izpraševanje vesti so gotovo priporočljive čim krajše dobe, kajti človek hitro pozabi Pred 20 leti smo si delali velike upe tudi mi železničarji, zlasti še, ker so nam mnogo obetali.
Veliko je pričakovalo strojno osebje, ki je mislilo, da bo z uvrščenjem v višje kategorije njegov položaj urejen. Prišlo pa je drugače.
Zakon za prometno osobje za leto 1923. in 1931. je sam prometni minister dr. Mehmed Spaho grajal in zelo slabo ocenil.
Dasi je promet ipo zanesljivih ugotovitvah porasel že za 110%. se v poslednjih petih letih ni prav nič poskrbelo za naraščaj strojnega osobia, kar ima za posledico, da mora strojno osobje v znamenju štednje prekomerno in ne-izpočit.o vršiti svojo težko službo.
Tako je morala neka strojna skupina na progi Ljubljana—Zagreb—Ljubljana voziti brez počitka nepretrgano 33 ur. Kakšna nesreča ba mogla nastati, ako bi ta ali oni vsled izčrpanosti zadremal. Vsi zapisniki, pravilniki in fer-mani o štednji ne bi rešili situacije, vse to bi ostalo le kot živ spomenik nepremišljene izra-
Zaposlenost v >av. V
lih
®a delavskega gibanja.
Nemški berlinski tisk proti mirovni konfe-e°ci. Ameriška senatorja Burk in Louis sta Zedlagala svetovno konferenco za mir v Ev-°Pl- Berlinski tisk odločno zavrača tako kon-erenco.
Usmrtitev dveh oseb v Berlinu. V Berlinu ^ a bila te dni usmrčena zaradi špijonaže na ^ rt obsojena Ludvik Maringer iz Bonna in atarina Kremp iz posarskega okrožja. Nezaposlenost v Angliji narašča. Naraščanje Angliji je jako značilen po-^ avgustu mesecu se je število nezaposle-j ? Zviš*l° za 40.000 oseb in znaša sedaj okob ,	*7l8 oseb, to je za 450.000 več kakor lani
tem času.
^“‘‘fašistični proces v Mesini. V Mesini (Si-
Je Bil te dni zaključen proces proti 90
sl-.1 a;'lsfom- Proces je trajal 11 mesecev. Za-
ta^n‘!l >e bilo 400 prič. Sodba pa je izpadla
sn, , e: ^ obtožencev je bilo obsojenih na do-‘"rtn,
od 2 do 25 let.
Pranciji
!iianih.
St
Noi^ahotna mdniška katastrofa. Na otoku pl>ni. p, "a Ja_P°nskem ®o se v rudniku vneli 2lg r splozija je porušila rudnik. Ubitih je Posltrk!’ar'8V' pa s^a budo ranjena. Tako je
rt,, • v
dobi]’0 -e°°' ^	°Pr0Š^enib,	ostali	so
Itaii"0?,*’8 k° Pr‘zn®l“ zasedbo Abesinije po
rud
krblj
arjev.
leno
v Lk .i U Japonski za varnost
računavaniu stranskih prejemekov ne pridejo v moštev. — se oo preteku enega leta kliče na zagovor zaradi prekoračenja povprečne porabe goriva in maziva. Posledica so eno- do tridnevni odtegliaii na premogovnih dokladah, pMeg 20% odtegliaiev. ’	’
Tako se zmanišujefo strojnemu osobiu ■ * bridko zasluženi stranski prejemki, ki so sicer predvideni za Prehrano izven doma, t. j. za dvojno gospodinjstvo.
Zamude ne krajšajo samo počitka, tamveč tudi zaslužek.
Ker so zamude pretežno povzročene na pre-obrem°nieni enotirni progi Zidani most-Zagreb, nj težko uganiti, koliko škode si ie kriva železniška uprava sama, ker ne položi drugega tira.	1	1	«	t«	iv'
Kako se je vzgajal naraščaj strojnega osobja nekoč.
V tej dobi je bila načelnikom kurilnic odvzeta možnost skrbeti po lastnem preudarku za naraščaj strojnega osobja. Kurilnice so svoj-čas razpolagale z zadostnim številom strojnih ključavničarjev, ki so že po 6 mesečnem vežba-nju bili usposobljeni za kurjače, po nadaljnjem eno- do dvoletnem zaposlenju pri montaži pa pripravljeni za strojevodski izpit in tako je bilo potrebam službe vedno ustreženo. Ta preizkušena, najboljša praksa, je danes že pozabljena, nadomešča jo izčrpavanje živega materijah. in krparija.
Poglavje o strojih.
Za časa ustanovitve jugoslovenskih državnih železnic je imela v Ljubljani kurilnica II. (gor. kol.) 500 strojev različnih vrst; od teh jih je polagoma oddala 250 raznim kurilnicam ter se združila s kurilnico I. (glav. kol.). Danes ima ta samo še 177 strojev, ki so v dvojni, da celo v trojni zasedbi tako neusmiljeno izkoriščani, da izkazujejo mesečno po 6 do 10.000 prevoženih lokomotivskih kilometrov. Zopet nastane vprašanje, kje ostane čas za popravilo in drugo. Ako so pa stroji tako dobri in izborni, da ne rabijo nikakega popravila, potem je kleveta, če kdo reče, da so stroji slabi.	1 I
Eksekutivna doklada 20% priboljška k te meljni plači je vsemu osobiu že davno odvzeta, 1. 1934. je bilo pa odvzetih še 20% stranskih prejemkov plus 6% davka.
Ti prejemki so maksimirani za potniške in brzovlake na 1000 din, tako da prejme strojevodja po neizogibnem odbitku 20% za 15- ali 20 dnevno preživljanje izven doma največ 750 din. To pa ie dosegljivo le v regularnih turnusih, ako se doseže maksimum, dočim vozijo strojevodje v turnusih vrste 20 in 51 skoraj zgolj za kilometrino. Mora se pa pomisliti, da temeljna plača ni v nikakem skladu s prejemki in da stranski prejemki nekako sanirajo ali paralizirajo že itak malo temeljno plačo, ki je celo brez stanarine.
Ponovno Prizadevanje, doseči za enako delo in enako odgovornost enako plačilo, je ostalo brezuspešno. Zadovoljimo naj se z motivacijo, da se je v ostalih direkcijah taka praksa po-voljno obnesla.
Kaj bi se moralo vpoštevati pri vožnji vlakov*
Da stroji brodske kurilnice na 200 km dolgi progi ustavljajo samo petkrat, naši stroji pa že na vsakih 3 do 7 km in da je v krivinah, vzponih in padcih naših prog potrošnja pogonske sile večja, tega •	* »t«	• - r. uprava '* ‘V
ne more oziroma noče razumeti, kakor tudi ne tega, da je potrošnja večja, ako se vlak na 308 km dblgi progi ustavi 37 krat, njih stroji pa na progi 400 km le 10 krat; da je torej v zadnjem slučaju poraba goriva in maziva manjša, ker . izostane 27 kratno ustavljanje in izpeljava na različnih terenih.
Jako strog	je	razglas
št. 184 kurilnice Ljubljana od 27. avg. t. 1. Navedemo ga dobesedno, da bo javnost prepričana o resničnosti naših izvajanj:
»Ob sedanjem izvozniškem prometu je potrebno, da vse osobje sodeluje in si prizadeva, da se promet vrši v redu. Zato odrejam, da mora vse strojno osobje, bodisi da vozi v določenem turnusu ali ne, svoj prosti čas izrabiti za počitek in mora pričakovati, da bo avizirano po najkrajšem počitku. Zaradi tega ne bomo v nobenem slučaju priznali izgovorov, da osobje ni spočito in bomo vsak tak slučaj strogo obravnavalil«
In v slučaju kakšne nesreče?
(Dalje prihodnjič)
CELJE
Krojaški pomočniki so si uredili delovne razmere s kolektivno pogodbo
Kakor smo že večkrat poročali, so se krojaški pomočniki nahajali dalj časa v mezdnem gibanju, katerega so sedaj častno zaključili s kolektivno pogodbo, po kateri se bodo sedaj mezde znatno zvišale. Plače se dele po razredih in sicer: I. razred, za veliko delo 5.5D din, za malo 5 din, za delo z roko 3.50 din; II. razred; za veliko delo 5 din, za malo 4.50 din, za lo 4.50 din, za malo delo 4 din. Vsako nadurno delo se plača s 50 odst. poviškom. Pogodba priznava delavsko strokovno organizacijo in delavske obratne zaupnike, katere se bo volilo v delavnicah, kjer so več kot trije pomočniki. Za tekočo dobo pa so že priznani izvoljeni delavski zaupniki v sedmih delavnicah. — Vsled obširnosti pogodbe ne moremo v celoti objaviti, priporočamo pa pomočnikom, da si nabavijo prepis v pisarni KMO v Delavski zbornici.
Pomočnikom priporočamo tudi, da skrbe zato, da se bo pogodba povsod točno Izvajala.
Brivski mojstri hočejo biti napredni? Kakor izvemo, so brivski mojstri sklepali na svoji zadnji seji tudi o nedeljskem delu ter po dolgem prerekanju z 1 glasom večine sklenili, da se nujno pošlje prošnjo na bansko upravo za dovoljenje nedeljskega dela. Idejni očetje nedeljskega dela so prišli na sejo pravočasno, ko ni bilo navzočih vseh ljubiteljev nedeljskega počitka, pa še kljub temu so dobili večino samo enega glasu. Ker so z navedenim sklepom zdramili svoje pomočnike, je med njimi zelo završalo in že je v teku protiakci-ja, ki se bo seveda tudi obrnila na bansko upravo z zahtevo, da se upošteva mnenje večine, med katero se lahko prišteva tudi velik del mojstrov, ki se ne marajo kregati s svojo pametjo, da bi si pri istih dohodkih povečali režijo.	Svit.
Razpis. Mestna občina celjska razpisuje mesto nadzornika živil. Prošnje je vlagati do 31. oktobra.
Kino Dom - Celje
8., 9., 10. in 11. oktobra: »Tajna razprava«. — 12. in 13. okt.: »Samson«. — 14. in 15. okt.: »Babona«.
JESENICE
Poskus zatemnitve na Jesenicah. V nočeh od 4. na 5. in od 5. na 6. t. m. se je na Jesenicah vršil poskus popolne zatemnitve. Poskus je uspel le deloma, ker marsikje niso bili o tej stvari niti obveščeni. Mnogo ljudi je šele zvečer vpraševalo, kaj pomeni ta tema povsod. Tu se je spet pokazalo to, kar smo že večkrat naglašali na tem mestu. Jeseniška mestna občina vse premalo skrbi, da bi se njeni razglasi res razglasili. Ona še vedno uporablja ono srednjeveško razglašanje pred cerkvijo ob nedeljah, kar pa velja za majhno manjšino Jeseničanov. Nikdo ni dolžan, da bi moral hoditi pred cerkev poslušati uradne razglase, ko pa morda niti vernik ni. Zaradi tega bi bilo veliko pravilnejše, če bi se jeseniška^ občina odločila, da razglaša svoje važnejše stvari tako. da jih razen na oglasnih deskah objavi tudi v časopisju. Na ta način bi bila vsaka stvar veliko bolj razglašena in bila bi v korist tako občine kakor tudi vsega prebivalstva. Naj se stvar vendar že uredi!
Kap gospodari. V zadnjih dneh gospodari kap kar na debelo po Jesenicah, vsak dan ena smrt in vse od kapi. 1. t. m. je umrl zadet od kapi lesni trgovec in posestnik Anton Kunčič,
2. t. m. vdova po tov. delavcu Antonija Nočeva, 3. t. m. so našli mrtvega v postelji 41-let-nega carinika Živkoviča in 4. t. m. je umrl na posledicah kapi vpokojeni tov. delavec iz mar-tinarne g. Štefan Veber. Res je čudno, da je toliko slučajev kapi med Jeseničani. Mogoče vpliva vreme, težko jesensko ozračie in na atmosferične motnje. Vsem pokojnikom časten spomin!
Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer, v nedeljo tudi ob 3. uri pop., krasen velefilm »Dve siroti«, po znanem romanu »Prokletstvo ljubezni«, ki Je izhajal v »Slov. Narodu«. Med dodatki tudi Paramoun-tov zvočni tednik. Sledi velefilm »V vrtincu greha«.
Zadnje vesli
Proglas generala Sirovega
General Sirovy je izdal oklic na vojake, | kot je sklenjeno, da se reši ostanek drža-da naj opuščajo vse debate in tudi dobro ve in zagotovi obstoj ter bodočnost namišljene predloge. Vse se mora izvesti, j roda.
Parlament in senat v ČSR
bosta sklicana, čim bodo utrjene nove meje.
Prepovedano metati cvetlice
Iz Dunaja poročajo, da so te dni zopet
obsipavali Hitlerja z rožami. Nekdo mu je vrgel rože tako nerodno v obraz, da ga je lahko ranil.
Odslej bodo za metanje rož odgovorni krajevni voditelji.
-)(-
Kdaj bo izvedena samouprava v socialnem
zavarovanju?
Imenovanje upravnih odborov v pokoj inske zavode nameščencev.
Zbornice so predlagale svoje kandidate, ki so edini pravi zastopniki nameščencev. Pa ne samo to. To so edini zastopniki organizacij v državi. Pa tako v Beogradu kakor v Zagrebu se teh v razmerah utemeljenih predlogov ni vpoštevalo. V svet beograjskega pokojninskega zavoda je bil sprejet samo en predlaganec delavske zbornice, v zagrebški svet pa niti eden.
Beograjski »Pokret« z dne 21. septembra obravnava imenovanje upravnega odbora za pokojninski zavod za nameščence. Pokojninsko zavarovanje za nameščence, ki je obstojalo v Sloveniji in Dalmaciji že prej, je bilo na zahtevo nameščencev razširjeno na vso državo ter ustanovljeni zavodi v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. Zasluga svobodnih strokovnih organizacij je, da se je v tem prav-cu izvedlo socialno zavarovanje nameščencev v vsej državi.
Šlo je ob ustanavljanju novih zavodov, da v smislu naredbe do razpisa rednih volitev imenuje pristojni minister na predlog delavskih in delodajalskih stanovskih organizacij, in sicer iz vsake skupine polovico. Tak upravni svet bi moral biti sestavljen iz pravih zastopnikov organizacij, ki nosijo vso odgovornost za poslovanje in imajo pravo zaupanje.
Tako bi moralo biti...
»
»Rovnost«, tednik češkoslovaške social-de-mokratske delavske stranke v Brnu prinaša z dne 23. septembra t. 1. pod gornjim naslovom obširen in izčrpno informativen članek svojega urednika, poslanca Františeka Tymeša iz Brna. Sodrug Fr. Tymeš, ki zastopa v češkoslovaškem parlamentu češkoslovaške socialdemokratske volilce iz Brna, se je udeležil dne 10. in 11. septembra v Beogradu I. Delavskega zleta skupno z ostalimi sodrugi, kot zastopnik Izvršilnega odbora češkoslovaške socialdemokratske stranke, katero sta razen njega zastopala še senator Modraček in zunanjepolitični redaktor »Prava Lidu« Jan Vanek.
Sodrug poslanec Tymeš piše o tem svojem obisku medi drugim:
»Jugoslovanski prijatelji so nas sprejeli s takšno ljubeznijo in prisrčnostjo, da tega niti ni mogoče popisati. Čeprav je bil okvir slavnosti ipo uradni odredbah znatno omejen, je bila vendar udeležba ogromna in resnično čustvovanje jugoslovanskega delavstva je prišlo pri tem do popolnega izraza. Takoj prvi večer se je razvila ob vesti, da je prišla delegacija iz Češkoslovaške, prava bu-rja navdušenja in gromovito klicanje »živio« in ploskanje se je neprestano ponavljalo. Tako je bilo tudi prt vseh naših pozdravnih nagovorih. Ljudstvo je jasno pokazalo svojo ljubezen in prijateljstvo do Češkoslovaške.
Ko sem na nedeljskem ljudskem taboru izjavil, da je tudi češkoslovaško ljudstvo z enako Imenovanje upravnih svetov V obeh ljubeznijo na strani Jugoslovanov, in da nikdo upravah je torej nepravilno in bi ga bilo ne ™ore potrgati teh ,starih prijateljskih vezi,
-	 ...	i	je o-dmervalo po dvorani burno pritnevanje. Vse
treba popraviti, ker sicer namescenske or- tri priredi,tve prvega delavskega zleta so bile ganizacije ne morejo prevzemati nobene veličastna manifestacija za Češkoslovaško re-odgovornosti za neprijetne posledice, ker Publiko, za našega prezidenta Beneša in za češe zavodi izročajo V javnosti neodgfO-! šk°s!ovaškio socialno demokracijo.«
- iv i	!	Poslanec	lymes v daljnem izčrpnem	članku
Ornim ljudem.	. .	.	I	pojasnjuje svojim čitateljem sedanji položaj so-
Upravni svet ima nalogo organizirati cialističnega pokreta v Jugoslaviji, mezdne in zavod in izvesti redne volitve V upravni kulturne razmere našega delavstva ter navaja odbor. Toda tudi začasni upravni svet bi! ‘tud. pref!ed dela;vskf«a časopisja in funkcijo-
l;i;   i i-	.	,	1	,	, . ... nariev, ki se uveljavliajo v tem delu. O s. dr.
Oral biti naslovljen na interesente, ki jih Živke Tcpaloviču pravi poslanec Tymeš, da je
Pri naSih prijateljih v Jugoslaviji
I«
S. Tymeš nam je poslal »Rovnost« sicer že 23. septembra iz Brna, toda vsled prekinitve železniške zveze preko Nemčije je prišla po* šiljka preko Romunije v Maribor šele 5. oktobra, torej čez 13 dini in moremo vsled tega šele danes objaviti gornji članek. S. Tymešu se za* hvaljujemo za pozornost in smo prepričani, da bodemo ravno vsled nastalih sprememb v čSR še iskreneje in smotreno sodelovali ter ostali res nerazdružni prijatelji, češkoslovaško in lu" goslovansko ljudstvo.
najdemo le v svobodnih nameščenskih organizacijah
Angleški konservativci se ne mislijo boriti za
demokracijo
Angleški parlament je izglasoval zatipnicovladi nroti glasovom delavskih, liberalnih enega dela konservativnih poslancev.
Angleški parlament je s 360 proti 144 nobena manjša država, razen Belgije in glasovom izrekel zaupnico vladi.	Holandske. Tu pa pogajanja ne bodo te-
Vlada je odbila zahtevo opozicije, da bi kla tako gladko kot v Monakovem. se Anglija povrnila na osnovo politike j	^—■mm™«™,,,«.
Društva narodov.
mož velike inteligence in svetovnega razgleda ter velik prijatelj češkoslovaškega naroda. Končno s. Tymeš pohvalno omenja tudi našo »Delavsko Politiko«, ki se je zadnji čas vsled temeljitega dela slovenskih sodrugov tako lepo razvila in pomnožila.
Članek končuje:
»Jugoslovanski sodrugi verujejo, da se v bodoče delavski razred uveljavi, kar ne bo kori« stil,o samo delavcem, ampak vsej državi. Odhajali srn,o iz Jugoslavije z željo, da bi se mogla ta bratska država svobodno in v miru razvijati in da bi se mogel delavski razred v njej popolnoma uveljavljati v* korist delavstva in naroda.«
Književnost
Oto Bauer: »Gradjanska demokratija«. hda'
nje »Oslobodjenja«, Beograd, Knjeginje ZorKe ul. 19. Prevedel Zldravko Todorovič. S?1 3 din. — Veliki mislec socializma, pok. Ot Bauer, razpravlja o zelo aktuelnem in važne® problemu: o poreklu, funkcioniranju in rezultatih demokracije v meščanskem zgodovinske® obdobju. Bauer smatra velike pridobitve demokracije (svobodo misli in besede, nedotakm' vost stanovanja, pisemsko tajnost, neodvisnaS sodišča in državljanov od samovolje oblastu pisane zakone, c-bjektivno sestavljen zborn® krivični del, svobodo obrambe pred sodiš®' parlamentarno vladavino, volja naroda nad lZ' vršilno oblastjo, politični vpliv -državljana °a
državo itd.) za velik napredek človečanstva,
ki
se lako -meri s tehniko, ki je osnova materijah ne kulture. Te pridobitve je treba hraniti vseh nasprotnikov z desne in leve. Posebni interesantna je razprava o tem, kako je deflU>' kratična metoda vladanja, poleg vseh težko® ki ovirajo njeno pravilno funkcioniranje^, j družbi, v kateri vladajo socialne neenakosti. temelja izpremenila položaj najemnega delavstva.
Uredniški kotiček
»Vza-
Nadalje je izjavila, da bo skušala ustvariti sožitje z avtoritarnimi državami.
Zahtevo opozicije po sklicanju svetov- Preživninska dolžnost občine in izterjava dolga ne mirovne konference pa je odklonila.
Kolonije so na vrsti.
Nemško časopisje piše, naj bi se kolo-nijalno vprašanje rešilo kot češkoslovaško. Češkoslovaška nima kolonij, pa tudi
□eiavsKi pravni svetovalec
Krošnjarji se vračajo v Nemčijo. Razen po Češkoslovaški so krošnjarili naši Dalmatinci tudi po Nemčiji. Prijatelj lista nam poroča, da je ta teden že našel v nočnem brzovlaku dva dalmatinska krošnjarja, ki ,sta se vračala nazaj v Nemčijo, da pri mestu Ratiborju nadaljujeta svoj posel. Pravila sta, da je vsa Nemčija preprečena z našimi krošnjarji, ki ob najskrom-nejšem delu zaslužijo toliko, da je ob koncu leta povprečno 1000 din mesečno prihranka, nekateri več, nekateri manje. Med letom lahko pošiljajo domov svojcem največ '10 mark mesečno, ob koncu leta pa dobijo dovoljenje, da potom bank prenesejo zaslužek v domovino. Kako bosta potovala krošnjarja naprej, še sama nista vedela. Vozni listek sta imela tako, da bi potovala preko Češkoslovaške pri Breclavi, kjer pa železniški promet še ni vzpostavljen. Ker pa sta imela vSak pri sebi dalmatinski »peršut« in pletenko dal-matinca, sta z dobro voljo in zaupanjem zapustila Maribor v nočni uri.
(Senovo).
Vprašanje: I. Mati moje žene je stara 73 let in brez sredstev; ker se njena domovinska občina ni zanjo nič brigala, sem jo na prošnjo vzel k sebi. Imam pa sam 10 otrok in le skromen zaslužek ter je zato ne morem rediti. Ali lahko zahtevam od domovinske občine moje tašče denarno podporo?
II, Moja tašča ima posojilno terjatev nasproti nekemu kmetu iz leta 1931. v znesku 4000 din. Tega denarja pa ne dobi izplačanega in sta ji lansko leto občina in sodišče priznala le 1000 dinarjev na leto.
Odgovor; I. Vaša tašča lahko zahteva od občine, da jo vzdržuje, vendar pa je občini na prosto dano, na kak način to uredi; podpore v denarju ni dolžna dati. Lahko pa napravite na občino prošnjo, kjer natančno razložite ves položaj. Če občina tašči ne da podpore, jo mora prereditii, bodisi doma, bodisi v hiralnici.
II. Ker je Vaša tašča brez vsakega, premoženja, ima po zakonu pravico izzterjati od dolžnika celo sviojo terjatev, čej>rav je kmet, razen I če se je drugače poravnala. Najbolje je, da vloži takoj tožbo.
Plačevanje preživnine (Zagrad).
Vprašanje: Obsojen sem ha plačevanje preživnine svojemu nezakonskemu! otroku v mesečnem znesku 80 din. Bil sem 18 mesecev pri vojakih in nato šest mesecev brezposeln ter sem šele kratek čas zaposlen pri rudniku, kjer zaslužim 27 din na -dan. Sedaj me tirja mati otrokova za neplačano preživnino tudi za tiste mesece, ko sem bil pri vojakih in brez posla. Ali je ta njena zahteva upravičena?
L,, Črna. Prejeli in oddali uredništvu jemna Svoboda«.
K. J. v H. Za Vašo pesnitev »Bratski Češko-slovaški« zaslužite pohvalo. Šestnajst let Va® je šele in tako resen. Stihe bi bilo treba seve" da nekoliko opiliti. Toda -objaviti nam, ni ®°' goče, četudi bi hoteli.
Nova trgovina
M
oblacilmica
maamrajecaa BBB3K1
Maribor, Glavni trg 11
Vam nudi vse vrste:
Od g o-v-o r : Dolžnost, plačevanja preživnine je nezavisna od tega, ali -dotični, ki je zavezan k plačevanju, trenutno kaj zasluži ali ne. Zaradi tega Vas mati otrokova upravičeno terja za zaostalo preživnino. Izvršilni postopnik določa, da je od rubeži izvzeta delavčeva mezda v znesku 20 din na dan, vendar se za preživninske dajatve zarubi lahko tudi še polovico tega izvzetega zneska.
Žaljenje časti (Šoštanj).
Vprašanje: Kosil sem z bratom otavo na ; travniku. Mimo ipri-de neka ženska in me brez j vsega povoda začne zmerjati s »hinavcem«. AH je to tožljivo?
Odgovor:	Zmerjanje	s	»hinavcem«	pred-
stavlja brez dvoma žalitev in smete vložiti zoper d-otičn-o žensko tožbo zaradi žaljenja časti v treh mesecih od dogodka.
Izročitev premičnin hčeri (Celje).
Vprašanje: Imam šivalni stroj in kolo. Za enkrat še nimam dolgov, ker -pa ne vem kaj še pride, bi rad -dal zapisati omenjene predmete na svojo hčerko, da mi jih ipri morebitni rubeži ne -bi m-ogli vzeti. Kako naj to napravim?
Odgovor: Posli, sklenjeni v namenu, oškodovanja upnikov, so neveljavni in jih upniki lahko izpodbijajo; navidezni posli so v vsakem primeru neveljavni. Ak-o pa res želite izročiti šivalni stroj in kolo svoj-i hčeri brez oškodo-valnega namena, to lahko storite s tem, da ji navedena predmeta prodaste .ali ipa podarite. Zadostuje ustna pogodba, vsekakor pa je varnejše, dati jo zapisati po odvetniku ali notarju. S. poslanec František Tymeš, Brno:
Zahvala
Ob smrti gospoda
Friedla Rudolfa
miza |a drl. iel. v pok.
izrekamo vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, našo iskreno zahvalo. Posebno se zahvaljujem Del. pev. društvu „Frohsinn“ za njegove v srce segajoče žalo-stinke in vsem darovalcem vencev in cvetja.
Maribor, dne 6. oktobra 1938.
2alu|o!l ostali.
2500 Din
potrebujete, fla zasluzite HJUO Din mesečno doma.— Postranski zaslužek. Dopisi: »AnosS Maribo r,Orožnova fi
I
Leoa soba
primerna za samca se odda. Pristovnik Anton, Zg. Radvanje 109
Novo
modno
krznar-
stvo
Marmor. Glavni trg 16, II. nad,
se priporoča za vsa v to stroko' spadajoča dela. Najzanesljivejše jamstvo za dobro in solidno izdelavo je moja dolgoletna praksa pri najboljših. krznarskih podjetjih v Beogradu in Zagrebu_
I
Dobra Izdelava In nizke cene sc moj prlnclol
moškega sukna, kamgarna, hlačevitte volne za ženske, obleke v vseh modnih barvah baržuna, barhenta, flanel posteljnine, gradla za žimnice, platna odej, kocev, slamnjač, flanelastih rjuh moškega perila, srajc, spodnjih hlač, samoveznic	k
ženskega perila, komblnež, majic, bla«* moških, ženskih in otroških nogavic oblek, Hubertus plaščev, otroških oblek« predpasnikov, pletenih jopic, puloverje' otroških jopic itd.
Vdlka Izbin«
iHi
Parniki
najnovejše f°s°' ne, od Din 320 naprei. - O glej O si veliko izbit°
konfekciji
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg Stev^
-oroč9
Za vsakovrstna zavarovanja se pnpc
JI
II.
avua
n
jugoslovanska savar valna banka, okspo* tura v Celju, Vrvarsk*
Teleff. 199
Za konzorcll Izdaja in urejale Adoll Jelen v Mariboru. — Tiska; Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru vredstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.