PRIMORSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Let0 3- štev. 595 - Cena 6 lir - 4 jugollr - 2.50 um ZA SLOVENSKO PRIMORJE Poštnina plačana v gotovini Spedizjone in abbon. postale TRST torek, 20. maja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA- PIAZZA GOLDONI št 1 - 3U MTeL_Jtj_Ur;_938061_93808^_jJpi\_938071_Rokopisi se ne vračajo SAMO TISTI SLOVENCI, KI SE POLITIČNO UDEJSTVUJEJO V VSENARODNI POLITIČNI ORGANIZACIJI SLOVENSKEGA NARODA OF, KI JE SESTAVNI DEL SIAU, DELAJO V INTERESU SLOVENSTVA IN SLOVENSKO-ITALIJAN-SKEGA BRATSTVA. Kalila in »dolarska zavesa Vojnohujskaski govor Sumnera Wellesa v ameriškem senatu li 1] T’ — Nitti je danes nada-vlad posvetovanja za sestavo nove ®Prej«l je tri predstavnike Mokrščanske stranke Tupinija, nchija in Piccionija. Tupini je Groi demnar'*em iz7avil. da krščanski °kr*ti ne nameravajo Nittija on'u Pr' sestavi vlade. Včeraj °dne je Nitti obiskal predsedni-'^e *^-co'° in mu spo- 1 • da sprejema mandat za se-av° vlade. popol 1 vladi ne bodo sodelovali libe Sovi ,.,. arlske demokracije. V talci. , 8dh sr- 2aveaa» o naporih n«ka-2aV' k’ ‘8^ej° v ameriški fi-"°*t vi porn°či elemente za sta bi 1-liji J^e. O ^Stavl Italiji pravi: V Ita-Ia Nitti vlado. Politična Anglija in ZDA Loadon, 19. — Novj poslanik ZDA v Londonu Leviš Douglas je na nekem sprejemu med drugam izjavil: «Naši državi si morata medsebojno pomagati, kajti propast ece bi povzročila propast tudi druge.* ZiHiacus o politiki ZDA London, 19. (Tass) — Poslanec Zilliacus je na konferenci laburistične stranke izjavil: «Izbira je sedaj jasna: Ali bomo delali na temelju volivnih laburističnih jamstev in socialističnih načel, da bi odstranili nesporazum med velikimi silami, ali pa bo laburistična vlada sledila priporočilom torijev-cev. Militaristi in diplomati pravkar zaključujejo razkol med Vzhodom in Zapadom in se smatrajo za rekrute Washingtona, Sedanji voditelji ZDA vodijo imperialistično politiko in odkrito uporabljajo Umetne zveze z zaledjem se da reSitl edlnn snorazumno z Jugoslavijo pravljena na mirno sodelovanje s svobodoljubnimi narodi. Vojaški predstavniki ZDA v Iranu Teheran, 19. (AFP) — V Teheran sta z letalom prispela poveljnik a-meriške atlantske in srtdozemske mornarice admiral Connaiy in kontraadmiral Glover ter osem častnikov ameriške mornarice. Odnosi med Jugoslavijo in Madžarsko Budimpešta, 19. — Jugoslovanski minister Mrazovič je v razgovoru z dopisnikom madžarskega dnevnika «Szabad» med drugim' dejal, da med Jugoslavijo in Madžarsko obstojajo zelo tesni gospodarski in kulturni stiki; ob priliki sedanjega obiska jugoslovanskih novinarjev jn književnikov pa je po-novpo prišlo do razgovorov o industrijskih in finančnih odnosih med obema državama. Glede poglobitve stikov med podonavskimi državami je minister Mrazovič izjavil, da je Jugoslavija pripravljena vzpostaviti kulturne in gospodarske stike z vsemi sosedi, ki to želijo, in dejal, da bo predvsem petletni plan zagotovil jugoslovanskemu ljudstvu politično in gospodarsko neodvisnost. Zahsriades obsojen na 3 leta Atene, 19. (Tass) — Zaključil se je proces proti voditelju grške komunistične stranke Zahariadesu in proti uredniku l*sta «Rizospastis» Manosu. Sodišče je kljub raznim dokumentom, ki potrjujejo Zahariade-sove trditve, obsodilo Zahariadesa v odsotnosti na tri leta zapora, uredmka Manosa pa na osem mesecev. Neko drugo sodišče ie obsodilo na šest mesecev zapora urednika lista «Elevtheria», res da je «žalil spomiii}» bivšega grškega diktatorja Metaxasa. Zborovanje gluhonemih v Beogradu Beograd, 19. (Tanjug) — V Beogradu je bilo zborovanje gluhonemih, ki se ga je udeležilo kakih 150 delegatov. Sklenili so, da bodo vsi delazmožni sodelovali pri gospodarski obnovi države in da se bodo odprle šole in zavodi za njihovo izobrazbo. Sestavili so tudi brigado gluhonemih, ki se bo udeležila gradnje na neki železniški progi. A MOSKVA. — Sovjetski geologi so v bližini,. Irkutska odkrili bogata ležišča bauksita. Kanadski Jugoslovani za obnovo domovine Montreal, 18. (AFP) — 500 Jugoslovanov, ki so se bili izselili v Kanado med leti 1916 in 1930, bo v kratkem odpotovalo v Jugoslavijo, kjer bodo sodelovali pri obnovi države. Ti izseljenci se bodo pozneje lahko vrnili v Kanado, če bodo to želeli, ker so kanadski državljani. Komisija za Avsirifo Dunaj, 19. — Komisija za pogodbo z Avstrijo je danes nadaljevala razpravljanje o proceduri in o kompetenci. Slo je predvsem za to, ali se izvedenci lahko lotijo nekaterih primerov nemške imcvi-ne, ali pa naj se načne vprašanje petroleja. Spomenica o Ljudskem domu v Goniči m. Pod zavezniško vojaško upravo Ko je protifašistični blok zavezniških sil dokončno uničil na-cifašizem in je leta, 1945 hrabra J. A. osvobodila Gorico, so se seveda naše oblasti in organizacije vselile v staro slovansko kulturno trdnjavo, v Trgovski dom; in ker so v borbi proti fašizmu sodelovale tudi italijanske demokratične množice, so Slovenci povabili v ta dom tudi predstavnike italijanskih demokratičnih množic, v duhu bratstva, ki se je skovalo v borbi proti fašizmu. V zvezi z novim duhcsn se je ((Trgovski dom» preimenoval v ((Ljudski dom» oziroma «Casa del popolo». Zavezniški guvernerji, ki so po zasedbi in zaupni upravi področja «A» odločali o usodi vsega in torej tudi o sedežih naših organizaciji, so po nasvetu in informacijah, ki so jih dobili iz tedaj še objektivnih nasprotnih virov, priznali, da je poslopje last goriških Slovencev in jim pripada kot sedež njihovega delovanja. Tako je izjavil guverner nolk. Smuts. za njim pa sta prišla guvernerja major Shirk in Long, ki sta oba izrečno priznala nedotakljivo mo- PARTIZANSKI TISKARNA ,,SLOVEHiJA“ ODPRTA ZA JAVNOST FR. BEVK:, KARDELJ: , m se bolj! Partizani niso poznali besede .nemogoče'."- EDVARD Kakor se je nase ljudstvo izkazalo v borbi, tako -- se mora izkazati pri izvedbi petletnega plana!" h dunajskega tiska sc narodni tarifni konferen J ’ so se 7® udele- ^ 0bnPr°:net s Tr^m cz za-pr0,°Vlle. jadranske tarife; sn^U'e‘,° v podrobnostih Gre Razuma še izvedenci. t°wi, Jej ot>novo Jposebnih ugod-Ooci a Je bil deležen Trst *k. br0 Avst riio, ki je obvladala i , Vse . - uuviuuaia > in’ce !naško zaledje in tudi ,/Sf. Zniin1 S0 njega vodile v i 6 Prevoznih stroškov edj> _ unskih !o tarifah je v neka- n-154- Fn nh doseglo .so% m c eri r°*Par/Je trža*ko zaledje Vei a Avstroogrske razbito «0!>’. 7e Italija skušala rjasti . v(>,tv na vsem tr-U^em 'n s političnim aob«,Q d-ržave naslednice 0 za tom jadranskih tarif. ibl^kern°- *6 imeIa v saintger-4j,!’ tal vuaO Uskih 9lede obnove tarif tn za tranzit čez ‘!n Lebnih /"iirarsko sploh ni Ska n [eikoč. Tudi Češko-Jh r^tn. X, m^u pristala na ^k^ia, miPOrnejšn >e biU 0r°Pana rael°Sa. ker je in fhišč n sv°jitl naravnih 'e za ^^'zdjn T troovmske politi- ^Jastmštva ^ -leta ms 80 7e k!e važne" "Južne leleznicey> 'nJ'* družbnsprernembc. Tedaj l»i spo- reoroanizirana z letn£*i n0v n^mom)> Ut J® do-% *l!J; družba že- skih ir 7 Sava-Jadran>. Ve- rQ.'o ,e Prešla li franc o- '..1.0 L Italija lahko uveljavljala svoj vpliv posredno ali neposredno na progah bivše Južne železnice, ki so bile dolge z,235 km. Po drugi svetovni vojni se je položaj temeljito spremenil. Teoretično se koristi tržaškega pristanišča zavarovane vsaj s splošno določbo C§ 16, priloga Vlil) mirovne pogodbe z Italijo, ki državam podpisnicam prepoveduje s posebnimi olajšavami (tarifami in podobnimi ukrepi) odvajati promet iz tržaškega zaledja v svoje luke na škodo Trsta. Določba pristavlja, da ta omejitev ne velja za Jugoslavijo,. kadar gre za pospeševanje prometa ccpristaniši južne Jugoslavije)). Ta formulacija je očividno zelo raztegljiva in verjetno je, da bodo strokovnjaki mednarodnega prava imeli posla ž njo. Sicer je 25-letna borba Trsta s severnimi (nemškimi) pristanišči po prvi svetovni vojni pokazala, da vsi dogovori nič ne pomagajo, če katera med prizadetimi državami hoče s tajnimi olajšavami (popusti in povračili prevoznih stroškov, z valutnimi triki itd.) podpreti lastna pristanišča, Položaj Trsta je danes v tem pogledu še težavnejši, ker je Reka, eden najnevarnejših tekmecev Trsta, v rokah Jugoslavije. Jugoslavija je gotovo imela tehtne razloge, iz katerih se ni udeležila konference na Dunaju. Ti razlogi morajo biti toliko tehtnejši, ker je ona doslej pokazala dovolj dobre volje in razumevanja za potrebe tržaškega gospodarstva; saj ni doslej niti ena med državami v tržaškem zaledju prišla na dan s tako konkretnimi ponudbami kakor prav Jugoslavija. Da se vprašanje prometnih zvez Trs a z zaledjem ne da rešiti brez nje, je pač vsakomur jasno; saj peljejo vse prometne zveze — razen jiontebske železnice — čez jugo-O-err.ljC. Sredi narodno-osvobodilne borbe je začel od septembra 1944 dalje redno dnevno izhajati «Partizanski dnevnik« ;n sicer v odličnem tisku, medtem ko je preje izhajal le ciklo-stiziran. In to za tiste čase. v naravnost fantastičnih nakladah: 4 tisoč do 7 tisoč izvodov dnevno! Borci in pristaši Osvobodilne fronte so se. prav tako izpraševali kakor so se izpraševali naši sovražniki: Kako je kaj takega mogoče, kje rmajo svoje tiskarne in od kod jim toliko papirja? Sovražnik si gotovo ni mogel misliti, da bi se tiskal tako redno izhajajoči dnevnik drugje- kakor v večjem mestu, na primer v Trstu. Resnica je bila čisto drugačna. Zgodilo se je tisto, česar bi si nihče, ki sam ni bil partizan in deležen partizanskega duha, ne mogel nikoli predstavljati. Tiskarno je postavila Pokrajinska tehnika v globoki grapi sredi idrijskih hribov in gozdov, postavili so jo partizani, ki niso poznali, kot je dejal ob otvoritvi tov. Bevk, besede ((nemogoče«. Ko smo v nedeljo zjutraj lezli po pravkar nadelani stezi v globel pod Vogalci (Vojsko', smo na dnu grape ostrmeli presenečen; pred pravcato kolonijo stavb. Zagledali smo partizansko tiskarno ((Slovenijo«. Tu smo videli strojnico in stavnico, kuhinjo in jedilnico, knjigoveznico in spalnico, skladišče in nižje doli turbino na vodni pogon. Ali si morete predstavljati, kaj pomeni spraviti v tako globel sredi hribov tiskarski stroj, ki je težak 1700 kg 1 In ta stroj so pripeljali naši partizani, kurirji in aktivisti skozi okupirano ozemlje naravnost iz — Milana: Ali si morete predstavljati, kakšne množine papirja so bile potrebne za naklade 4 do 7 tisočev izvodov dnevno! In ves ta papir se je moral nekje dobiti in se je moral pripeljati na vrhove in pozneje spustiti v globel! Pri tem podjetju so se bratsko združevale požrtvovalnost, tehnična kazati delo tovarišev in tovarišic, ki so sodelovali v tiskarni «Sio-venij;». V nedeljo zjutraj so k otvoritvi prihitele množice ljudstva od vseh strani Slovenije, iz Trsta in iz Gorice. Mnogo je bilo med njimi tudi odličnikov, tako ministri tov. Leskošek, Boris Krajgher, Tomo Brejc, Janez Hribar, Lidija Sent-jurc, gen. Avšič in drugi. Številno je bil zastopan tudi bivši PL’OO s svojim tajnikom Borisom Pucom. Tovariš France Bevk je, navdušeno pozdravljen, v svojem otvoritvenem govoru v krasnih besedah prikazal delo in napore članov partizanske tiskarne «Slovenije». «Tq veličastno delo se je moglo izvršiti samo zato, ker partizani nismo poznali besede «nemogoče». Ploskar nje kar ni hotelo ponehati, ko je priljubljeni predsednik PNOO izročil tiskarno javnosti. Edvard Kardelj na mitingu Popoldne se je vršil na Vojskem kljub hudemu nalivu velik miting po vzgledu iz partizanskih časov. Množice so se zbrale na prostem in se vztrajale v dežju prav do konca. Viharno pozdravljen se je pripeljal na miting med drugimi odličniki tudi tovariš Edvard Kardelj ter ves čas vztrajal med množico sredi dežja. Miting je otvoril tovariš Bevk z. obširnim govorom, v katerem je podal izčrpen pregled doslej storjenega dela za Slovensko Primorje, borb na mirovnih konferencah ter poudaril, da borba še vedno ni končana. Krivična meja je znova razdelila primorske Slovence na tri države: na srečo se bo večji del združil s svojimi slovenskimi brati v FLRJ, drugi del bo prišel pod STO, kjer se vrši borba dalje, na žalost bo tretji del spet pripadal pod Italijo. Zato je naša borba še zmerom potrebna. Najbolje bomo koristili našim bratom, ki ne bodo deležni združitve v Ljudski republi- sednik vlade. FLRJ, eden izmed pr-voboriteljev za pravice primorskih Slovencev in se je na vseh mirovnih konferencah z največjo odločnostjo zavzemal za pravične meje. Tovariš Edvard Kardelj je končno res stopil ob burnem navdušenju ljudstva na govorniški oder ter povedal nekaj tehtniih besed, ki so se globoko dojmile poslušalcev. «Kakor se je naše ljudstvo izkazalo v borbi, tako — in še bolj! — se mora izkazati tudi pri izvedbi petletnega plana'« Nato so v najhujšem iialivu nastopili naši umetniki, člani Slovenskega narodnega gledališča za Trst in Primorje, komorni zbor pod vodstvom IJbalda Vrabca in orkester iz Idrije. Izvedli so tako pevske, kakor tudi igralske, recitacij-ske in godbene točke z veliko vnemo in požrtvovalnostjo ter podali vtis pravega mitinga iz partizanskih časov. Vsem, ki so prisostvovali izročitvi tiskarne «Sloyenije» javnosti m nato mitingu na Vojskem, bo ostal ta dan v neizbrisnem spominu. Kraj, kjer je postavljena partizanska tiskarna «Slovenijas>. spretnost in visoka iznajdljivost naših partizanskih tehnikov. Treba je bilo najprej iztakniti prostor v bližin; deroče vode, da bi se pridobivala potrebna elektrika za pogon strojev in ki ni predaleč od kolovoza. Obenem pa je moral biti ta prostor tako odljuden, da bi ga okupator ne mogel izslediti. Treba je bilo izdelati načrt za tiskarno, za posamezne objekte, za napeljavo vode itd. In nato vse to uresničiti. Vsi so se enako izkazali: od tehnikov do stavcev, od kurirjev do strojnikov, od požrtvovalnih tovarišic v tiskarni do nad vse, zaslužnega domačina* tovariša Petra Kogeja. Treba bt bilo napisati roman, če ki Sloveniji, če bomo storili vse za izvedbo petletnega plana. Tovariš Bevk je nato podal v glavnih obrisih jedro petletnega plana. Z jasnimi besedami je ovrgel nekaj propagandnih gesel reakcije, predvsem tisto, da bi v FLRJ ne bilo svobode vere. Vsakdo se je mogel doslej prepričati, da uživa versko življenje v FLRJ popolno svobodo. Ce pa smo izvedli ločitev cerkve od države, ni to nič drugega, kakor tisto, kar so že zdavnaj storile Amerika, Anglija, Francija ter mnoge druge države. Ko je tovariš Bevk zaključil svoj izčrpni referat, je začela množica viharno pozivati tovariša Edvarda Kardelja, da bi spregovoril, saj je Kardelj, Kraigher, Leskošek, France Bevk in drugi Lidija Šentjur o, Tomo Brejo, na svečanem mitingu. j. se hotelo količkaj pravilno pri- tovariš Edvard Kardelj, podp^ed Angln-egiptski spor preu l/arnosinim svetom London, 19. (Tanjug) — Londonski radio poroča, da se bo razprava o anglo-egiptskem sporu pred Varnostnim svetom začela najbrže proti koncu tega meseca ter da bodo razpravljali o umiku britanskih čet in o združitvi Egipta s Sudanom. Ministrski predsednik Nokraši pa.ša, ki bo egiptski delegat pred Varnostnim svetom, je izjavil, da Egipt ne more sprejeti podaljšanja pogodbe iz leta 1936. Izjavil je tudi, da je še nadaljnje bivanje angleških čet v Egiptu kršitev egiptske suverenosti in neodvisnosti. Zahtevamo, je nadaljeval Nokraši paša, popoln in takojšen umik teh čet, ne da bi se to stav-ljalo v zvezo z revizijo stare pogodbe ali sklenitve nove. Angleži trdijo, da bi morala ostati v veljavi pogodba iz leta 1936, če se ne bi sporazumeli za novo pogodbo, da bi angleške čete ostale v E-gtptu. Nokraši paša je nato izjavil, da sedaj ne . obstojajo več pogoji, ki so obstojali leta 1936, ko je bila pogodba sklenjena, ki pa je sedaj v nasprotju s karto OZN. Obtožil je nato Veliko Britanijo, da ščuva Sudance, naj zahtevajo odcepitev od Egipta. Združenje E-g’pta in Sudana zahteva vse prebivalstvo Nilske doline, je zaključil Nokraši paša in pristavil, da želi egiptsko ljudstvo rešiti spor z Veliko Britanijo na osnovi enakopravnosti kot član OZN. Iz Kaira poročajo, da je Nokraš’ peša sprejel sovjetskega poslanika v Egiptu in se z nj!m razgo-varial eno uro. Nokraši paša je poudaril, da razgovor ni bi! političnega značaja. Štirje napadalci na delavce na Siciliji aretirani Palermo, 19. — Policija je ugotovila štiri glavne krivce pri stre, Ijanju na skupino delavcev 1. maja v Piana dei Greci. Preiskava se nadaljuje in zdi se, da je bilo pri napadu udeleženih kakih dvajset oseb. Eden od aretiranih napadalcev je I neki zemljiški veleposestnik. Nacistična propaganda v Nemčiji Frankfurt, 19. (Tanjug) — Reuterjev dopisnik poroča, da je na zahodnih zasedbenih področjih y Nemčiji vedno pogosteje opaziti nacistične napise: «Heil Hitler I«. ((Bratje iz divizije SS, Adolf Hitler, vrnili se bomo!«, ((Amerika je z nami in z našim pokojnim Adolfom !». r^lno in pravno stališče goriških Slovencev do tega doma. Pod zadnjim, sedanjim guvernerjem Mavison (kakor je sam izjavil) je vojaška oblast 88. divizije na lastno pest šla preko civilne, njegove, to se reče guvernerjeve oblasti in izrinila slovenske organizacije iz doma. Ali je nato vplivalo šovinistično hujskanje določenih neodgovornih nasprotnikov, ki so se poslužili ameriške vojske za izvrševanje tega dejanja, kajti zavedali so se, da bi jim pod italijansko oblastjo to ne uspelo, z ozirom na mirovno pogodbo in pravice manjšme, ki j; ta s členom 15 to priznava. Tega ne moremo trditi, a je za mnoge na dlani. Vsekakor: ameriška vojska je naše organizacije prepodila iz doma, jih vrgla na cesto, češ da poslopje sama nujno potrebuje. Na to dejanje je ljudstvo odgovorilo s splošnim odporom in zato so zastopniki zavezniške vojaške u-prave izjavili poslancem ljudstva, ki so protestirali, da bodo vrnili dom takoj, ko ga ne bodo več rabili, to se reče, ko se bodo izselili. Na podlagi izjav, katere smo smatrali za merodajne, bi bilo pravilno po vseh demokratičnih načelih, da bi pred odhodom zavezniške vojske iz naših krajev vrnili to poslopje edinemu pravemu lastniku, to je Slovencem. To bi odgovarjalo tudi izjavi generala Aleksandra y proklama-ciji štev. 6 v členu IV pod naslovom Repael of Laws: «Orders will be issued under my authority to annul, amend...« Namesto tega pa je 2VU dala ((Ljudski dom« finančni intendan-ci, katere prvo dejanje je bilo zbrisanje napisov ((Ljudski dom«, «Casa del popolo«, ki je pričal, kdo je njegov lastnik. Kar je s «Trgovskim domom«, sedajnim ((Ljudskim domom* napravila fašistična stranka/je bilo ne le ne-zajconito dejanje, temveč tudi moralni udarec proti slovenskemu ljudstvu, tistemu, ki se je edino v teh krajih borilo ob strani zaveznikov, kar izpričujejo tisoči in tisoči požganih domov in celih naselij ter deset tisoči žrtev. Zavezniška vojaška uprava je imela po zakonu pravico popraviti storjeno krivico. Ali če tega iz raznih razlogov ni hotela storiti (a bi storila iz taktičnih, upravnih razlogov sila koristno dejanje za lastno avtoriteto in nepristranost v na,ših krajih), bi se bila vsaj rav- nala po svojem ukazu štev. 12) od 6. septembra 1945 (in potem so se res njeni guvernerji ravnali do novembra 1946!), da bi prepustila ponovno kulturnim, gospodarskim, pol.t.čnim organizacijam goriških Slovencev. Naloga ZVU bi bila nadalje ta, da ublaži na svojem področju, kolikor je mogoče,obstoječa nasprotja na enakopraven način z ozirom na kulturne in gospodarske zahteve obeh narodnosti, in da pripravi v skladu z mirovno pogodbo tla za čim bolj redno, mirno medsebojno pravično in strpno življenje in sožitje. To bi lahko dosegla s tem, da odstrani že sedaj vse mogoče sporne točke. Taka sporna točka je ((Ljudski dom«, simbol slovenskega ljudstva, njegova last. To bi bil najvidnejši znak, da je napočila nova doba resnične enakopravnosti in spaštovanja medsebojnih pravic. Tega o zavezniški vojaški upravi žal po tem. kako je 88. Divizija ravnala s tem poslopjem, ravno reči ne moremo. (Se nadaljuje) Angloameriški manevri na A iant ku London. 19. (Tass) — List «Daily Worker» poroča, da bodo ob koncu letošnjega junija velike anglo-ameriške pomorske vaje v severnem delu Atlantskega oceana. Brazilija-ArcjenJma Buenos Aires, 19. (AFP) — Predsednik Peron je odpotoval na brazilsko mejo, kjer se bo 21. maja sestal z brazilskim/ predsednikom Dutro, Turški petrolej Ankara, 19. — Turška vlada ja pooblastila neko ameriško družbo, da išče na turškem ozemlju petrolejske vrelce. Svetovna proizvodnja sladkorja in bombaia Washington, 19. — Poljedelsko ministrstvo javlja, da se svetovna proizvodnja sladkorja veča, vendar pa je še za štiri milijone ton nižja od predvojne. Svetovna proizvodnja bombaža je dosegla 21.5 milijonov bal v primeri s predvojnimi 22 milijoni. USPEŠNA IZVEDBA pcmladanske setve v Jugoslaviji Beograd. — Letos so v Jugoslaviji polagali veliko pažnjo pri organizaciji in pr; Izvajanju pomladanske setve. Delo so ljudske množico izvršile z veliko vestnostjo, tako da se lahko računa na dobro letino, ki bo še povečala zaloge žita v državi. To je prvikrat, da. je Jugoslavija izvršila tovrstna dela na podlagi obširne organizacije. V bolj rodovitnih krajih, kakor v Vojvodini, Sloveniji, na Kosovem itd., so žito sejali po določenem in dobro organiziranem načrtu. Uprave državnih poljedelskih podjetij in poljedelske zadruge so še posebej skrbele, da povečajo setev industrijskih rastlin, ki so velike važnosti za industrializacijo države. Zaradi izvrstne organizacije so pri tem dosegli povsod r.orme, določene v načrtu. Pri tem so bili v veliko korist novi motorni traktorji. Veliko deževje je letos tudi mnogo pripomoglo k dobremu uspehu setve in je zato pričakovati dobre letne. Kemijska industrija V Zagrebu se je začelo plenarno zasedanje Zveze delavcev in uradnikov jugoslovanske kemijske industrije. Prj zasedanju so poudarili, da bo po petletnem načrtu proizvodnja kemičnih gnojil dosegla leta 1951 350.000 ton, proizvodnja žveplene kisline pa 92.000. V smislij petletnega načrta bodo v kratkem začeli graditi tri indu- Stavka pristaniških delavcev v Franci‘I Pariz, 19. — Tajnik CGT Raca-mond je na nekem zborovanju v Valenci-ji izjavil, da bo CGT podpirala stavke, če ne bodo delavci dobili zadoščenja pri svojih zahtevah po produkcijskih premijah in po minimalni mezdi. Pristaniški delavci v Marseiliesu, Bordeauxu, La Rochelle in drugih pristaniščih so davi proglasih 24-urne stavko. Kitajska liudsKa voiska dosegla nove uspehe Kitajski dijaki odločno zahtevajo sestavo nove vlade in konec državljanske vojne Nanking, 19. -— Radio ljudiske vojske javlja, da je slednja začela prejšnj. teden s splošno ofenzivo v Mandžuriji, kjer je dosegla znatne uspehe. Vojska je sedaj oddaljena še nekaj kilometrov od svoje bivše prestolnice Jenan. Zasedla je tudi več krajev v bližini Cang Cunga jn na goraten področju Kirma. Železniški promet med Kitajsko v piavem pomenu besede in med Mandžurijo je bil prekinjen, ker je ljudska vojska zasedla neko postajo na progi Mukden-Tientsin. Kljub temu, da je vlada izdala stroge ukrepe prot; dijaškim manifestacijam in stavkam, so nan-kinški dijaki napovedali za jutri veliko manifestacijo proti državljanski vojni. V Sangaju je 5000 dijakov šlo v povorki na postajo !n spremilo delegacijo, ki bo vladi predložila njihove zahteve. V Pekingu so ! ranjeni št;-j; e'jaki v spopadu s kitajskimi vojaki. Dijaki so po zidovih lepili proglase proti državljanski vojni, proti dra-ginijs in z zahtevo, naj se sestavi koalicijska vlada z udeležbo komunistov. Volivci odobrili ustavo na francoskem področju Baden Baden, 19. (AFP). — Volitev in referenduma o ustavi v treh pokrajinah francoskega področja v Nemčiji se je udeležilo 77% volivcev. Volivci so v vseh treh pokrajinah odobrili ustavo, ki so jo izdelale sačasne vlade sporazumno s posvetovalnimi zbornicami. Levičarske stranke so precej napredovale. Krščanski socialci so povsed zgubili od 5 do ”■% glasov. strijske šole v bližini velikih kemijskih industrijskih podjetjih. Tovarna modre galice «Zorka» je bila postavljena za vzgled, ker je dosegla najboljše uspehe od vseh kemijskih tovarn v Jugoslaviji. Tovarna kemijskih produktov v Mostah pr; Ljubljani je dosegla proizvodnjo iz leta 1939. Državna gospodarska podjetja Vlada je določila 24 milijard dinarjev za zgraditev in modernizacijo raznih državnih gospodarskih posestev. V Belju so zgradili moderno valilnico z letno kapaciteto 100.000 jajc. V drugih krajih so zgradili modeme svinjake za skupno 10.000 glav. A Traktorji {z stalingrajske tovarne v Jugoslaviji. Državno posestvo v Belju, ki obsega 30.000 oralov zemlje in se razprostira po Baranji in Slavoniji, ne obdelujejo več z vprežno živčno, temveč s parnim5 stroji in traktorji. V delu je bilo doslej 22 parnih strojev in 78 traktorjev. Pred nekaj dnevi je prišlo še 6 traktorjev iz stalingrajske tovarne. mKHATKE VESTI RIM, — Italijanski diplomatiči predstavniki v inozemstvu beč odslej plačani v dolarjih. Opolm močeni m-tntstri bodo dobivali le no 9.720 dolarjev, generalni kol zuli 6.120, drugi konzularni ura< niki pa od 3 do 4.000 dolarjev. NEW YORK. — Vojno minist stvo je dovolilo trem ameriškh znanstvenikom objavo sezr.ama 5 kužnih in nalezljivih bolezni, kj 1 jih lahko uporabili v baktenološl vojn'. LONDON. — V petih letih bod v Driggu zgradili električno cer tralo s pogonom na atomsko e:l-Centrala bo proizvajala 75.000 kv PRAGA, 19. — Ministrstvo 2 Preveto javlja ustanovitev posel nih št'pend:i za izmenjavo d i-j j kov med CSR ter ZSSR, Poljski Jrgoslavijo in Bolgarijo. LONDON. — Šestnajst polici skih častn;kov, Francozov, Ceh< Slovakov, Švedov in Islandcev prispelo v London, kjer bodo pri učevali metode Scotland Yarda. WASHINGTON. — Ameriško ; angleško zunanje ministrstvo st sporočila, da bodo Francozi scd< lcvali z Američani in Angleži pi urejevanju zaplenjenih nemški dokumentov, kj se nanašajo n nemško zunanjo politiko. BERN. — Minister Secretan 1 Izjavil, da Švica ne bo opustil evoje n/vtralnostl, tudi če bi bil njena opustitev pogoj za vstop OZN. BERN. — Socialistični načrt z gospodarsko reformo in za nacio nalizacljo industrije so volivci od bila a 536,551 glasovi pro*i 243.50( PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — 20. maja 19^ Komisar OVRA-e Perla zopet na delu Vsem tržaškim in primorskim antifašistom, ki so šli leta 1940-41 skosi italijanske zapore, je prav dobro znan zlogasni sadist, komisar OVRE Gennaro Perla. Leta 1941. je prav spretno insceniral «Tomažičev proces» in s pravim užitkom mučil in pretepal svoje žrtve. Ze leta 1940. je napovedoval, kako bodo razdelili Jugoslavijo, in dejal, da bo strl vse Slovence. Kot rezultat njegovega briljantnega sdelan je bilo na tržaškem procesu pet ustreljenih in izrečeno na stotine let ječe. Tedaj je hotel tudi na vsak način odkriti avtorje atentatov v Piacenzi in Bologni, ker bi mu to prineslo napredovanje v čin kvestorja. Mussolini mu je lastnoročno napisal pohvalno pismo ter mu dal veliko nagrado v denarju. Po svojem sijajnem delovanju v Trstu je šel nadaljevat svoje delo v Milan. Po osvoboditvi Italije so ga suspendirali iz službe, toda bil je prost. Živel je v Bariju, kjer so ga neke njegove bivše žrtve, ki so tam stopile v NOVJ, prijavile angleškim oblastem, toda gospod je ostal še nadalje na svobodi. Sedaj so ga imenovali za višjega funkcionarja pri kvesturi v Ferrari. Ce se italijanske oblasti poslužujejo takih izmečkov človeštva, potem si pa res lahko ustvarimo tkrasno sodbor> o njihovi demokraciji. Stvar pa nas ne čudi, saj so tudi državnega pravd-nika bivšega izrednega sodišča za zaščito države Fallace-ja, ki je imel glavno besedo v omenjenem procesu, amnestirali. Morda pa mislijo v italijanskem notranjem ministrstvu, da bodo gospoda Per-lo še potrebovali kot izvedenca za evzhodna vprašanja•»T Zakaj dvojna mera? Prijeli smo iz Skednja: Domači učitelji, ki so rojeni v Trstu in tukaj tudi prebivajo, ne morejo dobiti mesta na naših šolah. ZVU je. odklonila njihove prošnje za namestitev, pač pa je vzela v službo duhovnika, ki Je pribežal semkaj in pustil svoje mesto tam, kjer bi bil bolj potreben in kjer bi bila njegova dolžnost, da bi o6tal. Prav tukaj v Skednju imamo primer učiteljice, ki ima družino z otroci, pa ne more dobiti mesta. «Zakaj?» se sprašujemo Skedenjci. «Cemu neki ta dvojna mera?« Iz* gleda, kakor da tukaj ni popolnoma čisto ozadje in zato smo Skedenjci sklenili, da ne sprejmemo vsakega učitelja, ki bi nam ga hotela naprtiti ZVU. TRŽAŠKI DNEVNIK III. plenum Zveze antifašistične mladine Le z enotnim nastopom ho mladina STO-ja uresničila vse svoje zahteve Zborovanje orosvetn ih delavcev v Čepovanu Dne 15. maja »e je vršil v Cepo-vanu sindikalni sestanek vseh učiteljev bivšega grgarskega. okraja. Zbrali so se, da reorganizirajo svojo sindikalno podružnico v smislu sklepov L Kongresa. ZPDN. Na sestanku je spregovorila med drugimi tudi Ribičič Marinka, od okrajnega Izvršnega odbora za Goriško o splošnih nalogah in o pomenu sindikata v zvezi s petletnim načrtom jn razvojem kulture. Gladovna stavka v zaporih Antifašistični priporniki v ul. Ti-gor so že v soboto začeli gladovno stavko, ker zahtevajo izboljšanje hrane, vsaj en časopis dnevno, in nekaj ječarjev, ki bi znali tudi slovenski in bi lahko ugodili željam slovenskih pripornikov. V soboto popoldne in v nedeljo zjutraj je bil v krožku «Tomažič» III. plenum Zveze antifašistične mladine v Trstu. Na plenumu so predvsem poudarili potrebo po združitvi vse mladine, ker le tako bo lahko uresničila svoje zahteve. Na plenumu so bile navzoče tudi delegacije Zveze primorskih študen'ov, mladine Fronte za neodvisnost. Zveze socialistične mladine, Zveze komunistične ■ mladine in mladine iz cone B. Plenum je otvoril tov. Gašperini, predsednik Izvršnega odbora ZAM, ter pozdravil delegate drugih mladinskih gibanj. Nato je podal politično poročilo. Dejal je, da tržaško prebivalstvo želi miru in dela, kar je pokazala zlasti veličastna proslava I. maja. Potem je govoril o programu, ki si ga je mladina postavila na n. plenumu, ter dejal, da je rešitev vseh vprašanj možna le, če bo vsa mladina enotna. Potrebo po enotnost; čuti vsa mladina, kar pričajo tudi resolucije, ki so jih pred-kratkim mladinci poslali izvršnim odborom raznih mladinskih gibanj. Reakcija pa se boji enotnosti, zato v Trstu izkoriščajo nacionalna čustva ter Jih razpihujejo v šovinizem. Sedaj so socialistična mladina ter mladinci republikanske in akcijske stranke ustanovili Fronto i-talijanske mladine, ki zastopa iredentistična načela, ter nima nič skupnega z istoimensko napredno organizacijo v Italiji. Tov. Gašperini je končno dejal: «Rešitev vseh zahtev in vprašanj mladine zahteva mobilizacija vseh naših sil.» Po poročilu tov. Gasperinija je sledila diskusija, nato pa je tov. SLOVENCI, SKRBITE ZA SVOJEGA DIJAKA! DARUJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Blazina govoril o ustanovitvi nove brigade, ki pojde na progo Samac-Sarajevo, ter se tako seznani z napredkom v Jugoslaviji. Plenum je nadaljeval svojo sejo v nedeljo dopoldne. Tov. Domni je orisal pomen Praškega mladinskega festivala, ki se ga bo udeležila mladina 63. držav na pobudo Svetovne Zveze demokratične mladine, v kateri je včlanjenih 47 milijonov mladincev in mladink. Na festival so povabili tudi Zvezo antifašistične mladine, ki je edina enotna množična mladinska organizacija na tržaškem ozemlju, saj so v njej Slovenci in Italijani. Njen program bratstva in enotnosti je tudi program Svetovne mladinske zveze. ZAM je ustanovila za festival poseben odbor, v katerem so zastopane tudi razne druge kulturne, športne, gospodarske in sindikalne organizacije. Festival bo trajal štiri tedne in se ga bo udeležilo 25.000 mladincev iz vsega sveta, ter 80.000 češkoslovaških mladincev. Na festivalu bodo razna kulturna tekmovanja in športne tekme ter številne razstave. Po opisu festivala je tov. Donini pozval mladino, naj se pridno pripravlja nanj, tako da bodo tudi tržaški mladinci pokazali, kaj vse znajo. V šolah, v tovarnah in krožkih naj ustanovijo nove pevske zbore in dramske skupine ter naj se stalno vadijo v športu. Zadnji teden v juniju se bo v Trstu zbrala številna mladina ter s tekmovanjem pokazala svoje uspehe. Tov. Cerovaz je nato govoril o natečaju ki ga je razpisala ZAM in ki bo vsej mladini omogočil, pokazati svojo strokovno in umetniško sposobnost. Tov. Chersovanl je govorila o razdeljevanju izkaznic, nato pa so mladinci poslali pozdrave Svetovni mladinski zvezi ter jugoslovanski in italijanski mladini. Končno je tov. Gašperini na kratko povzel najvažnejše zaključke III. plenuma in pozval mladino, naj gre navdušena na delo, da u-resnlči sprejete sklepe. Preskrba Delitev čokoladnega mleka■ «Tod-dy%. Od danes do 31. t. m. bodo delili otrokom do 4 leta po štiri škatle po 341 gir na odrezek 13 in 14 živilske nakaznice. Otrokom od 4 do 9 let po 3 škatle in starim nad 65 let tudi po 3 škatle na kupone za dneve od 1. do 31. t. m. dodatne nakaznice. Mlekarne naj ob dvigu blaga kontrolirajo, koliko ima potrošnik pravjco dobiti, ker poznejših reklamacij Sepral ne bo upošteval. Cena po 37 lir za škatlo. Dvig odrezkov. Trgovci naj od danes dalje dvignejo odrezke za testenine pri občinskem prehranjevalnem uradu. Škropite trte Priporočamo vsem vinogradnikom, da takoj pričnejo s škropljenjem trt ter naj delo dokončajo čim prej. Škropljenje je posebno važno zato, ker je dež in menjajoče se vreme kvarno vplivalo na trte, tako da se je peronospora precej razširila. To velja za vse, a v prvi vrsti za one, ki še sploh niso škropili. VESTI S PODEŽELJA V Hrastovljah je treba izboljšati šolo Naša vas je odrezana od prometnih zvez. S cesto nas veže le slaba vozna pot, ki pelje v Koper in na Kozino. Na zelenjadnih kulturah nam je napravila suša precej škode. Naše gospodarsko stanje ni ravno dobro: radi bi si izboljšali in olepšali vas, ki je zelo potrebna popravila. Solo imamo le v neki zasilni stavbi, ki ne odgovarja svojemu namenu niti higienskim potrebam, ker je vhod izpred nekega gnojišča. Da smo lahko nabavili za šolarje zvezke in druge šolske potrebščine, smo imeli majhno prireditev in smo nakupili za čisti dobiček najpotrebnejše. Ker bomo po novj ureditvj pripadali sežanskemu okraju pričakujemo, da se bo naše stanje izboljšalo. KAZLJE «Posestrima» na odru. Nihče ne bi verjel, če se sam ne prepriča, kaj vse zmorejo naši ljudje na deželi kljub celodnevnemu težkemu delu. Dramski odseki in pevski zbori dosežejo ponekod zavidljive u-spehe. V četrtek, 15. t. m., so v Kazljah igrali dramo v 4 dejanjih «Posestrima». Dosegli so popoln u-speh bodisi Jezikovno bodisi igralsko. Ko bi vas razpolagala še z opremljenim gledališkim odrom, bi bil uspeh še pomembnejši. Pohvaliti moramo igralke tov. Grmekovo, Lojzko Kjudrovo in Sonjo Kompa-rovo. Tudi moške vloge niso mnogo zaostale. polo... od druge strani je zadonela slovenska pesem, bratsko so se pomešali glasovi na volišču. Tu je vladalo radostno in slovesno razpoloženje. Vse j« polno starih in mladih tovarišev. Tu se voli, tam se živahno razgovarja, na plesišču pa je veselo rajanje. Saj vendar volimo v odbore SIUA-je. Dobro se zavedamo Ankaranci velikega pomena teh volitev. Slovenci in Italijani živimo v najlepši slogi. Skupno delo, skupni interesi, skupni sestanki in reševanja gospodarskih jn drugih vprašanj, so nas resnično pobratila, še naši najmlaj-šl, naši pionirji se zavedajo tega bratstva. Volitve so potekale v najlepšem redu in disciplinirano. Zaključile so se ob 14. uri. Volilo je preko 400 volivcev. Volili so vsi! Okrajna volivna komisija nam je ob zaključku čestitala k uspehu. Ako se kdo upa reči, da je nemogoče bratstvo med Italijani in Slovenci, naj kar k nam pride pogledat. Videl bo, da smo tu novi ljudje, ki gradimo sebi boljše in lepše življenje. Kocjančič Cecilija* Tako so volili v Ankaranu V majsko, sončno jutro je zaori-la borbena pesem tovarišev »z tečaja, ki so šli v sprevodu in z zastavami po Ankaranu m nato krenili na okrašeno volišče. Za tem se je od nekje oglasila harmonika spremljana a pesmijo: Avanti po- F/ZKULTURA illClM NOGOMETNI P1VENSTVI U. Ponziane-Zelezničar 2:1 (0:0) Tržaški nogometaši so v nedeljski tekmi proti sarajevskemu Železničarju, po dveh negat.vnih nastopih (Lokomotiva in Spartak), zopet zaigrali kot v svojih najboljših časih in v drugem polčasu ko so predvedli svoj stari metodični sistem, svojega nasprotnika popolnoma pragazili. Njihova igra je zopet temeljila na hitrih kombinacijah, ki so se skoraj vse zaključile z ostrimi streli na gol, katere je odlični Zelezniqarjev vratar poleg svojega znanja z veliko srečo ubranil. Njemu se imajo Sarajevčani v veliki meri zahvaliti, da so Vratar Železničarja je ubranil strel Karlina v drugem polčasu. s tako majhnim porazom zapustili igrišče. Oba gola, ki ju je prejel, sta bila neubranljiva. V nedeljski tekmi pa smo, kar se malokdaj dogodi, videli, kako je ena in ista enajstorica v dveh polčasih predvedla dva različna sistema nogometne igre. Lj. Ponzta-ne so namreč v prvem delu igrali moderni WM sistem, v drug»m delu pa stari W sistem. Ugotovili pa smo tudi v tej tekmi, da enajstnr,-ca, ki je navajena na kakšen koli sistem, ne more kar čez noč spremeniti svojo igro. To Je potrdila tudi nedeljska tekma, v kateri so Tržačani šele v drugem polčasu našli samega sebe in s tem pot, ki bo ed.na privedla do uspehov v tem letu. Za priučitev novega sistema, pa bo imela tržaška enajstorica dovolj časa v poletnem odmoru. Prvi polčas se je končal neodločeno po obojestranski mlačni igri. Tržačan; so y drugem delu prešli v napad ter v 16. in 28’. po Karlmu in Tomasiniju dvakrat potresli nasprotnikovo mrežo. Štiri minute Pri domačinih so se izkazali Giannini, Stivoli, Karlin in Toma-sini, pri gostih Medarič, Golac in Marttnovič. Tržaška enajstorica je 30’ drugega polčasa igrala samo z desetimi igralci, ker je sodnik Ma-djen s Sušaka, izključil Benvenu-tija. Lj. Ponziane: Parola, Čorbatto (Valcareggi), Caproni, Stivoli (Cor-batto). Karlin (Giannini). Trama-rin, Benvenuti, Valcareggi (Kar-ling), Maluta, Giannini (Stivoli), Tomasml. Železničar: Golac, Mamič, Alaj-begovič, Begič, Pobrič, Marks, Medarič, Konjevod, Martinovič, De-mavodckij, Mateovič. Ostali rezultati jugoslovanskega prvenstva so: Partizan-Kvarner 5:0; Metalac-Rdeča zvezda 1:0; Spartak-Hajduk 2:1; Budučnost-14. oktober 3:1; Dinamo-Pobeda 5:0. Rezultati nogometnih prvenstev ZDTV Pokrajinska prvenstva: Milje- Monteb“llo 1:0; Koper-Skedenj 1:1; Gaslmi-Piran 5:2 (prekinjena zaradi incidentov); Tovarna strojev-Krmin 4:2; Torpedo-Tržič 7:0. Finale okrožnega prvenstva: Primorje P-Rdeča zvezda 3:2; Costa-lunga-Rojan 2:1; Magdalen a-Alma Vivoda 5:0. pokal Vatta Vatovec Zvesti: Tl-skarji-OMSA 4:3; Col-Skorklja 7:0. Juniorsko prvenstvo: Sv. Ivan-DSZ 2:1; Sv. Sobota-Arzenal 1:0; Opč;ne-Sv. Vid 2:0. Italijansko prvenstvo Atalanta-Roma 0:0; Torino-Napo-li 2:1; Brescia-Venezia 1:1 (prekinjena zaradi incidentov); Bologna-Bari 2:1; Laz.o-Fiorentina 3:0: In-ter-Juventus 0:0; Modena-Vicenza 1:0; Milan-Genova 2:0; Livorno-Alessandria 4:2. Košarka Pokrajinsko prvenstvo: Kvarner-Col 32:25; Redivo-Kvamer (ženske) 12:8. Morganov pokal: Rojan-VOM 48:23; Skpljet-Sv. Vid 52-17; Arze-nal-DSZ 34:26; Barkovlje-Greta 2:0 (par forfait). Rauberjcv pokal: DSZ-Tl na’, d. E pred koncem je Medarič zabil ča- | 20:13: Vesne-Magdalena 30:6; To-sten gol za Sarajevčane. i ažie-VOM 35:4. V kolesarski dirki «Stolfa» je zopet zmagal Tomažič Pino V organizaciji ZDTV je bila v nedeljo izvedena na progi Barkovlje-Devin in nazaj kolesarska dirka za juniorje, v kateri je Tomažič Pino ponovno pokazal svoje zmožnosti. Vrstni red na cilju je bil sledeč: 1. Tomažič Pino (TPZ), ki je prevozil 38 km dolgo progo v času 56’ s povprečno hitrostjo 40.710 km na uro; 2. Nadizar Livijo (TKZ), za dolžino kolesa; 3. Spec-chiari Mario, za kolo; 4. Usaj Emo, za kolo; 5. Biagi Edoardo (Sv. Ivan) 5’ za zmagovalcem; 6. Fonda Luciano (Sv. Ivan); 7. Šinigoj Luciano (Sv. Ivan); 8. Badini Ful-vio (Olimpia); 9. Šinigoj Fauste (TKZ). Lahko-atletski rezultati v Piranu Lahkoatletska prireditev, ki jo je organizirala ZDTV v Piranu je dala tele rezultate: Tekma v hoji na S km: 1. Corsi Ezio (Kraljič) v času 27’46”; 2. Govorčjn Graziano (Sv. Ivan) v času 27’56”; 3. Tome Giordano (Sv. Marko); 4. Ferluga Silvano (Sv. Vid); 5. Guštin Giulio (Sv. Vid); 6. Kocjančič Rino (Rdeča zvezda, Ankaran). Skok v daljavo (ženske): 1. Sul-čič Mariuccia (Sv. Ivan) 4.16 m; 2. Bavčer Lija (Skedenj) 3.76 m; 3. Suban Neva (Skedenj) 3.66 m. Skok v višino (ženske): 1. Suičič Mariuccia (Sv. Ivan) 1.20 m; 2. Sluzari Graziella Gorice, Ajdovščine, Rihembe- drug h okoliških krajev na P1*, ske slavje, ki ga je na ta dan -j. nlziralo Slovensko planinsko vo iz Gorice. Ves dopoldan 60«. vseh smeri prihajale skup-ne J nincev s šopi narcis, šmar® češenj. , m j občni ^ Ob 13. uri so otvoril! Zveze planinskih društev v PrU no9ti nad 400 ljudi. Na zboru -bomiki ZPPD podali svoja la in vsi zborovalci so sog’laSjL rt brili razpust Zveze. Sedaj nim^ j smisla njen obstoj, ker se ^ med 14 včlanjenih društev 1 ^ druž'!o SPD v Ljubljani, doč® ^ sta Trst in Gorica delala stojno. , t nji mesec obnovljena. Ajdove- k ; darovali Goričanom lep Pfj zvezdo. Predsednik SPD v O o slovesno obljubil v imenu da bodo prapor zvesto čuval-’ « „ t 1 -------------1..«: *----11 *v..lad0 Pohvalo zasluži tudi ^ ninsko društvo iz Rihembe* 1y se je udeležilo slavja s svol-® C skim zborom, mladinec MarJfV iz Gorice, ki je vse "V1 dušil s svojim govorom in PLitf* monier» tov. Zorzut, ki )e za planinski humor. Drago plačano tiho taps«! V nedeljo nekaj po pc-lm .9» , je 36-Ietna Amelia Fedri*V| F'erusin iz Porceniga pri l ul. Mulin 654, vrgla iz v,acj ?! je vozil iz Vidma proti tem so ji kolesa vlaka 0 obe nogi ter desno roko. N® p klice na pomoč je prišla n civilna policija, ki vrši s’u'D|j!< Lcčniškem mostu in našla. ^ jf g' nedaleč od mostu omenjena p sko v mlaki krvi. Takoj -pp peljali v bolnico Brigata ^! Tu je nesrečnica povedala. ^ je sama vrgla iz vlaka 12 / pred policijo, ker je imela 140 zavojev amerlkanskih c 66 zavojev cigaret «Ne ttun«'; j kosov amer. mila, 250 gn ravno toliko riža. k«" ((INOPREDSTAVE ROSSETTI. 21.00: «Kako zelena je bila naša dolina*, Nino Taranto. SUPERCINEMA. 16.00: »Idol množic*, G. Cooper. FILODRAMMAT ICO. 16.00: »Duše pred zrcalom*, J. Bennett. ITALIA. 16.00: «Prepovedan sad*, GInger Rcgers. IMPERO. 16.00: »Cvetka, ki jo nisem vtrgal*. Charles Boyer *n Joan Fontaine. NOVO CINE. 16.00: «Doll z ženami*, S. Laurel in O. Hardy. CINEMA DEL MARE. 16.00: «Fo planinah Jugoslavije*. Sovjetski film o narodno-osvobodilni borbi jugcslovansklh narodov. ARMONIA. 15.30: »Pekel v puščavi*, G, T!erney. IDEALE. 16.00: «Tajinstveni vlak*, ODEON. 15.30: »Poročna noč* -A. Sten, G. Cooper. MARCONI. 15.30: »Sence nad morjem*. Velika tragedija mornarjeve ljubezni. FOTOA RA RATE Ln prizmatične daljnoglede kupujemo in prodajamo po zelo ugodnih cenah. TRST, UL. CORONEO 12. Vremensko poroči'0 Tržaška vremenska izdala včeraj naslednje vr„ rti poročilo: Barometer: vjjf( peratura: 18.2, 21.6 in -65%; nebo: oblačno; no; temperatura morsk« 16.8; padavine: 0.8 mm. Kadilski s?30fe v torek, 20. nV*ja i TRST n, 11.30. Reproducirana Kulturno predavanje. 1*4 ■ . _ . -- iV1™® tisk®; liška glasba. 12.45. NftpoV'“ p Poročila. 13.00. Pregled ttf* Ruska glasba. 13.48. P25*‘/V 14.00. Sodobna Anglija. 1 P, *> J , nek. V nje sporeda — Žaklju* rt P Plesna glasba. 184»._ K°° ,0v^ nista Pavla Sivica. 18.30. -e* nsk® l-!t’ književnost. 18.45. Sloveofe 19.00. Mladinska ura. 19-^ A, uverture. 19.45. Nape,ved c . v. ročila. 20.00. Vaški kvin,a F, Ljudska glasbena ura. 20’ »Irt; tijska oddaja. 21.00. LahKa p«’, 21.30. Fantje na vasi. 23.15’ ,e n A 09 2(1 C it** časa — Poročila. 23.30. reda za prihodnji dan Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabllimento Tip. fi-k' Zahvala Vsem, ki ete »e udele^1' ba naše nepozabne ERNESTE . se iskreno zahvaljujem^’ ^ ^ zahvala domačemu Vev3}i%(‘ct' ru in ženam za številna Rihemberk-Polje, 18. Žalujoča družina ZAHVALA p® Najiskreneje se zanvaljujemo vsem onim, ki kakršen koji način sočustvovali z nami ob izgubi f* nepozabnega J MAKSA BARETO Posebno se zahvaljujemo prosvetnimi društvom «Ska® tli-le», »Višava*, »Haas* in »Bane* ter pevovodji tov. v riniju ih Milku Skrapu. Trst, Sv. Ivan 20. 6. 1947, Qi Žalujoča družina BAR^’^ . ■eri l/elika likvidacija modelov pn Z IVI I Ž /l IV I H i;l!l' KRZNARSTVO zbor škedenjskih pionirjev pod vodstvom tov, Grbca, dalje orka- Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si
NAPAKA - STRAN NI BILA NAJDENA


Žal nam je, a strani, ki ste jo iskali, ni bilo moč najti.
Prosimo, poskusite uporabiti ISKALNIK in poiskati publikacijo, ki jo potrebujete.
Knjige
Periodika
Rokopisi
Slike
Glasba
Zemljevidi
Vse pravice pridržane © 2025 Narodna in univerzitetna knjižnica, Turjaška 1, 1000 Ljubljana